PoSbvna z>lačana v gotovim IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zjutraj NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Liubliani. Knafljeva ui 5.. telefon št. 2034. 2072 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernova al M- telefon U. 2036 INSERATNI ODDELEK v Liubliani Prešernova al. 4.. telefon št 2492 Leto IV. Ljubljana, 14. aprila 1930 štev. 15 Mednarodna konvencija o državljanstvu Zaključek mednarodne konference za kodifikacijo mednarodnega prava — Ugodni izgledi za bodočnost — Stališče naše delegacije Govornik se je nato zahvalil predsedniku konference za njegov trud, na kar je predlagal, naj konferenca izreče s posebno brzojavko holandsflri kraljici Vilhelmini spoštovanje in zahvalo vseh delegatov z željami za srečo in napredek Ilolandske. Či-tanje predložene brzojavke je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Nato je imel predsednik konference Hemskerk govor o pomenu konference, ki j p prva svoje vrste v zgodovini človeštva. Najpomembnejše delo konference je konvencija o državljanstvu, ki pomeni prvi mednarodni zakon. Navedel je dalje relativne uspelih v vprašanju teritorialnih vod in odgovornosti držav, ki sicer niso popolni, ki pa vlivajo upanje, da bodo ta vprašanja v bližnji bodočnosti rešena. ker bo svet Društva narodov na podlagi te konf.-rence sklical novo konferenco za pc 61 op no kodifikacijo mednarodnega prava. P/edsednik se je zahvalil vsem delegatom za njihovo sodelovanje ier nato zaključil prvo konferenco za kolifikajijo mednarodnega prava. Delegati so govor predsedniki llems-kerka poslušali stoje in se mu zahvalil: za njegov tiud. V imenu jugoslovanske delegacije mu .ie čestital načelnik delegacije Boško Hristič, jugoslovenski poslanik v Haagu. (AA) Haaj;. 13. aprila. Konferenca za kodifika-| eijo mednarodnega prava je snoči zaključilaj ^voje delo s svečano plenarno sejo, na ka-s teri j« bila podpisana mednarodna konvencija o državljanstvu in finalni akt s pojasnilom o proučevanju vprašanja o teritorialnih vodah in o odgovornosti držav, česar konferenca ni mogla proučiti do dna in rešiti z mednarodnimi konvencijami zaradi pomanjkanja časa, kakor tudi zaradi komplicirane pravne materije. Snočno svečano sejo ie otvoril predsednik konference za kodifikacijo mednarodnega prava Hemskerk, ki je rajprvo poročal o verifikaciji polnomočij, nato pa pozval zastopnike posameznih delegacij, naj podpišejo mednarodno konvencijo o državljanstvu. Neke države niso podpisale konvencije, ker traja rok za podpis do 31. decembra t. 1. Med temi državami je tudi kraljevina Jugoslavija. V imenu Jugoslavije je podpisal finalni akt načelnik delegacije Boško Hristič, jugoslovenski poslanik v Haagu. Po končanem podpisovanju je govoril načelnik japonske delegacije Naga-oki, ki je v imenu vseh delegacij obrazložil potek konference ter ugotovil, da je bila konferenca prekinjena z duhom mednarodnega sporazumevanja, kar bo omogočilo vsem zastopanim vladam, da bodo nadaljevale delo za postopno kodifikacijo mednarodnega prava. Trgovinski sporazum med Londonom in Moskvo V Londonu se vzpostavi sovjetsko trgovinsko zastopstvo — Diplomatska nedotakljivost sovjetskih uradnikov — Vprašanje dolgov carske Rusije Moskva, 13. aprila. Sovjetski poslanik v Londonu Sokoinikov se je z vna-njim ministrom Hendersonom sporazumel glede vseh glavnih vprašani o začasnem sovjetsko-angleško trgovinskem dogovoru. T.i dogovori bodo podlaga za stalno trgovinsko pogodbo ter določajo med drugim ustanovitev sovjetskega trgovinskega zastopstva v Londonu na podlagi, ki bo odgovarjala monopolu v vnanji trgovini. Dogovori se nanašajo na ureditev angleško-ruskih trgovinskih odnošajev ter točno določitev diplomatskega sta-leža sovjetskih trgovinskih zastopstev v Angliji. Anglija je obljubila vsem vodilnim uradnikom diplomatsko nedotakljivost. V dogovoru je omenjen poseben dogovor glede medsebojnih zahtev Anglije in sovjetske Rusije. Vojno posojilo v višini 765 milijonov funtov, ki ga je Anglija dala bivši ruski carski J vladi, se bo obračunalo z zahtevami, ki jih stavlja Rusija Angliji zaradi financiranja beloruskih uporov in proti-revolucij. Dalje bo sklenjena pogodba, ki bo ugotovila in ocenila angleške dr-žavljane, ki jim je sovjetska vlada zaplenila imetje in odrekla priznanje dolgov carske vlade. Prav tako se pripravlja angleško-ruska pogodba o ribolovu. Italijanske simpatije za Madžarsko Budimpešta. 13. anri:la. »Korhiro« poroča: iTaiiijamski kralj ie poslal regentu Hontv.iu n.uino brzojavko, v kateri se mu prav prisrčno zaruvaHMje za odlikovanje, kii mu za ie izročil predsednik madžarske •vilade grof Beithilen. V tei brzojavki zagata vH a nadalje italijanski krali regenta Horitvia, kolikšne simpatije vežejo italijanskega kralia in ves italijanski narod z Madžarsko. (AA.) Pred odločilnimi dogodki v Indiji Gandhi priporoča vzdržnost od nasilja — Velike manifestacije ob zaključku narodnega tedna Pariz, 13. aprila. Iz Rombaya poročajo, da se je Gandihi včeraj vrinil v Penižiro, kjer je 150 prostovoljcev zbiralo prepovedano sol. Pri tej priliki je Gandihi priporočal prostovoljcem, nuj se vzdrže nabija. (AA.). Pariz, 13. aprila. Po poročilu iz Bom-baya je sklenilo v Kallkuti 10.000 dijakov. da podprejo pokret Gandhija s stavko. Tekom dijaških manifestacij je intervenirala policaja in pri spopadiih z njo je_ bilo ranjenih več dijakov. (AA.). Pariz, 13. apniila. Po poročilu iz La-liore je 10.000 Lndov spremljalo sprevod prostovoljcev civilne neposlušnosti po mestu. Dva prostovoljca sta bila prijeta i;n tai,\oi obsojena vsak na 6 mesecev zapora. (AA.). Bombay, 13. aprila. V raznih velikih mestih Bomfoayu, Madrasu, Kriliimopohi. Jalailpuru itd. so se pričele v zinak za-kljiučitve narodnega tedina velike manifestacije. Ob obali v Hovpatli se je zbralo na stotine prostovoljcev, ki so jih šte-viiini govorniki, med njiimi tudi ženske, pozivali, naj se udeleže velikega zaključka »pogreba« zakona o soli. Dopoldne so priredili Gandlhijevi pristaši velik sprevod moških, žensk in otrok do morja, kjer so zajemali vodo. Zvečer so slovesno vrgli zakon o soli v morje, nakar so trobentači naznamili, da ni več države. Policija, ki je bila na več mestih priča, ko so pridobivali nezakonito sod. ni nikjer posredovala. V Karaihiiju se zbirajo prostovoljci za državljansko neposlušnost iz vseh krajev Indije. Po ne-katerilh mestih se že prodaja nezakonito pridobljena sol. Po deželi so 1'jaidje zažgali kresove v znak veselja. Strahovita požarna katastro v Beli krajini Na cvetno nedeljo ie ogenj upepelil vas Zaluko - Zgorelo je 30 posestnikom mi 90 poslopij - Strašne žrtve rdečega petelina Metlika, 13. aprila. Grozna požarna katastrofa je zadela lepo belokranjsko naselje Zaluko v občini Ribniku baš na cvetno nedeljo. Zlato pomladansko jutro je izlilo svojo milobo nad naravo. Zato je mlado in staro pohitelo po stari navadi z butarami v uro oddaljeno farno cerkev pri Ribniku. Doma so ostali le starci in mali otroci, ki ne zmorejo daljne, utrudljive poti. Nedeljska, praznična tišina je vladala v vasi. Nihče pač ni slutil, da bo v tem lepem božjem dnevu nastala tako strašna nesreča. Solnce je že rastlu k poldnevu, ko se je začel iz dimnikov dvigati sivkast dim, znamenje, da že povsod pripravljajo praznično kosilo. Tudi v hiši Jure Be|a-niča-Radmana so bili naložili ogenj. DO-ma ie bil le hišni gospodar Jure in najmlajša. petletna hčerki Jadviga. Gospodar .ie hitel s pripravljanjem kosila, da bi bilo vse gotovo, ko se vrnejo iz cerkve. Vse je šlo v najlepšem redu. Kosilo je bilo že napol pripravljeno, ko je gospodar ob pol 12. za hip skočil v hlev, da položi še živini. Baš to pa .ie postalo usodno. Petletna Jadviga je ostala sama pri ognjišču. Kako se je vse zgodilo, zaenkrat še ni jasno. Ve se le toliko, da se je ponva z zabelo prevrnila. Mast se je razlila po ognjišču in v naslednjem hipu je bila že vSa kuhinja v plamenu. Ogenj se je naglo širil. Plamen je švignil skozi dimnik na slamnato streho, ki je bila takoj v ognju, prešel na gospo- darsko poslopje in v par trenutkih je bila cvetoča domačija objeta v ognjenih zubliih. Po slamnatih strehah je ogenj lizal vedno dalje in zajel sosednje poslopje. Preden so se domačini prav zavedli, je bila že vsa okolica žrtvovana požaru. Na kilometre daleč so sijali ogromni ognjeni zublji, ki so se dvigali proti nebu, osvetljujoč stebre dima, ki so zasenčili vedro pomladno nebo. Preplašeni so prihiteli ljudje z vseh strani. Zaluščani so, vračajoč se iz cerkve, že zdaleč opazili rdečega Petelina, ki je uničeval njihove domove. Zbegani so divjali domov in skušali rešiti, kar se še rešiti da. Žal je bil ves trud zaman. S silovito naglico se je ogenj razširil na vso vas in preden je minula dobra ura, je bilo vse naselje eno samo pogorišče. 