99. številka.
a nć.
Izdanje za sredo IO- avgusta 1896
(v Trata, ▼ torek zvečer dne 18 avgusta 1896.)

Tečaj XXI.
„EDINOST"
iihaja po trikrat na teden t šestiu ix-danjih ob torkih, 6etrtklh
in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno p« ob 7. uri večer. — Obojno iidanje stane : za ,led«nnieseo . t. I.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mamo. . , 3.— , , , 4,50 ta pol leta , . . 6.— . * • ».— r.a vso leto . . , 12.— , * „l*.—
Naročnino je plačevati naprej na naredbe brez priložene naročnine ae uprava ne
ozira.
Posamične Številke se dobivajo v pi dajaltilcah tobaka v Irut.n po 31 nvč, izveu Trsta po 4 uvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu ▼ petitu; za naslove 2 debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne nahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu aliea Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor uefrankovana se no sprejamajo. Rokopisi se ne vraftajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sp>»> jeroa upravniitvo ulica Mol ino pi> • colo hit. II. nadet. Naročnino in oglaie je plačevati loco Trat. Odprte reklama oije so proste poštnine.
GI
0<ttno»M J« mor".
Naši Cirilo-Metodijski družbi.
(Zvršetek.)
Kako da ta povspeševani in podpirani tujinski živeli prevzetno dviga svojo glavo, kako ae v svojem brezobzirnem delovanja ne plaši nikakega sredstva, kaže nam najbolje neverjetno, a vendar resnično dejstvo, da so bili svojedobno namenili isdatao svoto 3000 gld. onemu, ki bi umoril prvaka v narodni borbi, dra. Matka L a g i n j o.
In kako se na drugi strani, kjer bi po za-konu, morali in poštenju bili dolžni delati nepristranski, izpodrezavajo žile narodnemu življenju našemu, to je na občnem zboru društva „Edinost" dokazal najdrastičneje neustrašljivi bori tel j za prava naroda, g. Vekoslav S p i n £ i <5. Slika, ki jo je razvil on, je tako tužna za nas, nam kaže tužno stanje naroda hrvatskega in slovenskega v Istri tako živimi barvami, nam tako markira tam običajno pristranost, koje pripomočjo se uničuje naš element in se povzdiguje italijanski, da se je Spinčiču polnim pravom izvil iz patrijotičnega srca oni bolestni vsklik o — morituri.
Vsklik je to obupnosti, kajti kraj smrtne postelje naroda se v srcu patrijota ne morejo porajati, lu ne morejo prihajati iz njegovih ust vskliki veselja in ponosa; ali zajedno je bil ta vsklik o-pomin onemu in istemu narodu, da mu je treba Še enkrat zbrati vse svoje sile ter napeti jih v ta namen, da bode konec tej obupnosti. Similia simi-libus — ker uaši narodni neprijatelji rabijo proti nam vsa mogoča in skrajna sredstva, tako nastaja nam sveta dolžnost, da se v svojo obrambo po-primemo vseh mogočih sredstev. Ko gre za glavo, tudi ftfpt« no H »vi — izrekel je oni in nprorl. (Tu je povedano v prispodobi: čim huji je pritisek, tem huji treba da je odpor.) Ako pa ni znal doslej ravnati se v življenju po teh pametnih in razsodnih besedah, potem bi bil čas, da bi vsaj sedaj prišel k pameti. Tam, kjer je v nevarnosti sam narodni obstanek, tam kruh ne more odvračati ka-menenih udarcev. Mi sami občutimo najbolje, da je temu res tako
Cirilo-Metodijski družbi sti najbolji in najpri-kladneji središči, v kojih treba da zberemo vse svoje sile. In ni čestit ni Hrvat ni Slovenec, ki se
vsaj enkrat na leto ne spomni in ne prihiti četudi le skromnim darčkom v pomoč našima dvema družbama, koji služiti tako veliki in sveti svrhi.
Bratje Slovenci osredotočili so svoje sile v v družbi sv. Cirila in Metoda v beli Ljubljani, a hrvatska družba zasnovala je svojo citadelo na obrežju hrvatskega morja, v biseru poslednjega: v Opatiji- Volo8kem.
V ti dve središči naj bodo oprte naše oči, tamkaj naj se steka čim obilneja podpora naša. Ne sme biti sestanka, ne sme biti društva, ni hrvatskega ni Blovenskega, kjer ne bi se porodila bodisi tudi le skromna podpora tema poverjenicama odrešenja hrvatskega in slovenskega.
Ako smo bogati na besedah in čutilih za narodno našo stvar, pokažimo, da naše besede in naša čutstva spreirljajo tudi primerna dejanja. Čini naših sovražnikov storili so iz nas, kar smo; a naši Cini naj store sedaj iz nas to, kar moramo biti, ako smo narod — mol!!
PODLISTEK.
Karanfil s pesnikovega groba.
Hrvatski Spisal Avg, k- c 11 o u; poslovenil Cvetko.
