Izhaja vsak dan iv««er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ofjeiBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 jrld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina /.naša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in u p ra v n i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Uludališka stolba". Upravni št vu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne ntvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 , 30 „ n jeden mesec.......I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ polleta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravniatvo ,,Sfor. Haroiln*'. Politika hujskanja. —o.— Vemo, da se v nevarnost podajemo! Upije se v nas in predbaciva se nam grda očitanja, in kadar nas vender skuŠujava premore, da izustimo besedo v pašo obrambo, nastanejo nam i/, tega novi križi! Primera iz vsakdanjega življenja ne bode odveč. Mirno sediš s svojim znancem v navudni družbi. Ne ti, ne tvoj tovariš nemata žale misli v srci, nobenega oblačka ni nad vama. Zdajci k vajini mizi primakne svoj Btol človek, čegar družbo težko prenašaš, ker pa poznaš. Ne pozna ga pa tvoj znanec Se od „znane strani". Vsnk čas se bode usulo, pričakuješ t', se bojiš. V resnici, je že začel ! Obrne se k tebi in živo ti jame očitati, kaj vso si tu pa tam govoril o svojem znanci, ki je navzučen. V do-tiko te spravlja z osobami in družina mi, katerih ti niti ne poznaš, a si v pričo njih opravljal svojega znanca. Smehljaje se, poslušaš laži, a neljuba ti je stvar, ker na obrazu svojega prvega tovariša bereš začudenje, iznenađenje in pričakovanje, kedaj da ti poprimeš besedo in očitanja zavrneš. Konečno vender izpustiš dve ali tri hladne besede. Ali s tem poslal si vihar v ogenj! Dvomljivi značaj postane pogumen, in zmage vesel opozarja tvojega znanca: Ali vidite, kako se zagovarja, kako se nedolžnega delH ? Miri potrebujete še druzih dokazov, da so resnične moje trditve? — Tebi ne kaže nego molčati. A upiav ta tvoja previdnost potrdi tvojega neizkušenega znanca v slabi slutnji; za slovo ti ves užaljen da besedo, da se je zelo varal nad tabo iu da se bode vedel odposlej ogibati tvoje družbe. Storjena je nezaupnost, ako ne celo sovraštvo! Tebe to boli, morda bode to imelo celo slabih nasledkov za druge, katerih blagor je tebi izročen, ali kaj moreš, kaj hočeš? Času in ugodni priliki bodeš prepustil, da se stvar spozna in ue/akrivljena zmota popravi. Podpihov&lee pa je vesel, zadovoljil je svojemu instinktu, svojemu temperamentu ali svojemu posebnemu motivu! Razdirajoča ta prikazen v življenji ni redka! V mnogih veselih „ večernihu družbah se jo Se skrbno goji in s posebno pozornostjo se apremlia njene dogodke. Na rokah navadno nos jo tistega, ki ume pogoditi take „klasične šaleu, da se ljudje „z glavo trkajo" in konečno ločijo v smrtnem sovraštvu Ali opazuje se tudi to, da se hujskaču čestokrat slabo izplača njegovo frivolno igranje! Čestokrat mu usoda odmeri s polenom zasluženo uagrado, ako ne pride še kaj hujšega. Zgodi se pa tudi tako, da ga jamejo zapuščati navdušeni njegovi pristaši ' Skoro gotovo namreč pride, da si hujskač tuni te svoje prijatelje konečno izbere za svoje tedalo, nemalokrat za svojo „prijateljsko" žrtev. In tedaj naša občutljivost, ki se je čudila in smijala ščuvar-skim manevrom, dokler neso veljali nam iu našim eksistencam, postane hipoma sita neprestanih šal in tekom dogodkov je celo primorana, ogniti se vselej občudovanemu hujskaču s pota, Kadar bi ga srečati imela! Podpihoval« c in hu'skae ostane osnim-). In v tej osamelosti tiči velika kazen i bi pokora, /n-.st.i za takoimenovane „žen jalne4 hujskače ter mtrigaute ! Tako v navadnem življenji. Ali tudi v življenj-, ki se imenuje politika, naba|ajo se ljudje s takimi slabostmi! Vedo -t- jednako malenkostno in frivolno, kakor hujskuči v vsakdanjem življenj:. Ali še veuder je velika razlika ! Komur je narod pot uterl v uzvišene kroge in na svojih ramenih dvignil ga v družbo mož, katera ima posebno življenje za izročeni si narod, ta naj gleda, da tega življenja ne ostrupuje s svojo slabo krvjo! Intriga, ki |o v političnih teh krogih skovari slabokrven hojskač, prelije se v žile c lega naroda in razburjena je kri po celem njegovem životu! Ako se uimten srd potisne mej faktorje, katerih skupno delovanje za uarodovo življenja pomeni kiuh n vodo, ted-j je ustavljeno celega naroda mirno u<»predo-vanje do tistega časa, ko je izvojevan hoj, za ne tj en s herostratičnim činom političuega hujskača! Tej krivdi se na dno pogledati ne dd! Žalibog! da smo prisiljeni na to krivdo opozarjati tudi mej nami! Nasprotstva, ki sedaj plapolajo v na^i deželi, upihala jih je ta krivda! Iščimo po uzrokih, zakaj, kakor je čitati, sedanja visoka vlada uezaupuo gleda na slovensko nezavisno narodno stranko, iščimo jih in našli jih bodemo Ago!) v osobi našega političnega „Htrtzbruderu-j&! On opravljal je službo huiskafia in opravlja jo še dandanes! Poskusil je to srečo svojo pri visokorodnem našem