30 posestnikom je pogorelo nad 90 poslopij. Nepoškodovana in neprizadeta ni ostala niti ena kmetija. Iz vseh sosednjih vasi so prišli vaščani na pomoč. Deset gasilnih društev je prihitelo reševat, vendar je bilo vse prizadevanje brezuspešno. Primanjkovalo je vode in se gasilna akcija ni mogla pravilno razviti, na drugi strani pa se je ogenj širil s tako naglico, da na reševanje sploh ni bilo misliti. Na številnih pogoriščih so se odigravali pretresljivi prizori. Obupani so se-Ijaki vili roke in z žalostjo gledali na svoje opustošene domove. Le malokate- remu se je posrečilo rešiti vsaj pohištvo in obleko. Večinoma so ostali brez vsega in marsikateri še zjutraj trdni posestnik je bil opoldne berač. Veliki večini je pogorelo vse: pohištvo, obleka, živila, živina in mnogim celo skromni prihranki, ki so si jih le s težavo odtrgali od ust in dali na stran za najhujše čase, ki v Beli Krajini niso baš redki. Najhujše je prizadet posestnik Jure Pelanič Racman, Pri ko.iem ie izbruhnil požar. Pogorelo mu je vse. V zmedenosti ni mogel rešiti prav ničesar. Preden se je prav zavedel in preden so prihiteli ljudje na pomoč, je bilo že vse uničeno. Zgoreli sta mu poleg vsega ostalega imetja tudi dve kravi, tri svinje in vrhutega še 130.000 Din, ki jih je imel spravljene, da bi popravil hišo in zgradil novo gospodarsko poslopje. Najhujša nesreča pa ga je zadela s tem, da mu je bržkone zgorel tudi petletni otrok. Hčerkica Jadviga je bila v času, ko je nastal požar, sama v kuhinji in so jo bržkone v hipu objeli plameni. Kliub vztrajnemu preiskovanju ognjišča doslej o otroku niso našli nikakih sledov. Tudi ni nihče več videl otroka, zaradi česar upravičeno domnevajo, da je zgorel. Koliko znaša škoda, se zaenkrat še sploh ne da ugotoviti niti približno, ker je vse zmedeno in nihče prav ne ve, kaj vse mu je uničil požar. Gotovo je, da je to največja požarna katastrofa, kar jil. je bilo v zadnjih letih v Beli Krajini. Slovesno usfeličenje novega patrijarha Včeraj je bil v beograjski saberni cerkvi v navzočnosti ?ih dostojanstvenikov ustoličen novoimenovani pa-trijarh srbske pravoslavne cerkve na ms Indski železničarji podpirajo Gandhijevo akcijo s »simpatijsko stavko«. Beograd. 13 aprila. Danes dopoldne je bilo na najsvečanejši način, kakor predpisuje ceremonijel pravoslavne cerkve, izvršeno v saborni cerlkvi ustoličenje novega patrijarba Varnave. Svečanost je hila nadvse impozantna ter so se je udeležili tudi celokupni kraljevski dom. vsa kraljevska vladi in diplomatski zbor. Prisotni so bili Nj. Vel. kralj, Nj. Veličanstvo kraljica, princ Pavle, kneginja Olga. dalje zastopniki ostalih cerkva in veroizpovedi, člani velikega upravnega sveta srbske patrijarhije, pomočniki ministrov, predsednik beograjske občine, bivši predsedniki vlade, predsednik kasacije in državnega sveta, glavne konlrol^. vrhovnega zakonodajnega sveta, generaliteta in admiraliteta, zastopniki akademije znanosti, rektorji univerz, zastopniki ostalih društev, višji uradniki, oficirji in mnogoštevilno občinstvo V imenu katoliške veroizpovedi je bil navzočen beograjski nadškof dr. Rafael Ko-dič, za starokatoliško cerkev lz Zagreba škof Kalodiera, v imenu židovske veroizpovedi vrhovni rabin dr AlkalaJ, muslimansko veroizpoved je zastopal vrhovni mufti-ja Zekič. Službi božji so nadalje prisostvovali vsi oni, ki so sodelovali pri izvolitvi novega patrijarha. Bolgarsko certkev sta zastopala mitropolit starozagerski Pavle in arhimandrit Sofronije. Ko je po končanih cerkvenih obredih Nj. V. kralj izročil patrijarhu žezlo sv. Vladimirja, so zagrmeli topovi z beograjske trdnjave in naznanili svetu, da je novi patrijarh Varnava ustoličen. Ko so bile te ceremonije opravljene, je imel patrijarh s patrijarhovega prestola svoj prvi govori na kar so mu časti tal i vsi navzoči dostojanstvenih. Dostojanstveniki so se podali nato skupno s pa trii srhom iz rerfrve v patrijarhijo, kjer je ob 12. na slovesen način izročil šef protokola ministrstva zunanjih poslov Nova-kovič tujim cerkvenim dostojanstvenikom visoka odlikovanja. Bolgarski mitropolit Pavle je bil odlikovan z redom ev. Save T. razreda. Patrijarh Varnava se j« v lepem govoru zahvalil bratski bolgarski pravoslavni cerkve, da je odposlala svojega delegata na pogreb blagopokojnega patrijarha Dimitrija in ustoličenje novega patrijarha srbske pravoslavne cerkve. Nato ie bil odlikovan z redom Belega Orla II. razreda ruski mitropolit Antonije, z redom Belega Orla III. razreda episkop češkoslovaške nravoslavne cerkve Gorazd ter z redom Sv. Save II. razreda bolgarski arhimandrit Soffronije. V svojem zahvalnem govoru je bolgarski mitropolit Pavle izrazil svoje najgloblje prepričanje v srečno bodočnost Bolgarov in Jugoslovenov, ker se bosta oba naroda, ki sta brata po krvi, nedvomno uiedinila v bratski ljubavi.. Svoj govor ie bolgarski mitropolit zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju. Nato se ie zahvalil za ?v:>-ie cd! i kova nje tudi češkoslovaški pravoslavni škof Gorazd. Beograd, 13. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je prirpdil danes ob 1. popoldne gala-k> silo v čast novemu patrijarhu Varnavi, ki so mu prisostvovali vsi člani volilnega zbora in ministri. Med prisotnimi so bili tudi bolgarski mitropolit Pavlp in arhimandrit Sofronije, češkoslovaški episkop Gorazd in rusfiri mitropolit Antonije. Nj. Vel. kralj je pozdravil novega patrijarha z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: sRazjedinjen in poteptan v proš-losti naš narod ne glede na versko pripadnost ni klonil duha in je oprt na svoje moralne sile bil prešinjen z vero v boljšo nacijonalno bodočnost. Stopajoč na prestol slavnih srbskih patrijarhov čakajo Vašo Svetost velike naloge. Pozdravljam Vašo ! Drevi ob 20 akademija v korist poplavljencev v Franciji. Ne pozabite svoje dolžnosti do velike prijateljske države! Svetost z najtoplejšimi željami in prosim Boga, naj bi Vam podelil moč, da boste na tej poti vztrajali. Na mnogaja ljetak Patrijarh Varnava se je v daljšem govoru zahvalil. Svoj govor je zaključil z besedami: »Prcsim in molim za mir vsega sveta, ker je bila naša pravoslavna cerk ?v vselej tolerantna in je pomagala vsakemu ne glede na način, s katerim je molil Boga, ako je le. bil prešinjen z Iskreno ljubeznijo. Želim vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem naše močne kraljevine Jugoslavije, naj bodo močni in zedinjeni v duhu in morali pod močno vladavino našega močnega kralja Aleksandra I.!s Reorganizacija romunske vojske Depolitizacija romunske armade v korist konsolidacije države Bukarešta, 13. aprila. »Rador« poroča, da ie predsednik vlade Juliu Maniu imel v senatu velfk govor po zaključeni razpravi o zakonskem načrtu, kn predvideva reorganizacijo vojske. Maniu je pohvalil delo bivšega vojnega mitrstra generala Ci-hovskega, ki ie sestavil zakonski načrt o reorganizaciji vojske. Nato ie govornik POJdaTjaI. da ie sedania vlada naiiprvo reševala upravna in gospodarska vprašani ter izvedla zadevne reforme, da pa ni pozabila tudi na potrebo reorganizacije vojske. Mamiu ie analiziral posamezme določbe novega zakona, ki v celot; odre aio ministru vojske, kako naj vodi ustavo vojske in koliko k odgovoren. V voaškem in tehniškem pogledu oa bo vodil vojsko generalni; štab no sistemu vseh drugih držav. Vojska bo osvobo;ena vsakega ko-lebania in polfitioniih vplivov. Zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev in malega števila pcdoficiriev ni mogla vlada uresniči ti želje, da se zmanjša rok službe v vojski, vendar je govornik pristavil, da bo mogoče to doseči v kratkem času. Vladi je storila vs>e. kar ie bilo mogočo, da ho vojska tehniško dobro onremlien.t po nemarnosti in brezbrižnosti, ki ie bi'a ukazana v vojski v prošlosti. o čeme" sedai ne kaže gcvoritii. Vlada že'i. di vojsko od-dvojli od vsake politike in da prepreči uporabo vojske v politične in osebne namene ali za mahinaciie. ki ne odgovarjajo njenemu poslanstvu. Govornik je bil pogosto prekinjen z burnim odobravanjem. Na koncu so mu bile nrirejeme navdušene ovaoiie. (AA) Bukarešta. 