»Da, resnico govorite, iz otožnega srca. Žalosten svojemu imenu!" In zamislil se je in brzo zopet planil: „Da, pobratime, prav si govoril, čast in slava vsaki vzvišeni misli, vsakemu vrlemu flarodu, a ta velikost in slava ne sme zahtevali od mene, da postanem izdajica, da grešim proti naravi, nikdar! Prezirajo Kranjce; tudi jaz sem Kranjec — slovenska krv; in ravno zato, ker prezirajo Kranjce, hočem biti trd in čist Kranjec, kakor je bil Prešern. Vi Hrvati ste srečnejši. Vam niso požgali kronik minolosti kakor nam, vi niste privezani le k oralu in plugu. A tudi vi ste pre-zirani, barbari pred svetom. Mi tuji težaki, vi tuji panduri, mi in vi slovanska krv.
„A to ne sme trajati dalje!* vskliknil sem jaz in prijel Alberta za roko.
„Ne, ne sme", je odvrnil in mi stisnil desnico, „bodimo to, kar smo, za kar nas je vstvaril Bog.
DOPISI.
Iz Brega. (Izv. dop.) V nedeljo dne 26. min. m. napotil sem se z malo deputacijo v Skedenj na veselico. In tu, moram reči, sem doživel trenutek veselja, da enacega še nisem imel vse svoje žive dni 1
Istina, da moje pero ne more vsega popisati, kar sera Čutil o prvem nastopu mešanega zbora. To vam je bil prizor, kakoršnega si človek pri nas na kmetih niti misliti ne more. Spomin na ta čarobni prizor, ko so nastopila škedenjska dekleta v narodni — domači opravi, mi ostane ueizbrisljiv.
Radi teg* obračam .se do vas, licmanjski mladeniči, ki vas poznam, da ste še prvi v Bregu, ter da imate nekaj čutila v svojih srcih do milega nam naroda.
Svetoval bi vam, da bi odslej raje obiskovali take poštene veselice, kakor pa tiste že tako škandalozne javne plese. Na takih plesih ne dobite pravega poštenega veselja, pač pa so vam v škodo v duševuein in gmotnem oziru!
Torej mladeniči! V drugič le na veselico, ker le tam si boste bistrili um in blažili svoja še mlada in nadebudna srca! — Le na veselici si
Sram me je, da je moglo hiti popred drugače. Smo*li slabši od drugih ? Ni-li morda naša glava bistra kakor pri druzih, je-li naše srce manj gorko nego-li v druzih ? Da, da - si bode termopilska bitka, bode slavna, bode možata. Ali ni več kakor ena pest? Bil sem deček, pravi deček in nikdar niiem zaslužil se imenovati moža, da sem se izneveril svojemu korenu, ker to je malodušnost iu sramota".
Objela sva se in najino pobratimstvo je bilo živahueje, jače nego-li do&Iej. Od onega dne sva Čitala pazljivo Preširnove poezije. Ne znam, so-li te besede dijaškega Čutstvovanja mile, a verujte mi, da so resnične, da mi posebno, sveto, nepopisno Čutstvo greje dušo, kadarkoli se spominjam teh časov v kranjskem gorovju. Nikoli ne pozabim, da me je poezija privedla k resnici, povrnila naravi. Sem in tja sva blodila po romantični okolici snujć pesmi, kovaje stihe, a zmiraj nosč Prešerna sč seboj. Povrnivši se nekega dne od tacega vi-linskega sprehoda na „staro pošto", srečala sva na hišnem pragu domačinko, a ona nama je takoj pokazala s prstom človeka, ki je sedel pred vratmi iu rekla:
pridobite pravega narodnega duha, kakoršnega je jako treba v naših krajih.
Toda, rekel sem, da javni plesi so večinoma pohujšljivi, ali škandalozni; a da je to res, pričal vam bode sledeči dokaz. Takoj v ponedeljek po-poludne nagovoril me je neki mojih prijateljev, da pojdiva v Boršt nekoliko ogledat si tamošnji, tudi javni ples. Išla sva v Boršt, a tukaj pa me je pretresel mraz (da-si je bila vročina), ko sem videl naše š u š m a r j e, kako se že zbirajo v svoje „kolo*, da bodo ložje nasprotovali naši narodni stranki o občinskih volitvah v Dolini, ki so nam že na pragu. Mirno pri mizi sedš, ob čaši vina in v veseli družbi smo se zabavali pošteno in v pravem narodnem duhu. Kar hkratu je planil med nas človek, kakor izpod sivih oblakov črni orel med kokoši, razkropivši iste. Ravno tako je prišel med nas dobro poznani agitator nenarodne stranke. Kar sel je med nas, ne da bi vprašal, je-li dovoljeno ali ne. Sel je cel6 neki gospodičini na krilo, rekši v italijanščini: Signorina me dagi un puoco di luogo!
