PoMnTna plačana v gotovini
ManDonkl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 275
Maribor, sreda 3. decembra 1930
»JUTRA«
llha|a razun nedel}« in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čak zav, v Ljubljani št. 11.409
Vlij.
masečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in upravai Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po larifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddslek .Jutra" v Ljubljani, Prsšsmova lille* it. 4
Vprašanje kmetijskih zbornic
j? trenutno stopilo v resnejši stadij.
?eistvo, da kmetski stan — izvzemši v ~loveniji v Kmetijski družbi — nima panovske korporacije, kakoršne ima-|P industrija, trgovina in obrt v svo-zbornicah, je že leta in leta bilo Medmet obsežne diskusije o potrebi “stanovitve posebnih kmetijskih zbor* JIC- Sedaj je minNtrstvo za kmetijstvo ”eaavno razposlalo vsem banskim “Dravam načrt novega zakona o kmečkih zbornicah, da podajo o njem sVojfi	jn	stavijo	predloge.
. Kakor čtijemo. si ministrstvo zami-®'*a stvar tako. da bi bili podlava za fhietiiske zt-n-riff-r. |mWnVVi nti^iti^ki |n sreski odbori, ki so bili tek^m letošnjega ]eta ustann'’itoni no zakonu OPosn^evanin kmeflMva. Vsaka ba-Jtovina bi imela no pno vhnrpfeo vse pnovinske kmetijske zbornice pa bi toele osrednio kmefiMro zbornico v jknaradn VoMino nravfeo v obVncke ,H sreske km°tlf*ke odboje bi imo'i vsi |lnir>to'(rnipj phnicva spola ki so stari 'jsa} !at Odbori in zbornic'* h} se
opirale iz sredstev kmetijskih za-
, Te dni so pr! V«ipfH«kArn oddelku husVa 1inr^,,p y ^,70,rfS^| Cfidti r^z-^vbati o tem načrtu sfrokovpiaki ^Ia hrtrtovlne in priSI! do ^plrlin^ka !il načrf v prineinp dobAr. v d^taj-!*’ Pa ne rMe jrPortiieani pobnne obta-SU in iib derrrad^A n”! rnn^tnvno no-
''Vetnvalne kor"- '>rpa!|a or! ^r"nvpib
In
samoupravnih obineflh. Predvsem
ka
omoiovalo delazmo'7nost nomaal-
Pie pofrckno cntnoH-Innst? v skle-pnniii ?r> ir Anncfon-fiili finančnih raz-°*0V	fAtn	načrtu
ll° irnolg gvotlli IpctrUh finančnih ceed-stev m vnrtcfvn no^iov. ?n bi na drti-strani bile zelo (n nenosredim od-’<tne od upravnih ob!''eti Podobno stanove v Nemčiji, češkoslovaški, *,,<t itd. imajo neprimerno širše kom-
Det
‘nc.e
ho
^fedvsem bi bilo pntrchno. da se
'h 7 o*-m-m rrnt*? jifo	?r>	n^-
hrprl^u, (ifvJfov VW takSnA j;bornice Ohrtrtloto Uvoda nopobna zhpfni-Ma doklad^ k! bi to za občinekA fu S^eako odhorft do prodnikove!! lO-*'lp! odV>or! rafnt, V eh'*Ai‘u nnfrrh* ja u^'eč rt«-, s»(, na zemli'*M davek na
M
dekladp odobravate zbornice Po-
^'Pp-Va '7born?oo bi rnn<r1o do 5
V larfnAtn delokromi. do n? 10*S pa z odobrAntern o*rod-
^	^lMnt,Xnofra rntnM-n
jrt,,Ada bi oa frnbato phanem imPfofl etaa!|rt	^aldadn	OsfAif-
, ^ ',borntA^ na bi <CA de^^^ta delon^a ^ ^ofnnll od bauo^^lnskih kmet'ickib ^ 0"n|^ ^r.lnnna nn i^r tantaif — Sey@-
  VmnfliVLIb 7akt°doV.
j, ^ a d 11	pid! 9f» urod|ne-i naj bi ?Z-
nad(*
hfpd,,
Xn 7bn-nic ne bi!j — kakor je to Id ono ,7 načrfu rnlntcfrst^a —
Dr. Ender vrnil mandat
NEPREMOSTLJIVE DIFERENCE MED SCHOBROVIM BLOKOM IN KRŠČAN SK1MI SOCIJALCI. - Dr. OCRTLER NOVI MANDATOR? - VZNEM1RLJI*
VE GOVORICE.
DUNAJ, 3. decembra. Dr. Enderjeva misija za sestavo vlade se je ponesrečila, vsled česar se je položaj še poostril. Med krščanskimi socijalci in dr. Scho-brovim blokom so se pojavile take diference, da obstoja le malo upanja na dosego sporazuma. Položaj je tako zapleten, da se širijo o nadaljnem razvoju dogodkov na:različnejše verzije, v katerih igrata glavno vlogo razpis novih volitev in nacionalistični državni prevrat. Krščanski socijalci očitajo dr. Schobru, da je stavil nesprejemljive zahteve in s tem onemogočil sestavo vlade. Kakor poroča »Reichspost«, je dr. Schober med drugim zahteval, da mora dr, Strafella takoj odložiti mesto gen. ravnatelja avstrijskih železnic, kar pa je dr. Ender odločno odklonil. Pogajama, ki jih je vodil dr. Ender po včerajšnji seji parlamenta Še pozno v noč, so ostala brez uspeha. Po kratki konferenci krščnnsko-sociiaine^a kluba se je zato dr. Ender odločil, da vrne mandat za sestavo vlade.
Davi je bil dr. Ender sprejet od pred-
sednika republike dr. Miklasa, ki pa sl je pridržal odločitr ■ in bo šele popoldne objavil svoj sklep, »Reichspost« poroča, da bo sedaj poverjen mandat najbrže bivšemu predsedniku parlamenta, dr. Giirtlerju.
Dunajski tisk se obširno bavi s položajem in komentira zadnje dogodke. »Neues VViener Journal« naglaša potrebo močne roke in enotne protimarksistiČne, fronte. »Neueste Wiener Nachrichten« zavračajo trditev krščanskih socijalcov, da je dr. Schober zakrivil neuspeh dr. Enderja in pravijo, da pade vsa odgovornost samo na Vaugoina, Seipla in Kienboecka, ki nočejo priznati, da so krščanski socijalci pri volitvah doživeli poraz. »Arbeiter Zeitung« piše, da gre v vsei stvari le za dobro zasnovano igro krščanskih socijaicev, ki pripravljajo skupno z detroniziranim Heimwehrom državni prevrat. Graški general Elissen da je že vse pripravil za to. List odločno svari pred vsakim nepremišljenim dejanjem, naglašujoč. da je delavstvo v Avstriji budno na straži.
.	n-*r	i T»l friinivtrb' '<n
obKinf-ki kruA+Meki odbn-i t)ftk razširjene skupščine. Volilci bi
Lov Italiie za posojilom
BREZUSPEŠNI POIZKUSI MUSSOLINIJEVEGA REŽIMA, DA BI DOBIL POSOJILO V FRANCIJI, ZEDINJENIH DRŽAVAH IN NIZOZEMSKEM.
DUNAJ, 3. decembra. Finančni svet že dolgo zasleduje napore Italije, da bi z več;im posojilom rešila politično in gospodarsko diskreditirani fašistični režim. Po brezuspešnih naporih v Evropi, ki so vodili končno celo v toliko zasramovano Francijo, se je zdel položaj sko-ro katastrofalen. Prvič je zadela Italija na protifašistovsko koncentracijo, ki so jo organizirali italiianski emigranti. Ti so javno iziavili, da italijanski narod nikdar ne bi priznal od fašističnega režima sklenjenih dolgov. S tem je bila usoda italijanskega posojila na francoskem trgu zapečatena.