13. arrila. »Rador< poroča, da je senator general Presan. načcln k .štaba vrhovne komande meri svetovno volno, na se* senata tekom razprave o novem zakonu o ontaniz?ciH ronrumke voisike iaiavil med drugim: Gospod predsednik ministrskega sveta! Vi boste dobili zadoščenje za velliko delo. ki je biio danes do«gotovljeno z usDeini, ki se bodo v kratkem pokazali po uveljavitvi tega zakona. Senatorji so stoje poslušali seiierula Presana. ki uživa obče snoštovanic vojaških krogov ter sogvisno odobrili n.e-govo izjavo. (AA ) Bukarešta. 13. aprila. Zbornica ^ senat sta odložila svoje seje do 2S. t. m. (AA.) Danes odločilno glasovanje v Berlinu Berlin, 13. aprila. Jutri bo državni zbor tretjič m zadnjič glasoval u vladnem zakonskem predlogu jriede finančne sanacije im reforme. Glede na to. da j-dobila vlada dir. Bruninga pri drugem glasovatiMti jedva 12 glasov večne, a c jutrišnje glasovange odločilno za tiadalj-,no usod'0 vlade iu državnega zbora, /e socialnodennokratska stranka pozvala vse člane parlamentarne frakcije, naj se zaneslji vo udeleže jutršive seje. Za primer, da bi ostala vlac'a jutri nri gl-i bivanju v manjšini, kar ni docela izključeno — odiočitev je v rokih nemšk h naeionalcev — bo sledil razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Rudarske nesreče Man s, 13. aprila. V rudniku Ktugosu i* nastali zaradi strupeirh plinov e'.s?'o/.:-1, ki je zasula d>d rovov, ^levilo mrtvih zm-ša 17, 5 osrb šJ roerr>šii'o \rwyork. 13. a; rila. V r n v ■' ii* Amerik; se .p v nekpni rmliiku z"i>' !.» več rovov. Iz ru«evin so do s° la; ijol-^ri 17 mrtvih. Po daljšem pri?a^ev)nju se j? posrečilo rešiti o živih rudarjev. Tardieuov poraz v zbornici Pariz, 13. aprila. TardBeii je doživel nocoj enega svojih najtežjih dosedanjih parlamentarnih porazov. S 367 proti 205 glasovom je M proti vo4ji vlade drugič sprejet člen finančnega zafkona, ki predvideva znatno povišanje uradniških prejemkov. Senat je po prvem glasovanju o proračunu v parlamentu zavrnil ta sklep parlamenta in vrnil proračun v ponovno sklepanje. Na današnji seji se je vlada ponovno izrekla proti zahtevanemu povišanju, a je zbornica kljub temu z ogromno večino predlog vlade odklonila. Verjetno je. da bo senat ta skico zopet zavrnil. Tardieu pa je bil tokrat previden dovolj, da ni stavil zaupnice. V političnih krogih je poraz vlade izzval najrazličnejše komentarje. Zlasti se naglasa, da je to najtežji poraz, kar jih je Tardieu doživel doslej v parlamentu. V opozicijonalnih krogih poudarjajo, da bi moral Tardieu glede na ogromno razliko glasov izvajati posledice in podati ostavko, dočim v vladnih krogih za tak korak ne vidijo razloga. Francoski pacifistični predlogi odklonjeni. Pariz. 13. aprila. »Matin« poroča o vloyi francoskega vojnega ministra Brianda v Londonu in veli, da je stavil Briand predsedniku britske vlade Mac DonaMu razne predloge, da na so bili ti predlogi odklonjeni. Briand ie po poročilu »Mat in a« predlagal: 1.) klavzulo. s katero naj se izpopolni Kellogigov pakt 2.) sredozemski sporazum, s katerim Velika Britanija ne bi prevzela nikake vojne obveznosti, kar bi ji znatno olajšalo razorožitev. 3.) sporazum o vzajemnih jamstvih evropskih držav v zmislu načrta, ki ga ie sestavil Mac Donald leta 1924. 4.) tolmačenje či. 16 pakta Društva narodov. »Matin« pravi naposled: Briandovi somišljeniki so lahko zadovoljni s temi pacifističnimi predlogi, ki bi bili Mac D-jnajdu prav neprijetni, ako bi došlo do razprave o teh vprašanjih pred ženevskim forumom. Kinematografsko vežbanje vojakov Pariz. 13. aprila. Vojaški tednik »Uradno glasile vojnega ministrstva napoveduje, da bodo v prihodnjem letu v vseh francoskih polkih uvedeni vojaški kinematografi. Vo-jaška uprava je baje izvedla prve jKJškuse s filmom za vežbanje novincev z dobrim uspehom v letu 1927. Novincem se bodo predvajali filmi z zgodovinskimi prizori zadnjih vojn, v katerih so bile v uporabi vse viste orožja moderne bitke, dalja filmi 7. najpotrebnejšimi taktičnimi načeli, ki iih mora %erieii navaden vojak Razen tega bodo izdelani filmi z lupo, v katerih "jodo videli novinci razne prijeme po pravilniku za vežbanje, ravnanje z orožjem, uporaba orožja, obramba proti zrakoplovom, plinom Id. Uprava namerava izdelati celo filme, ki bodo kazati vojaka, ki je slabo izvežban v osnovnih pojmih pouka za novince. Gospodarska sanacija na Poljskem Varšava, 13. aprila. Slavvekova vlada je objavila neke vrste gospodarski program, ki vsebuje številne davčno-politična, kre-ditno-politične in druge ukrepe, ki naj bi odpomogli trenutno izredno neugodnemu gospodarskemu pdožaju. Vlada hoče poljedelskim krosom s pospeševanjem žitnega izvoza odpomoči, industrijskim panogam pa dodeliti podporo z olajšanjem lombardnih kreditov. Predvsem pa namerava z velikopoteznim programom za preskrbo dela z graditvijo majhnih stanovanj, cest in mostov ter kanalizacijskih del zatirati brezposelnost. Poljske državne železnice bodo baje v namenu, da bi lažje zaposlile večje število delavstva, na zunaj spremenjene v privatno družbo, vendar bo ostala pravi last tik država Otvoritev milanskega velesejma Milan. 13. aprila. Danes ie bil na svečan način otvorjen velesejeni. Otvoritvi jc prisostvoval minister za korporaciie Bot-tai. Sedanjemu 11. milanskemu velcsemu ie priključena razstava živine. Otvoritvi so prisostvoval*: delegati jugoslovanske vlade Steinmetz - Soirodolski. načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Vladimir Stojikoviič, načelnik ministrstva poljedelstva, in dr. SvetSslav Predič. jugoslovenski generalni konzul v Milanu, ter odposlanci zagrebške zbornice za T 01 in sicer nien podpredsednik Vladimir Premru ter niien generalni tajnik dr. Adolf Čuvaj. Jugoslovenski delegatfi so bili predstavljeni ministru Bottaiu. ki iih ie ljubeznivo do zdravil. (AA.) Družinska drama v Parizu Pariz, 13. aprila. Tukajšnji industrijalec Bouehton ie danes z revo Iveri iem izstreli! svoio 6letno hčerko. Takoj nato ie skušal usmrtiti tudi samega sebe s strelom v gla vo. Prepeljan ic bij v brezupnem stanju v bolnico. Kakor zatrthrjejo. je izvršil dejanje zaradi slabih postov in bolezni. Letni čas na Angleškem London, 13. aprila. Davi- ob 2. so po vse-j Amalij i uvedli letni čas in premaknili ure za eno uro napircj.

