Posam. štev. Din V—, četrtkova in sobotna številka Din 1.50 ,,TABOR*, izhaja vsak dan, razve* nedelj in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne. Stane mesečno po posti D 12*50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dora Din 14'—, na izkaznice Din 12*50. »NARODNFUST** (četrtkova štev. MTabora'4) *e naroča kot tednik in stane mesečno 2 Din, četrtletno 6 Din, polletno 12 Din, —— celoletno 22*50 Din »»-"■■'g* Naročnina co plačuje v naprej« Milili (»4ROBll':LlST) Posam. štev. Din 1*—, g četrtkova in sobotna U številka Din 1*50 H UREDNIŠTVO .Tabor,*-;, .N*. g rodnega lista*4 je v Mariboru, Jur-Hj čičeva ulica 4, X. nadstropje. — |= Telefon interurban žtev.^ 27(LVW £= «==* Rokopisi sc ne vračajo, '*=*■ || UPRAVA je v Jurčičevi ul* Št. 4* p pritličje desno, — Telefon St. 24. & SHS p.oštno-Ček, račun za »Tabor* 11.787, za »Narodni list44 12-853. S Na naročila brez denarja m ne ozira« Ins tratne cene po dogovoru« Leto: V. (111). Maribor, četrtek 17. januarja 1324. štev: 14 (3). prniuwi-vii-r Dr. V. Kukovec. W Opombe k organizaciji mariborske oblasti. Četudi »Straža« izjavlja z ozirom1 na (moj poziv velikemu županu, naj ne izgublja časa, češ, da je zakon o oblastih Blab in treba čakati na boljši zakon iri drugo določitev mej oblasti, vendar narod stori prav, če začno s samopomočjo. Ko je v zakonodajnem odboru narodne Skupščine bil zakon v,razpravi, je stavil tudi poslanec dr. Hohnjec predlog zaradi spremembe določb o delokrogu »rezkega načelnika. Navzoči minister kon-stituante Marko Trifkovič je zaklical takrat: »Baš mi jo prijetno, gospod Hohnjec, da ste nekaj zahtevali in da smo Vam ustregli. Zahtevajte še kaj, da Vam ustrežemo in! da moremo reči, da so tudi Slovenci sodelovali na zakonu in da so bili njihovi predlogi upoštevani«. V odseku je pa že prej demokrat Kosta Timotijevic, M je v samouprav-inem vprašanju strokovnjak, najliberal-nejše pristal kot poročevalec na vsak predlog za široko samoupravo. Kakor fvidimO iz načrta Voje Marinkoviča, je bo danes pripravljenost dana, da se zakon! še dopolni, kar pa ni vzrok, da ne bi za zdaj začeli delovati z zakonom, kakor jo sprejet 26. aprila 1922. Že v začasnem1 narodnem predstavništvu smo razpravljali v klubih o samoupravah in nam je predložil bivši! ban Mihalovic zakon o samoupravah’ po Velikih županijah', kii smo iftii priznali Vsi, da je dajal narodu na Hrvaškem po Svojem besedilu največje pravice. Ko Smo vprašali Mihaiovioa, ali se je ta zakoni ma Hrvaškem obnesel, je odgovoril: Vraga se je obnesel. Hrvatskemu Seljaku so se zdele ponudene pravica gosposka sakatura to se teh pravic ni poslužil, Sestajali so sc k večjemu žu* panijski odbori, obstojem Iz uradnikov, ido sestanka skupščin vslod nezanimanja ljudstva sploh nikdar m prišlo. Ali je (morebiti tudi pri pas to pravi' vzrok, da Iso samopomoč odklanja, ker ni za njo Volje, ne za tako, kakor je V zakonu, pa tudi no za ono, za ktero še zakona bil! — Kaj samouprava zmore, za to se je navajalo svoj čas pogosto kot vzgled dunajska oboirta pod Luegarjeut, ki jo mnogo utonila za gospodarstvo in je imela večji Kudžet nego kraljevina Srbija. S ponosom se je kazalo tudi ha kranjski deželni zbor in odbor. Kompetenca samouprav po zakonu 26. aprila 1922 pa ni manjša. Smatram’ torej, da bode volikl župan zadel na ramrnevanje, če vzame organi -Racdgo oblasti im srezov) po zakonu od 26. aprila 1923 energično v roke. Po tem načrtu bode vstanoviti nov srezki Urad za ^odna okraja Prevalje in Ma-Tejiberk recimo v Dravogradu, »a sodne iokraje Šmarje, Rogatec in Kozje recimo M Rogaški Slatini ati Šmarju, no« srezki urad V Prelogu « Medjimurju, razdeliti okrajno glavarstvo mariborsko v Breško urade za levi in desni breg, spremeniti ekspoziture v Dolnji Lendavi in V Mozirju v prave srezke urade. Tu ni ovire niti v pomanjkanju prostora za Urade niti uradnikov. Uradnikov p« menda ni premalo, če se govori celo o redukcijah. Ne moremo se dat? odpraviti z izgovoru Narod naj dobi« J»i Po zakonu gre, Podpirajte Jug. ISatico’ Kedaj bo podpisana reška pogodba ?j i dinar Kine najemnine za 4 bazella v) roškem pristanišču. Beograd, 16. jan’. (Izv.) V diplo- uostjo v Rimu. Kakor nadalje doznava; matskih krogih se živahno razpravlja Vaš poročevalec, dobi Jugoslavija V; o jugoslovonsko-italijunskem’ sporazu- reškem! pristanišču štiri bazene, za kar; mu v roškem; vprašanju. V poučenih bo plačevala letno 1 dinar najemnine v! krogih se zatrjuje Vašemu poročevalcu, znak formalnega priznanja italijanske . da je sestanek med Pašičem in’ Musso- suvermiteto na Reki. Železniška postaja lini jem že definitivno določen! in sicer bo internacionalizirana s tem, da bo se bo vršil v Benetkah med 21. in' 28. ja- uprava pod nadzorstvom posebnega od-! nuarjem, ako si Pašič ne bo izbral ka- bora, sestavljenega iz jugoslovenskih in; kega drugega kraja. Pogodba bo torej italijanskih pooblaščencev, podpisana pred veliko fašistovsko slav? Ravnotežje v državnem proračuna 1924-25. Beograd, 16. jan. (Izv.) Ker je ministrski svet sklenil, da je smatrati proračunski načrt za leto 1923-24 kot proračun za leto 1924-25 z začetkom proračunskega leta dne 1. aprila, — kar pa jo bilo, kakor doznava Vaš dopisnik, sklonjeno že pred pol letoem — je dobil finančni minister nalog, naj vzpostavi v proračunu ravnovesje. Dr. Stojadino-viču se je posrečilo znižati postavke posameznih’ ministrstev1, tako zlasti ministrstva za socljalno politiko, za narodno zdravje, prometnega in’ vojnega ministrstva, s čemur je dosegel svoj na-] men. Značilno pa je. da je znesek, pred-] viden za izvedbo uradniškega zakona, zvišan' od 300 na 600 milijonov dinarjev.; Razen tega j© določenih še 50 milijonov) dinarjev) za zvišanje pokojnin državnih upokojencev. Nov katastrofalni potres na Japonskem. Tokio v plamenu. London', 15. jan. Na Japonskem So vlakov je skočilo s tira. V Jokohami ’je so pojavili novi silni potresni sunki, razrušenih 660 hiš. Telefonska in brzojavna zveza med Kobe, 16. januarja. Po semkaj do-Osako in! Tokijeirt je danies radi potresa spelib vesteh jo v Tokiu izbruhnil ogro-ukinjena. Ustavljen je tudi železniški men požar. Ves severni del mesta je v promet med Tokijem in' Jokohamo. Isto- ognju. Telefonske in brzojavne zveze z tako tramvajski promet. Pri Fajuganii mestom.1 so prekinjene in tudi iielezniš-je strmoglavil vlak v) reko, šest drugih ki promet je ustavljen, —□— ZASEDANJE ANGLEŠKEGA PAR- va Zvezo narodov, naglašal zmanjsoVa-LAMENTA. A|' IV;*, v- uje brezposelnosti v Angliji ter potrebo „ ... . , odločnega dela za razširjenje angleške. Dogovor na prestolni govor sprejet. trgovine Londo.h, 15. jan. Danes je kralj g V adresni' debati so govorili v spod-j prestolnim govorom v spodnji zbornici nji zbornici konservativci Banka in lord i otvoril angleški parlament. Povdarjal Apsley, nato pa vodja delavsko stranke je prijateljske odnošaje Anglije do dru- Ramsay Macdonald, ki je naglašal, da’ gih držav, podčrtal vedno večanje vpli- sedajna vlada ne uživa županja, ker je, Sokriva, da so razmere V Evropi danes takšne kakor 1. 1912. Baldwin jo izjavil, da sprejme rokovico, ki so jo nasprotniki vladi vrgli. Ll.oyd George je v imenu liberalne stranke izjavil, da mora vsaka stranka, ki pride na vlado, imeti pred očmi ugled in upliv britanskega imperija. Spodnja zbornica jc nato od-godila debato za jutri. ZAGREBŠKI NAMESTNIK CIMIČ |: V BEOGRADU. ; %-i? Beograd, 16. jahuarja. (Izv.) Pokrajinski namestnik za Hrvatsko id Slavonijo g. dr. Ciinič j© danes pošetil predsednika narodne skupščine g. Ljubo Jovanoviča ter ostal pri njem v daljšem' razgovoru. Temu sestanku se v političnih krogih z ozirom na likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu pripisuje! velika važnost. Po 'tem sestanka je imel g. Jovanovič daljši razgovor s predsednikom demokratske stranke, g. Ljubo Dcvidovičeml glede sklicanja zakonodajnega odbora in narodne skupščin©, j h VENlZELOVA BRZOJAVKA; •] Beograd, 16. janu. (Izv.) Grški’ ministrski predsednik Verrizelos je poslal g. Bašiču brzojavko, v kateri mu zagotavlja o priliki prevzetja grške vladal svojo staro lojalnost ijf prijateljstvo! ter izraža upanje, da bode med obema državama zavladali zopet starti prijateljski odnošji. Pašič je odgovoril v) istem smislu, izražajoč željo po sodelovanju obeh sosednih držav. >t\vV *—n— borza: !t?.i i -nj* Curih, 16. januarja (Izv.) Sklepaj točaj. Pariz 26.65, Beograd 650, London 24.65, Praga 16.85, Milan 25.15, Newyoril 578.50, Dunaj 0.06313, žig. krone 0.00813. 1 Zagreb, 16. jan. Pariz 3.975—4.03^, Švica 15.1525—15.2525, London1 572.35, Dunaj 0.12295—0.12495, Praga 2.539—2.569 Milan 3,8225—3.8525, Newyork 87.75-88.25, Kmetovalci in kmetijske podružnice v bivšem štajerskem ozemlju, pozor! Dno 9. trn. se je vršil na vinarski in1 sadjarski šoli v Mariboru pod vodstvom g. ravn. Žmavca sestanek kmetijskih strokovnjakov. Med drugimi važnimi in aktualnimi razpravami so je sprožilo tudi vprašanja posebne poslovnice Krne-S tijsko družbe za Slovenijo v Mariboru.; Ugotovilo se je, da je taka poslovnica, ki bi vršila predvsem blagovni promet; za vso podružnico mariborske oblasti, ? naravnost življenskega pomena za na-; daljni obstoj in razvoj nagih kmetijskih j podružnic, Vsak kmetijski veščak, kS j© delal zadnja leta med ljudstvom, ve, koko ee ! imajo boriti posamezni še idealni delavni j»ed narodom, da rešijo naše po-; drnžnico popolnega razpada in pogina. ’ I« marsikdo jc že prišel do prepričanja, d a pride neizogibno do katastrofe, ako > bo šlo tako naprej in da sc ana zgoditi, j da bo ostal prej ali slej najvažnejši či-: nltelj našega, naroda, n»5e države in na-*cgu. blagostanji* — »uš kmet brez lastno strokovne organizacije. Kaj bi pom©-'1 nilo le za nas^jkj tvorit;.v pretežno ogradi rio državo, Sn za kulturni razvoj slovenskega naroda, ki črpa še vse svoje moči in! vse svoje kulturne posebnosti iz kmečkega stanu, sl bo lahko vsakdo predstavljal. Namesto ilapredek V gospodarstvu’se nam obeta zastoj in nazadovanje. In z nazadovanjem gre tudi roko v roki propadanje in obubožanje kmečkega stale-ža. Logična posledica tega nazadovanja pa je tudi nazadovanje v kulturnem razvoju. Mi, ki fvorlmo pretežno agrarno državo in bi morali v kmetijski prodtik- j olji biti na prvem mestu, ako hočemo. dvigniti blagostanje države in urediti; naše socijalne razmere, gremo torej z’ našo kmetijsko proizvodnjo nazaj. Da ustavimo ta za naše