A gospodičina mu je povedala pošteno, kar je zaslužil. Prosim gospod, mi ne govorimo italijanski, mu je odgovorila gospodičina. A drzni agitator še ni hotel razumeti tega migljaja, temveč blebetal je nadalje — po svoje. To pa nas je prisililo, da smo se ločili od tam. Sedaj pa čujte, gospod urednik, kaj je bruhnil iz sebe ta človek, ki se po vsej sili utika med dolinske kandidate. Ko smo ustali iz^a mize, planil je kvišku, ter vprašal omenjeno gospodičino ne baš uljudnim načinom: „Kaj greste proč?", a ona mu je odgovorila: „Moramo iti, ker tukaj nam ni možno ostati*. — A kaj je rekel dotičnik na to: „Le pojte saj
take gospodičine imam rad jaz.....• — in tu
je sledilo hudo razžaljenje. V imeuu omenjene gospodičine pozval sem ga jaz: „Kaj neki mislite s takimi gnjusnimi besedami ? Morda mislite, da je sleherni človek tako neolikan, kakor ste Vi?! Ali ne veste Vi tega, da omikanega človeka, ki ve, kaj je pravo, in kaj ui pravo, užalimo lahko le z malo besedico, koliko bolj pa takimi grdimi in gnjusnimi besedami! Da, da gospod : vedenja, vedenja in spoštovanja do poštenih ljudi naučite se poprej, nego pa obračate svoje misli na kandidature !*	Opazovalec.
„Gospod Hrvat I Hočete se li spoznati s Prešernovim tovarišem, s čevljarjem ? Evo ga !• Obrnil sem glavo. Za mizo je sedel zelo majhen človek, podpiraje glavo z laktima, gledaje v steklenko navadnega vina, stoječo pred njim. To je bil dovolj čuden svat. Na majhnej glavi so mu strčali lasje navzgor kakor bodice, ter so padali na nizko, široko čelo. Lice mu je bilo rudeče, kratko stisnjeno, obrito ; majhni in šilasti nos je razodeval neko posebno razdraženost, a nad kratko šilasto brado so bile stisnjene široke, tanke ustnice. Na levem ušesu je visel majhnemu čevljarju srebrn uhan. Sčla sva poleg njega, a on nas je premeril pisano od glave do pete svojimi črnimi očmi. Ukazala sva prinesti polič najboljega vina. Natočil sem mu, a človeče me je pogledalo čudne. Nazadnje nama je vendar privolil, „da naju ne bi razžalil". Obrnil sem govor na „jezičnega doktorja'. Zdaj se je topil led. Človeče je vlivalo čašo za čašo v-se, začelo je streljati očmi kakor mačka in razbivati pestjo po mizi.
(Pride še.)
Z dežele. [Izv. dopis.] (O učiteljišča v Kopru.) Zdaj, ko so se povrnili učiteljiščniki oa svoje domove, dovršivši šolsko leto, pripovedujejo nam marsikaj tacega, kar spada v širšo javnost kakor novost, oziroma kar treba povdar-jati kakor hibo, ki se še ni popravila, če tudi 9e že leta in leta deluje na to.
Najprej naj omenimo, da je učiteljišče zaključilo šolsko leto pred časom — radi zborovanja ,L e ge" v Kopru, kjer bi utegnili nastati spopadi in napadi na slovenske in hrvatske učiteljiščnike. Menda zato, da ne bode slovanska mladina onečeščala čisto laško gnezdo Koper v dnevih slavnosti „Lege" in pa zato, da ne bi koji Slovan postavil v nevarnost svoje življenje pred razgretimi laškimi patrijoti, zato menda se je slovanska mladina s profesorji vred poslala domov.
Lanskega in predlanskega leta je bilo, kakor že popre: večkrat, resnih napadov na slovanske mladeniče; celo v šolske sobe padalo je kamenje med poukom, pripovedujejo dijaki.
Ponavljamo torej zopet vprašanje: Ali ni dobiti druzega primernejšega mesta nego je laško gnezdo Koper? Sedaj vidimo, da je bil hud greh, da se je učiteljišče namestilo v Kopru ter da se tam vzdržuje kljubu taki in odnosajem, da-si so bili profesorji in dijaki že večkrat napadani in da-si se je vse potrebne korake storilo za premestitev ?! Ali niso vredne bičanja take razmere in tisti, ki jih trpć in podpirajo ?
A ne le radi slovanofobskega mišljenja prebivalstva koperskega, ampak tudi radi druzih vzrokov bi trebalo premestiti učiteljišče. Naj navedemo vsaj nekaj tacih vzrokov.
Poslopje je za učiteljišče neprimerno in kljubu raznim popravam, je še vedno le stara krparija, s katere pada med poukom strop na dijake ter jih s profesorjem vred podi izpod strehe.
Mesto Koper je gnezdo, v katerem nimajo nobene prijetne urice ne profesorji, ne dijaki — ako ue poštevamo oslovskega riganja. Profesorji in dijaki potrebujejo po trudapolnem učenji razvedrila, bodisi v naravi, na sprehodili, ali pa v primernih družbah. V Kopru ni niti prvega, niti druzega. V tem obziru je Koper na najslabšem glasu. Človek mora čepeti vedno le v sobah, ki komaj zaslužijo to ime.
Stanovanja so taka, da ne odgovarjajo niti najpotrebnejšim zahtevam: Koper nima ne peči in ne stranišč. Dijaki morajo prezebati, da se nalezejo ozebkov za vse življenje.