In tako se je podal gospod VolpI, ki je prišel pri Mussoliniju zopet v milost, sedaj v Newyork, da tamkaj poizkusi svojo srečo. Sicer je vedel, da se topot ne bo moglo več računati s hipoteKami na celokupno italijansko Industrijo v kritje ameriškega milijardnega posojila, ker je to obupno sredstvo že izčrpano, zato pa je sedaj v ospredju načrt zastavitve vseh državnih podjetij. Toda Vol-pi tudi v Ameriki ni Ime! sreče. Prav kmalu se Je namreč zaupno doznalo, da je tudi Netvvcrk stopil potom organizacije inozemskih upnikov v stike s protifašistično koncentracbo v Parizu. Posledica tega Je bila, da ie Volpi že na noti domov in da je pred svojim odhodom lz Newyorka Izjavil novinarjem, da
je prišel v Zedinjene države le v privatnih poslih. Seveda niti v Italiji sami nikdo tega ne veruje, kajti šele pred nekaj meseci se je tudi gospod De Stefani, istotako zaupnik Mussolinija, ki mu je bila poverjena podobna akcija, vrnil iz Newyorka s praznim žepom.
Sedaj poizkuša fašistični režim svojo srečo s posojilom še na Nizozemskem. Vsa znamenja pa kažejo, da tudi tamkaj Italija ne' bo dobila posojila. S poročili listov, da pogajanja še niso zaključena, se hoče očividno že sedaj prikriti neuspeh.
Poset čr. martnkauiča u Atenah
ATENE, 3. decembra. »Elevteron Vima« navdušeno pozdravlja prihod Jugosloven skega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Atene, ki je najavljen za 10. trn. Dr. Voja Marinkovič namerava ostati v Atenah 4 dni. S tem bo vrnil lanski poset grškega ministrskega predsedniku Veni-zelosa v Beogradu. Grški listi povdarja-jo, da je Marinkovičev prihod v Atene takoj za raznimi drugimi diniomatsklml obbki tamkaj dokaz, da Grška ne misli stouitl v nikakšno grupacijo, ki bi kakorkoli bila naperjena proti interesom Jugoslavije.
poslali svoje delegate v skimščlne, skupščine bi volile odbore In pa delegate v zbornice. Po 1000 vMiccv bi naj volilo po 12 od 250 do 500 volil-ccv pa no fi del^o-ntov. Volile! bi naj bili razdeljeni v 6 interesnih skupin (dninarii in ragnt nnme^enci. posestniki s 5 do 10 kat. oralov zemlje, posestniki z 10—40. z 40—80, z nad 80 kat oralov zemlje ter strokovnjaki). Tako bi bila zajamčena najširša avto-
nomija pri volitvi delegatov.
Ker je stanovska organizacija kmetijstva pri nas v Sloveniji bila že doslej naiboliše izvedena, bi trcbalo. da naša banska uprava skliče strokov* njake In zastopnike kmetijskih korporacij ln organizacij na posvetovanje In sklepanje o tem važnem vpra*ahiu. da se ne bo zopet samo od zplenc ministrske mize dekretiralo nekaj, kar ne bo življenja sposobno.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 3. novembra. Žaprto.
Četrtek, 4. novembra ob 20. uri »življenje je lepo«, ab. C. Kuponi.
Petek, 5. decembra. Zaprto.
Sobota, 6. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Pr^mijera.
Iz gledališča. V četrtek. 4. t. m. se bo ponovila zanimiva optimistična komedija francoskega dramatika Marcela Acharda »Življenje je lepo« za ab. C. — V soboto. 6. t. m. se bo vr šila letošnja premijera Smetanove opere »Prodana nevesta«. — V najkrajšem času se bo kot prva otroška predstava v sezoni vprizorila slovenska priredba Raedarjeve pravljične igre iz ori jen falskega bajnega miljeja »Aladln« v režiji g. Hinka Tomašiča.
»Prodana nevesta« na mariborskem odru. V soboto, 6. t. m. se bo vršila premijera na novo naštudirane in !n-scenirane Smetanove opere »Prodana nevesta«. Ta priljubljena opera je vselej, kadar se je vprizorila, kar najbolj ugajala in bo brezdvomno tudi letos polnila gledališče. Mariborsko novo vprizoritev pripravljata režiser g. Phika Trb"hovič ter dirigent g. Lojze Herzog. Nadalje bosta nastopila bivša prib' V1jena člana maribor. opere ga Vid- "ovlčeva ln g. Fran Neralid. V ost”'	oartljah bo nastopil domači ansr	ples je naštudiral g. Antop
Harastovič,	   _
IZ ŠOLSKE SLUŽBE. BEOGRAD, 3. decembra. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je ime novan za profesorja na mariborski gimnaziji g. Evgen Vauken, dosedaj profesor gimnazije v Nikšiču.
NOVI RUMUNSKI POSLANIK V BEOGRADU.
BEOGRAD, 3. decembra. Listi poročajo, da bo za novega rumunskega poslanika na našem dvoru imenovan dosedanji poslanik v Sofiji, Vilcurescu.
Priseljevanje Rusov v Zedinjene države prepovedano.
WASHINGTON, 3. decembra. Amer!-škemu kongresu, ki se je sestal včeraj, je bil med drugimi predložen tudi zakonski osnutek, ki prepoveduje priseljevanje Rusov v Zedinjene države, da se tako prepreči razširjanje komunistične propagande v Zedinjenih državah.
Miklavž In Božiček Izbirata darove.
Otroci, naprosite starlŠe, da Vas priporočijo Miklavžu in Božičku, ki naj Vas osrečita s temi srčkanimi mladinskimi knjigami, ki jim na svetu ni enakih: Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkinsa, Prigode gospoda Kozamurnika, Janko In Stanko. Prigode porednega Bobija. kralj Debeluh in sinko Debelinko, princeska Zvezdana, bratec Branko in sestrica Mica, Skok, Cm' k in Joklca. Vse te knjig« dobite vedno v unravi »Jutra« ln »Ve-černika« v Mariboru, Aleksandrova ce«ta 13.
Da osvežito kri, pijte nekai dni zapored zjutraj čašo naravne »F anz .1o* šefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz JoseJova« voda uravnava delovanie Črevesa, krepi želodec. fzhol.Buf'* kri. pomiri živce, povzroči, da se Človek sološno dobro počuti In da ima Jasno <riavo. »F-an* tosetova« grenjen Sg dobi v vseh le knrnnh drogerijah in špecerijskih tr govinah.
Mariborski in dnevni drobiš
Naša meja ob obletnici suoboče
(Dopis s severne meje.)
Opetovano ste že povdariali, da ima pri vsakem narodu in v vsaki državi meja^nad vse važno vlogo. Obmejni kraji naj bi bili žarišča narodne misli, središča kulturnega in gospodarskega blagostanja- Saj je zadovoljstvo obmejnega prebivalstva najsigurnejše jamstvo za mir in red v zaledju. Ako je meja trden reprezentant državotvorne miselnosti, je prav gotovo najboljše nadomestilo za vse utrdbe in žične ograje. Sosedne države po njenem licu presojajo napredek države, njena jakost je predpogoj državnega blagostanja.
Po našem ujedinjenju pred 12. leti :e naša — še takrat neustaljena in nedoločena — severna meja stala pred težkimi in velikimi nalogami. Preje zapuščene, narodno ogrožene postojanke so po stale eksponirane državne obmejne to čke, večinoma obljudene z nezavednim prebivalstvom.