narodno gospodarstvo škodljivi in pogubni tok, je potrebno, da posvetimo vse svoje moči zvišanja to zboljšanju kmetijske produkcije. Treba jc vzbuditi zasnovane j kmetijske organizacije, ki so predpogoj I pospeševanja kmetijstva, zopet k življa-i n ju in ojačenemu delovanju. Ne za do-; stnje samo, da dosežemo predvojno to- i t mrzi teto delavnosti, dolo kmetijskih or-; gaijinacij moramo vsled nove narodnogospodarsko konstelacije naše agrarne države celo poglobiti in razširiti. Ne izgovarjajmo sc vedno na povojne raz-: «m'£. ki kPllU* dppu£č»i« v okviru kmet. organizacij! Otresimo! se tega neutemeljenega predsodka! Nemčija je vsled svoje dvakrat zgubljene vojne gospodarsko neprimerno huje prizadeta kot mi in vendar uspevajo) v Nemčiji kmet. organizacije z isto ži-lavostjo kot pred vojno. Nemški narod! se pač zaveda, da leži spas njegovemu! gospodarstvu in njegovi kulturi edino) le v organizatoričnem delu, Ta vzgled nam daje pobudo, dal vzpri« čo naših mnogo ugodnejših naravnih! predpogojev ne vržemo puške v koruzo 1x6 korakamo v obrambo in procvit našega gospodarstva s podvojenimi silami k delu za ohranitev in uspešnejši razvoj naših kmet. organizacij. To uvažajmo vsi, katerim! loži fta tem, da ohranimo kmet. podružnico id da jim damo možnost intenzivnejšega delovanja in udejstvovanja u našemi kmet. gospodarstvu. Na delo torej zal naše štajerske kmetijske podružnice) Kdor je zadnji čas deloval med nago« doni na deželi, je brezdvomno ugotovil, da je Ijustvo skoraj povsod kot povod nezanimanju j« ponohii ravnodušnosti za kmet. podružnice navajalo, do Kmet, družba ne nudi zadosti materijalaili u-godnosti, da našemu kmetu ori-daleč rte nudi reč tega, fcar mu je lahko dala1' pred vojno. \ Vzroki temu Sfijstvn so različni 8n biiazrjvspjnso 4C ismrii sarpho« legati1 vi- .neugodni železniški zvezi in rte-'i^odnj-ti prometnih prilikali med Ljnb-tUJan-o in’ našrrni štajerskimi podružruca-Ignv podružnice niorejo samo ta* Tcrat nspeafio poslovati, ako jih hitro m na najeertejM način oskrbimo s raznim! za kmata potrebrSni blagom', kot umetnimi gnoji-K. modro galico itd. To pa bi Kmetijska, -dražba lahko dosegla, ako bi napravila v Mariboru svojo poslovmco s svojim blagovnim oddelkom i« n lastnim skladiščem. Iz tega izpopolnjenega oddelka bi se potom lahko oskrbovale po družnice z raznim blagom hitro in z mnogo manjšimi stroški, kakor pa direktno iz Ljubljane. Jasno je torej, ka-.ke važnosti bi bila posebna poslovoden Kmet. družbo v Mariboru. Taka poslovnica je mogoče naravnost življenskega pomena za nadaljni obstoj naših kmetijskih podnužni-c v bivšem štajersKem' ozemlju. Dne 30. tm. se vrši občni zbor Krneti j sk e družbe v Ljubljani. Izražam vsled tega svojo skromno zeljo, da v interesu celotnega našega kmetijskega gospodarstva v ozemlju bivše Štajerske vsi merodajni činitelji na občnem zboru posvetijo vprašanju ureditve posebne po-slovnice in: blagovnega oddelka v Mariboru vso svojo pozornost. Fr. Wernig, okr. ekcporrt, strok, učitelj H* Mariboru. Politične vesti. p' * Ministrski svet odobril sporazum z Italijo. V svoji soji 15. trn’, je mi ti is tr-,ski svet razpravljal o doseženem spo-i razumu z Italijo glede Beke. Minister za . zunanje zadeve dr. Ninčič jo podal obširno poročilo o temeljih sporazuma, ki pomeni znabrio olajšanje razmerja med obema državama, kar jo potrebno za miren gospodarski razvoj. Ministrski svet je odobril Nta&Eevo zunanjo poli--tiko. * Ubadhfevi paaSeflci šo vodSf® fto gredo V Beograifl. V5 troddjo je imel sojo glavni odbor Krnirčeme cdrard*«. Po.jn.vt-da so se huda nasprotjta, ker je veHk del 'Radičevih! podkeneev za to, da pojdejo v narodno shwobčino. Vendar jo tokrat •še zrrtHgain orta ei-npiffft, ki stoji na stališču, £a on bane jo posiauoi ekmsa n zapečku. * llajftidcvcl prati Mali nlftartti. Med resolucijami, ki so bile sprejeto na nedeljski seji HDSS, j® tudi obsodba Ma-ile antante. Menda bo g. dr. Dcncs mterrto spal zaradi tega -pljunka habslmrgkih .petoldzcev. —’ Stranka je tirdi odobrila Radičevo »delo« v inozemstvu. Kakor znano, obstoji to delo v pisanju kilome-terskih’ člankov za »SloH. Dom«. Radič je pač najboljše plačani jugoslovanski J. Pohorski, .Hudiček v stokSenici. Šaljiva pravljica s Pohorja, 't '4. /;U"t 1. /ČrevJjar Podlogar. »Tik", tok tak, tok!« ©e j© glasila etia-komerjia, pesem1 čreuljarja v leseni sobi starikave ženske na hribčku. Za to žensko je popravljal že večkrat raztrgane 'in1 sešito žametaste čevlje, ki so bili nekdaj med vaškimi ženami jako u navadi. Čhcvljnr Podlogar še ni bil star človek, in’ j« imol še vesolje do dela, zato j© pridno popravljal z dorrtačim voskom' namazano dreto, malo potolkel, zvrtal luknjico in zafail klinček v domače podplate. Ttk, tok, tok, tek!« Veselo in močno je udarja! po kopitu In’ klinčkih tako, da se je tresla v bližini stoječa mizica s črno polico, polno steklenic. IVi vsakem močnejšem udarcu ga 30 nekdo priganjal: Lo še, le šc! Vleci, *»leci dreto, tolči, tolči klin.! Le še!« ičfcnfeo se je oziral Podlogar po prazni sobi; odkod ta pr Eta j ©n glas. Opusti! !pa je razmkB*fouje tar. zopet jaa- jhijatL > »Dobag daB, Podlogar!« ga jq pozdravila j*koai okno neka ženska. Od-zdr3«il ni je, čudeč se, odkod' ga ona J luski poztia. Pa «ui 3® prestregla nepri-Cjcino vprašanje: »Kar tako n© glej! Saj ;®L oni Podlogar iz spodnjo fare, ne. Kdo :hi pa «© poznal tako lepih fantov Pod-logarskih! Dobro še vem, četudi sem že omožejja precej let, kako sto prišli yi žurnalist. Ni tedaj čudo, da se b"o naraščaj mladih Radičev zopet pomnožil na čast in »slavo« republike, svemu svijetu dike. , j v : .i -•« | i r, •■':•■■ « Onem a kronika. — Izseljevanje iz tiašs države. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča, da se je od 1. jan. do 30. nov. 1923 izselilo iz naše države 7139 državljanov; izven tega je odpotovalo v istem času v prekmurske kraje 1948 tujih podanikov. — Glavna skupščina Narodne banke se vrši 10. marca. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stnbica Donja, Filzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 — Strašna smrt v goreči staj!, V noči od 10. na 31. trn. je v beogradskem o-k-raju Dorčolu v nekih hlevih izbruhnil požar. V hlevu je spal 50-letni sluga Nikola pri 6 konjih. Požar so opazili šele, ko j-c že sikal iz strehe. Hiteli so na pomoč, čuli so pač iz hlevov strašno tuljenje in udarjanje konjev, ki so se skušali rešiti, a rešitev je bila nemogoča. Ko so ogenj udušili, so našli v hlevu slugo in konje popolnoma zgorele. Sumijo, da je Nikola pred spanjem na senu kadil in' tako povzroči L požar. — Kdo dobi za glavo razbojnika Ča-ruge raspisaho nagrado? Kakor smo že poročali, je bila na glavo slavonskega hajduka Čaruge razpisana nagrada 30 tisoč Din. Po dosedanjih poročilih ima dobiti nagrado orožniški narednik Stje-pan Balatiuac, ki je Čarugo izsledil in' aretiral. — To 3a oho pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fl/uida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je saao enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov ffrd. ali kot kosmetikunaf za usta, kožo ip negovanje glave, bodo gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živcejS dvoj-rtate ali 1 specijalna steklenica s pakova-njeirt iil poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 Speci jstinih steklenic 214 D in 39% dopletka. Adresa: Lekarnar Eu-gen V. Fellor, Stubica Donja, Elza trg št. 261, Hrvatsko. — Stradanje otrok v Nemčiji. Beda, ki vlada danes v Nemčiji, je najhujše zadela rtajnedolžnejše, tj. otroke. Ugotovljeno je na pr., d-a v Dresdenu dnevno' priha ja nad 800 otrok v šolo brez za-jutrka. Irt ni so čuditi, če med poukom kar po par otrok omedli. V Niirnbergu spodnji' fantje k nam na žogpanjc. V gostilni srno pili im peli, nato tudi plesali. Seveda ni minilo žegnanjo brez a-kega tepeža! Ja, pa, ali ni res?« »Bo že menda tako!« ji je pritrdil. »Sedaj hodiš po šteri, jeli?« ga zopet vpraša ženska. »No, da!« odgovori črevljar. Ta. ba-behca j« šo toliko zganjala za popravilo, pa som »i mislil, pa ji popravim, saj ne bo dosti dela!« »Ni jf, šo tak’e sile, nc! O, jaz dobro vem, da jih ima še več, čeravno s ve so v jezi. Pa to nič ne de! No, končno, kje pa si sosedje niso v jezi? Ali je doma?« »Ne, j« šla dol v vas!« »Čakaj, danes pa le grem v njeno sta-rtovanj-a!« Ni čakala niti njegovega odgovora m že je bila v črnikasti mali sobici, ne preveč prijazni. Spotikala se je prav ob' vsaki reči tako, da jePodiogar-ju to opravljanje že presedalo. Končno se loti še m joga. »Veš, kaj sem to mislila prositi: Da bi prišel k nam čiru prej, tem boljo bo za nas ia' za to!« »Kako pa to?« j© j© vprašal čevljar. »Pri tej babenci ni vse v redu! Kolikokrat sem' že rekla, da je ona najbrž coprnica, ali pa j© z hudičkom v zvezi! Zato je za tvojo dušo resnično opasno. Ona hodi sicer v cerkev, vije .pobožno-hinavsko oči tako, da sem bila večkrat že v strahu, da bo gledala belo, ko kokoš!« jo jezikala pridna soseda. »Mene ni nikoli strah! Beži, beži, jaz sem1 že tri hudičke vide!, pa se nisem nobegega vstrašil; narobe, oni mene!« so zdravniki pregledali in preiskali 7850 otrok ter konstatirali, da ima od teh nad 6000 premalo in preslabo hrano. V Lepzigu je dnevno 9 odstotkov vseh’ šoloobveznih otrok brez vsake tople hrane. V Miinchenu boluje 78 odstotkov o-trok na jetiki i-n to vsled nezadostne hrane in' stradanja. Vse bolnice in domovi za tuberkulozno mladino so prenapolnjeni. — Tudi Perzija se oboroži: j e. Pred par dnevi je dospel v Pariz šef perzijskega generalnega štaba, bi je kupil od Francije 10 vojnih letal za perzijsko vojsko. —: Po 48 letih oproščena. Zanimiva revizija procesa se je vršila nedavno v Parizu. Leta 1840 je bila obsojena neka Marija Cappele na dosmrtno ječo, ker je bila osumljena, da je otrovala svojega moža z arzenikom. Sodni izvedenci takrat sicer niso našli v truplu umrlega hudega strupa, toda obsodba se je opirala na izpoved takrat znamenitega kemika Osfile-a, ki je potrdil, da je bil umrli zastrupljen z arzenikom. Slučajno je prišel čez dvanajst let pp obsodbi v ječo kemičar Raspail, kateremu je nedolžna žena potožila svoje gorje. Skušal jo je rešiti, dokazujoč, da se taka količina arzenika, kakor jo je ugotovil v mrtvem Oappelu Osfile, nahaja v vsakem človeškem telesu. Vendar pa ni imel sreče. Žena je ostala šc nadalje zaprta in jo bila po 15. letih pomilošče-na, a je kmalu po prihodu iz zapora umrla. Njen sin je sedaj dosegel revizijo tega procesa in današnji strokovnjaki so potrdili zatrjevanje Raspaila, da nesrečna žena svojega moža ni zastrupila. Na podlagi tega je sedaj sodišče izreklo oprostilno razsodbo, bi pa obsojenki ni mogla več koristiti. — Nov nebotičnik nameravajo zgraditi v Newyorku. Poslopje bo imelo 35 nadstropij ter bo stala zgradba krog 20 milijonov dolarjev. Urejena bo stavba z največjim komforom1, ter bo polog tega vsebovala vse trgovine in druge lokale, Id so potrebni za vsakdanje življenje razvajenega Američana Poleg gostilne in kavarne ter raznih drugih društvenih prostorov bo urejena tudi velika dvorana za zborovanja in predavanja, dovoljna za 850 ljudi. Kljub vsej svoji obsežnosti bo zgradba po računu ameriških inženerjev y, enem letu dovršena, — Nesreča danske kraljice. Minuli petek sta se odpeljala danski kralj in kraljica na sprehod izvem prestolice. Ob morski obali je kraljeva dvojica izstopila iz avtomobila ter se šla sprehajat na led ob obali. Nenadoma pa se je led pod kraljico vdrl' in malo jc manjkalo, da kraljica ni utonila. Bila je že do prsi v vodi irt v zadnjem trenutku se je kra- prekrižati, a se je hitro zopet opogumila, »Tega ti pa že ne verjamem!