deželnem načelnku, in ker se mu je tu tako dobro obnesla, spustil je ob zadnjih mestnih vohlvah zadnjo psovko v n as, nesrečne „radikalce*. Verjelo se je v*e, povpraševalo se ni po resnici! Poslušalo se je moža, kateiegu je slovenski narod nekako za puskušnjo počastil s svojim zaupanjem, in ni se videlo potrebe, posvetovati se o prenaaaoih govoricah z možmi, ki uašega naroda mnenje poznajo, ker so ga oni vzgojili. Huiskanje je doseglo svoj namen: počrueni so in za nevarne spoznani možje, ki so še pred letom dni uživ>Ji veliko za* upaije v dvorci na Turja-ikom trgu! Da bi se jih piipravilo tudi ob zaupunje pri hvaležnem jim narodu, zato se jih sramoti in napada, ue vprašajte — kako? Ali &e pa vs>- to sklada z načeli, ki smo jih stokrat in stokrat čuli iz ust sedanje Duuujske vlade? Ne! Tudi to nam potrjuje istino, da visoka naša deželna vlada ni prav poučena ker poučevati se daje ou pol tičniu vročekrvnih huskučev! Deželna kmetijska enketa. (Dalju.) O tretjem vprašanji „Koliko se sme dolgov ukujtžiti na kmetski dom," poroča g. dr. Vošnjak in pravi, da bi sedaj, ko se je vsprejel predlog, da se upisivanje kmetskih domov viši le prostovoljno, njegovo poročilo skoro ne imelo nikake pomembe. Naj se tedaj izjavijo ti>te gospodje o tej zadevi, ki so glasovali, da bode upisovanje le prostovoljno. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XX. Poglavje. Veseli lj u dj e. (Dalje.) Sokoli obodreni s kričanjem sokolarjev pali so na race, ta podolgem, oui počez, ta od sprcduj, oni so od zgoraj pali kakor kamen na hrbet svojemu plenu. Odlikovali so bo ta dan Bedrjaj in Smeljaj Bibirska sokola, ArbaB in Aupras, in sokoliči Horjak, Hudjak, Malec in Pelec. Preganjali so sokoli tudi divje peteline, katere so sokolarji pregnali h trav in grmov. Čudovito in lepo je bilo letanje razločnih sokolov. Divji petelini so neprestano padali z ziaka. Nekolikokrat zagnali so se v obupanji konjem pod noge in ujeli so žive lovci. Tudi ni bilo brez izgub. Mladič Gamajun, planivši z visočine na starega divjega petelina, ki je letel nizko, pal je s prsmi na zemljo in ubil se je na mestu. Astrec in Sotodum, dva kazaiiaka sokola ušla sta lovcem izpred očij, ne zmenivši se za žvižganje sokolarjev in golobje krila, s katerimi so mahali. Najbolj se je odlikoval carski sokol po imenu Adragau. Dva pota spustil ga je car, in obakrati j ti dolgo ostal v zraku in neprenehoma pobijal razne tiče, in ko se je naletal, spustil &e zopet carju na rokovico. Tretji pot se je pa Adragau tako razjaril, da ni več pobijal samo poljskih tičev, a tudi sokole, kateri so leteli mimo. Sokola Smeljaj in Kružok pala sta na tla z razkljuvanimi penila m i. Zaman so car in njegovi sokolarji vabili Adragana z rudečim suknom in ptičjimi perutami. Beli sokol se je sukal v širokih krogih pod nebom, uzaigoval se je veduo višje in kakor strela se je spuščal na plen; a namesto, da bi se spustil na tla, uzdignil se je Adragan po vsakej novej zmagi višje in nazadnje odletel je izpred očij. Poveljnik sokolarjev je izgubil upanje, da bi še dobil Adragana, in podal jo carju druzega sokola. I Pa car je ljubil Adragana, in užalil se je, ko se je izgubila najboljša ptica. Vprašal je poveljnika sokolarjev, komu je zaukazano gledati na Adragana. Poveljnik je odgovoril, da 'friški. Car je ukazal poklicati Triško. Triška, slu-tivši nesrečo, pristopil je ves bled. — Človeče, — rekel je car, — kako ti paziš na sokola ? Zakaj imaš vabilo, ako ne umeš privabiti sokola? Poslušaj, Triška: v tvoje roke položim osodo tvojo; ako mi povrneš Adragana, nagradil te bodem, kakor še nesena nikogar izmej vas; a Če 86 sokol i/gubi, ne jezi se, velel ti bodetn, odseči glavo, — drugim v strah; jaz že dolgo opazujem, da mej sokolarji ni pravega reda, da tičja zabava gine! Pri poslednjih besedah pogleda car po strani sokolarskega načelnika, in ta se je prestrašil, kajti vede) je, da car nikogar zi>man po struni ne pogleduje. Triška se ni obotavljal skof-il je na konja in odditjal je iskat Adragana, molil je k svojemu priprošnjiku, svetemu Trifonu, da bi mu pokazal izgubljenega Bokola. Lov se je nej tem nadaljeval. Ni se Se jedno Dr. Na mor i pa temu mnenju dr. Vošnjaka ugovarja rekoč, da kdor je uknjižil svoje posestvo za kmetski dom, istemu se le ugaja'i mora, ako se določi dotična svota. Dr. Vošnjak potem poroča o tem vprašanji: V najimenitnejših agrikulturmh državah, v Ameriki in v večjem delu Rusije, kjer je zemlju skupna občinska lastnina (mir,) ne poznajo hipotekaruib dolgov na kmetskih posestvih. V Ameriki po Ilumestead L a v* s (zakonih o kmetskih domovih) upnik ne sme Begati ua domačijo z zemljo, katera je k domu pri pisana iu še celo ne na inventar, kar ga je pri kmetskem domu. S tem si je amerikanska država ustvarila krepki kmetski stan, kateri seveda tudi po iodovitui uensrebauej zemlji in ker ni preobložen z davki, leiiao celo preko morja konkurira z našimi kmetskom pridelki. Na Ruskem je lastnik zemlje nnui,- ki 01 mogel tedaj le dolgove delati ua skupno lastnino