Popraviti bi bilo treba, kar je bilo zamujenega v dolgih letih predvojne in vojne dobe, poiskati bi bilo treba ljudi, ki imajo smisel za utrditev jugoslovanske misli in za obnovitev gospodarskega blagostanja. Zaledje bi se bilo mora-
lo	teh nalog zavedati in nuditi mejašem vsestransko podporo. Ali se je to vse zgodilo?
Znana nam je polpretekla doba strankarskih bojev, ko so se tudi na meji prerivali na površje osebni interesi vseh onih, ki jim je bil narodni blagor le na jeziku. »Domoljubje« in »patriotizem« sta se cedila kar v potokih in čudne so bile takratne proslave državnih praznikov, ko so partizani kar konkuriral v »državotvornosti« in »udanosti«. Na i resnične potrebe meje je mislil le malokjjfp.,.
Dolga leta je obmejno ljudstvo bilo osamljeno, ker se strankarskemu. žiyl|q-; nju ni moglo prilagoditi, Ta okornost' ie tembolj dobrodošla narodnim nasprotnikom, ki so revoltirali iri podminirali vror-ča obmejna tla, kjerkoli so mogli. , Toda — prišel je dan, ki bo z zadoščenjem ostal v spominu obmejnega ljudstva: 6. januar 1929. S tem dnemi si je.tudi severna meja oddahnila in postala je resnično — jugoslovanska. S tem dnem je še le narodno edinstvo dožive-
lo	popolno zmago, ki omogoča, da se prične s pozitivnim delom tudi na meji.
Nova državna miselnost je pa tudi v kratki dobi svojega izvajanja dokazala, da je pravilna. Tudi naša severna meja sp probuja! Vidimo, da nov enotni po-kret ne ovirajo nobene diference; izza preteklih dni.
Zato je tudi letošnji 1. december kot praznik našega ujedinjenja nudil na naši meji izredno sliko globokega razumevanja velike jugoslovanske ideje: sokolske čete, krajevni odbori Narodne Odbrane, kulturna društva in druge korporacije so manifestirali za zmago 6. januarske miselnosti.
Danes je naša severna meja Idejno močna, žal je gospodarsko šibka. Pre pričani pa smo, da bo z globoko vero V nacijonalno in gospodarsko ujedinjenje učvrščena sčasoma tudi naša obmejna pokrajina, čeprav je rešitev gospodarskega vprašanja danes še nad vse problematično. Toda ne dvomim, da bo potreba čimprej sama silila na sanacijo obmejnih krajev in to brez žrtev...
Naša meja mora postati žarišče vseh naših kulturnih in gospodarskih prlza' devanj! Preko ali mimo tega naj bi se v bodoče ne šlo več, ker potrebujsmo za vedno In trdno mejo ujedinjene naše do ntovine!
V	tej želji naj 1. december ponovno podkrepi prizadevanja vsega obmejnega prebivalstva!	Mejaš
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložil! položnice. Ker se bliža koncc leta, prosimo vse naše naročnike, ki še niso poravnali naročnine do konca tega leta, da to čim prej store, ker bomo žal primorani s pričetkom leta 1931 vsem zamudnikom list irstrvltl.
Uprava »Večernika«.
Poslovilni večer zakoncev Plevnik od
Glasbene Matice.
Sinoči so se v hotelu »Zaniorc« poslovili naši Matičarji od gospe in gospoda Plevnik, ki sta'celih 10 let kot izvrstni pevski moči sodelovala v Matičinih vrstah. V imenu zbora se je g. Arnuš v prisrčnih besedah,poslovil od njiju. Zahvalil se za dolgoletno sodelovanje; izrecno je povdarjal, da bi bilo škoda, ako zakopljeta svoje talente, vsako društvo si sme le čestitati na takih močeh, kakor sta slavljenca Plevnik. Govoril je tudi dirigent g. profesor Mirk, profesor Sila, Špari, 'Malenšek in ga. Sv^r.cova, ki je kot vedno praktična žena’gospodu iti go-spej prinesla nekaj ža pot. Zbor je izročil obema majhno darilce in krasne šopke rdečih nageljčkov. Za prisrčne ovacije tovarišev se je zahvalil g.. Plev nik, kojega govor je kulminiral v besedah: Matica je samo ena. morebiti pa še le enkrat prideva nazaj. Danes ob pol 17. sta se odpeljala v Ljubljano. Zadnji jima je stisnil roke predsednik zbora, ki se je poslovil od njiju na postaji.
Svečana zabava v čast rojstnega dne Ni. Vel. kralja.
Upravni odbor Oficirskega doma v Mariboru bo priredil dne 17. t. m. v čast rojstnega dne Nj. Ve!. 1 ~alja svečano zabavo v Unionski dvorani. Vabila za zabavo bodo pravočasno razposlana. Osebe, ki bi do 10. t. m. va bila ne prejele, naj se blagovolijo obr niti osebno ali pismeno na upravo Oficirskega doma.
Sedemdesetletnico ie obhajal včeraj 2. t. m. v Mostah pri Brdu v Ziljski dolini g. Franc Grafenauer, zadnji zastopnik koroških Slovencev v dunajskem parlamentu. Med vojno je bil obsojen na pet let težke ječe. ker je napovedoval zmago Rusije, in bi bil skoro v wollerdorfski kaznilnici (na Nižjem Avstrijskem') umrl od lakote. Rešil ga je znani češki politik dr. Kramar, ki ie bil tudi tam zaprt in je Grafenauerja zalagal z živili. Po prevratu je moral zbežati iz domovine v Jugoslavijo ip se dolgo ni smel vrniti na svoje posestvo. Sedaj živi že nekaj časa zopet na svojem domu.
Juan Manen pride.
• Koncertni biro Glasbene Matice bo otvoril svojo koncertno sezono z nastopom slavnega šnanskega mojstra Juana Manen-a. kralja violine, ki koncertira drevi v ljubljeni in kr je dosegel pred leti v Mariboru neverjeten uspeh. Koncert, na katerega že sedaj opozariamo, bo v nondeljek. dne 15. decembra v Unionski dvorani.
Razpisana je služba pogodbenega poštarja v Studencih (pošta 2. reda). Prošnje do 15. t. m. na ljubljansko poštno direkcijo.
Strelci in lovci pozor!
Danes sreda, dne 3. oktobra, strelska vaja v Narodnem domu na kegljišču v kleti ob 20. uri.
Cvetlična razstava.
Džamonijevo umetno vrtnarstvo v Koroščevi ulici je priredilo v proslavo 1. decembra v svojih vrtnarskih prostorih lepo dvodnevno razstavo cvetlic v 13 steklenih cvetličnjakih, koiih vsak je dolg po 30 m. Razstava je bila krasno urejena. Obiskovalci so sc čudili prostranosti cvetličnjakov in rastlinjakov ter veliki množini vzgojenih rastlin, rož, cvetlic itd. zlasti kaj leno urejenim skupinam Nad eno,je bila lepo okrašena vladarjeva slika. Razstava je trajala 2 dneva proti ma-
li	vstonnini po 2 Din na korist Narodne Odbrane. T fubifelit cvetlic in gojitelji fine cvetlične kulture iz mesta in dežele si smejo Džnmonijeve vrtnarske prostore vseloj brezplačno ogledati. Dne 1. decembra je g. Džamonija otvoril v zgornji Gosposki ulici novo vrtnarsko trgovino rož. Na njo opozarjamo mesto in deželo, nai se ji nakloni zaslužena pozornost in uvaže-vanie. zlasti, ker je g. Džamonija priredil že prej dve razstavi. Prvo na korist otroške bolnice, a dn<°o na korist društva ^dran, ne da bi zahteval odškodnino.