« »Lo poslušaj!« je rekel Podlogar in začel svoj-o povest. »Prej, ko še nisem znal to obrti, .ko so mi bili roditelji umrli, sem bil sam na svetu. Majhen som še bil, obleka mi je bila vedno raztrgana, gladu in palice sem- bil bolj vajen, nego kruha. V sužbi pastirja so mi torej ni godilo dobro; vzel sem culico in leskovo palico v roke, pa hajd zraven starejšega berača po svetu. Priznati ti moram, da mi je ta nečastijiv stan več nesel, nego sedanji. Seveda me niso povsod prijazno dodali, posebno v družbi starega berača, nadležnega tirjalca, ne. Marsikje jc bila po mojem hrbtu palica, mesto kruh po želodcu. Bolečine minejo, kakor tudi strah in potrpežljivost pred ljudmi, rnstel senv in nisem se pustit tepsti od kogar si bodi! če mi je kdo dal česa s pridigo dobrih, koristnih naukov, jo dar zginil v moji yodno prazni torbi, pridiga pa še uiti do ušes ni prišla!« »Takšni so dandanes otroci! Kako pa?« se je jezila soseda. »Jezilo m« je pa vendar le,« je nadaljeval Podlogar, če sem naletel na kakega skopuha. Tako se spominjam, da sem prišel v oni le grad nekega večera prosit. Skopi grof se je zadrl nad menoj: »Kaj bi pa rad, pritepenec?«. »Kako miloščino,« mu ponižno odgovorim. »Delat bi šel, delat! Za pastirja si šc do-I volj močan!« Dal mi je samo kos črneza ' kruha, za nameček pa nauk: »Glej, da lju posrečilo jo potegniti iz vode irt rešiti, še predno je prihitelo spremstvo na pomoč. — 40C.C80 dolarjev dnevnega zaslužka ima amerikanski »kralj avtomobilov« Sherry Ford. Je najbogatejši človek sveta in cene njegovo premoženje na 840 milijonov dolarjev. Leta 1923 je plačal od svojih dohodkov 34 milijonov dolarjev davka. — Zopet žalcigra med iraškimi begunci. V Parizu sta živela v lepem prijateljstvu ruska begunca Rotkovski in! Moruzov. Rotkovski je imel sestro, v katero se je Moruzov zaljubil. Nekega dne pa mu ni bilo več za ljubezen in je dekle pustil — z otrokom. Rotkovski je to sicer prijatelju očital, ni ga pa hotel siliti v zakon s sestro, ker ni hotel, da bi sestra postala nesrečna. Moruzov pa se je pozneje zaljubil v neko Francozinjo in minoli četrtek bi se imela vršiti poroka. Na dan, ko se je Moruzov baš pripravljal na slovesno ceremonijo, je prišel k njemu Rotkovski in ga na licu mesta ustrelil. Pri zaslišanju j-e izjavil, da ni ubil Moruzova radi nesrečne svoje sestre, ampak radi tega, ker se je hotel z drugo poročiti. v cesieSne ko misije. Dne 20. januarja 1924. 1. Za sodne okraje Slov. Gradec, Šoštanj, Prevalje in Marenberg se vrš« volitve pri davčnih uradih. Kandidatna lista jo: kot člana Konrad Iršič, pos, in gost. v Mislinju in dr. Ferdo P i arin a t, odv. v Slov. Gradcu, kot namestnika Tonče Rogina, pos. v Podgorju in’ Ivan Kralj, pos. in mizar v Slo-venjgradcu. 2. Za sodne okraje Ptuj-Ormož-Roga-tec: člana: Jakob Zadravec, pos. pa-vomlina v Središču, Davorin Tombah, trg. in pos, v Št. Vidu; namestnika: Ah Preac, trg. v Rogatcu, Vinko Simonič, okr. Ptuj. 3. Za mesto Maribor. Skupni kandidati gospodarskih krogov so: I. za člane: •inž. Oskar Dr a čar, ravnatelj milar« ne, Klavniška ul. 27, Ludvik Sabit-košek, obrtnik in trgovec, Jurčičeva ul. 9, J. N. Šoštarič, trgovec, Aleksandrova c. 13.; II. za namestnike: Fr, Horvat, slik. mojster, Slovenska uk 10, J o s. Skaza, uradnik Trg. banke, Slov. ul. 4. Jos. Šerec, trg., Aleksandrova c. 32. Volitve v nedeljo 20. jau’. od 7. do 13. ure pr.i davčnem uradu v Mariboru in sicer za volilcc z začetnimi črkami A—J v sobi št. 9, za volilce z začetnimi črkami K—R v sobi št. 12, za volilce z začetnimi črkami S—Ž v sobi št. 13. moliš za dobrotnike!« O, kako pa, fcre-gan biti, potem pa bodi še hvaležen! Mislil sem' si svoje, grofje so pač skopuhi, a prihulji! sem se irt poprosil' zal prenočišče. Tokrat se je pa grof naglo-ma obrnil, naredil jako pri jazen obraz, rekoč: »Srčece moje, to storim iz srca; rad! Le pojdi z menoj, dobiš dobre večerje in' šc mehko posteljo v novem gradu.« Uh, to je bilo veselje, da bom jaz, berač, spal v lepi sobi, kakor grofovski. • : j »Ali te je nalagal, ali je bila resnica« ga je samozavestno prekinila soseda, držeč sc, kakor v-sevednež. »Ko sem so res dobro navočerjrtl,« je nadaljeval on, »me je peljala debela kuharica v nov grad, poleg katerega je stal takrat šo star in razdrt, a sedaj že v razvalinah. Jaz ničesar hudega sluteč, ležom v mehko posteljo, da se je kar zazibalo. Spomnim se še moje dobre matere, pomolim za oba, nazadnje poljubim še svetinjo, ki mi jo je obesila mati okoli vratu. — Pa ihi prilomasti ponoči nek črn človek, me pogleda, pokaže žareč jezik in zarjuje tako divje, da se je stresla soba. Jaz sem se ga u-strašil, so prekrižal in zamrmral, »Jezus, Marija, ti meni pomagaj!« pa jo zginil. To jo bilo menda okrog deseta ure. Komaj zadremljem po tem strahu, pa prilomasti ob enajsti že drug tak falot, ki pa je bil šo strašnejši. Iz ust mit je švigal plamen' in iskre so padalc po steklenih vratih,*- šipo so popokale irt strašno je zasmrdelo. V luči plamenov in isjeer sem videl na njegovih čelnih! »Sveti križ božji!« sc je hitela soseda Tedenski pregied za naročnice »Narodnega lista«. Petek, 11. januarja: Nadaljevanje konference Male antante. Konstatirano je soglasja v vseh zunanje-političnih zadevah. Dr. Nineic je poročal o odno-šajih napram Bolgarijii in Italiji, dr. Beneš pa o od noša j ih napram sovjetski Rusiji. Na dnevnem redu je tudi vprU' Sanje madžarskega posojila. Prihod ru-inunskcga zunanjega ministra Duce se jo vsled snežnih zametov zakasnil. Na čast Rostom je bilo prirejenih več sve danosti na dvoru in v Narodnem gledališču. — Sklicanje Narodne skupščine ji cdgodeno do 23. tm. Sobota, 12. januarja: Kralj je bil odlikovan z najvišjim poljskim odlikovanjem. — Konferenca Male antante je bila danes zaključena. — V Grčiji je Venizelos prevzel in sestavil iiovo vlado. — Iz Beograda prihajajo vesti, da je v reškem vprašanju dosežen sporar zum- Nedelja, 13. januarja: Vesti o reškem sporazumu se potrjujejo. Reka je v- taj n ih pogajanjih med Pašičem in Mussolinijem prodana Italiji. Italija odstopi za to Jugoslaviji reško pristanišče v najem za 50 let ter dovoli nekatere korekture mej. Razen tega se sklene med obema državama zvezna in obrambna pogodba za slučaj, da bi bila ena izmed obeh držav napadena od tretje strani. Pogodba bo podpisana koncem janu 'nrja v Rimu ali Benetkah. Reka je s tam definitivno pripadla Italiji. V naši javnosti ja ta »kupčija«, ki se je izvršila za vladnimi kulisami, izzvala veliko ogorčenje, v Italiji pa seveda veliko veselje in zadovoljstvo. — V Mariboru se je vršia seja oblastnega odbora JDSza mariborsko oblast. Pondeljck, 14. januarja. Na današnji Reji ministrskega sveta je poročal zuna-iri.ji minister o reškem sporazumu ter ostali ministri o tekočih zadevah. — V radikalski vladi jo začelo zopet resno pokati. Med Pašičem in zunanjim ministrom' je nastalo tako nesoglasje, da je zunanji minister podal ostavko, ki pa hi bila sprejeta. Tudi vojni minister na-(merava odstopiti, kateremu bo najbrž 6lodil tudi minister za poljedelstvo, ki ima hude spore s finančnim ministrom. >— Volitve v oblastne skupščine bodo bržkone razpisano tekom' marca, ko bodo dovršene likvidacijo pokrajinskih uprav. Torek, 15. jan.: Pogodba o reškem sporazumu bo podpisana koncem tega tneseca o priliki sestanka med Pašičem 5n Mussolinijem v Benetkah. — V Splitu je strašen požar uničil Leo-novo tiskarno s številnimi društvenimi prostori. Skoda se ceni nad 10 milijonov di- oglih čepeti rogova. Bil je tak, kakor parkelj in sklenil sem, da jo bil hudič. Zaprlo mi je sapo od groznih njegovih pogledov na moje prsi, zalo pogledam Že jaz in videl sera svetlikajočo se mojo svetinjo, kakor solnce. Zarj-ul jo in u-daril s svojim kopitom ob tla, da se je pretresel ves grad. Oddahnil sem se, pomolil očonaš v zahvalo, da je odšel. O polnoči pa je prišel najstrašnejši, menda jo bil sam Lucifer. Ne vem, kaj so vsi trije pravzaprav hoteli, le toliko vem, da so poletele z Oken vse šipe, ko je on udaril s (kopitom ob zid!« »Nehajte že! Ali je bilo potem konec te strašne noči?« ga j« vnovič prekinila nemirna Soseda, a on je nadaljeval spomine. »Drugo jutro, ko sem' še ležal, prideta. oba grofovska, ded in baba in niti Verjeti nista mogla svojim očem, da sem ostal šc živ. Kaj te ni hudoba odnesla? — Rta vprašala hkrati oba. ,Bili so tu trije, vsi so rentačili, so-Robno zadnji, a moje svetinje so se zbala,,’ sem jima odgovori-L Dobil sem preče j denarja in potoval sem po svetu s trebuhom za kruhom!« je končal Podlogar svojo povest. »Vidiš, vidiš, joj menesn!« je zaklical a soseda. »Graščino sta zapravila, grofa so ubili, grofica si je pa kupila to-le staro bajto in prebiva še sedaj v njej, ta babenea grofovska Rok la sem ti. da je .s hudičem' v zvezi, pa jc!