Milo se nam jo storilo, ko smo čitali v ,Lj. Zvonu" menda pred leti, kakć se skrbi v Zagrebu za dijake, ki imajo vstop v razna društva in zavode, kjer jim je dovolj prilike, da se izobražajo vsestransko in ne le toliko, kolikor zamore podati šola sama na sebi. V Kopru je v tem pogledu zel6 slabo. Cel6 učiteljskih moči ni lahko dobiti, kajti le redek je profesor, ki prosi za službo v Kopru, ako le zamore kje drugod dobiti enako; in le redek je, ki si ne želi in pomaga drugam prej ko more in take razmere slabo vplivajo na napredek v Soli, kjer ni zadostno dobrih moči.
Dijaki drugod imajo na razpolago razna društva: pevska, glasbena i dr., imajo priliko zahajati v gledališča in drugam, kjer se urijo za ustop v življenje. Kaj pa v Kopru? Na razpolago imajo dijaki: brezplačno oslovsko riganje po dnevi in po noči ob vseh urah ; tej glasbi se pridružuje, a le po noči in le po leti, brenčaje brezštevilnih komarjev .... Druge prilike k izobrazbi glasbenega čuta nimajo. Kako upliva na mladino našo tista laška kletev in sploh tisto osoljeno govorjenje Koperčanov vseli stanov, ni treba povdarjati posebej. Rndečica srama mora oblivati poštenega človeka, ko čuje govorjenje srditežev koperskih: in slovanski dijaki so obsojeni v tako gnezdo.
To so razmere, da Bogu se smili.
Političke vesti.
V TRSTU, dne 18. avgusta 1896.
O potovanju ruske carske dvojice. Z
Dunaja javljajo: Za osebno službo pri ruskem carju za časa njegovega bivanja na Dunaju so določeni: general topništva knez Rudolf Lob kovic, polkovnik Pfltigl, poveljnik 2. pešpolku „Car Aleksander I.M, polkovnik K i r i s c h , poveljnik ulanskemu polku ,Car Nikolaj II." in po-
bočnik major knez D i e t r i c h s t e i n. Za osebno službo pri carici pa sta določena komornika knez Nikola P a 1 f f y in grof Karol Trauttmanns-d orff.
O potovanju ruske carske dvojice javlja „Neue Freie Presse*: Car in carica odpeljeta se z Dunaja v Kijev, kjer ostaneta do 3. septembra. Od 5. do 7. septembra obiščeta cesarja Viljelma II. v Vratislavl in od tam se odpeljeta preko Be-rolina v Kodanj. Tam ostaneta 9 dnij. Iz danske prestolnice odpotujeta na grad Balmoral v obisk angleške kraljice Viktorije, Tam ostaneta 11 dnij, potem se odpeljeta preko Cherbourga v Pariz. V glavnem mestu Francoske se bodeta mudila od 6. do 7. oktobra.
Na potu nazaj v Rusijo ustavi se ruska carska dvojica 4 tedne v Darmstadtu. Knez Lo-banov bode spremljal carja na Dunaj v Vratislavo in v Pariz.
(Nekateri listi trdfe, da se car popelje iz Pariza preko Trsta na Reko, kjer se ukrca na svoji jahti in se popelje v Bar, od koder se poda na Cetinje. Uredn.)
O zaroki italijanskega prestolonaslednika s princesinjo Jeleno Črnogorsko. Rimski list „Fanfulla" javlja, da bode poroka italijanskega prestolonaslednika s princesinjo Jeleno v Rimu, kmalu po zaroki. (Pravijo, da je princ Neapeljski jako zaljubljen. Stavec.) — Zaroka objavi se službeno bržkone še koncem tega tedna.
Dvestoletnica črnogorske dinastije Pe-trović-Njeguš. Kakor znano, imelo bi se letos Beptembra meseca na Cetinjah slaviti dvestoletno vladanje dinastije Petrovid-Njeguš. Včeraj pa je došlo s Cetinj poročilo, glasom katerega je to slavlje odloženo na prihodnje leto in sicer radi tega, ker priprave za vsprejem gostov niso še dogotovljene in ker želć srbskega kralja vsprejeti Čim sijajniše.
Položaj na Kreti. Včerajšnjega dne došlo je o Kreti samo jedno poročilo iz Aten. Isto slove: .Akropolis" javlja, da so Turki na Kreti pričeli zopet izgrede in krutosti. — Položaj mesta Kan-dije je vedno še nevaren. Govori se, da je 3000 oboroženih Turkov udrlo v mesto.
Osvobojeni italijanski ujetniki. Iz Rima javljajo včerajšnjega dne: Onih 50 Italijanov, koje je stavil Menelik povodom kronanja ruskega carja na svobodo, dospe jutri v Neapelj. Osvobojeui ujetniki se tožijo, da so morali stradati in da so mnogo trpeli od mraza. (No, drugi ujetniki so govorili drugače.)
Italijanska vlada je odredila, da je pričeti pogajanja z ras iMakouenom, da pusti karavano, ki se sestavi v Džibutiju, preko svoje zemlje. Ta karavana ima prinesti ^talijanskim ujetnikom obleke, živeža itd. in 20.000 tolarjev.