Peš okoli sveta.
V Mariboru se mudi te dni svetovni potnik in pisatelj Edmund Zscheile. ki je v sedmih letih od 1923 do 1930, napravil pot okoli sveta peš. Odšel je 1. avgusta 1. 1923 s svojim tovarišem iz Leipziga ter prepotoval Češkoslovaško, Avstrijo, Bolgarijo, Turčijo, Grčijo, Egipt, Nubijo, Sudan, Sinajsko puščavo, Palestino, Transjordanijo, Sirijo, Anatolijo. Kavkaz, Armenijo. Perzijo, Rusijo, Sibirijo, Mandžurijo. Kitajsko, Japonsko, Fonnozo, Hong-Kong, Macao, Filipine, Sulu-arhipel, Straits-Setlemens, Burmo, Ceylon, bil je v Avstraliji, severni in južni Ameriki. V Mandžuriji je izgubil svojega tovariša, ki se je poročil z neko Rusinjo in tamkaj ustanovil svoj dom. Kot dokaz svojega potovanja nosi s seboj knjige s potrdili in dopisi iz najrazličnejših krajev in najrazličnejših ljudi, med njimi tudi zelo uglednih in vplivnih mož. Kakor pripoveduje, je glavni namen njegovega potovanja propaganda za esperanto. Sedaj, ko je dovršil potovanje okoli sveta, ne potuje več peš, pač pa prireja po raznih krajih Evrope predavanja o svojih doživljajih s skiontičnlmi slikami. Tako bo tudi v Mariboru predaval v petek, dne 12. t. m. v Ljudski univerzi o temi »Peš okoli sveta v sedmih letih«. Predava'--"- bodo spremliale skiopti-čne slike.
V poravnalnem postopanju
je tvrdka Avala, d. z o. z., tovarna kemičnih izdelkov v Mariboru.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek 4. t. m. ob 19. bo predaval g. šolski upravitelj Anton Hren o temi »Jezik in narečje«.
Proces proti morilcem novinarja Schlegla v Zagrebu
se bo po odredbi državnega tožilca pri državnem sodišču za zaščito države vršil pred sodiščem v Zagrebu, kateremu je odstopljena v redno postopanje kazenska zadeva nroti Marku Hra-niloviču, Dragotinu Križnjaku, Matiji Soldinu, Antonu , He.rcegu in tovarišem radi umora predsednika Jugoslov. štampe, Toni Schlegla, redarstvenih organov Trpmskega in Keče, posku-šanega umora redarskih organov Bana in Blagovica ter cele vrste terorističnih aktov v Zagrebu in okolici v letu 1929.
Srezki gremii trgovcev v Mariboru
opozarja svoje člane na sklep lanskega občnega zbora, da opustijo vsa novoletna darila za stranke, kakor tudi razdelitev novoletnih koledarjev.
Prekmurske pravljice v češčini.
V znani založbi »Učit. dom« v Mariboru sta izšla doslej kakor znano dva zvezka ilustriranih narodnih pravljic nabranih v Prekmurju. Te pravljice je začel priobčevati v prevodu češki mladinski list »Andel Stražnv«, ki izhaja že 50. leto v Brnu. Oktobrska številka je namreč prinesla pravljico »Slepi bratec«. V tem jubilejnem letniku pa izide še več prevodov ter priljubljenih pravljic. — Naj bi ž njimi napravil tudi Vašim otrokom ve seljc letošnji Miklavž ali pa Božiček.
Miklavžev poset Sokola v Studencih
sc bo Vršil letos v soboto, dne 6. de-ccmbra in nc 5. kakor je bilo druga leta običajno. Miklavževi večeri studenškega Sokola so se že tako udomačili zaradi neprisiljene zabave in domačnosti, da bi jih težko pogrešali, ako bi izostali. — Ker pa ima sv. Mi klavž letos obilo drugega posla in uvaja tudi v svojem področju v svrho štednje gospodarsko ekonomijo, zato ne bo razpošiljal posebnih vabil, ampak vabi tem potom vse svoje stare in nove prijatelje in znance iz Studencev in soseščine, da ga Prideio pogledat v Sokolski dom v soboto. Vse priprave za dostojen sprejem visokega gosta prično ob 20. uri. Zakaj točno za uro pozneje je javljen prihod sv. Miklavža. — Kdor ima zanj kaka posebna rnročila, nai jih odda v soboto po po’ 'e pri hišniku v domu. Sicer bo pa itak sprejemal poseben svetnikov poverjenik na licu mesta posameznike kakor tudi cele deputacije z darili od 18.—20. ure. Za ta večer so uvedene družinsko vstopnice ter je tudi drugače preskrbljeno za večjo udobnost in čistejši zrak v dvorani
SINO
Grafski: =—7=88
Samo še v sredo in četrtek 100% govoreči zvočni film v nemškem jeziku:
G R E I F E R.
Hans Albcrs in Šarlota Suza v glavni vlogi.
Od petka dalje: KONČANA JE PESEM. Liane Haid Willy Forst. Marica Lubejeva in Ernst Verebes.
Union:
Od danes dalje:
POT K SLAVI.
100% nemški zvočni in govoreči film. Richard Tauber.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19.. 21. uri: ob nedellah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. url. Predprodaia dnevno: od 10. do 12.
ure na biaeainl. XXVI
APOLO KINO
V soboto in nedeljo senzacijski spored:	g
TOM MIX — PAT & PATACHON. R
Ljudska univerza v Mariboru. •
Radi Miklavževega večera na peteK se preloži na prošnjo mnogih preda-vanje g. prof. dr. Žgeča o nevarnosti pubertetne dobe na četrtek 4. deceffi' bra ob 8. uri zvečer. Prihodnja prire" ditev v petek 12. decembra: Peš oko-
li	sveta v sedmih letih, z mnogi1111 skioptičnimi slikami. Predaval bo sve* tovni potovalec E. Zscheile.
Miklavž v Rušah.
Običajni ruški Miklavžev večer b°' mo imeli letos v nedeljo 7. t. m., toPot prvič v Sokolskem domu. ločeno &a deco in odrasle. Ob 4. pop. bo dej# vprizorila igrico »V pričakovanju M1* klavža«, nato bo nebeški odposlan*# obdaril deco. Odraslim bo pa prinesi darove ob S. zvečer.
Velik Miklavžev nastop v Unionski dvorani	.
bo najlepša in najveličastnejša M>* klavževa prireditev za otroke v Ma' riboru. V mnogoštevilnem spremstv*1 bo prišel sivolasi bradati otroški do* brotnik iz oblakov, ki se bodo blišča^ v sijaju reflektorjev, spremljan °a svojega prijatelja Antona Puščavnik3, Ta stari mož bo naznanil MiklavŽev prihod ter z znano palico z zvonČkon* hodil med deco. posredoval med M1' klavžem, parkeiji in otroci, delil i’'11 podobice svetnikov, odraslim pa bak za noslanje. Zbor dvanajst anff®' Ijev. velikih in tnalih krilatcev v belici bliščečih oblačilih bo povzdignil Pa* stop do prave višine. V podzemlju bo* do kraljevali črni in rdeči rogati Par' kelji pod vodstvom samega Mefistaj11 Luciferja, ki bo zapisoval v rdečo knjigo hudobne otroke. — Prireditev bo združena s kratkim mladinski!11 programom, ki bo krajšal nestrpni de-ci čakanje za prihod Miklavža. PriP°' ročatno starišem. ki žele nuditi svo* jim malim lep užitek, da jih pripelji0 v petek popoldne v Unionsko dvora' no. Da se prepreči običajni naval P£ blagajni in omogoči točen pričeteK-priporočamo nabavo vstopnic v pred' prodaji v trgovini Zlate Brišnik.