« {Dalje prihodnjič.] nar je V, — Ministrski predsednik je odklonil tudi demisijo vojnega ministra, ker še ni primeren čas za rekonstrukcijo vlade, ki bo spričo številnih kandidatov; na ministrska mesta -radik. klubu zelo težavna. ; i; Dopisi. Sv. Leiiart v Slov. gor. Sokol u Svetosavsko besedo v korist zidanja svoje cerkve. Dne 26, tm. se vrši ob 21. uri v veliki dvorani hotela Union koncert 6 plesom, na katerem1 sodelujejo mariborski vojaški simfonični orkester, koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova in violinski virtuoz ravnatelj Karel Sancin. Dne 27. tm. ob 11. uri je v veliki dvorani Nar. doma proslava Sv. Save, katere se udeležijo vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter raznih društev. Vsled pomankanja električne razsvetljave v Celju je moralo mestno gledališče začasno gledališke predstave ukiniti. Tudi Ljudsko vseučilišče jc ustavilo predavanja in knjigo vodstveni tečaj, dokler se razsvetljava ne uredi. Uradni popravek stalnih volilnih imenikov. V smislu čl. 2. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922. št. 184 Uradnega lista mora mestni magistrat tekom! januarja izvršiti uradoma popravke v volilnih imenikih. Celjski magistrat razglaša, da se lahko vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, zglasijo od 14. do 25. tm. med 9. in 12. uro v sobi št. 2 mestnega magistrata. Prinesti je s seboj krstni l-ist, potrdilo državljanstva SHS in šestmesečnega bivanja v občini. Svinjski sojini v Celju. Ker je kuga slinavka v celjskem! okraju ponehala, so letni in tedenski sejmi v Celju zopet dovoljeni. Pri tej priliki se ponovno opozarja na predpis, da mora vsakdo, kdor kupi kako živinče na sejmu, dati živinški potni list pri obč. uradu prepisati na svoje ime. Tvcroica kovinaste posode in1 drugih izdelkov v Celju, ki stoji pri Sp. Lanov-žu za tirom drž. železnice -in je bila last g. Pertinača, je prešla v roke delniške družbe. Obratovanje se bo vršilo v istem1 obsegu tudi v bodoče. Dosedanji po-sestnik je udeležen takisto na deležih. Predpustne prireditve v Celju. Športni ples, ki se je vršil v soboto, dne 12. tm. v celjskem Narodnem1 domu, je potekel zelo animirano in je bil tudi izredno dobro obiskan. Med' zvoki salonskega orkestra jo plesala v dvorani mladina do rartega jutra, v stranskih prostorih so pa preskrbele narodne damo izvrstno postrežbo in d-obro kapljico. V soboto dne 19. tm. se vrši % gostilniških prostorih Nar. doma domača veselica v! prid Dijaški kuhinji. Dno 1. febr. se vrši običajni obrtniški ples v dvorani Nar. doma, za kar se vrše obširne predpriprave. V prvi polovici februarja priredi plesni večer tudi celjska Orjuna. Ker padejo vmes še tudi razne domačo veselice, je za predpustno veselje X .Celju dovolj preskrbljeno. Nova javna knjižnica v mariborski okolici. Po zaslugi Posojilnice v) Nar. domu/ Mestne hranilnice, podružnice Narodne/ Ljubljansko kreditne, Trgovske, Anki glo, Jadranske, Slavonske, Centralno banke Zagreb, okrajnega glavarstva M Mariboru in Pokrajinske uprave V Ljubljani sc jo dne 17. dec. 1923, na rojstni-dan Njegovega Veličanstva o tvori la v} Radvanju »Javna šolska knjižnica«, izr kojo se izposojujejo knjige vsak dan! popol-udne (poleti se bode to omejilo na nedelje in’ praznike). Radvanjska prebivalstvo je do leta) 1919. dobivalo svojo šolsko izobrazba samo v nemški šoli s pomočjo Sii dinar* kine knjižnice in! Šulferajnskiih' podpor. Nemško šolo je naša vlada L 1919 ukinila, a šele leta 1923 je bilo mogoča po velikem trudu otvoriti »Javno šolsko) knjižnico« za odrasle, ki naj- budi in! g-oji v ponemčenem) prebivalstvu ljube-1 zen’ do slovenskega jezik« in do /trzava naše. Do 10. jan. 1924. t. j. v iMfirih treff tednih se je izposodilo 290 knjig, kar dokazuje, da se prebivalstvo začenja zatri* mati za slovensko knjigo. Knjižnica) obstoji iz oddelka za mladina in odra,-sle, vsak z več pododdelki. Za začetek! prevagujejo pripovedni in zabavno-po* dučni spisi. Da bode mogla knjižnica globlje posegati y slovensko izobrazbo! prebivalstva, se prosi, naj blagovolijo) oni, ki se zanimajo za vrnitev odtujenih! rojakov v krilo matere Slavaje, knjiži niči' darovati sledeče knjige: Slovenska Matice a) Knezove knjižnice III. da VI., VIII. do XXI., XXIII itd. Kvezek. Ifljj Zabavne knjižnice I., II., IV. do VTH./ X. do XXV. irf od XX'VTT. zvezka na/ prej; Krajčeve Nar. biblioteke 17., 18./ 35., 39. do 56., 64. snopič itd. naprej, po*j tem Ljudske knjižnice ocf XVI, zvezkgf naprej; »Zbirka slov, povesti« od Sij zvezka najprej; »Prosveti In’ zabavi« odfc 4. zvezka naprej, Narodne knjižnice! Zvezne tiskarne od 33. zvezka naprej/ »Narodne založbe Celjske« od1 JU. zvezka naprej in‘ Mohorjeve dražbe 1. do 39., 45., 46., 48., 54., in 74. zvezek Slovenskih! večernic. S hvaležnostjo se sprejme tndi! vsaka druga knjiga, zlasti so dobrodošli Colomov), Jurčičevi, Tavčarjevi in dru« gi romani itd. itd. Darovana knjige se| naj blagovolijo izročiti domačemu šoli vodstvu, ki jih odpremi službeno semV kaj. Ko bodo več denarnih sredstev, se»-knjige tudi- odkupijo, V knjigarnah’ paf jdh ni več dobiti. Ponudbe so naj sem)! naznanijo. S knjigo k srcu, at s srečni k domovini Jugoslaviji? ■ s • Kfcjj golsko vodstvo Radvanje pri Mariboru/ s! Knjige sprejema -za) Mar$or ia|d& rejništvo »Tabora«. ; Turistika in šport, j : Plaitfnci! Kakor se jo pri Osrednje ni odboru SPD ugotovilo, ima plcrožje Maribora razmeroma najmanje naročnikov nia »Planinski Vestnik«. Da se te«1 mu očitku izognemo, naročajte to lerpO društveno revijo vsaj vsi člani. Agitirajte povsod za Vestnik, zahtevajte gh v gostilnah in kavarnah, kamor zahaja«; te. Le na ta način se bo razširil ta nas lep društveni poročevalec in prijatelj, j Odsek amaterfotografov SPD v Mariboru naznanja, da ima zopet X zalogi Planinske znake, ki se dobijo ob vsa« kem dnevnem času v Krekovi ulici 5 L levo. Istotam se tudi prejemaj o rtaroč* miki aa »Planinski vestnik« mi s© dob} šo nokaj planinskih koledarje« 1924, Predor Iz Ruš k Ruški koči!, jtfadafcfe do Cojzerjeve bajte, ali pa vzhodni strani do Mariborske toče i«! od tam? preko »Razglednika« ah »Malega Trf-glava« k Sv. Bolfenku ifl P apr e j Habakuka v Maribor jo narejen. Turisti lahko vporabijo ta pota brez skrb), ed& no na »Sedovcu« so malo obsedi, 4 tam hudega nič ni. j j Smučarjem so teren In dober sneg pd Pohorju kar sam priporoča. Če ne ver* jamete, pa poizkusite od K lopne ga^vrha spustiti se i?“« Mar ih o» * ain.-un-nn^.-.j Sokolstvo. ■»••c.: " Sokol In ©brini naraščaj. Ne mislim začet? z običajnimi frazami, dober ku® so ifi zato no Imsijejo ne tistim, ki jih napišejo, še manj pa onemu, ki so namenjene. Zategadelj samo "nekaj resnih besedi na splošno v informacijo vsem onkn, ki hočejo pomagati 0 obrtnem' naraščaju še rti tako mnenje, kot bi moralo biti in kakršno pozornost ta možna veja človeške družbe zasluži. Pa to največ le raditega, kor obrtni naraščaj še* ni vzgojen! povsem v -tistem praven, za katerega bi moral kiti, zato, ker rrfu še uifco pokesali poti, po kateri naj hodi, da postane enkrat "koristen član1 človeške dražbe. So ljudje, ki covoro z zaničevanjem o obrtnih vnjceoih, Nič jim ni po godu pri njih, od nosu -de značaja. Res, da je med njimi tudi kak originalen sub •jekt, toda v katerem stanu ga pa ni' 'Navadno ja človeška mržnja do svojega bližnjega precej pavšalna, zgolj podedovani nazori slabih opazovalcev, mi so ,pa teh eod-b držimo silno krčevito, ker -smo preleni, da bi sami opazovali. Zato ne bo škodilo, če si ogledamo to ibitje nekoliko pobližje. Zapusti, fant ljudsko ali meščansko .šolo; pa še- preden' je dopolnil predpisa-mi h 14 let, mu že davno roje muho po .glavi le o brzih avtomobilih, o blesteči /električni luči in podobno. Vcepili so gnu V glavo, da zasluži najbolje meha-jlik kot šofer, da jo naj pri jo trte jši posel »rti elektrotehnika itd. .Ali ima pa dečko, poln hrepenenj a po delu, udejstvovanju, po iskanju nečesa njemu še neznanega, hudi ZTn.ožnosti za nj-emu iz Jbrani obrt. tega no pomisli navadno nik-do. Pa. niso tako osamljeni slučaji, da povedo tudi starši Irar kategorično svo-jjemu sinu, iti s-iocr lT položajih, ort je tu (S tisti, Ikatereimi. mmpa ucsirtea rfajprej svoje jj^repeaečo «rce po u stvarjerf,in zlate bodočnosti. Zl*ati odkar j* uvoden na nekaterih Ho4ah roirotvoriri pouk, sc oči ituje vedno bolj teuiivfdnalno zmiiirtanje d n taleot učenem za geetovo stroko. In koliko z tekih migi j® j ®v so dali n tem času učitelji roditeljem?. Noboaft priesi-ljlena reč. U* kaj prida, pa so ravno zato pri prisilno sprejetih poklicih pokaže nojvečja indolcnca kot Odpor proti tenorju duševne zasužnje jnostu P-ozrtant žo iz lastne izkušnje mnogo ljudi nazlične starosti, ki so pustili vsiljen' •pokli c, pa so sl m-agari pristra-/dali pot do svojega ideala. In' danes so zadovoljni, kor so v svojem elementu ispoštenj^ni so kot delavci na svojem Tp r (. Naposlod "pi-ide- bas, ko se zapro šol-Vgata z« u.čeneom. ©ri, mojstru je. GTedta tuje ljudi, v delavnici, njihova ljubeznivost jo vse prej Hijch podobna učiteljevi. So dečki, ki se jam stoži po-onr prvi ljubezni, pa jo po-jgSbisitio oB prvi. priliki; drugi plavajo v te-TO' nove trt ozračju boljo ali slabše, kot tjjh je pač ustvarila narava. Kot berač fthrazai co dalezejo duha, ki veje v de-kaviiicL ,^T teh letih' jo mladina najdo-pv»zetn©jša za> me- dobro, pa tudi najpri-eteirticjša) vsem- mogočim slabim zunanjimi BpltsBom. So kraji, kjer se norču-jpjrt *z »rtjavetejšega, kar jc prinesel deček e seboj iz Šole; fant jaka, obupuje, hjritežiti s® na upa, aicer j c odgovor ^lofuta. Par«e tem izogne irt nikomur rte zamori, pa skuša, prilagoditi) razmeram. POlagolB« pa privedejo doi tega, da iz-jthsjtte teidl on pdjuttek Ha govterico, v ka-jtari ga je učila nrati «* zorni mladosti. iJzjiJVa težko, pozneje se mu' vidi to edi-kxO pravilno, aramnj® starisev .radi arilE govorice — za narod je dečko iz-, jgublgen. \ 1 3Siso, žaAhsa&fljftaf slučaji, ki se po-'Sanžijo na površju vf ikra ji h' S slovensko cejojj; krojili- č kompaktni, slovenskim’ življem? stega hidra potujčevanja svoje grabežljive lovke po naši mladi ni. Zato čaka že ob šolskih vratih Sokol, da sprejme z največjo ljubeznijo v svojo naročje one, ki izstopajo in gredo k mojstrom? v uk. Naloga Sokola je mimo drugega, da tudi obrtni naraščaj vzgoji za dobre državljane, da so kot taki tudi dobri in koristni člani človeške družbe. Popolnoma napačno je naziranje, da se fant že v delavnici dovolj n ate lo vari i«. Zakaj tako vsestranskega razgibani® telesa kot ga nudi telovadba, ne da nobena delavnica. Obenem je pa za takega mladega fanta življenje v telovadnici nekako razvedrilo in pozna® dečke, ki so kazali pri delu vso vnemo in pridnost zgolj radi tega, da so mogli v telovadnico. Ttezvcdrila jc pa vsakdo potreben. Druga