n za skupne namene. Ker pa so take pravne razmere, kakor pri nas, da se sme dolge v zemljiških knjigah na zemljo ukujtžiti, tam raste v malo desetletjih zadol ženje tako silno, da je večina kmetov le po imenu lastnik, dokler upnik posojila ne izterja. Ako se ustanove kmetski domovi, mora se dosledno omejiti bipotekarno zadolženje. Tega mnenja so v novejein času imenitni na-cijoual-ekouotm, kakor: Sckuflle, Steiu in drugi. Senatne meui, da bi se zlasti terjatve iz dedščiu in iz neplačanih kupniu ue smele ukujižiti in da bi uknjiženi dolgovi ne smeli presegati dveh tretjin vrednostne cene kmetije. Da bi vsled take določbe kmetje v sili ne do bili potrebnega denarja iu zabredli v najhuje stiske, tega se ui bati. Kakor pošten in zanesljiv trgovec brez vsake uitabulacije uživa potrebni kredit, tako tudi kmetu ne bo maujkaio personalnega kredita, ako zanluži zaupauje. Hranilne iu posojilue zadruge delajo ua osobni kredit in le malokedaj dado ukujižiti svoje terjatve. Za nujne potrebe tedaj zadostujejo zadruge, sicer p«, je le koristno za kmeta, će se ne more preveč zadolžiti. Dr. Vosujak tedaj nasvetuju: „Na kmetski dom se ue sme več dolgov bipotekarno uk n j/iti, nego zuaša 15 kr-.-.tm čisti kat astralni prinos.a G. Og uli n uasvetuje, nuj bi veljal le J hkratni katastialui prinos. G. Potepau misli, da bi bilo dobro določiti i obresti tacib uknjiženih dolgov, kateri bi ne smeli izuašati uad 7%- Dr. Vošnjak opomni, da to vprašanje pride še pozneje v razgovor in pri glasovauji vsprtjme se po dr. Vošnjaku nasvetovaui predlog. O četrtem vprašanji: „Pod katero ceno se km< t>k, dom ue sme eksekut vno prodati", poroča dr. Vošnjak iu pravi: Zgodilo se je čestokrat, zlasti pred nekaterimi leti, da to kmetije pri tretjej eksekutivnej dražbi bile prav za slepo ceno prodane. Kupec je potem imel velik dobiček po razkosanji zemljišča, upuiki so izgubili, pa tudi za rodbino ničesar ni ostalo, nego beraška palica. V zakonu ni nobene določbe zastran cene, ako se katera stvar eksekutivno proda. Novi civilni pravdni red bode tudi v tem imel določbe, a malo je upanja, da se kmalo dožene v državn°m zboru. Zato je letos poslanec Lieubacber predložil državnemu zboru zakonski načrt, katerega so tudi slovenski poslanci podpisali in ki v III. e'enu izreka, da se kmetija ue sme pri eksekutivni dražbi prodati i'O'l poiovico cenilnega zneska. Taka določba je potrebna to sicer ne samo za kmetske domove, ampak tudi za druga kmetske posestva, če tudi ue spadajo met kmetske domove, V Tausasu (v Ameriki) se nobeno kmetsko (»osestvo ne sme prodati pod a/3 c ne. Dr. Vošnjak nasvetuje: „KmetBki domovi in sploh kmetska posestv t se pri eksekutivni dražbi ne smejo prodati pod jiolovico cenil nega zneska.- G. Ogulin vpraša, gorko se potezajoč za upnike, kje bodo isti dobili povrnitev dolga, on misli, da je ta točka jako fatalna in da se bode uehal ves kredit za kmetovalce, toraj se naj ne določi ničesar. Dr. Šterbenec podpira predlog dr. Vošnjaka, g. dr. Dolenec pa pravi, da se Kmetijstva itak pod polovice cene ne prodado pri eksekutivuih dražbah in da je vendar misliti na to, kako bode upnik pri* šel do plačila, ako se taka določba uvede, tedij podpira predlog g. Ogulina. Dr. Vošnjak naglasa, kako pod nič se prodajajo dostikrat kmetska zemljišča in pravi, da bi bilo tudi za upnike bolje, da Be vsaj za polovico proda zemljišče, če se že ne more prodati dražje. Upniki kateri izgube, so večinoma oderuhi, kateri postjujejo le na oderuške obresti. Pri glasovanji si; potem, ko se je zavrgel predlog g. Ogulina, vsprtjme z veliko večino predlog dr. Vošnjaka. O petim vprašanji: „Ali naj imajo občine jired-pravico, da [)revzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri eks- kutivni dražbi prodan?" poroča dr. Vošnjak. Poročevalec pravi: Ker bodo tudi na kmetskih domovih včasi slabi gospodarji, utegne se zgoditi, da bo kmetski dom po eksekutivni dražbi prodan, bodi si zaradi ZHostalih davkov m pristojbin, ali rarndi zaostalih obresti ali odpovedanega dolžnega kapitala. Kajti po ustanovitvi kmetskih domov se ue misli ustvarjati nekakih fidejkomisov za kmetske rodbine, ampak le ohrauiti celoto kmetije. Ako pa domosed slabo gospodari, bolje je, da pride na kmetijo priden gospod« r. No, če prav je domosed slab gospodar in naj se iz nurodno-ekonomičnega ozira umakne boljšemu, vendar je v interesu občine, da ne pride cela rodbina na beraško palico. Zato bi kazalo, da bi smela občina kmetijo prevzeti v svojo last za tisto ceno, za katero je bila eksekutivno prodana. Občina b» potem kmetijo prepuščala ženi ali otrokom proti vrnitvi kupne cene v amortizacijskih obrokih. Zgodilo so pa bo kaj tacega le malokedaj. ker občine navadno nemaj0 fonda in si tudi ne bodo rade nakladale take odgovornosti. Dr. Vošnjak konečno nasvetuje: „Občine naj imajo predpravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za katero je bil pri eksekutivni dražbi prodan." Dr. Šterbenec podpira tu nasvet, ker se bodo občine ubranile njim neljubih ljudij. G. De v priporoča, naj se pravica občin nasvetovana po dr. Vošnjitku razširi tudi na vsa kmetska posestva. Dr. Vošnjak se ujema s tem predlogom, ki si z njegovim vred jednoglasno vsprejme. (Dalje prih.) Trgovska in obrtna zbornica. Novi volilni red se glasi: §. 1. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani ima 24 pravih članov, kateri so na dva odseka raz-deljeui, namreč: I. na trgovski odsek, II. ua obrtni odsek, kateremu pripadajo tudi rudarske stvari. Odsek I. ima 10 članov. Odsek II. in;'. 14 članov. Ianej Članov mora domovuti tam, kjer stoluje zbornica: I. iz trgovskega odseka 6 ; H. iz obrtnega odseka 8 članov. §. 2. Trgovski odsek obseza vse trgovske obrti iu sicer v prvi vrsti trgovino: z živino, u poljedeljskimi pridelki, z lesom /.a kurjavo, za stavbe iu za orodje, z ogljem vsake vrste, s ko-aksom iu s šoto, z zemljinami, s kameni in z rudami, s kovinami in z izdelki od kovin, s stroji vsake vrste, z blagom od gline in stekla, z izdelki od lesa, s kratkim, leseuim, z iepotičnim blagom, s svilo in svilnatimi predeuinami, z ovčjo voluo in oje predeuinami, z bombažem iu njega predeuinami, z lauom, s kouopljami, z juto m njih predeninami, s tkaninami od vsakovrstnih tvario in s šitnn blagom, s papirjem, s potrebščinami za trgovske in navadne pisarne, zu risarje iu slikarje, s sladščicami, s špecerijskim iu materijalnim blagom, z jestvinami in pijačami vsake vrste, z oljem, s tolščami in tva-rinaini za svečavo, z dišavami iu barvami, z mešanim blagom, z živili iu hišnim orodjem, s stari-narskim blagom, z odpadki; dalje: knjigarstvo, trgovino z utnetuinami in muzikalijami, antikvarsko trgovino, odpiavmštvo in razprodajo noviu, knjižne iu muzikalne posojilnice, bankirsko iu menjevalsko opravilo, spedicijsko, komisijsko in upravuiško opravilo, opravilo službin-skega posredovalca, opravilo novinarskega oznauo-valca in uvrščevalca, blagohrauilue zavode (skladišča itd.), posojilnice gibal iu strojev, banke, hranilnice, zastavljaluice, zavaiovalu;ce, transportni obrt, železnice itd. Trgovski odsek se voli po 3 volilskih kategorijah, (volilski razredi): Ti volilski razredi sestoje: a) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine ua leto v .s i po 100 goldinarjev cesarske do-bitkoviue brez doklad [veiikotržje] (§. 7 odstavek 2, zakona z due 20. junija 1868, št. 85 drž. zak.); b) iz tistih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 8 goldinarjev 40 kr. cesarske dobitkoviue brez doklad, ter ne pripadajo h kategoriji a); c) iz ostalih trgovcev, kateri plačujejo od trgovine na leto vsaj po 2 goldinarja 10 kr. cesarske dooitkovine brez doklad. Na vsak ua-čiu za utemeljitev voliiske pravice v tej volilski kategouji (volilskem razredu) zadostuje, da trgovec od svoje trgovine plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkoviue, kolikor zuaša najmanjši census, ki daje pravico voliti v deželni zbor (§. 7., odstavek 2., zakona o trgovskih zbornicah). uro zabaval car, in mnogo plena je že bilo navezanega n-jL ko.ijih, ko je nov prizor privabil nase carjevo pozornost. Po Vladimirskej cesti lezla sta dva slepca, jeden srednjih let, drugi starec, s sivo kodrasto glavo in dolgo brado. Imela sta beli, ponošeni srajci, in na čez ramo križem obešenih oprtaluicah visela je ua jednej straui vreča za pobirauje milodarov a ua-drugej — strgan kaftan, zvit zaradi vročine. Ostale stvari, kakor gosi', balalajki in torbo s kruhom naložila sta. na mladega fanta, ki je bil ujijin voditelj. Sprva je slepec, ki je bil mlajši, držal se za ramo voditelja, a sam je vlekel starca. Pa mladi fant se je zagledal v lov i u pozabil ua svoja tovariša. Slepca sta se odduMa od gledajočega. Držeč se drug dru-zega, tipaia sta s palicama po tleh, iu pogostem se sj)odiikala. Gledoč jih, Ivan Vasiljevič ni mogel zdržati iiuebu. Bližal se je njima. Iu zdaj je prvi slepec stopil v stran, pal v lužo, iu potegnil je za seboj tovariša. Oba sta ustala vsa pomazana od blata, vdkašljajoč se in zmerjajoč voditelja, kuteri je gle.ial zevajoč bleščeče opričuike. Car se je glasno smejal. — Kdo sta, vidva? — vprašal je car. — Odkod prideta iu kam gresta? — Zemlja naj te požre! — odgovoril je mlajši slepec, ue da bi odkril kapo : — bodeš že zvedel, kmalu se bodeš postaral. — Tepec! — zakričal je jeden opričnik: — ali ne vidiš, kdo je pred teboj? — Sam si tepec, — odgovoril je slepec, uprši z belo mreuo pokrite oči, — kako hočem jaz videti, ko nemam oči, — tebi je drugače, ti pa imaš zdrave oči, in lahko vidiš na široko iu dolgo; povej mi, kdo je pred menoj, pa bodem vedel, kdo je. Car je ukazal molčati opričuiku, iu laskovo je ponovil vprašanje. — Mi smo veseli ljudje; — odgovoril je slepec — prehodili smo vasi in sela, idimo iz Mura v sloboda, šale uganjati, razveseljevati dobre ljudi, koga posadit na konja, koga spravit s konja. — Lej no! — rekel je car, kateremu so dopali odgovori slepčevi: — tedaj vi ste Muromci, prepekanci! Ali so še bogatirji v Muromu? — Kako, da bi jih ne bilo! — odgovoril