Miklavžev športni večer ,
priredi v petek zvečer zimsko-sportn^ odsek S.S.K. Maribor, v vseh storili bivše kazinske dvorane. drugim nastopi tudi sloviti jazz-orke' ster »Glasbene Matice«. Posebtios svoje vrste bo prvi nastop Mikla.v* na smučeh.	™
Opozarjamo na Miklavžev ve^eIV turističnega kluba »Triglav« v boru. dne 6. decembra v vseh nrosto* rili Narodnega doma. Svira »Trigljj ^ iazz«. Darilahišnik. ^
TRENCHOATI,	,,,
površniki, hubertiisplašSI, usnjeni l°p«’ kože, pllšl, snežni čevlji, snežni škor ’ galoše, kakor tudi razno mamila**1' blago na obroke. ORNIK, Maribor^ ^
roška cesta 9.
Pretekli čas. . „re.
Učitelj: Janezek, povej tn« " tekli čas od »zbuditi se«.
Janezek: Spal sem..«
, Nedavno je izšel v Pragi almanah društva »Kmen«. V njem je tudi češko slovaški predsednik Masaryk, kateremu se mnogo divijo radi njegove svežosti vkljub njegovim 80 letom, napisal članek o življenju, delu in staranju. Zanj je — tako pravi Masaryk bilo največje iznenadenje. ko se je po vojni vrnil v svobodno domovino in izvedel, kako so se njegovi sovrstniki postarali. On sam je začasa vojne bil v neprestanem silnem vrtincu dogodkov in pri tem ni niti opazil, kako *as mineva. Šele pogled na njegove sovrstnike po povratku v domovino Ša je opozoril na spremembe.
Masaryk je mnenja, da se mnogi ljudje raditega prehitro postarajo, ker nimajo ali pa nočejo imeti nobenega dela. Ideal vsakega posameznika bi moral biti, da se med drugimi dviga kakor stari hrast med malim drevjem, hrastu niti veličina niti starost ne bra hita, da ne bi vsako leto cvetel in pognal listja. Zato se človek ne bi smel brigati samo za podaljšanje življenja, ampak mora skrbeti tudi za njegovo ^sebino: cveteti mora tudi v starosti m fie držati rok križem.
■ Življenje merim preveč enostranski. Mnogo ljudi se boji smrti, skrbe, kako bi si podaljšali življenje, ne skrbe pa za to, da bi ga izpolnili in izko-
Ruski diktator Staljin je s starimi komunisti prišel v neštete konflikte ir. v njegovi bližnji okolici danes ne najdemo yeč komunističnih veteranov, kojih imena bi v zgodovini ruskega komunizma bogvekaj pomenila. Zato pa Staliin polaga tem večje nade v nove ljudi, v °mladino, katero protežira in si jo želi Pridobiti na svojp stran z mamljivimi načrti in obljubami srečne bodočnosti v komunistični državi. To Staljinovo žaganje v omladino daje poseben pomen In Značaj devetemu kongresu komunisti Čne omladine, ki je sklican za koncem ^cembra t. 1. Glavni Staljinov organ, moskovska »Pravda«, piše že sedaj, da »pomen tega kongresa tako velik, da vnaprej obrača nase pozornost cele komunistične stranke in cele proletarske javnosti. V komunistični omladini »ima franka orodje, s katerim dan na dan množi število aktivnih borcev.«
Osmi kongres komunistične omladine ie vršil ravno pred poldrugim letom. ^ tem času se je položaj v sovjetski ?Vezl iz temelja spremenil. Kar se je takrat smatralo za oportuno, se smatra čanes za protirevolucijonarno in Škodljivo. Pristopilo se je k raznim poskusni, na katere se je skeptično gledalo ne samo pred dvemi leti, ampak celo še Pred pol leta. Danes pa, v dobi oživo-^renja teh poskusov za izgradnjo komunizma v SSSR, se posveča izredna
Stoletnica ..raztresenega profesorja “
, »Raztreseni profesor« je v raznih humorističnih listih znana komična fi-*ura. Malokdo pa ve, da ie pravkar hlinilo 100 let, kar je v berlinskem jpVjtzblattu« bila objavljena prva tak-sna zgodbica o »raztresenem profesorju«. Glasila se je:
. Ko se je nekega dne profesor X. vse-za kateder in se pripravljal, da bi ?aČel predavati, je opazil, da nima o-r9!- In spomnil se je. da je pustil očala , drugi suknji, katero je poprej redr.o hmi k predavanjem. Ker brez očal ni ?°*tel čjtati. ie prekinil predavanje in ohitei v bližpio stanovanje. In ni se !??tn, očala so bila res v žepu druge ^'knje. G. profesor jih je z veseljem j^c‘l in dal v praznično suknjo, ki jo je na sebi. Tedaj pa mu je šinilo v J? v o, da bi si k predavanju vendarle ^jekel svojo vsakdanjo suknjo. Hitro 'fe Preoblekel in zopet pohitel v (/davalnico. Tam pa je zaman iskal Cala po žepih. Pozabil jih ie bil v
ristili v vsej njegovi veličini. Stvarno večina ljudi živi samo polživljenje, brez vsebine, ljubezni in veselja. V premišljanju in rr*ralni disciplini leži del večnega življenja.
Masaryk se spominja sanj, ki jih je imel nekoč najbrže pod utisom gledanja neke slike. Videl je, kako na zlati ladji na morju plava angel nad uro. Od časa do časa pade iz ure v morsko dno kanlja in angel pravi: zopet je potekel trenutek. To je Masaryka vedno spominjalo, da čas mineva in da treba intenzivno delati in živeti, dokler življenje traja.
Seveda mora človek pri tem skrbeti tudi za to, da živi čim najdalje mogoče. Živeti sto let bi ne smela biti nika-ka umetnost. To pa se ne da doseči z umetnimi intervencijami. Rasti na zdravem zraku in solncu, razumno jesti in piti, ne pretiravati v spolnem življenju, delati z možgani in mišicami, imeti skrbi in gotove cilje — evo, to je ves recept za podaljšanje življenja. Ne starati se pomeni vzdržati se, pomeni stalno rasti in cveteti. Vsako leto mora biti, kakor da se je človek povzpel na stopnicah nekoliko višje.
Masarvk koncem svojega spisa navaja, kako je to metodo apliciral na sebi, kakor je videti, z uspehom.
pozornost komunistični vzgoji omladine. Zakaj jasno je, da je v bodočnosti sovjetske Zveze zelo mnogo odvisno od tega, kako bo mladina sprejela vse, kar se sedaj dela. Staljin je namenil omladini mnogo nalog v delu za izvajanje »pjati-letke«, načrta za industrializacijo in kolektivizacijo države. Zlasti so za komunistično omladino določena važna mesta v delu na podeželju.
Zato bo tudi deveti kongres Zveze komunistične omladine pretresal vprašanja, ki so v zvezi s praktičnim izvajanjem Staljinovega programa. Staljin želi in zahteva od komunistične omladine, da aktivno sodeluje v politični borbi proti opoziciji. Voditelji komunistične stranke v Sovjetski Zvezi izjavljajo, da »komunistična omladina ne more biti politično nevtralna organizacija«. Zelo veliko dejstev priča o tem — piše moskovska »Pravda« — da oportunisti v zadnjem času zopet dvigajo glave. Desničarski in levičarski opozicijonalci se trudijo, da ustvarijo »brezidejni blok. ki naj bi stranko odvedel s pota soCijalistične ofenzive na pot restavracije kapitalizma.«
Staljin se nadeja, da bo v borbi proti tem pravcem našel zaslombo v omladini. Zato tudi njegova okolica s takšno energijo pripravlja bodoči omladinski kongres.
praznični suknji, ki jo je doma slekel.