soirterna plat sokolskega dela pri obrtnem naraščaju je pa vzgojno-bulturno delo. Sokol ne sme in ne more dopustiti, da naj ostanejo ti dečki, ki tvorijo nekak obrtniški kader, narodno mlačni, neinformirani o najvitalnejših interesih svojega naroda, da naj prenesejo to indiferentnost tudi v življenje, kjer se bcdokretali kot pomočniki in samostojni obrtniki. Naš nared rabi na-rodno-krepkih mož, ki dajo pečat svoje duše tudi na zunaj. Potem bodo izginili iz naših krajev oni »pobeljeni grobovi«, ki so opremljeni na zunaj z visokolete cimi in blestečimi naslovi, znotraj pa..? Šo sedaj dobite ljudi, ki sprejemajo v uk le otroke onih starisev, ki so že pri-' jazni vsem njihovim težnjam ali jih upajo še pridobiti zanje. Zato nudi Sokolstvo svojemu obrtne mu naraščaju predavanja iz narodne zgodovine, razpravlja o zasedenih krajih, popelje jih na gospodarsko in kulturno polje lastne in tujih držav. Sokolstvo pa vzgaja obrtni naraščaj tudi, kako se pribori človek s pridnostjo in poštenostjo do samostojnega kruha. Pred leti so po priliki nekateri čislani mariborski mojstri med drugim sami predavali tukajšnjemu obrt. naraščaju, kasko so postali edino la z varčnostjo že v zgodnji mladosti in pa z neumornim delom to, kar so danes. In taka živa beseda, tak vzgled, zaleže več kot cele knjige. Naj so uvedejo taki debatni večeri pri vsakem sokolskem društvu, da čutijo vajenci, da se pripravljajo tivi-i oni na težko pot borbe za obstanek, da se ne bodo mogli vedno držati matere za krilo, ampak da pride čas, ko bo treba, da je vsak cel mož in na svojem mestu. Klobuk z glavo in vse spoštovanje ornim, ki niso imeli nikogar, da jim po kaže pot v življenj-a, a so jim ostali le zlati nauki materine besede v spominu in so se po njih ravnali! Tudi niso tako poed-ini slučaji, da je brat voditelj edini, kateremu odkrije dečko vso svojo trpečo dušo. Zakaj vaditelj je iz njegovih vrst, sam je že prehodil ves križev pot, tako mu tudi lahko zatipa, ker mu le on more svetovati. Odtod eno pravo bratstvo, ki se u-trjujo irt ohrani še v pozni starosti, ono bratstvo, ki vpliva tako blažilno na današnjo so ei j ali! o razdrapanost, ono bratstvo, ki ga nudi' le Sokol. Le takrat, ko bomo imeli res vsestransko izobražen naraščaj, ki preide avtomatično v vrste članstva in si kot tak ustvari ugledno stališče, da pokaže s svojo inteligenco povsod, kjerkoli se pojavi, vpliv Sokolstva, takrat šele je rešil Sokol majhen del.svoje naloge. —O— Sokolstvo v sovjetski Rusiji. Zanimivi so podatki o Sokolstvu v sovjetski Rusiji. Tam obstoja sokolstvo, toda pod strogim nadzorstvom sovjetskih uradnikov. Levičarji ruske politike, kakor Trockij in drugi so zahtevali razpust sokolskih društev, ali pa internacionalizacijo sokolsko misli, toda predstavniki sokolstva na to niso pristal L Zadeva jo bila Uato predana uradu za splošno izobrazbo. Ta pa je končno pristal -na sokolsko idejo, upoštevajoč, da sokolski odgoj progresivno deluje na vzgojo mladine. Kljub temu pa so sovjetske oblasti zahtevale, naj se sokolska društva spojo z »rdečo gimnastično unijo« ter so odpovedo i^ojS:sxojijP3iaiiaJi;oa in cmlbjemora. ki j lo najmanj spominjajo ali opozarjajo na! ruski nacionalizem. To zahtevo je rusko j sokolstvo ogorčeno odbilo, naglašajoč, da baš nacionalizem tvori bistveni del sokolske ideje. In tak steji stvar še danes. Rusko sokolstvo pričakuje odgovor sovjetskih oblasti. Skoraj vec kakor gotovo je, da bodo sovjetske oblasti razpustile sokolska društva, njih predstavnike pa po načelih rdeče »svobode« in »enakosti« kaznovale. _ SEJE OŽJEGA ODBORA MARIBORSKE OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS se vrše redno vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri pop. JDS. POLITIČNA ŠOLA JDS ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši od 11. do 15. febr. tl. v Mariboru. Da se more čim prej izvršiti razporedba glede udeležencev, naj se javijo kmečki iii obrtniški mladeniči, ki se hočejo udeležiti te šole, na naslov; Oblastno tajništvo JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. Okrožno tajništvo JDS za Prekmurje je pričelo 7. tm. poslovati v, Murski Soboti. Prireditve: 2o. jan.: shoda? na Gro-belnem in v Zibiki. — 27. jaiL; shodi v Središču, pri Sv. Miklavžu, v Žalcu, Grižah, na Polzeli itd. Podrobnosti še objavimo. Reorganizacija vseh srezkih organizacij JDS v mariborski oblasti se ima izvršiti na srezkih sestankih 17. febr. tl Zaupniki, pozor na volilne imenike! Tekem januarjja se imeniki uradno po prav! j a jo! V zak-onu jo določeno, da morajo vsa županstva v teku januarja vsakega lota popravljati volilne imenike, tako imenike za volitve v nai-odno skupščino (ki služijo tudi za volitve v oblastno in srez-ko skupščino), kakor tudi za občino. Ker stojimo pred volitvami v oblastne in srezke skupščine in ker bodo morda tudi kmalu volitve v narodno skupščino, ker bodo lotos skoro v vseh občinah občinske volitve, so ta uradna popravila v volilnih imenikih selo velike važnosti! Dolžnost vsakega zaupnika, političnih odborov, vsakega volilca in somišljenika je, da se za pravilnost volilnih imenikov takoj pobriga! Uradno popravljanje volilnih imenikov je sicer dolžnost županov, ki pa te dolžnosti ne bodo vedno storili, posebno ne klerikalni župani. Treba se je zato pobrigati in županstvo pismeno (brez koleka!) ali ustmeno (najboljše prod pričami) opozoriti na to, da se vpišejo vsi, ki niso v imeniku, pa imajo volilno pravico, nasprotno pa tudi vsi izbrišejo, ki nimajo več volilne pravice. 1. Kdo ima pravico biti vpisan v volilni imenik za skupščinske (oblastne, srezke) volitve? Vsak, ki jc 21 let star in biva v občini stalno že 6 mesecev, 2. Kdo ima pravico biti vpisan v volilni imenik za občinske volitve? Vsak, ki je 21 let star iu biva v občini stalno že 1 leto. Posebno je važno, da preskrbe za vpis vsi vojaki, ki so se iz vojaške službe že vrnili, če so pred vojaškim- rokom bivali stalno v občini in pa da se vpišejo vsi vojaki, ki se leta 1924 šele vrnejo iz vojaške službe! Za to, da sc zahteva vpis ali izbris iz volilnega imenika pri uradni popravi volilnih imenikov, ni treba nobene reklamacije, kakor ob času volitev, tudi ni nujno potreba vseli listin, zato jo sedaj najprimernejši čas, da se spravijo volilni imeniki v red! Župan ali- občinski gerent, ki Uc bi ha zahtevo ali opozorilo hotel vpisati ali izbrisati volilca, čeprav se mu dokaže, da ima dotični volilno pravico ozir., da jo je izgubil, so zagreši proti zakonu in prosimo, da take slučaje naznanilo na naše Oblastno tajništvo JDS v Mariboru (Cankarjeva 1), h# : Vsi na delo! Prihranite si veliko dela ob času razpisa volitev, reklamacijsko postopanje bo takrat veliko lažje! v oprava volilnih imenikov je prvi del volilne dolžnosti, volitve pa drugi del! Varujte svojo najvažnejšo pravico, volilno pravico! Naše oblastno tajništvo JDS daje $'■ slučajih potrebe vsa pojasnila. | Občni zbor zadryge aprovšzacijskifo obrtov v Maribora. V potek dne 11. januarja 1924. se ja vršil občni zbor Zadruge aprovizacij-skih obrtov v Mariboru v dvorani re-( stavraeije »Kosovo«. Občnega zbora, katerega je otvoril in vodil načelnik gosp. J. Pelikan, se je vdeležilo 62 članov. —t Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal zadružni tajnik g. Franjo Kenda izčrpno poročilo o delo-< vanju zadruge. Iz poročila, katero priča o vzornem in brezhibnem poslovanju zadruge, posnemamo, da je štela zadruga': začetkom1 leta 1924. 94 članov, ki pripa-: dajo 23 različnim' strokam. V l-etu 1923,? je pristopilo 12 članov in? izstopilo tudi 12; v tem času je pristopilo 36 vajencev! in 19 pomočnikov. Pomočniški izkušnji, ki se je vršila 29. avgusta 1923., so ser podvrgli štirje sedlarji, trije slaščičarji,; dva tapetnika, ert kolar, en krznar, e-deni-i barvar in eden ščetar, torej- vsega skupaj 13 pomočnikov, II je doseglo prav! dober in dva dober uspeh. Zadružni tajnik g. Franjo Kenda je podal tudi poročilo o računskem zaključku za leto 1923, ki izkazuje koncem leta 6303.16 D čistega premoženja. Na predlog pregledovalcev -računov gg. Feliksa Novaka in Ernest Gerta se je računski zaključek odobril in podelil odboru absoluto« rij-. Nato je bil na predlog g. Vahtarja sprejet tudi proračun' za leto 1924. Gg. Fischbach in? Vahtar se v iskrenih besen dah zahvaljujeta dosedanjemu načelniku g. Pelikanu za njegovo dolgoletna vzorno in: nesebično delovanje za zadrugo, ter ga naprošata, da naj to požrtvovalno delo tudi nadalje vodi, G. Fischbach se nadalje zahvaljuje v iskrenih1 besedah g. tajniku Kendi za njegova vestno, ne lahko delo, ki ga je vršil vi prid zadruge in ga prosi, da naj to vzorno delo tudi nadalje vrši. V odbor sol bili izvoljeni gg. Ivan' Pelikan, načelnik, Miho Vahtar, na-mesfc. načelnika, odborniki: Julij Fischbach, Henrik Egger, Pavel Ne dog, Franc Walner, Izidor Copotti, Franc Duhek, Ivan Kravos, Josip Stajnko, Em-an iMh, Ferda Kuhar, Josip Gumzej, Franc Filipič, namestnika: Eduard Kef-er, Avgust Sider, delegata: Miho Vahtar, Rudolf Novak; pregledovalca računov: Feliks Novak, Josip Stajnko; -izpitna prisednika: Julij-Fischbach in Eman Ilich. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Vahtar, ki je poročal v daljšem izčrpnem’ govoru o poteku shoda obrtnikov dne 8. septembra 1923. v Ljubljani, na katerem se je hotelo mod drugimi skleniti tudi prisilno zavarovanje obrtnikov in njihovih rodbinskih članov zoper bolezen in starost, -kar bi pomenilo za obrtništvo zopet velike izdatke. —* Proti temu sklepu je on'zavzel v imenu zadruge stališče, da dokler ne rešimo drugih obrtniških vprašanj in’ teženj, so bodemo z vso silo uprli proti takemu zavarovanju, ki pomeni za nas le nove izdatke, ne nudi pa nikakih koristi. —< Zborovalci so ta odločen nastop gosp. Vahtar-ja z odobravanjem vzeli na znanje. Ker je bil dnevni red izčrpan in; se nihče več k besedi ni oglasil, jc načelnik g. T. Pelikan zaključil ob pol 24. uro ta lepi in dobro uspeli občni zbor, . □□□□□□□□□□□O □ □ mnmmnm|-]n Mornarica veže naloddaSJe-anejše države! Gradimo našo mornarico! Uačajmo , laeSrarask© Straž©, □gtmmanocD □ □ Mariborske vesti. Maribor 16 januarj i 1924. m Osebna vest. Sodnik dr. Ljudevit Lobe je na lastno prošnjo premeščen,od mariborskega sodisča k srezkemu sodišču v Scnti, kjer nastopi službo če tekom tega meseca. m Smrtna kosa. Dne 13. tm. je umrla na Pobrežju gospa Stržina Antonija, rojena Leskovar, vdova po poduradniku južne železnice, v 74. letu starosti. Pogreb se vrši v četrtek dne 17. trn. ob 3. uri pop. od liiše žalosti, Cesta na Brezje 16, na magdalensko pokopališče. Naj v miru počiva! m Ljudska univerza. Pretekli pon-dcljek 14. tm. je g. inž. Kukovec v izbranih besedah govoril o Individualizmu, kot znaku moderne dobe in pokaza-zal, kako je na to individualistično smer gledal Ibsen ih kakor je to izrazil v »Strahovih«. V zares lepo zaokroženem slogu je g. Kukovec pokazal stremljenja, individualizma, ki v osebni svobodi, v brezobzirnosti do vseh družbinih spon t. j. strahov, išče največji razmah človeške duševnosti. V poetično orisanem zaključku je predavatelj v kratko opisal vse konflikte v drami Ibsena in v življenju sploh. Jedro vseh misli je ■bilo, da ui v samem pojmu svobode vse, nego, da gre za to, ali si zrel za to svo bodo, za. ljudi pa, ki ne streme za tako svobodo, ker nimajo dovolj samostoj' nosti, da se drže tradicije, t. j. kot šib kejše močnejših. Kritično pa bo g. pre davatelj obdelal individualistično smer v posebnem predavanju. Obisk je bil dober zlasti z ozirom na daljšo pavzo, Bilo je okoli 80 ljudi. Prihodnji ponde Ijek fco zopet predavanje. Natančnejše še obvestimo. Napovedano je tudi preda vanje dr. Černiča o slepiču. m Občni zbor »Slovansko čitalnice« v Mariboru se vrši dne 26. tm. ob 20 uri v restavracijskih prostorih Narod iiega doma. Vabijo se vsi člani da se siguno udeležijo občnega zbora. Poročalo se bo tudi o delovanju Ljudske knjižnico v preteklem letu. Po občnem zboru so bo' razvil istotam družabni večer, pri katerem bo sodeloval izboren kvartet in salonski orkester. Zatorej so vabi tudi ostalo jugoslovansko občinstvo Maribora, da sc tega družinskega večera v obilnem Številu udeleži. Odbor bo skrbel, da bo ostal vsakomur ta večer v prijetnem spominu. — Odbor. m Cercle fraheais. G. Lucien Tesniere, profesor za francosko slovstvo na ljubljanski univerzi, bo imel v našem1 krožku šest predavanj o razvoju francoske literature. Slikal bo v glavnih potezah ta razvoj pod sledečimi naslovi: 1. Les origines et la ronaissance. 2. Le grand sičclc. 3. Le sičele des philosophes. 4. Le roman ti sme. 5. Realisme et natura lisme. 6. L’ epoquo contomporaine. Prvo predavanje se bo vršilo v soboto, 19. januarja, ob petih in pol zvečer v slavnostni dvorani moškega učiteljišča, osta la bodo sledila po eno vsak mesec do konca junija Vstop je vsakomur prost. m Gotzovo dvorano bo, kakor se nam poroča z kompetentnega mesta, pregle dala stavbena oblast mestnega magi strata in okrajnega glavarstva. Želeti bi bilo, da so pregled izvrši čimprej, ter da pride dvorana zopet do svojega namena. m V Klub-ba.ru gostuje sloviti mojster na violino Fred Singer ter princeza Ridjech, eksotična plesalka z živimi kačami. Samo kratek čas. 112 m Klavniška afera še enkrat, pred sodiščem. Urednik »Volksstimmc« ".Eržen je bil sojen radi očitkov lista, da so sc ,v| klavnici fazificirali spisi in računi, 'da bi se potlačila in zamolčala cola a-fera s 40 prašiči itd. Eržen je prvotno izjavil, da članka ni čital, pri razpravi pa je nastopil dokaz resnice. Okrajno sodišče jo izjavilo, da dokaz resnice ni idopusten1. Na Erženovo pritožbo pa jo okrožno aodišče y torek razveljavilo razsodbo okrajnega sodišča in dopustilo dokaz resnico. Afera se bo obravnavala sedaj pred okrožnim sodiščem. ih Gasilno društvo v Mariboru in njega rešiLtfi oddelek namerava v svrho nabave novega rešilnega avtomobila prirediti v kratkem posebno nabiralno akcijo. Društvo je zabredlo v težek finančni po-km; stroški od dne sjo ajira-. ščajo, dohodki pa so malenkostni in je poleg tega morala tudi odpasti za dne januarja nameravana prireditev. Seda nji rešilni avtomobil je služil od leta 1915 do danes v 101.923 slučajih ih je v polni meri odslužil. Kjub temu pa ga namerava vodstvo preurediti v voz za moštvo kot dopolnilo za avtomobilski vod gasil nega društva. Vse to pa je združeno velikimi stroški. Z ozirom na človekoljub ni in občekoristni nameri pričakuje gasilno društvo, da se bo občinstvo v polni meri odzvalo njegovi prošnji iri pripomoglo do čim popolnejšega uspeha nabiralne akcije. m Prve Mariborčanke v prisilni de lavnici v Begunjah. V nedavno ustanovljeni in otvorjeni ženski prisilni-de lavnici je tudi že nežnejši del Maribora častno zastopam Kot reprezentantinj mariborskega ženskega sveta v ženski prisilni delavnici je izbralo mariborsko okrožno sodišče Marijo Mažir in Rozo štern, obe dobri nočni znanki iz mari borskih ulic. Obe imata že zelo pisano kazensko izkaznico in bo zlasti mariborska policija vesela te razbremenitve, prisilni delavnici ostaneta obe srečni izvoljenki za enkrat 3 leta, po potrebi pa tudi še dalje. m Mestno kopališče je izven nedelje in pondeljek vse dni v tednu odprto od do 18. ure zvečer, ob sobotah, pa od 9. do 19. ure. Blagajna je odprta vsak dan do 17. ob sobotah do 18. Parna kopelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopali šča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater. m Prošnja uboge vdove. Revna vdova je z malim petletnim otrokom na cesti brez prenočišča Kdor ima kakšen majhen prostorček, da more reva z otrokom prenočevati, naj se usmili in naj prepusti kotiček. Prijave sprejema naše uredni štvo. m Na naslov gospodarskih podjetij V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši ko roški dobrovoljec, ki je bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in tremi malimi otroci izročen bedi, prosi za kakršnokoli začasno službo v kakem gospodarskem podjetju. V vojni je iz Rubil desno oko, a je drugače sposoben ja delo. Je izučen mehanik, absolvent strojniške šole ter izprašan strojnik, ima tudi šoferski izpit. Prosimo, da se event. ponudbe naslovijo pod »70%ni invalid« na uredništvo »Tabora«. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renovira-n salon, lepe zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Iz policijsko kronike. Radi nevarnih groženj je bil aretiran in izročen sodišču usnjarski pomočnik Anton D, iz Ptuja. m Nosreče iri riozgede. V barakah v Dankovi ulici stanujoča Antonija Frank si je včeraj pri padcu zlomila le vo nogo nad kolenom. Pred barako ji je na oledenelih tleh izpodrsnilo. Rešilni oddelek ji jo prožil prvo pomoč ter jo prepeljal v bolnico. Radovedni pa smo, kdo ji bo plačal sedaj odškodnino. Po predpisih jo hiši lastnik odgovoren za take nesreče, če pred svojo hišo ne osna-ži pločnikov oziroma ceste. Lastnica barak pa je mtestna občina, ki očividno sama ne spoštuje predpisov, ki jih izdaje za druge. m Varnost na mariborskih' ulicah. — Nekateri gg. hišni lastniki ne mislijo dovoljno na varnost pasantov, ki hodijo mimo njihovih hiš. Tako je včeraj v torek na Aleksandrovi cesti z bivšega hotela »Stadt Wien« padlo na cesto celo okno, že vso preperelo. Popravila na tej hiši se niso izvršila že bogve od kc-daj. Takšnih hiš je v Mariboru še več. V. interesu javne varnosti je, da poklicani organi hiše pregledajo In lastnike prisilijo vsaj k najpotrebnejšim popravilom, Ponekod si no upajo niti oken odpirati, ker se boje, da bi popadala na ulico, iri Radi prodaje pokvarjenih živil je bilo svojčas obsojenih več tukajšnjih trgovcev in' velemliuar Scherbaum jia 20.000 din. Na pritožbo obsojenih se je te dni bnvtilo z zadevo okrožno sodišče, ■ki j« prvotno obsodbo razvoljnvilo ter rta podlagi Izpovedi stroko-vgjakov! ob-oprostilo, " H Narodno giedaiišfe. REPERTOIRE: Sreda, 16. jan. »Janko in Metka«, A. Četrtek, 17. jan. »Onstran življenja«, B. Petek, 18. jan, »Lumpacij-vagabund«, Ab. E. Sobota, 19. jan. »Janko in Metka«, D. »Janko iri Motka«. Opozarjamo čenj. občinstvo na današnjo operno predstavo »Janko in Metka«, ki je pri premijeri kakor pri reprizi krasno uspela. »Onstran življenja«. V četrtek 17, jan', se vprlzori za ab. B zanimiva in vsebinsko ter tehnično interesantna Hassencleverjeva drama »Onstran življenja«. Pri tej priliki apeliramo na cenj. občinstvo, da pride točno k pred stavi, kajti ob 20. se zapre dohod v parter, ker treba, da vlada v avditoriju popolen mir. Odmor za občinstvo pri 17 sliki * Iz vrst aboriementa A. Prejeli smo in objavljamo: Upravo nar. gledališča opozarjamo na neredno in krivično razdelitev repertoarja. Navajamo nekaj dejstev. Abonement A je imel zadnjo predstavo 20. ali 21. decembra- 1L Dne 3. januarja nas je uprava odbila s ponovitvijo La Boheme, med tem ko imajo drugi abonementi, posebno pa B in E ved no najnovejše predstave. Na pr. B je imel tekom 8-10 čini tri predstave (Lampa cij vagabund, dne 16. jan. glasom repertoarja »Janko in Metka« in 17. jan. »Onstran življenja«). Izvzemši ponovljeno opereto La Boheme — ni imel abonma A od 21. decembra pa do 22. jan. tl. nobene predstavo — toraj polnih 33 dni. To bi se ne smelo dogajati. Ali bi ne bilo mogoče, da pride vsak abonma vsak teden ah vsaj vsakih 10 dni na redi Seveda gre! — Opozarjamo upravo še enkrat, da temeljito izpremeni repertoar, ter se v bodoče drži pravične razvrstitve, sicer smo primorani izvajati konsekvence. — Več abonentov skupine A, x Zvonček — najboljši mladinski list. Stariša ponovno uljudno vabimo, da na-roče svojim otrokom mladinski list »Zvonček«. Prva številka izide v popolnoma novi opremi in nadvse zanimivo vsebino zadnje dni tega meseca. List bo letos bogato ilustriran. Naročnina letno 30 Din., polletno 16 D, četrtletno 9 Din, Naročnike sprejema »Centralna upirava’ listov UJU, poverjeništvo Ljiublja.ua« Frančiškanska ulica št. 6. I. Objave. Kultura in umetnost x Izredni cbčni zbor umetniškega kluba »Grohar« v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo 13. jan. 1924. ob 10. uri v gimnazijski risalnici, se ga je udeležilo članstvo skoraj polnoštevilno. Po o-bičajnem dnevnem redu so podali funk-to jako živahna debata, po kateri se je cijonarji svoja poročila. Sledila je na sklenilo, da se da sedanjemu odboru popolno zaupanje ter se mu iskreno zahvali za marljivo vztrajno delovanje. — Bohemska reduta v prid umetniškega paviljona odpade za letošnjo sezono. Ob tej priliki se veselični odbor kluba prav iskreno zahvali zlasti vodilnim damam, ki so s toliko vnemo in vztrajnostjo vodile predpriprave za reduto: gospej dr. Zakrajškom, Hribcrjevi, inž. Steinovi, dr. Janče vi in Planinško vi Kakor hitro bode reflektor gotov, se prične v klubu večernim kurzom, — Tajništvo. Z druge strani smo prejeli obvestilo, da se je na zboru grajalo postopanje odbora napram slikarju Trstenjaku. Ker ni prišlo do sporazuma, je izstopilo več članov. Beležimo to kot kronisti x Aleksa šantič umira v bedi. Zagrebški »Obzor« piše, da odlični srbski pesnik A. Šantič umira v bedi Država mn je pač določila pokojnino, ni pa je izplačala že od novembra. Drugih sredstev pesnik nima. Takšno postopanje s Šant-ičem je kulturen škandal. Toda že afera z Meštrovidem je pokazala, da imajo radikalski prosvetni ministri ne-prosvetljene pojme o kulturnih dolžnostih. Kadar ho Santič umrl, pa bo vlada nakazala nekaj tisoč -dinarjev za pogroh-ne stroške. X Mirko Divkovič. V Zagrebu je umrl vpokojcni gimnazijski ravnatelj Mirko Divkovič, star 81 let. Pokojnik je prevajal na hrvaščino ruske pripovednike. Njegovi prevodi Turgenjeva so mojstrsko delo. Prevode je izdala »Matica Hr-vatska«. Bil je izvrsten poznavalec srbohrvaščine in eden izmed onih Hrvatov, ki niso nikdar pozabili velike nacionalne resnice, da so Hrvati in Srbi eri rod, § Sklicujem k0nstitujcčo sejo novoizvoljenega odbora Sokola v četrtek dne 17. tm. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Bratje in sestre, udeleži« te se brez izjeme. Zdravo! — Starosta, § Pevski zbor Glasbene Matice nami javlja, da se vrši njegov koncert, ki jel bil prvotno namenjen na 15. jan., nepreklicno v sredo dne 6. februarja 1924. Namenoma ga priredi Glasbena Matica v sredo, da se ga vsak lahko udeleži, ki je v svojem društvu zadržan v soboto ali v nedeljo. Tudi okoličanom se menda s tem dnevom najbolj ustreže, ker jo drug dan četrtek, ko največ ljudstva iz okolice prihaja v mesto in je tudi učiteljstvo prosto šole. Pela se bo tudi »V pepelnični noči« in sploh cel program, kakor je bil že spočetka določen. Vršil se bo v Gotzovi dvorani ki natri je od ravnateljstva zagotovljena. Natančnejša in potrebna pojasnila k nekaterim točkam se objavijo po listih pravočasno. Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovžki trg št. 8. § Klub kolesarjev iri motociklistov »Perun« poživlja vse svoje članstvo, da se udeleži sestanka v sredo 16. tm. ob 20. uri zvečer v klubovi sobi Narodnega doma. Na dnevnem redu so tekoče zadeve in razgovor radi občnega zbora Polnoštevilna udeležba dolžnost! —• Tajnik. 1 § Glasbena Matica. Gg. pevci iri pevke se obveščajo, da je petkova vaja radi orkesta premeščena na četrtek. Odbor. § Društvo »Samopomoč« prosi za S posmrtnin t. j. 5 D, ki so zapadli v plačilo že 1. decembra tL V izložbi trgovine Stolna ulica 5 visi tablica, na kateri bodo zabeleženi društveni oglasi. § Dipl. plesni zavod r.a ritmično gimnastiko in moderne plese otvori v četrtek 17. tm. nove plesne tečaje v učni dvorani v Tattcnbachovi ul. 6. Začetek! ob 8. uri zvečer. Vpisovanje dnevno od 11.—12. ure in od 5.—6. ure pop. Privatni tečaji in posamezne ure po dogovoru. K modernim plesom pride še Java, kar se je na lepakih pozabilo. § Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v petek dne 18. januarja 1924 ob 18. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. § Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli prične 4 febr. ob 18. uri (Razlagova ulica 26. I.). Tečaj traja 4 mesece. Pismene ali ustmene prijave sprejema ravnateljstvo. Zanimivosti. Kako v Ameriki skrbe za živali. V Filadelfiji obstoja že nad 30 lat bolnica za živali. Urejena je na univerzi in jo v njej operacijska miza; za njen« sestavo so bili potrebni večletni poskusi Miza, na katero se privezujejo pacijenti, se lahko avtomatično giblje na razne strani. Pri operacijah se uporablja tudi anestezija. Temelji zavoda za zdravljenja živali so bili položeni že pred 22 leti Poslopij je cela vrsta. Pozneje so prizidali še posoben sanatorij, kakoršnega sicer ni na celem svetu. Lani je bilo v tem zavo. d-u Izvršenih 271 operacij. Pacijenti so bili konji, krave in drugo domače živali Dovršeno je tudi urejena klinika za živalsko notranje in zunanje bolezni Za manjše živali je urejena posebna klinika, v kateri so lani zdravili 5252 živali (kanarčke, pse, mačke, opice, papige, kokoši itd.). V zavodu se tudi živali ubijajo, katerim ni več pomoči V to 6vrho imaj—2, ječmen 1 2.25—2.50, pšenica 1 4.75—4, kaša: ajdova 6.50—7, pšenica 7—17.50, fižol kg 4 —4.50, zelje, glava 0.75—1.75, kislo! kg 3, rovo maslo kg 55—59, jajca kom. 2.50, jabolka, kg 5—8, hruške kg 5—10. , Vinski trg. Na Štajerskem ponekod je kupčija živahnejša, v splošnem pa je vinska trgovina še vedno mrtva. V inozemstvo gredo le male količine. V zadnjem četrtletju 1913 se je izvozilo iz cele države komaj 9745 hi, največ dalmatinskega. Tržijo se: kmečko vino iz zagrebške okolice 4—5 D, banatsko 2.5 do 3.5 D za liter na debelo; v severni Dalmaciji 3—3.5 D, boljša po 4 D, v srednji Dalmaciji boljša črna vina 6—6.5 D, v južni Dalmaciji boljša bela in črna vina po 6.5 D za liter na debelo. V Avstriji cene naraščajo. Vrednost našega denarja. Dne 15. tul. se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za 86 D. 100 lj,r za 385 D, 100 čeških K za 255 D, 382 francoskih frankov za 1090 D, 1 švicarski frank za 15 D, 190 aK za 12 in četrt pare. Lesni trg. Zanimanje inozemstva za naš les je sicer še znatno, toda do kup-čijskih zaključkov pride redko kdaj. Največ prometa je v drvi h za kurjavo radi hude zime. Vagonske količine notl-rajo na postajah Hrvat sle e in Slavonije, odnosno na postajah Gorskega kotara: hrastovi hlodi I 2—5000, II 1500—1900, hrastovi hlodi za furnirje 2500—3100, hrastovina na zrcalni rez 4200—5000, hrastovo izbrano blago 5000 — 6000, hrastovi breli 3200—3600, francoske do-žioe (1000 komadov) 1600—1900, sirovi frizi (za izvoz) 1500—2300, štafli 2000 do 2300, bukovi hlodi I 350—400, bukovi frizi 800—900, javor j e vi hlodli I 700 do 800, jasenovi hlodi I GOO—780, brestovi hlodi I 550—650, hrastovi drogi za brzo-jave 70—140, jelovi 50—80, hrastovi železniški pragi 30—90, bukovi 30—50, drva za kurjavo, bukova I, 1 vagon’ 2700 do 3000, II, 1 vagon' 2300—2300, mešana, 1 vagon! 2400—2700, oglje, 1 vagon1 9000 do 12.000. aoommDDnoo □ o otxaDonaacDD Naša morska obal od 60® km je brez obrambe I Snujmo jadransko Straž®4! aaannnannnnn o □ □□annnnnnnm ” ■ ■ ■ 1 Trgovina, obrt in industrija. g Zlata moneta. Beograjske »Novosti« javljajo, da se bo v drugi polovici triti vršila v ministrstvu financ konferenca, ,na kateri se bo sklepalo o uvedbi zlatega denarja tudi pri nas po zgledu Češkoslovaške. g Dobava mesa za vojaštvo. Glasom naredbe gospoda ministra vojske i mornarice ter na podlagi naredjenja komandanta Dravske divizijske oblasti se bodo vršile direktne pogodbe za dobavo mesa od dneva odohrenja pogodbe pa do konca marca ali najdalje do konca junija 1924 1. in sicer: Za garnizon Slovenska Bistrica in Dolnji Dravograd pri komandah mesta teh garnizonov. — Na dan 17. januarja 1924. leta. za garnizon ptujski pri komandi mesta v Ptuju« — Na dan 18. januarja tega leta: za garnizon! ljubljanski pri intendantom Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Pogoji po kojih se vse dobave morajo izvršiti, so dnevno v uradnih urah od 8. do 12. in od 15. do 18. na vpogled pri komandi in' pri intendaturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani odnosno pri navedenih komandah. g Važna opozoritev. Trgovska ih obrtniška zbornica za Slovenijo- opozarja gospodarske interesente, katere pri« zadeva zakona o dopolnilni prenosni pristojbini, da je oskrbela v »Trgovskem listu« z dne 12. januarja tl. za podrobno pojasnilo glede nove dopolnilne prenosne pristojbine. g Koliko maka pridelamo v naši državi. Glasom podatkov ministrstva za poljedelstvo se je pridelalo v naši državi v minulem letu 1,500.000 kg maka. Ministrstvo pričakuje, da se bo produkcija maka v letošnjem' letu podvojila, ker je ministrstvo določilo višje ceno za odkup maka, ki ga potrebuje za izdelavo opija, g Pivovarska industrija v naši državi ni ravno najboljše postlana, dasi so skoraj vsa podjetja najmodernejše urejena in nikakor ne zao s tajajo za češkimi in nemškimi. Produkcija piva jo y zad- varrja tako prepariranega kruha se raz- rc-pa, kisla kg 2, korenjo 8 kom. 1 D, širi med miši uničujoča mišja tifozna krompir, merica 8, kg 1—1.25, kupček kuga, 115, mleko I 3,59—4, smetana 1 16—18, su- f5tt a r i b' o r, Hne T7. Januarja «192-1. 'bi fosfor ha zraku precejšen' del učin- njih letih precej nazadovala. Žalibog nimamo natančnih • podatkov. Krivo je temu predvsem dejstvo, da se smatra pivovarsko industrijo za objekt eksploatacije. Na drugi strani pa ta industrijska panoga pri nas ne uživa skoraj til kakc-ršne zaščite. Po vseh drugih državah, n. pr. v Češkoslovaški in Nemčiji je prepovedan izvoz hmelja in ječmena, dokler ni krita vsa potreba domačih pivovarn. Pri nas o tem noče nikdo ničesar slišati in tako je mogoče, da morajo Ssase pivovarne v mnogih slučajih celo uvažati ječmen, ki ga doma pridelujemo v izcbilici, iz inozemstva. Prav tako je s hmeljem. Hudo pa je zadelo pivova! stvo tudi povišanje železniških tari-fov. Za prevoz piva se je zvišala tarifa za ICO odstotkov, nasprotno pa se je za vino znižala za 90 odstotkov. In vendar je pivo manj nevarna alkoholna pijača, kakor pa vino, če hočemo iti že s stališča pobijanja alkoholizma. Računati je še treba pri tem tudi to, da se prevozi letno do 200.009 vagonov iz pivovarn in ravnotoliko posode zopet nazaj v pivovarne. Zato je tem bolj upravičena zahteva pivovarpardov, da se tarifa primerno zniža. Tretje-glavno zlo pa tvorijo pri nas davki. Kakor drugod, so tudi v tej panogi davki kljub petletnemu ujodinjenju še vedno različni. Tako n. pr. so pobira državni davek (trošarina) v Srbiji še le pri izvozu iz pivovarne, torej cd gotovega izdelka, dočim jo pobirajo v prečanskih krajih že pri kuhi, torej od polfabrikata, ki leži še več mesecev v pivovarni kot mrtev kapital. —1 Če se te razmere v kratkem ne izboljšajo, se je resno bati, da zabrede pivovarstvo v težko krizo. □□□aDDDOODOO □ □ □□□□□□□□□□□□ Obiskujte sneB.€5 S3‘tO Š 311 uzej v Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10.