je slepec, ue obotavljajoč se; — tega blaga pri nas ne bode; je atrije Mihej, ki sam sebe za lase uzdigne od tal; je teta Uljana, ki sama gre uad šurka. Vsi opricniki so se zasmejali. Car že davno ni bil tako vesel. „To so pa v istini veseli ljudje", mislil si je, „vidi se, da neso tukajšnji. Naveličal sem se že mojih pripovedovalcev. Vedno mi pripovedujejo jedno in isto, še celo piskačev sem že sit. Od kar sem se z jednim malo pošalil, se me boje; še smešne besede ne dobim od njih, kakor bi jaz bil uzrok, da se tega norca ui bolje duša držala!" — Povej, fante, ali znaš ti pripovedovati pravljice? — Kake pravljice, — odgovoril je slepec, — in komu hočem pripovedovati. Se dobro pomnim, ko sva pripovedovala staremu vojvodi o kosmatej kozi, pa prišla je vojvodinja ter se je razsrdila, in on je velel naju zapoditi z dvorišča, s palico udarši me za tilnik. Nadalje ue bova pripovedovala. Težko je opisati hohotanje, ki se je razleglo mej opricniki. Stari vojvoda bil je v carjevej nemilosti. Slepcev zasmehovanje jim je ravno prav prišlo. (Daljo prili.) IMkler ni zahtevanega števila volilcev v sestavo p*rve volilske kategor-je (I. a) volijo volilci te kategorije /. volilci naslednje kategorije (I b) skupno 6 pravih članov, tretja kategorija (I. c) voli 4 prave člane. II. Obrtni odsek obse/a obrtno industrijo, in sicer: izdelovauje kovin in kovanega blaga, strojev, orodja, aparatov, instrumentov, vozil, kamnov in zemljin, blaga od gliue in stekla, leseuega in koščenega blaga, bkga od kavčuka iu gutaperče, usnja, usujiu in kožuhovin, kakor tudi izdelke od ščetin, dlake in perja, izdelke od preden n in tkanin vsake vrste, istotako blaga opnarskega (tape-cirarskega) obrta, oblačil in I^potin, papirja iu papirnatega blaga, živil in užitnih tvaiin, vsakovrstnih kemičnih proizvodov, stavbiuskih izdelkov, kakor tudi proizvode poligrafuega in umeteljnostnega obrta; dalje naslednje obrt-, kakor: hotele, gostilne, krčme, jedilnice iu pivnice, restavraiite, kavarne, jedilnice z gorkimi jedrni in ljudske kuhinje, mesarje, kopeli, brivce iu frizerje, gle.iabške podietnike, tehtuiake imetnike itd., naposled rudarstvo. Obrtni odsek se voli po treh voldskih kategorijah (volilskih razredih). Ti volilski razredi sestoje: a) it. tistih obrtuib, kateri od obrta plačujejo ua leto najmeuj po 100 gold. cesarske dobitkoviue brez doklad (§. 7., odstavek" 2., zakona o trgovskih zbornicah); b) iz tistih obrtnikov, kateri od obrta plačujejo ua leto najmeuj po 2 gold. 10 kr. cesarske dobitkoviue biez doklad ter ue pripadajo kategoriji a); c) iz tistih rudarskih obrtnik.)v, kateri od zvrše-vanja rudarstva plačujejo ua leto vsaj po 4 gold. 20 kr. merovine brez doklad. Na vsak uaein za utemeljitev voiilue pravice v volilski kategoiiji (voldskein razredu) b) oziroma c) obrtnega odseka zadostuj, da obrtnik od svojega obita plačuje v dotični občini toliko cesarske dobitkoviue ali od svojega rudnika toliko merovine, kolikor zuaša najmanjši census, ki daje pravico voliti v deželni zOor. (§ 7, odstavek 2, zakona o trgovskih zbornicah.) Volilska kategoriju II. a) voli 2, bj „ 10, vkupe . 14 pravih članov. (.Dalje prili) Politični razgled. Notranje red-sedstvom Grevvj* posvetoval o teh zadevah. Sklenilo se je, da se prej nič defenitivnega ne sklepa, dokler se ne bode Jules Ferrv posvetoval z baronom de Courcelom, ki je poklican iz Berolina iu "VVaddingtonom, ki je poklican iz Londona v Pariz. Republique Franc,aise, ki ima zveze s francoskimi vladnimi krogi, pravi, če se snide konferenca, se ne bod" mogla baviti samo s finančnim vprašanjem, ampak tudi z drugimi vprašanj1, kajti pomanjkanje demrja ni jedna bolezen, za katero bira Egipet Dopisi. Iz Trsta 26. aj)rila. [Iz v. dop.] Koncert pevskega oddelka delavskega društva v 20. dan t. m. pri Moute verde bil je še precej dobro obiskan. Sešlo se je blo par sto ljudij, polovica članov obeh oddelkov, inteligence malo, katera se pogreša pri vsakem koncertu. Zbrani pevci, večinoma dijaki, pod vodstvom g. Steletta, so vse točke dobro /vršil:, posebno so se odlikovali pri pesni »Hrvaticam*. Ženski čvetero-spev „Planinar" je tudi občinstvu ugajal iu se je moral ponavljati. Osmospev se je ipak dobro ob-nesel. Najlepše se je pela „Domovina", mešani zbor, tako močau zbor se redkokrat čuje v Trstu. Sploh petje je bilo dobro in z veseljem se priznava, da napreduje. Ko se je pri veiikem plesu v gledališči Fenice pogrešalo lepo petje in so bili pevci razkropljeni, brez mladega naraščaja, uvideli so, da tako ne sme dalje biti, začeli so se zbirati iu društveni uradnik je stvar poprijel, jih združil ter napravil močau zbor, kojemu je predsednik. Občna želja je, da bi se pevski zbor še pomuožil, da ne bi ostali brez petja, kadar gredo dijaki ua počituice. Na citre in gosli so mg. Prev, Guzelj m Štele prav spretno in precizno svirali. Tudi osemletna deklica Umekova je kaj ljubezujivo deklamovala „Slovenko"; zopet jedna domača cvetka več, ki bode pripomogla, da se druge prebude in navduše. Mej