Zgodbica je čitatebem zelo ugajala, ker so videli v njej živi življenski tip, ki je hodil med niimi in bil v Berlinu zelo popularna osebnost. Bil je to veliki geolog, prof. Avgust Ncander, mož enako raztresen kakor učen. Ta mož je torej »pravzor« raztresenega profesorja!
Lelošnja produkcija vina v Dalmaciji
je _ po neslužbeni statistiki — znašala
900.000	hi. Povpraševanje za vinom ni zadovoljivo, vendar je upanje, da se bo povečalo, ker je letošnia produkcija vina v Španiji, Franciji in Italiji bila za 1 polovico manjša ko lani. Ker kupci ponujajo samo po 2.50 Din za liter, producenti še nekoliko čakajo. Doslej se je prodalo komaj krog 33.000 hi vina.
Četrta Internacljonala?
»Dailv Express« javlja, da se bo sko ro ustanovila četrta internacljonala z I.evoni Trockim na čelu. Glavni cilj četrte internacijonale bo, da čim prej povzroči Stalinov padec in popolnoma spremeni sedanje stanje v Rusiji.
Sokolstvo
Sokolska akademija na Pobrežju
Sokolski odsek na Pobrežju je priredil dne 30. nov. v proslavo sokolskega praznika akademijo, ki je z ozirom na mladost odseka zelo uspela. Vršila se je v dvorani Rojkove gostilne, ki je bila nabito polna. Z veseljem smo opazili veliko zanimanje pri-prostega ljudstva. Duh cele prireditve je bil sokolsko navdušen in intimen. Akademijo je otvoril z lepim nagovorom brat Klemenčič. Sledila je deklamacija male Požarjeve — ljubko in posrečeno. Sokolska deca je pod vodstvom svojega vaditelja brata Kerh-lanka navdušeno zapela par pesmic.
V	premoru med petjem je mal deček Sokoliček zadeklainiral o svojem Sokolstvu tako prisrčno in z dušo, da si je pridobil simpatije vseh. Pevski zbor »Zarje« iz Pobrežja je s svojim prijaznim nastopom pripomogel k dobremu uspehu. Ženski naraščaj je svoje vaje na gredi vadil točno, le doskoki naj bi bili mehkejši. Moški naraščaj s svojimi preskoki čez dva telovadca ni mogel radi malega prostora razviti svojih sposobnosti. Vaje ženske dece z zastavicami so bile v osnovi dobro navežbane; loki in krogi so pa bili neskladni. česar je menda kriv kratek čas vadbe. Sledile so članice Sokolskega društva Maribor v vajah s snopi, o katerih je bilo že pisano. Odnesle so palmo prireditve in so morale hvaležni publiki ponoviti še del vaj. Tudi o vajah z lutkami ženske dece Sokola Maribor, ki so radi svoje ljubkosti osvojile srce vseh, je bila že izrečena pohvalna sodba. Zaključili so člani in članice z Vidmarjevo simbolistiko »Jugoslavija«. Začetek in sredina dobro, konec slabši. Menda tudi premalo vadbe!
Prireditev je pokazala z ozirom na prilike, ki so vladale dosedaj na Pobrežju, silen napredek Sokolstva. Tako število oddelkov, kakor kvaliteta nastopajočih in njih iskrena privrženost Sokolstvu je nevarljiv znak dobrega in resnega dela odsekovih funkcionarjev. ki jim predseduje delavni in požrtvovalni brat Vouk. Tudi delo vaditeljev pod vodstvom, požrtvovalnega brata Kavčiča je vredno hvale. Upajmo, da ie bila nedeljska akademija le mal znak delovne sposobnosti, ki jo ima v sebi Sokol na Pobrežju. Priznanje občinstva in naše potrjuje pozitivnost njegovega dela. ki mu želimo mnogo uspeha. Naj napreduje naše ljubljeno Sokolstvo med narod, prinašajoč mu duševnega in telesnega zdravja!
Sokol - Hoče. Med mnogimi sok. društvi je tudi- druŠtvO' Sokol-Hoče pripravilo za proslavo 1. dec. lepo in obširno akademijo. Takoj v začetku je starosta br. Šijancc zaprisegel novo pristooivše člane. Dalje so bile na sporedu sledeče važnejše točke: nagovor, deklamacije, prizor ujedinjenja, vaje gojenk s siti, proste vaje članov (»Morje Adrijansko«), rafalni nastop članic oz. gojenk, petje, skupine, alegorija itd. Vse točke so bile pripravljene z največjo marljivostjo. Ob tej priliki moramo izreči pohvalo in čestitke sestri Sijančevi in sestri Šemr-lovi, ki ie pokazala mnogo požrtvovalnosti že s tem. da je prihajala iz Maribora vadit gojenke: nadalje sestri Apihovi, ki ie pripravljala deco in obenem oskrbela vso garderobo, in br. Aoihu ki ie vežhal člane in moški naraščaj. Udeležba krajev je bila nepričakovano številna, kar ie za Hoče velepomembno. Precej ii je bilo tudi iz čete Slivnica, ki je bila šele ored kratkim ustanovljena. Na akademiii se je proslavila tudi desetletnica Sokola v Hočah, čegar težkoče in delovanje od prvega početka je lepo orisal soustanovitelj br. Čiček. Celoten vtis le bil prav dober. Občinstvo je bilo zelo navdušeno in zadovoljno.
Redna odborova seja Sokolskega društva Maribor-matica jutri 4. t. m. ob 20. uri. Zdravo! — Starosta.
Cenjenim naročnikom in čitate* ljem „Večernika“ sporočamo, da se dobe od JUTRA
razpisane zbirke za
Miklavža in Božič
dokler traja zaloga, tudi v knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica
Maribor, Aleksandrova e. 13
Šport
Smuški tečaji.
O	božičnih praznikih, to je od 24. dec. do 1. jan. priredi zimskošportni odsek SPD Maribor sledHk smuške tečaj.: 1. za začetnike pri Mariborski koči pod vodstvom priznanih smučarjev-pionirjev gg. inž. Rungaldiera in poručnika Ogo-. relca, 2. za že izvežbane smučarje pri Klopnem vrhu. Vadi tudi letos gosp. Tavčar iz Ljubljane in 3. za tekmovalce pri zavetišču na Ribniškem sedlu. Preskrbljeno je za dobro in čim cenejšo oskrbo. Prijave se sprejemajo do 23. decembra v trgovini gosp. Bureša in gosp. Majerja, kjer se dobe tudi vse nadaljne informacije. Prosimo vse one, ki se zanimajo za kak tečaj, da se pravočasno prijavijo, da jim lahko odsek preskrbi vse potrebno.
Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše
opozarja vse svoje člane-tekmovalce, da morajo imeti v smislu saveznega sklepa tekmovalne legitimacije, katere bodo morali predložiti na, zahtevo razsodišču. Vsled tega pozivamo vse svoje tekmovalce, in tudi one člane, ki nameravajo letos prvič startati, da oddajo svojo fotografijo ali pri gosp. Majerju na Glavnem trgu ali pri g. Burešu v Vetrinjski ulici. Istočasno je treba plačati za legitimacijo pristojbino Din 10.—. Po sklepu saveza se oni tekmovalci, ki se ne bodo mogli pri komisiji Izkazati z legitimacijo, ne bodo prepustili k startu.