prisostvovali jugoslovenski poslanik dr. Gjunič, osobje jiugoslovensikega poslaništva, člani iugoslovenske kolonije in številni Rusi. Episkop Nikolaj je govoril o večni hvaležnosti Rusov napram Jugoslaviji. (AA.) Privilegirana izvozna d. d. Beograd. 13. aprila. Pripravljalna dela za ustanovitev Privilegirane izvozniške delniške družbe_ kraljevine Jugoslavije se bližajo koncu. Želja zadružnih zvez, da nova družba ne sme trgovati, ozirom kupovati proizvodov, ki so namenjeni za izvoz, je bila na merodainih krogih upoštevana z neko malo modifikacijo. Do konca tekočega meseca bo družba ustanovljena in delnice vpisane. Jutri bo seia vseh zadružnih zvez, ki se bo bavila z vprašanjem ustanovitve nove družbe. Seja društva izvoznikov Beograd. 13. aprila. Danes popoldne se je vršila tu seja družbe izvoznikov. Predsedoval ie g. Dragiša Matejič. Na dnevnem redu zborovanja ie bila predvsem izvolitev dveh podpredsednikov, katera mesta sta zavzela Ljubomir Stoiadinovič — Segedi-nac in Voja Petkovič. Za tem je bil sporočen skleD Narodne banke o podaljšan/ju sezonskih kreditov preko 1. maia. Prihodnja skupščina bi se imela vršiti 26. in 27. t. m. zaradi istočasnega zborovanja zveze hrvatskih in slavonskih trgovcev pa je pre-ložena na 3. in 4. maja. Skupščina jc nadalje^ še razpravljala o pravilih nove državne privilegirane delniške izvozne družbe. Stanovanjski najemniki zahtevajo podaljšanje stanovanjske zaščite Zagreb. 13. aprila. V dvoran1 delavske zbornice so zborovali danes zagrebški stanovanjski najemniki, ki so po dolgi diskusiji sklenili predlagati pristojnim činiteljem, da se dosedaj veliiaioči stanovanjski zakon podaljša preko 1. maja. V madaijmem ie bilo na zborovanju govora o dajanju posoiil s strani države in občin za gradnjo novih stanovanjskih hiš. o zakonu o ekspropriaci-ili zemPšč v iste svnhe ter o nekih dragč.i stanovanjskih zadevah, ki se tičejo pred vsem mesta Zagreba. Pogreb Haimanove in Devica Zagreb. 13. aprila. Danes je bil ob lepi udeležbi zagrebškega meščanstva izvršen istočasen pogreb obeh zagrebških gledaliških igralcev Fanike Haimamove in Jurija Devica. V imenu gledališča se ie poslovil od pokojnikov ravnatelj drame g. Bach, v imenu igralcev pa g. Grunhut. Naše žito za Bolgarsko Sofija. 13. aprila. Zadnje dni so pripeljali na Bolgarsko 50 vagonov iugoslo-venskega žita. (AA.) Aretacije bolgarskih komunistov Sofija. 13. aprila. V Srnine nu so bile prijete tri komunistične trojke. (AA.) •pesmi ni ostalo suho nobeno oko. Solzile so se tudfi oči trdSh mož. ki so že neštetokrat gledali smrti v obraz. Globoko so vse ganile besede dr. Av-r a m o viča, ki ie spregovoril slovo prijatelju. Ogromni žalni siprevod ie otvorila vojaška godba, ki ic zaigrala tužno žalosti« ko Za godbo je korakala častna četa vojaštva, za katero so nosili člani ZSV žalno zastavo. Sledili so nosilci krasnega venca bivših bojevnikov in vencev posameznih društev ZSV. Nato ic korakala v sprevodu železniška godba »Sloga«, za katero so šli v sprevodu nevci. Za vozom z venci so stopali v sprevodu bivši vojni kurati, nakar ic sled'1 voz s krsto. Za nlHm so šii v glebeki žalosti najožii sorodniki pokornega Martina Colariča. takoj nato oa številni oficirski zbor z divizij skim generalom g. Savo Trio-k o v i č e m na čelu. Dalje so korakati v žalnem sprevodu zastopnliki raznih organizacij. korinora-oij in institucij, župan dr. Dinko Puc. reodižupan prof. J are. občinski svetnik g. Josin T u r k. prvi podstarosta SKJ En-gelbent Gangl in drugi odlioniki. pri.ia-teliiS. znanci ter številno ostalo občinstvo. Žalni snrevod ie bil irrpozanten. kakor ga Liulbliana že dolgo ui videla. Ko ie šla povorka mimo voiašmcc Vojvode Mišica, je zapel zvonček tud: pravoslavni kapeli. Na pokopališču so krsto zanesli najpreje v kapelo, nakar so po cerkvenih obredih on blagoslovitvi zapeli združeni pevci: >Usliši nas. o Gospod .. Ob grobu ie spregovoril bivši kurat g Bonač'in v vznesenih besedah poveličeval spomin blagopokoinega gospoda Martina, ohujailoč misli na grozne dneve svetovne voine in na plemenita deiania blagega pokojnika. Vojaki so oddali častno siilvo. nakar je zemlja sprejela zvestega sina v svoje naročje. Počivaj v miru. major in tovariš Martin Colarič! Akademija pomladka Jadranske Straže Ljubljana, 13. aprila. Dopoldne ee je vršila v telovadnici meščanske lole na Prulah akademija pomladka Jadranske Straže, ki je privabila nmogo občinstva, zlasti mladine. Presenetljivo dobro je uspela in pokazala, da imamo na tej šoli nenavadno nadarjen in zaveden naraščaj. Zbrano goste je uvodoma pozdravil učitelj srbohrvaškega jezika Tomo Jedrlinič, takoj nato pa se je prič?! izvajati program matineje. Pod vodstvom pevskega učitelja Ivana Repovša jc prav močni orkester, obstoječ večinoma iz dijakov meščanske šole od 12. do 17. leta, strumno zaigral sokolsko koračnico, ki je izzvala silno odobravanje. Nato pa je d'-jak Sever patetično deklamiral Aškerčevo »Morie-'. Pod spretno Ramovševo taktirico je za tem orkester zaigral Gervaisevo hini no esmi. Vsa izvajanja so bila prvovrstna, petje brezhibno. Občinstvo je izvajalce opetovano nagradilo z aplavzom. Naslednja točka je bil odlomek iz »Prodane nevesten. Zopet se je izkazal mladi orkester, kf bi lahko brez strahu nastopil tudi na kaki večji prireditvi. Kot solist je nastopil dijak 4. razreda Lunder ki je čustveno zapel dve pesmi, kot solist na vijolini pa je nastopil dijak Vrlačnik, ki je izvajal težavno skladbo ter pokazal solidno znanje izredno tehniko in dobro obvladanje instrumenta. Sledila ie skupinska defclatnacija Ireh dijakov ter nastop najmanjšega, (»letnega Klavore, ki je ljubko deklamiral pair mičraih pesmic. Akademija je bila zaključena z igrico, v kateri so nastopile tri osebe. Igrali so dijaki 4. razreda. Celotni aranžma prireditve je bil posrečen in je akademija v vsakem pogledu lepo uspela. Velikonočna številka iluslrovane tedenske revije „živijenje in svet" z bogato poučno in zabavno vsebino in številnimi slikami izide že v četrtek 17. t, m. Vsebovala bo med drugim: PretekJost in bodočnost ljubezni — Kako bomo potovali na luno — Zadnji dnevi pisatelje »Vstajenja« (po pravkar objavljenih dokumentih) — Slabe in dobre strani tretjega spola — Newyorška panorama — V boju s smrtjo — Pomlajevanje z mlekom — Mesto duhov — Izvirno povest »Petdeset par« — Svojevrstno rusko črtico »Pomlad« — Čebula, zdravilo proti raku — Moški v kuhinji itd. itd. Nagradna naloga za naročnike »Življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina Din 8.—, četrtletna Din 20.—, za Pol leta Din 40.—. Zaključno predavanje v „Soci" Ljubl'aiia, 13. aprila. Sinoči se ic vršilo v restavraciji pri r-Le-vu« na Gosposvetski cesti zaključno predavanje društva »Soče«, ki je bilo kakor večina prejšnjih razmeroma prav dobro obiskano. Predava! je ugledni zdravnik dr. Franta Mis o higjjeni duše. Predavatelj je v poljudnem tonu uvodoma defiirral pojem o sreči, prešel na nego in vzgojo otroka, razpravljal o nervozi kot moderni sodobni bolezm ter nato v široko zasnovanih izvajanjih razpravljal o higjjeni duše. k; je po njegovem mnenju prav tako potrebna kakor telesna. Dr. Mis ie bil dalje časa v Ameriki, kier je proučeval metode in sisteme te higijene. V Ameriki. Angliji in drugih kulturnih državah se obširno pečajo s spi-hoanalizo otrok, iinaijo posebne zavode in šole. na katerih proučujejo vse faze otrokovega duševnega, razvoja, merijo njegovo inteligenco in njegove indiv.dualne sposob-n sti Tudi pri nas bi bili potrebni taki zavodi. tudi pri nas bi kazalo proučevat- deco. žal pa je dosedaj večinoma ostalo samo pri besedah. Kajti dogodilo se je, da ni bilo za pole. ki so bile potrebne za menjenje otrokove inteligence, na razpolago 1600 Din. Predavanje, ki je trajalo nad poldrugo uro. ie dr. Mis izpopolnil s prijetnimi dogodivščinami. vpletel je par zanimivih anekdot 6n povedal par doibrih in pikrih resnic. Žel je za svode izčrpno poročilo spontano odobravanje. Predavanje jc posetil tudi župan dr. Puc. navzočih pa je bilo tudi več drugih odličnih oseb. Po predavanju je pevski odsek »Soče« zvonko zapel par pesmi, vmes so sc vršile recitacije u deklamacije. Iz poročila g. Sfiligoja posnemamo, da ie bilo to 14. predavanje "Soče,' v letošnji sezoni. Tako so predavali: Anton Podbevšek o Panevropskem gibanju, prof. Ivan Dole-nec o Janezu Ev. Kreku. Vekoslav Bučar o Lužiških Srbih dr. Vinko Sarabon o potovanju v Ameriko, dr. Jože Bačič o naši vladarski zgodovini, gdč. Jerica Zemljanova o pravilni prehrani človeka, dr. Mirko Rupel o Janezu Svetokrižkemu. Karol Mahkota o tem Z Glasbeno Matijo do Franciji in v Pariz ter iz Pariza do Ljubljane. Emil Adamič o potovanju po Bolgariji, dr. Angela Pi-skernikova o planinski flori. dr. Ivan Lah o boiu za slovansko bogoslužje. Fran Mil-činski na ie zadnjič imel zabavno predavani e s pestrim programom. Po snovv predavani kakor tudi po obisku sodeč je »Soča« lahko zadovoljna tudi z minulo sezono. Želimo. da v prihodnji sezoni nadaljuje z delom in čimbolj pripomore, da se izpopolni nien značaj edinstvene iiudske. ali še bolje rečeno: narodne univerze. SOČUTJE. j Ali ž/c veš, da se ločim od svoje žene ? Nesrečnica ima več ljubimcev, kakor je prstov ua roki.« — >l'bogi prijatelj, ko bi ti vedel, kako me je tvoja nezgoda prizadela v živo!