koncertom se je bilo nebo zatemuilo iu pričelo je deževati, bliskati in grmeti; v dvorani je navstala vročina in tišina. V tem nastopi g. Muha ua oder, za njim celi odbor, dva odbornika gresta po predsednika, da bi se tudi on pridružil. G. govornik v daljšem govoru poudarja zasluge iu trud predsednika za delavsko društvo, prosi ga, da bi vsprejel dar v znamenje zaupnosti in vernosti od nekojih društvenikov. G. V. Djlenc se topio zahvali za dar in prizuanje tolike zaupnosti. Poklonitev je zlata medalja v vreduOoti 100 gld., za katero je kacih 80 članov zložilo denur, ne da bi še druge člane nadlegovali, akopram bi bilo lepo, da se je uplivne može od opozicije nagovorilo, da bi na druge uplivali in svoj obolus doprinesli. Slavnost bi potem imela več utiša, ne bila bi tako rekoč prisiljena, mlačna iu skromna. To je bi zadnji koncert od strani naših društev pri Monte verde, ako se katero še ne požuri do 24. maja, ker naprej za tri leta prevzame Čitalnica prostore in se bode dvorana odšle zvala „Salo del Cisino Slavo", a ne več Monte verde. Opozicije klub delavskega društva zavednih mož je v pogovoru, kako in kakov spomenik bi se napravil prvemu ustanovniku društva, to je, gosp. J. Dolinarju. Vsakemu svoje, ker resnica je Bogu in ljudem ljuba. Domače stvari. — (Škofom Ljubljanskim) Imenovan j«- gospod dr. Gtogala. To pre-veselo vest dobili smo ravno pred sklepom lista. — (Vojvoda Parmeški) prišel je včeraj zvečer s poBebuim vlakom z Reke v Ljubljano, je tu ua železnici obedoval in po jednournem prestanku se s posebn m vlakom po Rudolfovi železnici odpeljal v Gmunden. — (Skušnje zaučite 1 j sko sposobnost) je delalo v Ljubljani zadnji teden 15 učiteljev in 17 učiteljic. 1 učitelj je delal izpit za ine.V .n ke, vai drugi za ljudske šole, jedna učiteljica za francozki jezik, druge za ljudske šole. Dva učitelja sta mej preskušnjo odstopila. Od ostalih dobili so spričevalo II. vrste 4 učitelji iu 7 učiteljic, Bpričevalo III. vrste dobilo je 9 učiteljev in 7 učiteljic, in spričalo IV. vrste 2 učiteljici. Trije so dobili sposobnost le za nemške, jeden le za slovenske ljudske šole, vai drugi pa za slovenske in nemške ljudske šole. — (Nova slovenska knjiga.) Naslov jej je: V Ljubljani 1884. Povest Slovencem v pouk. Ne v Ameriko! Po resničnih dogodbah sestavd iu spisal Jakob Alešovec. Cena 1 gld. (nevezana). Založil pisatelj. Tisk J. Blaznikovih naslednikov 231 str. V tej kn|igi pripoveduje se v priprostoj besedi življenje in trplenje slovenskih izseljencev v Ameriki, popisujejo in predstavljajo se dogodki, ki bodo čitatelju gotovo ugasili željo, iti iskat sreče onkraj antlnntskegii morja, V tem smislu bode knjiga dobi o učinkovala na nuše rojake iu bode zlasti dobro berilo za zimske večere. Vendar bi bili želeli, da bi se bili nekateri prizori napleskali v jasnijih bojali, vsaj malo bolj idealizovuno. Ipak pa priporočamo ta najnovejši proizvod našemu ohčiustvu s pristavkom, da je tisk, papir in vnanja oblika prav čedna. — (IV. hrvatski vinski semonj) zaključil s.* je preteklo soboto. Uspeh bil je malo boljši, nego ua zadujem semnji. Prodalo se je samo 219 Va hektolitrov vina, 579 steklenic desertnega vina in nekaj nad 100 litrov večinoma sremske rakije, ves promet iznašal je 5790 gld. Večina kupcev bila je iz Kranjske. — (Razpisana) je slufcb; učitelja na jedno-razredni ljudski šoli pri sv. Juriji. Plača 450 tfld. in stanovanje. Prošnje do 14. maju t. !. na okr. šol. svet Ljuidjauski. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Dunaj 29. aprila. Cesarjevič s soprogo dospel semkaj ob 12. uri 10 minut. Trst 28. aprila. Nadvojvoda Albrecht prijadral je z oklopnim vojnim brodovjem ob 6. uri. Strel na Gradu in oklopnicah, sijajen vsprejem, na tisoče ljudstva, gromoviti živio! in evviva! Ladije v luki so v zastavah. V stanovanji je nadvojvoda v hotelu de la Ville. Dunaj 29. aprila. Vsled včerajšnjega volilnega shoda odložil je dr. Kopp svoj mandat. Vlada je predložila pogodbo s severno železnico. Peterburg 29. aprila. Jounial de St. Peterbourg poroča: Večina velevlastij odgovorila je povoljno na vabilo Anglije k konferenci. ftazne vesti. * (Tifus na Švicarskem) nenavadno hudo razsaja. V Geulujihje v sedmih tednih od 17. febru-varja do 5. aprila 1047 zbolelo zi t.» boleznijo. Tedenski minimum znašal je 24, maksimum pa 349. Umrlo jih je kakih 100 Zdaj pa bidezen pojema. V Zurichu je pa sedaj, kakor se kaže, bolezen dosegla vrhunec, vse bo'uiee so prvnapolnene z bolniki. V treh dneh jih }* minuli teden 73 na novo znolelo. K sreči bolezen ne teria preveč smrt nih žrtev. Umerje jih le kakih 5°/0, največ pobira mlado ljudi. Strah v mestu je velik. * (Nesreča na železnici.) V nedeljo je vlak mej Badajozom in Cindad Realom na Svinjskem skočil iz tiru in se zvrnil v vodo. Število mrtvih znaša nad 60, mej temi je 50 voji kov, ki ho ili na odpust. Španjski listi mislijo, da je ta nesreča delo zarotnikov. * (Požar.) Največji tovarna in zaloga sed-mogra^kega delniškega društva za čiščenje špirita je