Sabljaškt odsek
je ustanovil ISSK Maribor. Kot načelnik te nove sekcije fungira g. Zdenko Verstovšek.
Male športne vesti.
V nedeljo se je vršila v Beogradu glavna skupščina plavalnega saveza. Skupščina je sklenila, da se prenese sedež saveza v Zagreb in potrdila sklep u. o., da je pravilna glavna skupščina Ljublj. plav. podsaveza z dne 30. X. s prof. Kuljišem kot predsednikom. Vsi državni rekordi so bili ukinjeni in se bodo priznali le oni. doseženi v bazenu Ilirije v Ljubljani.
Mednarodne veslaške tekme za evropski šampijonat, pri katerih bo sodelovalo 14 držav, se bodo vršile meseca avgusta 1931 v Parizu. Jug. veslaški savez bo priredil meseca julija prvenstvene in druge mednarodne veslaške tekme na Bledu. Prireditveni odbor evropskega šampijonata in Jug. veslaški savez sta predlagala, naj se v letu 1932 evropski šampijonat vrši na Bledu.
Glavna skupščina Moto-saveza bo 28. decembra ob 9. uri v hotelu »Lo-vački Rog« v Zagrebu.
V Barceloni se je v nedeljo vršil boksdvomatch Carnera :Paolino. Pred
80.000	gledalci je zmagal po točkah Carnera.
Nenauaflen po|au rasti
Zdravnik dr. Madl je poročal te dni V zdravniškem društvu na Dunaju o izredno zanimivem primeru nenormalne rasti. Gre za nekega moškega, ki je sedaj 31 let star in je že nad dva metra visok. Do 21. leta svoje starosti je bil ta mož čisto majhen, tako da ravno radi svuje pritlikavosti ni bil potrjen v vojake. Kmalu nato pa je pričel izredno naglo rasti. Obenem se mu je začela delati golša in pešati oči. Zdravnik je ugotovil, da je nenormalni razvoj posledica nove tvorbe v možganih. Sedaj bodo poizkušali nenavadno pozno rast moža ustaviti z operacijo in upajo, da se mu bo zboljšal
i	potem tudi vl<*-
Zakaj se staramo!
ZANIMIVE IZJAVE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PREDSEDNIKA MASARYKA.
Stalin zbira mladino
PRED 9. KONGRESOM KOMUNISTIČNE OMLADINE V SSSR.
M. Zevacco:
U seod jezuita
Zgodovinski roman.
15
Ko se je mladi mož približal starki, se je zasvetil v njegovih očeh pogled, pol sočutja, pol gnusa.
Doteknil se je njene rame.
Starko je lzpreletel silen stresljaj, kakor da se je iz daljnjega sna prehitro zbudila v resničnost.
»Lantne U je zajecljala ter si potegnila s suho roko po Čelu, prepreženem z neštetimi gubami.
»Kaj počenjaš tu, mati Ciganka?« je vprašal mladi mož t prijaznim in resnobnim glasom.
»Ničesar, sinko... Saj veš, da rada pohajkujem po ulicah... Kakor, da bi me gnal spomin na moje prejšnjo blodno življenje...«
»Uboga mati Ciganka! Ali ne bi rajši prebivala v udobni hiši... oblačila se, kakor se spodobi... živela v miru... 2 eno besedo, poiskala si vendar enkrat že malce blagostanja in sreče? ... Kolikokrat naj ti še ponudim vse to, dobra mati!... Nastani se tu pri menil... Lajšal ti bom življenje, da si lahko od-počiješ na stare dni...«
»Da, da... Vem, dete moje, da mi hraniš hvaležnost v svojem srcu... tako hraber si mi; hvala ti za tol...«
»Kako naj ti ne bom hvaležen... Pobrala sl me na cesti... ubogo siroto, zapuščeno od Boga in od ljudi!«
»Resnica je... In zdaj si ti edina vez, ki me še prikleplje na življenje... Samo zate še živim na tem svetu... In kako te ljubim, kako rada te imam!...«
Starka se je ozrla s čudnim pogledom na mladega moža.
Lantne pa je začutil v prsih nenadno tesnobo, kakšna ga je bila navdala pred Ciganko že večkrat, da-si se ji je upiral in si jo očital kot grdo nehvaležnost.
Prikril je ta občutek in povzel s prejšnjim sočutnim glasom:
»Uboga Ciganka!... Res, ljubiš me kakor pravega sina!...«
»Ti moj dragoceni otrok. Da dragoceni... Ti niti ne veš, kako si mi dragocen!... Umorila bi tistega, ki bi se te drznil doteknitl z zlim namenom...«
»Pomiri se, majka... Dovolj, fanta sem, da se morem postaviti za svojo kožo!...«
»Daj ml roko!«
Prijela je za roko mladega moža, ki se k'jub hvaležnosti in ljubezni, ki jo je netil šiloma v svoji duši. ni mogel premagati, da ne bi vzdrhtel od studa.
»Jako čudne reči mi razodeva tvoja dlan, sinko moj,« je dejala starka, zaglabljaje se navidezno zelo pozorno v razbiranje usodnih črt.
»No, no!« je rekel Lantne s prisiljenim usmevotn.
»Ti ljubiš! Ljubljen si! In srečen boš enkrat! Zakon, ki si ga želita, bo venčal vajino ljubezen... In živela bosta dolgo, kljub zlobnim nakanam drugih ljudi...«
»To narekuje le vaše srce, dobra majka.«
»O ne, o ne! To čitam na tvoji dlani 1...«
»Naj pa bo! Tak do svidenja, majka... Ali potrebuješ denarja?«
»Ne. Saj si mi ga dal predvčerajšnjem — dovolj za mesec dni...«
»Vzemi, majka vzemi. Človek nikoli ne ve, kaj pride... Tako hudo bi mi bilo videti, da trpite potrebo!...«
In stisnil je poln mošnjiček Ciganki v roko. Nato se je sklonil z velikim premagovanjem, poljubil jo na čelo in odšel mrmrajoč:
»Uboga Ciganka! Kako grdo je moje srce, da se upira dati miloščino sinovske ljubezni — njej, ki mi je nadomeščala rodno mater!«
Ciganka pa je gledala za njim.
In čudno: pogled, s katerim je spremila Lantne-ja, je bil enak pogledu, ki je zrla z njim grofa De Monklar!
Medtem pa je nadaljeval veliki profos svojo pot. Bil je že zunaj mesta; še malce je pognal bežca, pa je stal pred monfokonskimi vešali.
Njegovi stražniki so še vedno čuvali železna vrata.
»Kako je z možem?« se je obrnil k načelniku straže.
»Svetlost, ne gane se. Ni ga slišati...«
»Torej se je zadušil?...«
»To je zelo mogoče svetlost. Jaz sem bil nekoč v tej kleti samo tri minute, pa sem mislil, da poginem ....«
»Vseeno, zaradi večje varnost! ne odprite pred nekoliko dnevi... kakor sem rekel!... Stražite dobro!«
»Bodite brez skrbi svetlost! Rokovnjač bi se moral lzpremenitl v krta, da nam uide...«
Veliki profos je zrl par minut mračno na železna vrata, predstavljale si za njimi grozovito borbo živega človeka, zaprtega med polrazpadlirni mrliči... Nato je še enkrat priporoči! stražnikom, naj pazijo dobro, obrnil konja, vrnil se v Paru. in raziahal pol ure kesneje na dvorišču svojega dvora v ulici Sent-Antoan, nasproti Bastilje.
Tu je živel veliki profos v senci strašne ječe... Kadar je stopil k oknu, vselej so mu padle oči na ka-
ko zamreženo lino, izza katere je zrl Wei obupan obraz!... Takšno je bilo njegovo obzorje!...