RazliĆne vesti.
Dan 18. avgusta!! Danes je miuolo 63 let, odkar je zagledal luč sveta naš premilostni vladar, cesar Fran Jo^ip I. Po cerkvah širom vse države molili so danes podaniki Vsevišnjega, da bi nam milostno ohranil pri življenju še dolgo let Onega, ki je na srečo domovine stal v vsej dolgi dSbi svojeg.i vladanja : razsoden v dnevih sreče, a udan v božjo voljo v dnevil viharjev in nesreče! Ta vladarjeva modrost je trdna zaslomba državi in je blažiteljica strasti v političnih in narudnili borbah, ki so neizogibne spremljevalke ustavnega in parlamentarnega življenja. Strasti razjedajo medsebojno ljubezen med državljani, modrost vladarjeva utrja vez ukupnosti. Nočemo zgubljati besedi v zatrdilo svoje lojalnosti ; kar je zapisano v srcih, ne treba mnogih besedi. Svojo udanost nosimo mi v svojih srcih in ta zavest nas povzdiguje nad vsako sumničenje. Bog večni rosi svoj blagoslov na sleherni korak našega vladarja 1
Osebna vest. Ces. kr. namestnik vitez Bili a 1 d i n i pretrgal je povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva svoj dopust in dospel včeraj s Koroške v Trst.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani se je nabralo na novi maši preč. gosp. Josipa Golje pri Fernetiču dne 15. t. m. 71 kron 44 stotiuk. Bog živi g. novomašuika ter darovalke in darovalce naši družbi. — G, Fran Smrdel nabral je v kavarni Dolenčevi med krokarji 66 stotink
Za božjo voljo, kako to ?! V nedeljo priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ▼ Dornbergu veselico z lepim in zanimivim vspore-dom. Mi, ki nam je ta plemenita družba draga kakor zenica v našem očesu, se veselimo seveda in smo prisrčno hvaležni vsakomur, ki se trudi v prospeb na^e družbe. Nadahnjeni neomejeno ljubeznijo zato braniteljico in vzgojevateljico mladine naše, poživljamo prebivalstvo vse vipavske doline, naj prihodnjo nedeljo pohiti v Dornberg, da položi svoj darček na oltar domovinske ljubavi; kajti .Hrvatska domovina" pravi prav umestno, da ni čestit oni Slovenec, ki se ne spominja po svoji moči naše šolske družbe.
Tudi mi smo prejeli povabilo na veselico v Dornbergu. Tu pa moramo vprašati : Za božjo voljo, kako je vendar prišlo, da smo to povabilo prejeli pod naslovom: „Egregio Signor Signor Dolenc, Trie ste, Via Caserma 13 ? !u
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, te negovateljice uarodne vzgoje, vabi slovenske rodoljube pod italijanskimi naslovi! Kaj si je moral misliti koji italijanski poštni uradnik, ako je morda v svoji radovednosti pokukal v kuverto. Smejal se je gotovo prav od srca in morda nas tudi — obžaloval. To so morda sicer malenkosti, a ravno mi, ki živimo v toli kritičnih časih, moramo biti natanjčni in neizprosni tudi v malenkostih. Še enkrat : kako je to prišlo ?!
Za Podgradom — Dolina. Iz gotovega vira doznajemo, da je c. k. namestniitvo razpustilo občinski zastop v Dolini ter imenovalo občinskim komisarjem — Nemca Ugovitzerja. Vzrok ? Občina je prek in prek slovenska.
Pa polemizuj, će morsft 1 Zadnjič smo jim dokazali, da so mladi gospodje — z ozirom na njihov stan nočemo rabiti izraza, ki nam sili v pero — nekoliko zgrešili pot resnice, ko so govorili o nas in naših namenih. Na to naše očitanje mladi gospodje pri listu „Amico" nočejo reagovati, pač pa si pomagajo s tem, da so se v zadnji številki še bolj oddaljili od poti resnice tja v stran med grmovje italijanske slavofobije. Gospodje pa znajo odpošiljati tudi takozvane „Retourkutschen — izvirnosti seveda ne smejo pripisovati temu svojemu početju — :ker srn« jim namreč, opiti na dokaze, očitali da so oni zavezniki „Piccola" kolikor se dostaje mržnje do Slovanov, hitro so obrnili sulico,
češ, da so nam bratje.....„Piccolo" „Mattino*,
razni Židje itd Uverjeni, da se naši čitatelji že smejejo prav od srca temu divjemu skoku preko resničnih odnošajev in zdravega človeškega razuma, niti nočemo reagovati na ta... najnoveji spopad z resnico. Lepo sicer ni to pri listu, kakoršen je »Alineo", ali pomisliti in povdariti moramo, da je bila huda lekcija, ki so jo dobili po svoji lastni krivdi. V zadregi so radi odgovora, a onemu, ki je v zadregi, že nekoliko prizanašamo.
Prijatelji „Amicovi" ne morejo pojmiti, kdo da nam je poveril nalogo, da prepovedujemo ▼ puščavi.