pogorela. Gašenje je oviralo pomnoj kanje yvode, vender se je otelo 2000 repov pitane živine. Skoda znaša 200.000 gld. Noben človek ni zgorel. Narodne-gospodarske stvari. Kaj je to ..posojilnica ? (Dalje.) Ne da bi denarja primanjkovalo, saj se vidi kako so ž njim prenapolnene hranilnice, ampak ljudem primanjkuje zaupanja do posojilnic. Denarja bi bilo zadosti za potrebe naših posojilne, pa rajši ula-gajo in dajo celo odlični narodnjaki svoj denar hranilnicam, kakor pa posojilnicam, dasiravno zgubijo izdatne svote na obrestih (hranilnice dajejo navadno 4 °/0, v Trstu celo 3°/o, posojilnice pa 5%). Kaj more biti temu uzrok? Gotovo jedino le to, da ljudstvo še nema potrebnega zaupanja do posojilnic. — Če sliši „posoiilnica", mu vedno pride na misel jednHko se glaseča beseda nesrečne banke „Slovenija"; če pa še to ni dosti, storijo drugo sovražniki naših posojilnic, sjdoh sovražniki slovenskemu narodnemu razvitku na ta način, da iz gole zlobe lažejo, da je Slovenija in posojilnica jedno in isto. Tu je treba kaj storiti, tu je treba složnosti in združene moči. Tu je treba delati ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanjih. (Tukaj mislim na nekatera narodna upraviteljstva, ki imajo svoj denar naložen v hranilnicah, [celo v inozemskih gotovo dobrih listinah] in na nekatere omikane odlične narodnjake.) Če omikani nemajo zaupanja, kako se more to od prostaka zahtevati ? Omikanemu je možno se poučiti o stanji varnosti hranilnih ulog v posojiln'-cuh, zakaj pa tega ne store? Po mojem mnenji je to vsakega pravega domoljuba sveta dolžnost, da zamore služiti narodu in svojej domovini, ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanji, inače je to geslo brez vsakega koristnega pomena. Vsakdo se zamore pri tej ali oni posojilnici osobno poučiti o stanji, o društvenikih, o reBervnem fondu in premoženji, sploh o vsem, kar se tika varnosti hranilnih ulog; tudi se o tem zamore osvedo-čiti iz letnega poročila (računa). Vse to se lahko tudi poizve od načelstva zveze slovenskih posojilnic v Celji in sicer o vseh slovenskih posojilnicah, izve se tudi, katerim posojilnicam primanjkuje denarja. Kar se tiče varnosti hranilnih ulog ini jioso-: 11 nicali je potrebno razločevati jedino le dve vrsti: 1. Posojilnica, ki ima omejeno poroštvo ali zavezo udov in 2 Posojilnica, ki ima neomejeno zavezo udov ali društveuikov. 1. način: pri tem je za varnost hranilnih uiog merodaina visokost deležev (delnice). Večji ko so deleži, vetji |e kredit takih posojilnic, ker so po postavi društvnniki porok za vse zavezanosti posojilnice s svojimi deleži in najmanj še z jeden-krat tolikim zneskom, če društvena pravila (pogodba, ne določujejo v< čje zavezanosti v tri cli večkratnem znesku deležev. V zadnjem slučaji ju tudi merodajen značaj in premoženje društvenikov. Razen te zaslombe je jia tudi merodajua visokost reserv-nih fondov in društveno premoženje, ker v prvej vrsti se i/gube iz tega poravnajo. Kake so pa zavezanosti posojilnice? Hranilne uloge, in če teh ni dosti, iz posojila. To pa kar posoiilnic* dobi na hranilnih ulogah iu kar si izposodi od drugih zavodov, to zopet izposodi, zraven tega se ve da tudi dru čtvene deleže, tako da ima zmirom več izposojenega ali terjatev, kakor pa zavezanosti. Lu na ti način bi se poiabljevalo društveno premoženje in d"le£i in najiosled daljša zavezanost udov če bi sh od danih posojil k j izgubilo (merodaino je tukaj tudi, kdo je v uačelstvu. ki posojila dovoljuje, da varno postopa) in tudi v nemožnem prirnerljeji, da bi se izgubila vsa dana posojila ali terjatve, se uklada telju hranilne uloge ni bati izgube, ker zgoraj omenjeno premoženje, deleži i n zaveza ali poro.Uvo udov presega vse zavezanosti posojilnice, O tem »e lahko Ysak prepriča in lahko to izračuni. 2. način je, posojilnica z neomejeno zavezo kIi poroštvom udov ali dru^tven'kov. Po tem načinu so vsi udje posojilnice zakonito poiok za vse zavezanosti zadruge nerazdelno in s celim svojim premoženjem, ne samo z uplačaoimi deleži itd. Pri tem načinu ni visokost deležev tolike važnosti, ker so itak vsi drušlveniki s celim svojim premoženjem porok. Glede varnosti hranilnih ulog pridejo pri tem 2. načinu vse pod 1. načinom navedene merodajnosti na tehtnico povrh p i Se Število udov in njih stanje v premoženji. T m večje je to število in tem bolj so ti pre možni, tem večji je kredit zadruge ali posojilnice Čim dalje taka posojilnica jiosluje, več udov pristopi jn kredit narašča. (Konec prili.) Dobro nalilo. Vsakeršno imetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo .Francosko žganje in «ol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem pov7etji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zalitev:ij se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (,tJ90—5) •Favne dražbe. 1 maja. 1. eks. držb. pos. Josipu Leskovica iz Ho-tedrašioe, 2115 gld., v Logatci. 