« Zadnja vožnja švedske kraljice Posmrtne ostanke švedske kraljice so prepeljali vi Rima v Swinemunde, kjer jih jc sprejete švedska križarka »Droitnins Viktoria« io sedai vneto prepeva no ulicah: '-Naredljeraje stflglo odozgora, ko s kfi.m živa. venčaiš se mora Da se kome prepustilo ne bi. U se venčai iN svako sebi! Tako nijima, ovim svakovtrna sad knmuiu bo t ar i oošffina. Sala')____ šalaj... —« Časnik in čitatelj Neki nemški dnevnik priobčuje na^ednje vrstice, ki veljajo več ali manj za vse časnike: Prijazni čitatelj, ki vzame zjutraj svoj časnik v roke, se običajno nc zaveda, koliko poštenega dela je v časniku, ki stane prav toliko, kolikor njegovi dve žemlji pri zajtrku. Cesto čitatelj niti ni prijazen, ker je morda slabo spal ali vstal z levo nogo ^— pogosto je časnik predmet, nad katerim stresa čitatelj svojo jezo. Takega kritika je treba povabiti v uredništvo, ga posaditi za pisalno mizo, mu stisniti pero v roko in reči: Tako, dragi moj, sedaj pa naredi ti! Izberi si stroko, obdelaj danes vnanjo ali notranjo politiko, dnevne dogodke ali gospodarstvo, ka-r pač želiš.« Ko se odloči za to ali ono delo, mu je treba stisniti v roko 30 do 40 strani brzojavk, dVa tucata časnikov in časopisov, domačih in inozemskih, čeških, nemških., italijanskih, francoskih event. tudi angleških. potem pa mu želeti prijetno delo in ga prepustiti njegovi usodi. »Uvcrjen sem« — pravi urednik nemškega dnevnika — »da bo možak že čez pol ure v znoju svojega obraza planil od mize rn ubežal.« Ne trdim, da je žumalistika umetnost io da ne bi mogel inteligenten človek, čeprav ni poklicni žumaiist, napisati dobrega članka, zlasti iz svoje stroke. Toda ne gre samo za rokodelsko stran žurnalističnega poklica, treba je biti tudi nadarjen, treba je poznati svet in ljudi, imeti je treba strokovno izobrazbo in še marsikaj zraven, kdor hoče biti žurnalist. To je razlika med žurnalistič-nim delom in čitateljsko kritiko! Nenavadno dete Nedavno se je rodil na Sredozemskem morju čudovit »eniljau. Oče mu je Poljak, mati Kuhinja. Veseli dogodek se je primeril na nizozemski ladji, ki pa je jadrala pod belgijsko zastavo s francoskim kapitan »m. Tik pred rojstvom je parnik zavil v mednarodno tangereko vodovje. Marokanska oblast jc napravila novorojenca za francoskega državljana. Detetu bi lahko prihranili sedež v Društvu narodov. Opasen poklic Gre za čiRtike oken, osobito za ne\vyorške, ki čedijo po novih donebnicah s 70 in 80 nadstropji, ob katerih sc stari nebotičniki s 30 ali 40 nadstropji pravcati pritlikavci. Zategadelj zahtevajo zavarovalnic« od stia-žiloev stekla velikanske zneske: 1.35 dolarja na moža in na dan. To je na svetu najdražja zavarovalnina za nezgode pri Sel« in rekord, na katerega zavarovalno društvo ni prav nič ponosno. Ljubljanska opera banes v ponedeljek ob 20. »Akademija« v korist poplavljenceni južne Francije. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom bana dravske banovino g. ing. Ser.ieca. Sodelujejo: ga Lovšetova. ga. Hribar Je-rajeva, g. Betetto, pevski zbori -Ljubljane »Grafike« in »Ljubljanskega Zvona dalje gojenci kon6ervatorija poti \odstvom opernega lavnatelja Poliča, črti. Jeraj in šnic itd. V sredo premijera BelMnšjeve opere »Norinac, kjer nastopi v naslovni in veliki partiji ga Špehar. Opero dirigira Neffat, ježira g. Krivecki. Sodelujejo ga. Thierry, ga. štagljar ter gg. Marčec, Betetto, Mohorič in drugi. TOŽBA NA LOČITEV. Sodnik: »Najboljše je, če se zopet pomirile s svojo ženo.« — »Kaj pa bi bilo za tem najboljSe?« Skromna zmaga splitskega Hajduka v Ljubljani Po obojestranski lepi igri si pribori Hajduk pičlo zmago nad Ilirijo — ISSK Maribor obračuna s SK Celjem v semifinalu za prvenstvo — Zagreb v Gradcu poražen — Presenečenje v Bazlu — Rekordna zmaga Jugoslavije nad Bolgarsko Ljubljana, 13. aprila. tSp.itski Hajduk je danes odigral bro Hajduka. POTEK IGRE. II. prične in je takoj pred golom. H. obrne iu napad sled; na nasprotni strani. Bonačič strelja dvakrat nevarno, toda preko prečke. V 11. min. izvoiuje II. 1. kot — brez efekta. Napadi sc menjavajo; po par obojestranskih kotih sc ponudi Bonačiču v 30. min. prilika za start na žogo par metrov pred vrati, odkoder io -pošlje sigurno v mrežo. Kljirb bliskoviti akciji se .je dalo opaziti, da je bil strelec v off-sideu. Obojestranski napori za zvišanje ali izravnanje ostanejo brezuspešni. Po odmoru sc slika menja v škodo igre. Tempo ic nekoliko popustil. 11. .jc sprva precej v ofenzivi, potem pa preide igra zopet na nično polovico brez ncposredirh nevarnosti za vratarja. Igra vedno odprta, -toda rezultat sc ne menja več. Tekmo ie sodil g. Schncllcr v splošnem zadovoljivo; glede presojanja offsidcov in rok pa ni bil posebno točen. V splošnem jc imel posel olajšan, ker sta bilj moštvi skrajno disciplinirani. Prvi meddržavni uspeh Jugoslavije Jugoslavija.Bolgarska 6:1 (2:1) Beograd, 13. aprila. Danes po-pokine se je vršila na igrišču BSK meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Bolgarske, za katero je vladalo izredno veliko zanimanje. Na igrišču je bilo navzočih okoli S000 gledalcev. Obe moštvi, posebno bolgarsko, sta bili pri nastopu navdušeno pozdravljeni. Godba je zasvirala njim na čast najprej bolgarsko, nato pa juigoslovensko državno himno. Pred pričetkom tekme je zastopnik JNS izročil zastopnik« bolgarskega nogometnega saveza krasen srebrn pokal, nakar sta se oba funkcionarja bratskih športnih organizacij poljubila. Na-to je -t-udi bolgarski zastopnik izročil našemu savezu pokal. Igra jc tekla fair in je imela mnogo zanimivih momentov. Bolgari so se pokazali precej vznemir- jene in so po odmoru popolnoma podlegli odlično J vigranemu moštvu Jugoslavije. Visoka zmaga je neoporečna, ker so naše vrste prevladovale v vsaki situaciji. Tekmo je sodil Madžar Biro. Po koncu je množica burno pozdravljala zmagovalce. Kapetan bolgarske nogometne reprezentance La-zar-ov je izjavil, da je igralo jugoslovensko moštvo znatno boljše, zaradi česar je zmagalo. Najboljši so v jugoslovenski cnajstorici desno krilo, desna zveza in levi branilec. Madžarski sodnik g. Biro, ki jc sodil zelo dobro, je izjavil: Iznenaden sem zaradi odlične igre J ugo slove no v. Jugoslovenski igralci so tehnično popolni :n se bodo lahko merili z vsakim klubom v Srednji Evropi. Na bolgarski strani je bil najboljši vratar. Prvenstvene tekme Primorje : Jadran 3:1 (2:0). Pred tekmo s Hajdukom sta odigrali prvenstveno tekmo moštvi Primorja in JadTana. Igra ni bila na višku; aa obeh straneh so bili igralci precei nedisciplinirani in jim je paTkrat ušel temperament. Sodnik je bil zaradi tega prisiljen, da je izključil 5 igralcev, tri Jadranaše in dva Pri-morjaša. Enajstorica Primorja je igrala zelo raztrgano in ni pokazala enotme akcije. Še najbolj je zadovoljila ožja obramba, dočim napad nikakor ni zadovoljil. Jadran se je pokazal zopet kot izredno žilavo moštvo, posebno v defenzivnem oziru. Opora moštva so izvrstni vratar Logar, branilec Brcar ter srednji krilec Rogač. Rezultat odgovarja poteku igre, kljub temu, da so Jadranaši rastre lili več zrelih situ-acij. Igra je bila precej brezobzirna in s Siportne strani ni vredsia omembe. Primorje si je s to zmago zagotovilo II. mesto' v prvenstveni tabeli. Za Jadrana je stvar druga; e v primera, če zmaga v zadnji tekmi s Svobodo, bo zaradi boljše razlike golov ostal v I. razredu. Primorje rez. : .Jadran rez. 8:0. Ilirija rez. : Hermes rez. 5:2. Reka : Grafika 5:1. Rezultat je presenetljiv in odločilnega pomena za I. -mesto. Natakar : Krakovo 2:1. Tekma jc bila -40 min. pred koncem prekinjena. Semifinale za prvenstvo LNP ISSK Maribor : SK Celje 4:1 (2:0) Semifinale nogometnega prvenstva Slovenije med mariborskim in celjskim prvakom jc končal z zmago domačih bclo-črnih. Moštvo ISSK Maribora je vfctju-b zmagi popolnoma razočaralo in -je bila ta tekma menda eden najslabših nastopov našega prvaka v poslednjih letih. Moštvo je igralo jako razorano in je le včasih podalo skupno igro. Zlasti napad je imel čase, v katerih je kukiviral hiperkombinatorno igro. Pasi so bili netočni tako, da jih je obramba nasprotnika dobivala z lahkoto. Hreščak na krilu je zadrževal