Siromaki, kako nedolžni in najivni so kakor novorojeno dete. No, nikar uaj si ne belijo glave: pravica naša, da govorimo in propovediijemo, izvira iz dolžnosti poštene, značajne in narodu svojemu brez ozirov služeče žurnalistike. To svojo pravico in to svojo dolžnost bodenio izvrševali tudi v bodoče vsikdar iu povsodi, bilo to ljubo ali ne prijateljem, zbirajočim se okoli tistega laškega »prijatelja", ki samega sebe evfemistiški nazivlje „katoliški list". Evfemistiški, pravimo, kajti to je že povedal istrski dopisnik glasila duhovščine na Kranjskem, da to, kar počeujajo gospodje okolo „Amica" — ni katoliško.
In kakor je že tako lepa in ukoreninjena tradicija, odkar „Amico" — hujska italijanske vernike proti slovenskemu narodu, napisal je takoj za onim navidezno najivnim vprašanjem malo ne-resničico, namreč: da mi zahtevamo, „da Slovanom bodi dovoljeno v»«. Italijani pa naj spe in naj puščajo, da sejim p o g u b I j a j o dušo". — Kako vendar znajo sukati svojo sulico ti mladi gospodje ! Le škoda, da so pri tem v neprestanem nasprotju z gospo logiko. Na jedni strani bi hoteli nam kratiti pravico do razpravljanja o raznih stvareh — češ, kdo vam je poveril to nalogo ?! —, na drugi strani pa so kar iz sebe in so užaljeni, ker si domišljajo, da bi kdo njim hotel kratiti isto pravo ! Po isti pravici bi vprašal: tudi mi: kdo je poveril Vam nalogo, da
v italijanskem ljudstvu, itak že fanatizovanem več nego je potreba, se bolj širite srditost?! Kdo ? ! vprašamo Vas. Vaš poklic vam ne le ne nalaga takega postopanja, ampak Vam ga še prepoveduje. To pa Vain priznavamo, da Vi, širč laški fanatizem, niste propovedniki v puščavi, kajti Vi obdelujete tla, ki so je priredili iu pognojili oni židovski novinarji, ki proslavljajo borbo mlade Italije proti rimski stolici in ki so vendar vaši zavezniki in .somišljeniki v borbi proti vernemu in pobožnemu ljudstvu slovenskemu, onemu narodu, ki je nepremičen ne le v svoji zvestobi du cesarja, ampak tudi v svoji u d a n o-ati do svoje vere.
Poštenejim, pravičnejim iu lojalnejim nego ste Vi, nam ne prihaja niti na misel, da bi Vam hoteli kratiti svobodo govora, oziroma, da bi zahtevali, da morate liiolč.Ui. „Slovencev" istrski dopisnik Vam je že povedal jasno, da bi morali govoriti in dejali za blagor svojih italijanskih duš, česar niste vršili, do sedaj — vsaj ne v zadostni meri, ker ste tratili svoj dragi čas in zlorabljate svoj vzvišeni poklic za hujskanja proti nam, ki ne želimo ničesar hudega, pač pa privoščamo vsa prava Vašim italijanskim vernikom. Dajte, oglasite se in propovedujte svojim vernikom o nauku Kristov eia, d a s m c vsi bratje na svetu, da nas ščitijo vseh jednaka božja in č 1 o • v e š k a prava. Povejte svojim vernikom, da kdor odreka svojemu bližnjemu, Česar zahteva za samega sebe, se pregreta proti božjim in človeškim zakonom. Povejte svojim italijanskim vernikom, da naša vera je vera ljubezni, ne pa narodnega sovraštva, povejte jim, da oni, ki zavajajo ljudstvo v narodni fanatizem, so zajedno zločinci na koristi vere katoliške v tej pokrajini. Nikar molčati, pripovedujte o takih stvareh svojim vernikom. Dela je ogromno, kajti kup Vaših zamud v tem pogledu je velikansk. In mi Vam ponavljamo z istrskim dopisnikom „Slovenčevim", da je nevarnost, ki ste jo izzvali v svoji mržnji do Slovencev, najbližja Vam samim in da danes ali jutri bodete občutili na svojem telesu bič, ki sle ga pomagali plesti za slovenske hrbte. Dajte, govorite in propovedujte v zmislu, kakor Vam nalaga — Vaš poklic ! Sleherni človek bode moral odgovarjati za svoja dela, duhovnik pa še posebno.
Slednjič bi Vas prosili ponižno, da bi se držali resnice v svojih polemikah z nami in da ne bi nam podtikali stvari, kojih nismo rekli. S takimi, kakoršni ste bili dosedaj, ni možna poštena polemika.
Iz Rojana nam pišejo: K poročilu o občnem zboru našega pevskega društva „Zarja- bi želeli, da priobčite par posnetkov iz poročila tajuikovega, kajti to društvo je sedaj, vsled znanih dogodkov, nekak predstavitelj vse narodne stvari v Rojanu. V podprtje te trditve nam služi dejstvo, da tolike udeležbe ni bilo še nikdar na občnih zborih tega društva nego letos.