Grof De Monklar je šel v svoje stanovanje.
OdnrI je sobo, kjer je po!:n t i '":fvo debela plast prahu... sobo, ki se ji je poznalo, da ni bila jvospravl.ena že leta in leta.
Na eni izmed sten te sobe je visela ve'ika slika.
Predstavljala je mlado ženo blesteče lepote.
Poleg ženske je stal štirileten ofrok svežih, rožnatih lic, naslanjaje se z usmevom na materino koleno ...
Grof Monklar je obstal pred to sliko.
In glej! — Otrpli obraz tega strašnega moža s« je raztajal in omehčal; v njegovih mračnih očeh se je zgenilo življenje.
Padel je na kolena. Roke so se mu iztegnil^ proti sliki, in obrvi so se mu jele dvigati v pridušenem ihtenju.
Magdalena Feronova.
Preden se vrnemo v Luver, kjer najdemo Žileto in kjer se kralj posvetuje z Ignacijem De Lojola, j® potrebno v umevanje sledečih poglavij, da poročamo o usodi dveh ljudi, ki njiju početje gotovo zanima prijaznega čitalca — Ferona in njegove žene Magda* lene.
Feron se je bil vrnil v Pariz skozi Monmartska vrata, ko se je ravno svitalo. Takoj po strašnem činu je bil odslovil svojega mrklega pomočnika in blodil vso noč po gozdih, ki so ležali med mestom in med vasico Monmarter.
Feron je bil navidezno miren.
Grozna osveta je bila utešila njegov srd: do Magdalene je Čutil samo še nekakšno zaničevanje, družeče se s prezimim pomilovanjem.
Stopal je po Parizu s počasnim, brezbrižnim korakom vrlega meščana, odpravljajočega se na jutranji izprehod; šel je, ne vedoč kam.
Zdajci pa se je ustavil in vztrepetal: stal je pred hišo ob Tuilerijski ograji.
Njegov pogled jo je objel z bolno radovednostjo
V	medli, kalni in žalostni luči tega jutra se mu je zde-la ta hiša turobna in mračna. Vlažne veje golega drevja so molele izza zidu v megleno nebo. Zdelo s® mu je, da je nebo v tem okraju otožnejše kakor kjerkoli drugod, drevesa bolj gola in zemlja bolj blatna in umazana...
Vrata so bila ostala odprta...
Feron je vstopil, ne da bi mu velela volia.
Kako je sploh prišel do sem?... Ni se zavedal-.*
(Nadaljevanje prih.)
rellka zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna )n posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak In poper. — Tehtnice za kuhinjo In mero-prelzkusne za trgovce z uteži. Rlbeže ravne, okrogle, polokrogle In oglate Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita. deske za testo in valjarje. — Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za Špecerijo in dišave. — Kotličke In šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj. testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnic* za ocvirke In krompir. — Samovare »Phflbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila tu perllnice. — Jedilno orodje in ilice Vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeliav. — Kuhinjske garniture Iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-Jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5.	XXX
Dobroidočo trgovino z mešanim blnfom radi bolezni prodam. Potreben kapital 30.000 do 35.000 Din.	3381
Vinski veleoosestnik! pozor!
V vseh kletarskih poslih In manipulacijah, kakor v samostojnem vodstvu gostilne izvežbani kletar s prvovrstnimi izpričevali želi prostovoljno spremeniti službo. Vstop po želji. Ponudbe na naslov Rudolf Schicker. restavracija Pauman. St. Ilj v Slovenskih goricah. 3429
Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Z Novim letom
oddam meblirano sobo boljšemu gospodu. Sodna ulica št. 14, II, vrta 8.
3421
Dolge zimske suknje
za gospode prodam. Ogleda se od 11. do 12. ure, Maribor, Meljska cesta 1^, I. nadst.	3390
Dobro ohranjeni moški go’zer!i
poceni na prodaj. Istotam kot primerno darilo za Miklavža ali Rožič krasen kovlnast Inventar. Prešernova 19.
Šobo In črkosllkanje,
vedno namovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franlo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
r«n*>r>»vl,n	U‘	mi-
hanlfna delavnica JUSTIN (il STINČIČ Maribor. Taftcnhncliova ulica 14. Istotam vel^o izbira nn! bolixih Gramofonov 7pnrrke »('n lumbia« in gramofonskih plošč 60>
Premog Peklenlca,
brez smradu, žlindre in knmenia, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom B. Guštin, Cankarjeva ul. 24.	3053
Sobo in lokal
oddam takoj v najem. Ptujska cesta Stev. 7.	3447
Motorno kolo s prikolico, 500—750 cm*, rabljeno, toda dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe poslati na unravo Več^r-nika pod »Motor 3440«.____________________3440
Sobo s
oddam stranki brez otrok. Plačati je treba predelavo. Vprašati Meliska cesta 59._____________________________ 3447
Oddam onremHeno sobo
posno'*" ali gospodični. Tržaška cesta 20/11.____________________3445
Najboljša
in naicenejša dalmatinska vina, bela in črna. dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.)	-	38
Železna pe£
(Oanerbrandofen) na prodai Aleksandrova cesta 16 4a.s
Gojzerce,
nepremočljive ima najceneje v za1o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul-št. 14	XXXVII.
Popravila
ur, zlatnine in gramofonov izvršuje hitro, najbolje in najceneje M. Ilger-jev sin, urar, Gosposka ul. 15.
...
Koks,
Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
3320_
Krasno nrazno sobo s kabinetom oddam takoj. Aleksan-drova cesta 203. vrata 17.____________3441
Oddam sobo
s posebnim vhodom. Koseskega uj.
20. Vila Orešič.___________________3439
Pie enlne,
vse vrste po meri In okusu ter vsa popravila izvršuje hitro in točno po naj-nižil ceni mehanična pletarna Javorniki Vojašniška ul. 2. Maribor. XXI*
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela vodstvo
»vPrve mariborske zasebna kuhinje
ta
v Slovenski ulici it. 21. Sprejemam abonente na prvovrstno domačo hrano, dnevno Din 12.50. Brezalkoholne pijače na razpolago. Za obilen obisk se priporoča
3443	Marlia	Valentan
(Moritev ftlftatrire Irmine 'n toč-nte
Cenjenrmu občinstvu vljudno naznanim, da otvorim Jutri, dne 4. decembra 1930
v Nar'bor«, Aleksandrova c. 83
Im iniiD i* Hip
Za dobro in sveže blago ter solidno postrežbo preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča
844«	Franc	Vrenko
Poročilo Iz kolekturci ANTON GOLEŽ, MARIBOR* Aleksandrova cesta 42. — XVIII. žrebanje dna 2« dec. 193®» (Za evcntuclno tiskovne napake se ae odgovarja.)
Din 30.000. : Nr. 4131
Din 4.000. j Nr. 3342, 24.969, 68.509, 79.1» 80.029, 91.166, 97.134, 99.019.	^
Din 2.000. : Nr. 4093, 9239. 21.048, 23.072, 24.0W* 26.420,	34.773,	36.249,	36.560,	36.834,	38.263,	40.44?.
40.689,	41.278,	48.277,	48.314,	51.373.	52.383,	53.451.
53.569,	56.168,	56.414,	58.017,	63.817,	67.572,	69.2‘J’
73.173,	74.309,	79.396,	79.542,	81.557,	84.573,	85.85'
87.683, 88.837.
Prihodnje Jreban|e dne 3. decembra 1930.
Nove srečke dospejo v proih o dne 10. decembra 19^
ladaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik sl ANK') UM hi.A
v Maribora.