predolgo žogo :n s tem omogočil, da se je nasprotnik plasiral. Napadalni trio ni podal one igre, kakor v poslednjih tekmah in je držal žogo tud-i premalo pri tleh. Krilska vrsta je še najbolj odgovarjala. Obramba se -je posluževala včasih preostre igre. Vratar ni bi! dosti zaposlen in dobljenega gola ni mogel ubraniti. SK Celje je igral zelo požrtvovalno, vendar Da vkljub temu, da je bilo moštvo Maribora slabo razpoloženo, gosti niso mogli prevzeti igre. Vse akcije napada so se koncentrirale na levo stran, kj je sigurno tehnično najboljša, fizično pa slaba. Desna stran napada se sploh ni mogla uveljaviti; krilska vrsta ie bila samo defenzivno na višku. Do ofenzivne podpore pa ni prišla. Obramba je pri lepih napadih ponovno odpovedala. Vratar jc držal, kar se je pač dalo držati. Sodi! je g. dr. Pla-liinšek. Ostale nogometne tekme CELJE: SK Železničar (Maribor) : SK Olimp (Gabcrje) 10 : 1 (3 : 1) SK Atletik : Hermes (Ljubljana) 2 : 2 (1 : 0). ZAGREB: Hašk : Gradjanski (komb.) : Sašk (Sarajevo) 3 : 2 (2 : 1). GRADEC: Graz : Zagreb 2 : 0 (0 : 0). Zagrebčani so zaigrali prav dobro, vendar proti odličnemu domačemu vratarju niso mogli uspeti. Gradčani so bili izredno razpoloženi in so zmago popolnoma zaslužili. Goli so padli v 13. in 40. minuti drugega polčasa iz gneče. Mihelčič ni kriv nobenega. Dunaj: Policija (Dunaj) : Policija (Berlin) 2 : 2 (1 : 1); Dunaj : Južna Nemčija 3 : 0 (0 : 0). BUDIMPEŠTA: Hungarfa - rcrcnczvaros komb. : \VAC (Dunaj) 1 : 0 (0 : 0). Vasas : Kanisza 7 : 0. Turul : Megver 2:1. ZAVRIN: Zapadna Madžarska : Nižja Avstrija 3 : 1 (2 : 1). DEBREČIN: Bocskav : Somogv 4 : 2 (3 : 0). BAZEL: Madžarska : Švica 2 : 2 (1 : 1). Gole v 15. min. Baumcistcr (Šv.), v 42. min. Toldi izravnanje. Po odmoru streljata Tol-di (Madž.) v 14. min. in Ramseicr (Šv.) iz 11 m v 30. min. 20.000 gledalcev. Na Madžarskem jc neodločen izid preseneti! BRATISLAVA: Hungaria (Budimpešta) : FC Bratislava 5 : 0 (3 : 0). PRAGA: Slav i a : Bohcmians 2 : 0 (1 :(>). ČAFC : Čechie Karlin 5:3(1 : 2). KLADNO: SK Kladno : \ iktoria-žižkov 6 : 2! TOPLICE (ČSR) : Tcplitzer 1"C : Sparta 3 : 2 (0 : 1)! BERLIN: Tennis Borussia : Meteor 3:1; Hertha : NVacker 1(X>4 8 : 5. Kolesarstvo Prvi izlet na kolesih in motociklih Motokolesarski klub »Ilirija« jc priredil včeraj prvi spomladanski izlet kolesarjev in motociklistov v Stično, katerega so se p-olnoštevilno udeležili tudi člani inotusck-cije iz Novega mesta in člani Novomeškega kolesarskega kluba. Po sestanku v Ivančni gorici so odšle vse skupine motociklistov, kolesarjev in ostalih izletnikov na Jurčičev dom na Muljavi, kjer se jc vrSil'a lepa .športna manifestacija. G. Josip Pavčki iz Novega mesta jc pred Jurčičevim domom v krepkih in pomembnih besedah pozdravil vso u deležnike, nakar se je vršil ogled zgodovinske Jurčičeve hiše. Vsi športniki so se vpisali v spominsko knjigo. Pod vodstvom predsednika moto-kolesarske Ilirije je potekel izlet v najlepšem redu in brez nezgode. Članstvo M. K. Ilirije je izrazilo željo, da bi se slični izleti vršili večkrat, kar bi bilo želeti posebno zato, da se številno klubovo članstvo medsebojno seznani. Izredni občni zbor ZNS. Včeraj se jc vršila v Beogradu izredna letna skupščina zbora nogometnih sodnikov. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom Veljko-vičem in podpredsednikom Coiaričem. Nadalje so zastopani v upravnem odboru tudi sodniki iz drugih mest, med njimi za Zagreb g. Pandakovič in za Ljubljano g. Bc-tetto. Izredna skupščina jc sprejela sklesp JNS o premestitvi sedeža ZNS iz Zagreba v Beograd s pripombo, da je bil JNS sicer upravičen storiti ta sklep, vendar ni bil storjen v pravi obliki. Dogodki ljubljanske cvetne nedelje Ljubljana, 13. aprila. Cvetna nedelja je bila lepa. ugodna. Zrak čist in topel, solnce je posijalo, in kolikor Ie niso nagajali oblaki, objemalo s svojimi žarki vso ljubljansko pokrajino. Takoj dopoldne so se pokazali na ulicah dečki in tudi lepo oblečene deklice kj so nesle v jerk . butare, dočim so starejši tiščali pod pazduho vsaj oljkovo vejico, da bo tekom leta »žegen« pri hiši. Doma je bilo na mizi nekaj pomaranč, ki smo jih potrgali z butar, vmes je bilo tudi kako jabolko. Zaradi lepega vremena so jo Ljubljančani popoldne popihali trumoma ven, v naravo. Ne samo v okolico, marveč tudi daleč na Gorenjsko ali na druge strani. V okolici bilo izredno živahno, tako v gostilnah, kakor tudi na cestah in v logih .. V mestu so se držali le navdušeni športniki, ki so odhiteli na igrišče Ilirije ter občudovali nastop IMrijanm' proti splitskem Hajduku. Po tekmi pa so se razvile kaj živahne debate, iz katerih jc izhajalo, da so sc topot Ilirijani vendar izvrstno zadržali. Dolgočasno tudi ni bilo v kinih, najži-vahnejše življenje pa sc jc razvilo zvečer v kavarnah. Na policijo so spravili nekaj »manjših« tatov in par zapuščenih žensk, ki so jih pobrali stražniki ponoči v nočnih lokalih aH na ulici. Slikarskemu vajencu Vladislavu Jontcsu jc neznan uzmovič odnesel za 1000 Din razne obleke. Tat je vdrl ponoči v slikarsko delavnico v Rožni ulici št. 8. V Mostah sc je pripetila snoči HUDA NESREČA S SAMOKRESOM. V neki hiši v Društveni ulici je razkazoval neki mladenič hišniku star revolver. Pri tem jc odpiral in zapiral zatvorko, pa je naenkrat počilo. V samokresu jc bil naboj, česar mladenič ni vedel. Krogla je udarila naravnost v trebuh lOIetsvega sina hišnika Vladisl. Sva -kovskega. Ubogi deček se ic z studil na tla kakor zadet od strele in se zvijal v strašnih bolečinah, Poklican jc bil takoj zdravnik, ki je odredil, da so fanta nemudoma prepeljali v splošno bolnico. Tam so ugotovili, da je krogla obtičala v ledvicah. Ubogi fantek Svatkovski leži v bolnici in ho le težko osta' pri življenju. Na igrišču Primorja si je davi zlomi! nogo dijak Ivan Kastelic. V bolnico so prepeljali ponoči tudi magi-stratnega slugo Jožefa O., ki so ga napadli v bližini Kotinske tovarne neznani zlikovci in mu razmesarili obraz. Promenadni koncert v mestnem zavetišču Onemoglim starčkom in starkam ie bilo za cvetno nedeljo prirejeno iz-iedno pre senečenjc. Na pobudo Soc. oddelka mestnega magistrata se jc od 11.—12. vršil na prostornem dvorišču promenadni koncert. Orkester društva »Zarje« pod vodstvom g. Oolinaria ie izvajal razne koncertne komade. Zavzeti in solznih očj so starčki in starke ob oknih iu na dvorišču poslušali prijetno sodbo, nabralo Pa se ie tudi mnogo ostalega občinstva ir. je posebno vodmat-ska mladina imela svojo senzacijo. Županja gospa Olga dr. Pucova .ie pridno delila pomaranče in druse pirhe. občinski svetnik Likozar pa je v toplih besedah zaželel vsem, ki bi.vaio v zavetišču, vesele velikonočne praznika. Bila ie to zares lepa in humana prireditev in ie lc želeti, da bi se enake še večkrat vršile. Izvajanje primernih skladb, predvsem venčkov ir« rodnih pevni iv« revežem v Zavetišču posebno v uteho. * Plenarna seja JZSS, ki jc bila pomotoma sklicana za danes ob pol 21. v damskem salonu kavarne »Emona«, odpade. Francoski dan v Celju Danes bo priredil tudi v Celju poseben odbor pod predsedstvom mestnega župana dr. Alojzija (loričana »Francoski dan« v korist poplavljencev v južni Franciji. Podnevi se bodo ves dan prodajale cvetlice, zvečer pa se bo vršil na Krekovem trgu pred kolodvorom koncert celjske železničarske godbe od 18. do 19. ure. Ob 20. bo predaval v celjskem ljudskem vseučilišču v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici urednik »Jutra« g. Davorin Rav-Ijen o svojih vtisih s potovanja med našimi rojaki na Westfalskem. Tudi to predavanje bo prirejeno v korist francoskih poplavljencev. Celjani, udeležite se ga polnoštevilno! lilo dne ccvCje v bogati izbiri in po nizki ceni kupite pri 5803 tvrdki ST. STKAŠEK, CELJE, Kovaška ulica I. Nedeljski izleti in šport v Mariboru Marib°r. 13. aprila. V dolgi seriji pomladanskih nedelj ie bila današnja v pogledu vremena menda liai-boliša. Vse ie razveselila vedrina jutra in četudi ie bilo čez dan nekoliko vetrovno, so vsi. športnik kakor meščani prišli na svoj račun Ko so se verniki zbirali v cerkvah in se ie razgibala nedeljska promenada, se ie na trsu Svobode form ral sprevod strelskih družin. Lepo število kmeti "kili fantov, deloma oboroženih z vojaškimi puškami, vsi na dvokolesih. ie otvorilo sprevod, ki se ie pomikal skozi (iraj.sk- trs. Slovensko in Gosposko ulico oreko Glavnega trga in Državnega mostu na vojaško strelišče v Radvanju. Sprevod ie spremljala razen vojaške sodbe tud. vojaška četa s polkovnikom Putnikovičem. Pri otvoritvenem streljanju so bili doseženi razveseli vi rezultati. Streljanje ie trajalo do preko poldneva. Strelske družine Maribor. Hotinia vas in Skoke so poslale okros 50 članov na proslavo. 