Važna in značilna je prijava v tajnikovem poročilu, da je bil odbor v minolem letu često primoran energično nastopati proti upornosti nekaterih členov. Od kod je izvirala ta upornost ? se moramo vprašati. Vidite, to je, kar smo hoteli povedati. To so provzročili tisti življi, proti katerim se moramo boriti sedaj, ker nam hotč odvzeti vse, kar nam je drago in sveto. A mi moramo biti hvaležni prejšnjemu odboru na njegovi odločnosti. Ta odločnost je le koristila društvu iu naši stvari.
Jako markanten je bil tudi odstavek v tajnikovem poročilu o pokojnem župniku Thalerju. Z istim nismo izgubili le pravega prijatelja, ampak žnjim smo izgubili tudi — mir v župniji! V teh par markantnih besedah je izražena ostro obsodba onih, ki ue hote hoditi po potih, koje je hodil resnični prijatelj ljudstva, Tomaž Thaler!
Poročilo pripoveduje, kako je organist in prijatelj sedanjega gosp. župnika sukal in obračal, da bi zvabil pevce iz „Zarje* in v njegov „coro". Pozvan, naj opraviči to svoje početje proti društvu, ki je že veliko vrsto let poveličevalo čast božjo se svojim petjem, in proti sedanjemu pred-seduiku, ki že 19 let nenavadno ljubeznijo goji lepo pesem, odgovoril je organist, da je dobil ukazov v tein zmislu od — novega gospoda župnika.
Tako je nastala tista upornost v društvu, ker so se dali zavesti nekateri bolj mlačni in nezavedni členi.
Poročilo tajnikovo se obrača tudi — mi se le bojimo, da zastonj — do novega gospoda župnika, da naj bi se pridružil temu društvu in da bi pustil istemu to, kar je imelo do sedaj. Želeti bi bilo res tega v imenu verskega čutstvovanja, na-rodue stvari, miru in ugleda gospoda župnika samega. To so pomisliki, kojih menda tudi gospod župnik ne bi smol prezirati tako lahkim srcem.
Slednjič pozivlje poročilo društvenike naj bodo vztrajni in požrtvovalni, da bodo društvo mogli pomagati sebi in koristiti teptanemu narodu.
Vinarsko društvo v Tomaju imelo je minolo nedeljo popoludne svoj redni občni zbor pod pred-sedništvom velezaslužnega gosp. dekana U. Gol-maryerja. Na shod sta došla tudi g. okrajni glavar sežanski grof Schaffgotsch in pa g. obrtni nadzornik Oskar Pollay. Po zborovanju se je razvila prekrasna zabava v velikih prostorih g. A. Črneta — kamor so morali zbežati zborovalci pred ploho, ki se je bila usula proti 6. uri. Na željo Tomaj-cev je došlo tjakaj nekaj tržaških pevkinj, pevcev in tambnrašev in le-ti so kaj lepo poveličevali ta lepi sestanek naprednih vinogradnikov kraških. Razume se ob sebi, da je bilo čuti celo vrsto navdušenih govorov, iz kojih je zvenelo veselje, da so tržaški Slovenci stopili v ožjo dotiko s Tomajci. Domačini so zatrjali tržaškim gostom tudi v privatnem pogovoru, da utis tega svobodnega sestanka ostane neizbrisljiv vsemu prebivalstvu. Obljubljeno nam je daljše poročilo toliko o zborovanju vinarskega društva, kolikor tndi o pozueji zabavi. Iz lastnega nagiba pa moramo povdarjati, da so Tržačani našli v Tomaju, česar se rodoljubno srce še posebno veseli v današnjih dneh: navdušenje za napredek iu v tem navdušenju ne-kaljeno slogo med posvetnjaki in duhovščino.
Pevska slavnost v Brežicah. Minole sobote vršil se je v Brežicah vsakoletni koncert »Slovenskega pevskega društva v Ptuji". Ta slavnost postala je novim dokazom pobratimstva, obstoječega med Hrvati in Slovenci. Pozivu „Slov. pev. društva v Ptuju" odzval se je zagrebški „Sokol" korporativno in prihitel z zastavo v Brežice, da stisne roko celjskemu .Sokolu". A tudi drugih Hrvatov iz Krapine, Samobora itd. prihitelo je v Brežice. Samo Zagrebčanov bilo je preko 300. — Predpoludne imela so pevska društva skupne vaje v prostornem .Narodnem domu". Potem je bila slovesna sv. maša. koje so se udeležila vsa društva. Tu treba omeniti, da so ministrovali 4 „Sokoli", 2 zagrebška in 2 celjska. Popoludne ob 2. uri dospel je drugi vlak iz Zagreba, ki je dovel pevska društva „Sloga", „Merkur" in „Sloboda", ob 3. uri pa vlak iz Ljubljane, s kojim je došlo mnogo gostov iz vse Kranjske, in pa deputacije slovenskih akaderaiških društev „ Triglav" iz Gradca, .Slovenija" z Dunaja in ,Prokop" iz Ljubnega. Iz Ljubljane došlo je tudi nekoliko pevcev „Glasbene Matice", dočim je prihitelo pevsko društvo „Slavec" maloue poluoštevilno. Samoborsko pevsko društvo „Jeka" došlo je korporativno pod zastavo in žnjim lepo število Samoborcev in samoborskih krasotic. Hrvaškim gostom je posebno imponovalo, da se je te lepe slavnosti udeležilo toli častuo število slovenske duhovščine I mi kličemo tej duhovščini, ki je pokazala s tem vnovič, da hoče veseliti se in žalovati z narodom: „Slava Vam!"