2. maja a, eks. držb. pos. Franca Balete iz Slavine, 2490 gld., v Postojini. Relicit. po«. Mariju Rebec iz Rodohe vasi, 1201 gld., v Postoj i ni. 1. ek8. držb. pos. Terezije Berce iz Dolenje vasi, 1480 gld., v Loki. 1. eks. držo. pos. Franca Staverja iz Zagorja, 7810 gld., v Bistrici. 3. eks. držb. pos. Antona Kregerja iz Verbovega, 2200 gld., v Bistrici. 1. eks. držb. pos. Josipa Novaka iz Knežaka, ■r>45 gld., v Bistrici. 2. eks. držb. pos. Frana Mauerja iz Mačjega dola, v Trebnjem. 3. maja. 1. eks. dri. pos. Janeza Dvornika iz Krške vasi, 98*840 gld., v Krškem. 1. eks držb. pos Petra Lu-kauiča iz Cerkviša, 131T) gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Milte Kljuna iz Malega Pni«, 2710 gld., v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Josipa Ktaroeviea iz Impel grabna, 1145 gld., v Krškem. 1. eks. drž. pos. Ivana Klemeiićiča iz Mačkovca, 1456 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Marke Pašiča iz Dražčic, 795 gld., v Metliki. 2. eks. držb. pos. Marka Vi-vode iz Bojane, v Metliki. 1. eks. držb. pos. Marijane Zavrl iz Rakovnika, 275 gld. v Ljubljani. Tujci: dne 28. aprila. Pri Nloiiia t Weiss z Dunaja. — Rossi iz Trsta. — pl. Hell z Dunaja. — Trobita iz Gorice. — Dragotin iz Kočevja. Pn M»Ifei : Steinberger z Dunaja. — Coclz iz Ru-dolfovega. — Eichelberger z Dunaja. — Zimmer iz Rei-chonburga. Pri Južnem. kolodvoru s Kramar iz Trsta. — Si-rola iz Reke. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra V llllil. Tem-pei atura Ve-trov i Nebo Mo-krina v mm. *c 7. zjutraj I 731 85 mm. | 4- 9 0' 0 si. zah. d.jas. j o-GO mm g* i 2. pop. j 730-14 mir. -f- 12 6 1' si. zah.i d. jas. od 9. zvečer 73054 mm. + 10 2' <' ;sl. zah. obl. 80 gld — 81 20 100 95 06 f 65 851 — 318 n 50 .21 40 * «4 * 72 40 124 — 172 — 100 90 122 60 91 65 t 88 4o 104 50 n 114 20 121 75 108 25 106 n — 178 0 — 19 50 118 n — 212 — n i'apirua renta . . ..... srebrna renta .... . . I lata renta........ . 5'70 marčna renta. . ...... Akcijo narodne haake ... Kreditne akcije .... . London ... S obro ........ .Sapoi. . . .... ... (J. kr. cekini . ... Nemške marko 4% državne »redke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1364. 100 gld. 4'7c, »vatri alata renta, davka prosca. Ogrska alatu renra 6",'u..... Ani n n • -.v .... ., papirna renta 5°/0 ..... 5g/0 štajerske zemljišč, od.ez. obllg. . Donava reg. srečke B°/, . . 100 gld. Zeinlj. obč. avstr. 41/!*/« alatl zast. listi . Prior, oolig. Elizabetme zapad, železnice Pn*>r. oblig. Ferdinandova sev. železnice Kreditne srečke......100 gld, Kn dol love srečke .... IU „ Akcije anglo-avKi r. banka . . 120 „ Truimuway- kr., po pošti 30 kr. Radi manjšega stanovanja proilt* t»e takoj več prav novih kosov hišne oprave po ceni iz proste roke. (280—1) VeČ pove upriivništvo ^Slovenskega Naroda". moka iz najboljše pravo babaftke (»Setrce, popolnem suha, v lastnem umetnem mliiin na valarje napravljena, prodaja pO najnižjih eenah hu debelo in drobno M. J. GVARDIA, <279 1) v Ljubljani, v Slonovih ulicah .št. 50. Izvrsten med (garantiran pitanec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), š kalija 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri Oiosla^ro. ZDoler^-C-u., ? 8V( ečarji v Ljubljani. (207—9) I Solidna ponudba. Zavoljo premalo znanja z ženskim sj)olom, J.oli so po te] poti precej oženiti mož v boljšib letih, solidnega zadržanja, trgovec v prijetnem kraji na Kranjskem, z dekletom (gospodični«1 oziroma udo\(» brez otrok, od 20 — 82 let staro, nekoliko izobraženo, solidnega zadržanja-, ozir so jemlje po-elmo na tiste, ki so v trgovini ali vsaj v gospodinjstvu nekoliko nava ene. na premože jo sc posebno ne gleda, a gleda se na prijazno, pošteno in štedljivo gospodarico. Iiekoniandirana pisma s pridejano sliko (fotografijo) naj se pošiljajo pod naalov'om : ...Solidnu |»o-1111 «1 bii - ■, pošta lirun j, Gorenjsko, poste restante. Slike se vračajo na zahtovanjo v osmih dneh j>o prejetji pisma. — Tajnost se zagotovija s častno besedo.' (269—-8) Čudovite kapljice Sv. iidnna I*;mI> v.tii*}<(»ga. T«» priprosto in naravno zdravilo je prava dobro* dejna p"inoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. (-e se le rabijo nekoliko dnij, olajšiijo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejŠe ž^lodeeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper heirin roj ide, proti boleznim na jitiali iu na vranici, proti erevemiiin boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, bofcjast, zojier skropok ter čistijo pokvarjen u kri. One ne praganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nns obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetuj za naročbo in pošiljatvo pa jedino v lekarni Cristo-loli Ki v Gori' i- V ljubi juni jedina /aloga v lekarni Jul. pl. Trulcocxy, ua Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. .M9-25) Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se /..".riduialn>ciih mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. 240—B) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdateh in odgovorni urednik: Ivu u Ze le /.nikar. Lustuuoi m ti.sk -Narodne Tiukarne' 33