2e dopoldne so prihajali v mesto številni inozemski izletniki, motociklisti. namenjeni v idilično Dravsko dolino. Ob 2. popoldne Pa se ie vršila na progi Maribor - Fala kolesarska dirka, ki io ie ob priliki svoie 10 letnice priredil naš Perun« pod vodstvom dirkalnega vodje Josipa Kavčiča. V vrsti iuiiioriev. katerim ic bila določena prosa 2to škodljivo? Da. to je škodljivo! Zakaj? Ker Vam jemlje ugled, če niste poučeni o stvareh, ki jih mora vedeti moderen človek! Torej si morate nabaviti knjižnico? Prav za prav da! Ker pa tega ne morete — ali se morete vsaj kazati, kakor da imate bogato knjižnico? Ce gre, da! Toda kako boste to storili? Vidite, sedaj je zbujen Vaš interes! Kupite še danes dopisnico in naročite upravi edine ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet« v Ljubljani, Knaflieva ulica 5, naj Vam takoj prične pošiljati revijo. Ugodno plačevanje naročnine! 2e po par številkah se Vam bo revija -tako priljubila, da ie ne boste mogli več pogrešati. Vsak bo mislil, da imate doma _bogato knjižnico, ker boste našli v »Življenju in svetu« vse, kar Vas more zanimati. Vaš ugled bo zra-stcl! Pišite še danes! Naročnino lahko plačuiete po svoji želji: mesečno Din 8.—, četrtletno Din 20.—. polletno Din 40.—. Frigid: Vzgoja in kazen Keine Ethik Welt kann /or- dern: »Du solist nichi toten« (denn alles Leben ist auch Toten). Aber jede muss fordern: »Mindere den Schmerz.« Th. Lessing. Moj znanec je imel psa, lepega, plemenitega hrta, ki so ga sikoraj nosili po rokah: bil jim je pač, kar so talko pogosto psi družinam brez otrok. Čez dan jc polegal na divanu, postopal okrog štedilnika v kuhinj; aH po obednici, tu-pataim je malo podiivjal po vrtu in mimogrede morda razidrl in zmandral kake cvetlične gredice, ponoči je spaj v vznožju zakonskih postelj. Oba sta ga imela rada, marsikaterega lepega popoldneva sta se samo zaradi njega napravila na izprehod in v park. — Nekoč pa. sem le bil priča, kako se ie on nenadoma — prav za prav ne vem. zakaj — ves razhudil nad njim. — Pognal ga bom, je kričal, ustreliti ga bom dal jaiz ne morem več gledati te reči. — O Marjja, je iadikovala gospa, da moreš bilti tak. Ampak to ti povem, vpričo mene ga ne boš bil. — Kaj ga ne bom bil! jo je zavrnil ves iz sebe. Ce ima zadosti prostora in gorko, pa še ne uboga, ga zmerom laihko. Ta jasna, odločna misel me je presenetila. Glej ga no, sem si potiho dejal, saj ta človek je pedagog — pa n-e pedagog kar tako, na slepo, temveč pedagog s principom! Spomnil sem se, kako pogosto starši, starejši bratde, učitelji, pa tudi drugi veliki ljudje, ki imajo kako moč, biijejo otrolke in druge imalihne, šibke ljudi. Ponajveč jih bijejo brez kakega velikega prepričanja, brez filozofije, samo iz prirojene natunne potrebe imorda aLi pa rz kake jeze, užaljene naglice ali celo samo iz gole navade. Ponajveč se potem najbrž tudi ne uteg-mejo kesa ti — a'H jih vest sploh ne zna zapeči, aH pa imajo službe in vsega čez glavo. Tupatam pa se vendarle najde tudi kak človek, ki je iz dna diuše prepričani in zagrizen, da bije naravnost iz principa. \ Kdo je iznašel vizgojo in kazen, ne vem, aimipalk olbe ti dve stvari sta prav za prav ena sama iznajdba: Kdor ljufoi, pravijo, ali kdor vzgaiia. kaznuje. In že sveto pismo uči: Ne odteza.i dečku strahov a nya. kajti če ga udariš s šibo, »ne umrje; opletaj ga s šibo in otmeš dušo njegovo. — To je pač vse še iz tiste stare, izgubljene misli, da živijo ljudje v smotre in ideale, ki so izven njih in ki jih je menda celo mogoče predpisati s kakim učnim načrtom. Da. človek, ki vtzigaja, ali ki kaznuje, mora biti naravnost strahotno prepričan, da ima prav on sam. Jaz ne vem. kako je to — zdi se mi, ■da so ljudje na človeka že skoraj pozabili. Dve veliki stvari sta na svetu: ma eni strani človek, da drugi pa vse druge reči. Kdo je zaradi koga? — Ah. to je malo preveč človeško vprašanje, mi bo rekel kdo. Toda jaz bi rad vprašal: ali so na svetu ra^en človečkih, še kaka druga vprašanja? In glejte, prav to je tisto, za kar gre. To je res, da je človek nasproti vsem drugim rečem v manjšini, da, če se premeri s svetom, ki je okrog njega, je naravnost brezupno majhen, ubog in brez moči — pa ie nazadnje vedarle vse zaradi njega in •zanj. In morda 'bo res še kdaj prišla ura, kakor nekateri verujejo, da 'bo prišla, in bodo vprašani vsi ljudje: Ali si zemljo oral? — Oral sem jo. — To je prav. Ali si si kdai izmišljal reči, s katerimi nati bi človek šel čez vse- mir? — Izmišljal sem jih. — To je prav. Ali si kdaj bil človeka? Bil sem ga. — Kako si ga bil? — Bil je slab človek, nič prav ni ravnal. — Ti nisi prav ravnal. Kdor je prizadanal bolečine, ga bo bolelo. Kadar ljudje polagajo roko na človeka s premišljenim namenom, jo polagajo zmerom, ali da bi se maščevali nad njim (justica). ali da bi ga poboljšali (pedagogika). Poboljšali? Kaj naj se to reče? Ali je človek vobče lahko boljši, kakor je on sam? Ali so na svetu kakšne reči izven človeka, na katerih bi bilo mogoče meriti njegovo dobroto ali nedobroto? Ali so kakšni smisli živUije-nja, ki niso že v človeku samem? — Da, človek je predober, on ne vrže s svojih rame« nikoli nobene reči, ki se je nagrmadila nanj, niega ne žali nobena žalitev, on lahko prenese vse do konca. In ena najtežjih, naobolii do dna segatjočih žalitev, kar so jih kdaj ljudje prizadejaJi človeku, je prav vzgoja in pa kaizen. ki ji služi. Vem. kako je, kadar imajo otroci na dvorišču kako majhno pravdo med seboj pa zaženejo jok in dvignejo pest ali poberejo kamen: ali kadar se fantje na vasi stepo za dekle; ali kadar se v krčmi razvnamei-o poljani ljudje in bi vsakdo rad dognal svoij prav — vsi vemo, kako je zmerom tedaj: segli so pač drug v drugega, kakor je vsakdo pred vsem svetom in sam pred seboj beden in močan, enak z enaJkim. Toda kadar oče otroka dene čez koleno? Kadar učitelj s šibo stopi med klopi? Kadar gosposka pride razsojat in kaznovat kake majhne alti velike razprtije — v ornatu in s kazensko-pravnim redom, kakor se menda pravi takini rečem, v rokaih? Odrasel človek se vendar ne bo obnašal kakor otrok: menda vendar ne lx> jokal, kadar se mu godi krivica, menda vendar ne bo zardeval, kadar jo dela sam. Da, to je zelo važno: pravilno, doibro vzgojen, dozorel človek ne sme zaide vati. to bi bilo čisto brez smisla. Iz svoje lastne izkušnje vem. da rdečica nikoli ne pomaga reševati iz zadreg. In če pomislim, koliko vsega je na svetu narobe — saj bi moral biti človek neprestano zardel. Eno je pa vendarle res: človeka, ki zna še zardevati. bi 'bil lahko sam Bog vesel. Takega človeka bi ne bilo treba nikoli kaznovati, tak človek bi bil sam sebi najstrožji sodnik. »Ponedeljek« št. 15. 