—#2. ure. Vstopnina 1 dinar. mmocnocoon □ □ oaDaononnnDa Franc Ferdinand. V čeških listih se je zadnje dni razvila polemika o pokojnem avstrijskem prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Profesor Pekač je namreč očital češki vladi, da je storila krivico sinovom Franca Ferdinanda, ko je razlastila znani grad Konopište. Takoj se je oglasilo nekaj tihih prijateljev pokojnega nadvojvode, ki so začeli namigavati, da jo bil Franc Ferdinand prijatelj Slovanov in da je zlasti Čehom hotel dobro. Dunajski in budimpeštanski listi se radi povračajo k osebi tega Habsburga, cigar smrt ni bila brez tragike. Tudi pri nas še niso izginile bajke, da je hotel Franc Ferdinand temeljito preurediti avstro-ogrsko monarhijo in zadovoljiti slovanske težnje. Prav posebno ga ne morejo pozabiti Hrvati, ki so mislili, da bi z njegovim trializmom dosegli uresničenje svojih političnih načrtov. V eni zadnjih številk »Češkega Slovar se je ponovno oglasil k besedi dr. Fr. V'esiely, ki na podlagi izvajanj Ferdinandovih najožjih zaupnikov in političnih sotrudnikov grofa Gzeruina in prof. Lammascha pobija bajko o prestolonaslednikovem slovanofilstvu. Iz vladnega programa pokojnega Franca Ferdinanda, ki ga je objavil »Neues Wicner Journal«, je videti, da je res hotel izvesti nekaj reform, v prvi vrsti »a stroške Madžarov. Vse, kar jo hotel storiti, pa je imelo služiti utrditvi habsburško dinastije: da je bil v tej stvari nekoliko spretnejši nego starostno onemogli Franc Jožef, to če ni dokaz, da bi hote! avstro-ogrskim Slovanom dobro. Njihovih teženj sploh ni umel, kakor ni umel duha moderne dole. Profesor Lanimasch je pisal, citira dr. Vcsely, da si je nadvojvoda zamišljal' zelo slavnostno kronanje na Dunaju, h kateremu bi bili povabljeni vsi monarhi. Pozneje bi se dal na skromnejši način kronati tudi v Budimpešti in v Pragi. »To bi tedaj bila obnovitev starega bleska češko krone in izpolnitev sanj češkega naroda! V Pragi bi se naj vršila komedija kronanja — pa no zato, da bi češki narod dobil več politične moči, temveč zato, da bi se zmanjšal pomen kronanja v, Budimpešti. O političnih pravicah iii politični povzdigi češkega naroda ni imel niti besede; to Franca Ferdinanda sploh ni zanimalo. Ni maral češkega jezika in se je hudoval nad uradniki v Konopištu, če jih je slišal, da so govorili češko. Za češko ljudstvo ni kazal nikakega zanimanja, tudi za druge narode ne. Kot pristen Habsbur-govec je poznal samo dinastične interese. Celo njegov zaupnik Czernin se je povzpel do sledeče karakteristike: »Njemu so bili vsi ljudje od ministrskega predsednika do zadnjega posla zgolj ljudje, o katerih je mislil, da je dovolj, če jih plača in ki se morajo zaraditega dati izžeti kot citrona in pozneje vreči na smetišče.« Njegovo »ljubezen« do Slovanov razodeva stavek, da bo naščuval druge narode proti Madžarom1 (erstens wiirde er die Nationen alle auf sie loslassen). Ščuva se pse . . Marx Montgeles je zabeležil Ferdinandov razgovor z Viljemom. Tu je dejal, da je treba iz Grčije in Romunijo ustvariti balkanski zid proti Slovanom. Avstrijska politika mora biti orientirana nemško. Grofu Czerninu je pisal: »Nič ne pomaga, vladar se mora opirati v prvi vrsti na plemstvo; dasiravno so žal minuli časi fevdalizma in absolutizma, mora vendar imeti plemstvo s cesarjem prvo vlogo in odločevati o vseh državnih zadevah.« Dr. Vesely dalje dokazuje, da je Franc Ferdinand na sestanku z Viljemom v Konopištu privolil v Viljemove vojne načrte, ker mu je Viljem ponudil pomoč, da izposluje Ferdinandovi ženi in otrokom pravno ureditev njih položaja. Dinastičen interes nad vse! . . Omeniti je treba, da je v njegovih zasnutkih najmanj izdelan trialističen načrt, čigar izvršitev hi bila odvisna od nadaljnega razvoja dogodkov. Predvsem je mislil dati Bosni posebno mesto, vse drugo pa bi uredil tako, kakor bi zahtevala nemška in dinastična korist. Slovenci bi bili pod vlado Franca Ferdinanda izročeni propasti, nekaj več upa bi ostalo Hrvatom. Že te poteze nam dajejo dovolj jasno sliko, kakšen »prijatelj Slovanov« se je pripravljal za vstop na avstrijski prestol. § Podporno društvo za revne učence v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne 27. jan', oh 11. uri v prvem nadstropju mešč. šole v Cankarjevi ulici. Vse prijatelje in elane društva vljudno vabi k ude ležbi — Odbor. § Pevski odsek pekov priredi v soboto dne 2. februarja v Gambrinovi dvorani zabavni družinski večer s petjem, komičnimi nastopi in plesom ter srčnim šaljivim bazarjem. Pevski program je lep in bogat, tako, da bo vsak obiskovalec lahko užil nekaj veselih ur. § Gasilno društvo Bistrica nad Mariborom privedi 20. jan. 1924. plesni venček v, gostilniških prostorih gosp. Ludovika Rottner-ja v Bistrici. Začetek točno ob 7. uri popoldne. Vstopnina 8 Din. Svira priljubi jena godba »S kačo«, > fili ste že pr!s!op!3 — Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje f ih naredi pred prehlajcnjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Fellern Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjeni in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las' (2 lončka s pakovanjeni in poštnino D); Elza-lilijino-mlečno inilo (4 kosi H pakovanjem in( poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza« preparati izpolnijo vsi svojo dolžnosti Adresirati: Eugeri V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatskou Sokolsko društvo v Mariboru naznanja, da se vrši telovadba moške m ženske dece, moškega in ženskega naraščaja članic, (dijakinj) po sledečem načrtu; KiBillJ BBIf IBM! ■ II II ■! I,l| I ||B ————m iri I ■ «— Oddelek: Moška deca 6-10 let Moška deca 10-14 let Moška deca 6-14 Magdal. Ženska deca 6-10 let Ženska deca 10-14 let Ženska deca 6-14 Magdal. Moški naraščaj 14-16 let Moški naraščaj 16-18 let Moški naraščaj 14-18 Obr. Ženski naraščaj 14-16 let ženski naraščaj 16-18 let Ženski naraščaj 11-18 Obr. Članice (dijakinje)____________ telovadi v Wek—četrtek torek—petek četrtek—sobota torek—petek torek—petek sreda—petek torek—četrtek pondeljek-petek torek—četrtek sreda—sobota pondelj -četrtek sreda—sobota torek—petek od v telovadnici vaditelj (ica) 17>A—19 16—17 15-17 14-15 15-16 15-17 18-30—20 1S-30—20 20—22 17-30-18-30 17-18 18-30—20 17—18 Zrinjski trg Magdalenska šola Zrinjski trg Magdalenska šola Krekova ul. realka Dekleva Janko Dr. Maks Kovačič Horvat Leskovar Vida Peric Adela Lavrenčič Ivan Cestnik Pero Dr. Ljudevit Pivko Česen Ivan Mačus Franjo Kranjc Ljudevit Mačus Franjo Kranjc Ljudevit statistike o dohodnini. V letošnjih Uradnih listih št. 83 in 108 je objavila delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o dohodnini za davčna leta 1920, 1921 in 1923, ki je tako zanimiva in poduena, da se hočemo z njo malo pob a viti. Eksistenčni minimum, ki je znašal do leta 1919 na leto 1600 K, se je v členu 146 fin. zakona za leto 1920/21 (Ur. list 136 iz leta 1920) določil s 4800 K, to se pravi dohodki, ki tega zneska niso presegali, se za davčno leto 1920 niso obda-čili z dohodnino. V računskih dvanajstinah za drugo polletje 1921 (Ur. list št. 90 iz leta 1921) se je v členu 36/IV kot eksistenčni minimum sicer obdržal znesek 4800 K, vendar se je določilo, da se za leto 1921 dohodnina od dohodkov izpod 10.000 K izjemoma ne odmerja. Tudi finančni zakon za loto 1932/23 (Ur. list št. 105 iz leta 1921) še vztraja pri eksistenčnem minimu 1200 Din. ter določa, da se izjemoma za leto 1922 dohodnina od dogodkov izpod 2500' D ne odmerja. Da so eksistenčni minimumi definitivno zakonskim potom z določeno vsoto določi tudi za poznejša leta, je u-mevno in pravilno, ker mora previdna finančna zakonodaja računati s tem, da se v doglednem času povrnejo normalne razmere in bode tedaj mnogo težjo doseči znižanje davku podvrženih dohodkov, toraj razširjenje kroga davčnih zavezancev, kakor nasprotno sedaj in’ kakor vse kaže, tudi še nekaj let, zvišanje eksistenčnega minima, toraj skrčenja kroga davčnih zavezancev. Omenjena statistika nam! kaže, da je bilo za davčno leto 1920 dohodnini podvrženih z dohodki do 10.000 K skupaj 58.126 oseb (cenzitov), za davčno leto 1921 pa s temi dohodki skupaj 887 oseb, toraj se je vsled zvišanja eksistenčnega minima od 4800 K v letu 1920 na 10.000 K v letu 1921 znižalo število cenzitov v najjiiž.iih davčnih stopnjah za 57.239 o-seb. Število vseh dohodnini zavezanih oseb v Sloveniji je znašalo v letu 1920 85.391, v letu 1921. pa 38.866, torej v letu 1S21 napram 1. 1920 manj za 46.528 oseb. Ako se primerja odpadek v naj nižjih za leto 1920 še veljajočih davčnih stopnjah 57.239 oseb s celokupnim odpadkom za 46.528 oseb, vidimo, da se je število davkoplačevalcev v višjih davčnih stopnjah, to je z dohodki nad 10 tisoč K do in’ preko dohodkov letnih 1,000.000 K v letu 1921 napram letu 1920 zvišalo za 10.711 oseb. Vzrok temu zvišanju jo po porastu draginje in manjši kupni moči novčanice povzročeno zvišanje dohodkov. Celokupna dohodnina, ki se je predpisala davčnim zavezancem z dohodki do 10. tisoč K, je znašala za davčno leto 1920 9,134.810 K, za leto 1921 pa 68.006 K, toraj v letu 1921 manj za 9,086.804 K. V vsej Sloveniji se je pa predpisalo dohod' nine za leto 1920 59,603.725 K, za leto. 1921 pn 93,039.645 K, toraj se je dohodni« na za leto 1921 napram letu 1920 zvišala za 33,435.920 K ali za okroglo 56%. Statistika Delegacije glede lota 1923 nanj kaže, da je znašalo skupno število cenzitov 44.269 oseb, toraj napram letu 1920 manj za 41.125, napram letu 1921 pa več za 5403 osebe. V vsej Sloveniji se je predpisalo dof-hodnine za leto 1922 142,183.169 K toraj napram letu 1920 več za 82,579.444 K, napram letu 1921 več za 49,143.524 K, ali napram letu 1920 več za okroglo 138%, napram letu 1921 pa več za okroglo 53%^ Zanimivo je tudi, da je od skupnega števila prebivalstva v Sloveniji (po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 964.048 oseb) bilo dohodnini zavezanih! oseb; v letu 1920 85.394 ali 8A6%, v letu 1921 38.866 ali 4.03%, 55 letu 1922 44.269 ali 4.59%. Te dohodnini zavezane osebe so imela družinskih članov v letu 1920 167.474, s) letu 1921 102483 in v letu 1922 132.261. Statistika primerja skupno število dohodninskih zavezancev in njih družinskih članov s skupnim’ številom prebivalstva ter pride do zaključka, Zemljevid j* izvršen v itirih barvah in obsega slanice, količine i otpremnog roka na naslov! se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter ja na 2671 m sfc sprejme pri tvdki 2—1 FVreutijo Resnik špecerija In kolonijala, MARIBOR—KRČEVINA. : Brača Miletič, trgovina gradjecog drva [i07 ZAZREŠ, lllca 199 3-1 ili CoSjte, PaBaea ,9^2£38*awsll«a bastiMo". menjen predvsem šolski mlsdini. Cena Din IO-— Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. lastaik in izd^jatolj: Eonzcrcij »Tabor«, <-> Odgovora! urednik: Rudolf Ozim, — Tinka: Mariboraka tiskarja d. d