4 - Pore zemlja mokra! Klicali so ga pit: — Lovran, še sebe zahj, da se ne vnameš pni topičih! Danes si v paradi. Ampak svetemu Petru se boš zameril: včeraj je on nekaj ropotal po oblakih, danes pa tli tako. da bi človeku na vse zgodaj v postelji jetra pretresel... Lovran se je smejal, piti pa ni maral. Tak hrust kakor ji j bil, je naposled skoro šlevasto zavrnil Klobčarja. ko ga je pričel vabit v klet: — Lačen sem za tri volkove, ne pa žejen! — Saj ima/mo v kleti. Boš prigriznil! — Ne maram! Cilka bo prinesla. Sinoči sem naročil otroku; poln cekair naj pritrese potice in klobas, pa cel želodec ... Boš videl, Klobčar, kake sem letos napraviill!... Ne vem, kje se otrok mudi. Lačen sem, ti pravim, za tri volkove, nje pa od nikoder. In veš. ne morem v klet, preden Cilka ne prinese. Otrok je talko zamerljiv, — saj se mi razjoče, če me najde v kleti. — Res. Vem. Kak čudno: kmečki otrok, pa tako navezan na starša... —'Kaj češ, sama sva ... Lovramu je bila pred dvema letoma na drugem porodu umrla žena. — No, pa spet začni... — Kaj, da bi se v drugo ženil? —Ne, ne, Lovran ... topiče spet zapah ! Gospod prihajajo ... P roko jase se je cerkvi bližal veliki kaplan. Pevke so ga spremljale in suhi cirganTst. Ta je nosil debele note s seboj. same vesele velikonočne p s mi____ aleluja... alcluja... Zagrmelo je sedem potov in cerkovnik je v zvoniku tolkel svojo staro pesem. Tliungel-ton. tingel-ton-ton-ton ... Tisti čas se jc z doma odpravila Cilka. Drobno, desetletno dckletce. Hitela je s cekarjem, — oh, zakesnila se jc bila pri pospravljanju. Prispe do brvi za vasjo. Voda je segala do roba in obliizovala obe smreki, položeni od brega do brega. Stopi Cilka na brv — upo&nili sta se obe smreki... Ni varno, ni varno tod preko... A kje drugod na ono stran in v hrilb k sv. Jakobu? Moraš, Cilka, moraš! Oče čaka... In je poletela preko brvi. Voljno sta se us,ločili obe smreki, voda je pijuskm-la preko njiju in iizpodnesla Cilko. Tam na ovinku je glava utopljenke treščila Ob korenino stare vrbe ... — Pomagajte, pomagajte! je skozi vas divjal mlinar Mohor. Ob mali desSii zapornlici pri jezu se mu je bila za trenutek pokazala ranjena dekliška glava. Gospodinje so prihitele od ognjišč in Klobčarjev hlapče iz hleva. Stali so pri jezu, kakor plahe, upehane ptice... Glei, zopet se je prikazala glavica. Globoko se je sklonil mliimar in izvlekel iz vode mrtvo Cilko. — Hlapče! Po Lovrana! Preko vse vasi je legla otožnost. glasno ihte je Lovran divjal po ste-zi niz-dol skozi bukovje. — Ti jagnje, moje zlato jagnje... je Lovran v naročju božal Cilki ne pšenic-ne lase in poljubil ranjeno čelo. — Pač res... Velikonočno jagnje ... se je nerodno okrenil mlinar Mohor in si otrniil solze. CENE MALIM OGLASOM. Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 $€dcr hoče da se mu posije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj prilo&i v snamGah a /Jm* sicer ne bo prejel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. fUT1 f fJ Samostojnega ključavničarja 7-mož.rH'ga < I o 10.000 Din kavcije .-prejme prva avtomatična delavnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15037 Stavbnega ključavničar. pomočnika spretnega. mlajšega in ne-oženj^n"ga sprejmem takoj Ni-Vt nove oglasni oddelek »Jtit-a« 14490 Zobotehnika ep-ejmem. Naslov oddelku »Jutra«. oglas. 14510 Dva boljša gospoda ali gospodični sprejmem e popolno oskrbo t lepo. zračno in separirano sobo. — Naslov peve ©gla-s-ni oddelek »Jutra«. 14787 m ■ — ■ 1 ■■ Za sezijski čas [potrebujem 1 perfefctaio hotelsko kuharico. Nastop službe 1. julija, ter 1 60-harico in 1 natakarico, nastop 15 junija 19:30. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra«. 14923 Modistinjo amostujno sprejmem takoj Naslov pove oglas, o-ddetek »Jutra«. 14810 Več pletilj dobro izurjenih sprejmem v stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14813 Gospodinjo pridno in pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del. išč<: vdovec brez otrek. Naslon v oglasnem oddelku »Ju- tra«. 14947 Učenko za strojne pletenj« sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14840 i y I l v '4 " . . y ^ ^ . Fina šivilja za izdelavo oblek, se sprejme na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14698 Pletilje dobijo delo na d o m za stroj št. 10. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra«. 14979 Mesto zobotehnice iščem. Perfe.l" tn-a v opera-tivu in tehniki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 14892 Trgovski pomočnik želi premeniti mesto v železnim ali z mešanim bla^ gom. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem od del. »Jutra«. 14919 Lesni manipulant z večletne prakso, znanjem italijanščine in vseh k lesni stroki spadajočih manipulacij išče službo za 1. maj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15051 Gaterist dobro izvežban, želi premeniti službo. Vežč je t rezanju vsakovrstnega lesa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14871 Tapetniki ia trgovci, pozor Afrik nuidim po reklamni ceni. — Zahtevajte vzorec in cenik. Anton Merhar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. 14994 Hrastove deske 5 let stare, raznih debelin proda družjja Ilirija, Ljub jjana. Dunajska cesta 46 — telefon 2820. 14963 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14841 Prosto stanovanje tik pri mestu dobi tisti, ki mi preskrbi 20.000 Din posojila, katero se vknjiži na hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14913 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14930 Enosobno stanovanje e pritiklinami. zračno, v mestu ali bližini, za maj ali junij išče ves dan odsotna gospa. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra« 14617 V vili v Tivoliju oddam pritlično, snlnčno stanovanje 2 velikih sob. poselske 60-bice, kuhinje in pritiklin. Elektrika, plin, parketi. — Naslon v ogla-nem oddelku »Jutra«. 10801 Stanovanje solnčno, 3 sob. kopalnice in pritiklin, četrt ure od pošte, v novi vili .pod Rožnikom oddam s 1. majem. Naslov pove oglu. od-delek »Jutra«. 14827 Stanovanje večje sobe, kuhinje in pritiklin išče za takoj ali maj tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14981 Sobo odda s 1. majem hišni gospodar samo boljšemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15047 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z razgledom v Zvezdo, elektriko in parketom takoj oddam. Klavir na razpolago. Naslov pove cglasni oddelek »Jutra« 14867 Sostanovalca sprejmem 15. aprilom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14901 Sobo separirano. dve postelji, oddam stalnim osebam takoj. Na-dov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11924 Mesečno sobo čedno, svetlo, z električno razsvetljavo, blizu univerze, oddam samo solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddef u »Jutra«. 14952 Sobo s štedilnikom ali sobo g kuhinjo išče za maj ali pozneje čez dan odsotna ženska. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odsotna«. 14953 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 15010 Opremljeno sobo z vso oskrbo, ori samostoj ni gospodinji iSče gosipod Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Zelo soliden«. 14080 PISARNISKE potrebščine, ogljeni papir, barvni trakovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča LUD. BARAGA, Ljubljana,~Selenburgova ul.6 Tel. 29-80 žrebanfe državne razredne loterije Dne 8. t. m. so bile še sledeče pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 1000.— je zadela srečka štev. 75.15® po Din 500— so zadele naslednje številke: 8.051, 16.007, 17.963, 19.181, 19.183, 27 776 29 203, 34.179, 34.190, 35.383, 36.603, 37.730, 37.775, 38.183, 39.548, 39*595' 47 429, 47.457, 47.485, 48.356, 49.464, 57.341, 66.462, 66.475, 66.489, 67 55o' 67.569, 67.570, 67.599, 68.751, 68.759, 69.454, 69.475, 73.955, 75.086, 75112' 75.131, 77.219, 77.238, 77.312, 77.355, 82.454, 84.156, 84.163, 86.975, 86.998', 87.818, 87.996, 89.173, 96.806, 96.841, 98.188. Milijonski (V. razred) je torej pred durmi. Da omogočimo onim, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, nadaljevati igranje na visoke dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjavali za neizžrebane, v kolikor jih bo narazpolago. Izžrebane srečke nam takoj pošljite. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 se oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke domačega izdelka pri JOSIP OJLUP Ljubljana Stari trg 2 (na vogalu) V zalogi ima veliko izbiro kamgarna, sukna, hlače-vine, klobukov, čepic in perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah. Moje geslo je dobro blago -^i IT nizke cone! Obenem priporočam svojo gostilno »Pod Trančo«, v kateri se točijo prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Za praznike se toči vino čez ulico 1.— Din ceneje. 5798 Izdaja za konzocij cJutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska .Narodna tiskarna d. d.* njen predstavnik • Fran Jezer še k; vsi v Ljubljani