Ob 4. uri popoludne pričela je javna telovadba, vaje so izvrševali členi zagrebškega in celjskega „Sokola". Ob 5. uri je pričel koncert. Udeležencev pri koncertu bilo je preko 2000. Na koncertu je sodelovala tudi godba zagrebškega pešpolka št. 53. pod osebnim vodstvom znanega kapelnika Josipa Dvoraka. Vse točke koncerta so se izvajale tako, da je navdušenje naraščalo od točke do točke. Po koncertu razdelila se je zabava na dva kraja: v dvorani bil je ples, na vrtu pa svobodna zabava Na vrtu prepevalo se je vso noč. Hrvatski gostje niso se mogli načuditi vstraj-nosti grl slovenskih pevcev, ki imajo v jutru še tako čil glas, kakoršnega so imeli zvečer. — Ob 6. uri zjutraj odšli so hrvatski gostje na kolodvor. Slovenski pevci in „Sokoli", kolikor jih je ostalo do jutra v Brežicah, spremili so jih v Zagreb. Na kolodvoru v Brežicah odpeli so skupno „Slovenec sem", „Bog i Hrvati" in „Liepa naša domovina" Treba je bilo posesti v vagone, vlak je oddrdral in odpeljal v hrvatsko stolnico brate Slovence in Hrvate... Ta dan hrvatsko-slovenskega pobratim-
stva ostane v nei/.brisljivem spominu vsem nde-ležnikom.
25letnica .Narodne Čitalnice" v Starem trgu pri Ložu slavila se bode dnš 22. in 23. avgusta 1896 nastopnim vsporedom : 1. Dne 22. avgusta ob 9. uri zvečer mirozov z bakljado. 2. Po mi-rozovu koncert na čitalniškem vrtu. 3. Dn6 23. avgusta ob 5. uri zjutraj budnica. 4. Dopoludne sprejem došlili društev in gostov. 5. Ob 1. uri popoludne banket. 6. Po skupnem obedu (banketu) slavnostni govor in izročitev nove društvene zastave po slavnostnem govorniku g. Ant. Koblar-ju, državnem poslancu i. t. d. 7. Po slavnostnem govoru petje. Poje domači čitalniški zbor. a) P. H. Zattner: „Za dom med bojni grom inoški zbor. b> P. H. Sattner: „Opomin k petju", mešani zbor. c) Mir. Vilhar: „Liepa", moški zbor. d) Ant. Nedved: „Naša zvezda", mešani zbor. 8. Po petji javna telovadba. Izvaja slavni ljubljanski „Sokol". 9. Po telovadbi svobodna zabava s plesom. Pri slavnosti svira postojinska godba in se ta slavnost vrši ob vsakem vremenu v prostorih gosp. Franja Petsche-ta v Starem trgu. Ustopniria 20 nč. od osebe in kuvert k banketu 1 gl. 50 nč. Vdeleženci banketa naj blagovolijo vdeležbo naznaniti vsaj do 18. avgusta čitalničnemu odboru ter priložiti znesek za banket.
To&a v koperskem okraju. Iz Kopra pišejo: Dne 16. t. iu. okolu 5. ure pop. vsula se je ob hu !em vetru in deževjem loča po vsem Kope;skem oki ajn. Nevihta je segala od Št. Jakoba nad Izolo pa do Lazareta. Hudo so prizadete občine Pican, Karkavce, Koštabona itd. Razmerno najbolj trpela je občina Pićan. — In to je že v tretjič, da je zadel te siromašne občine bič Božji!
Delovanje tržaške zdravniške postaje meseca julija 1896. Omenjenega meseca iskalo je občinstvo v 797 slučajih pomoči na tukajšnji zdravniški postaji in sicer v 525 slučajih na zavodu samem, v 272 slučajih pa so morali zdravniki izven zavoda v pomoč. Razmerno največ opravka je imela postaja omenjenega meseca dne 14. (36 slučajev), razmerno naimanj pa dne 2. (14 slučajev.)
Sodnljsko. (Kartel tržaških mesar-j e v.) Dn6 14. t. m. vršila se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava, ki je kaj drastično osvetlila kartel, kojega so sklenili tržaški mesarji v škodo konsumentov in v ogromni svoj dobiček. Večkrat že smo omenili v svojem listu, kako neprimerno drago je v Trstu meso, dasi imamo bas tu vse predpogoje za ceno razprodajo. Toda kaj pomaga vse to, ko pa „gospodje mesarji" niso zadovoljni z malim dobičkom, ampak hočejo obo-gateti kolikor možno naglo. Sklenili so tesno zvezo med seboj in gorjš onemu, koji bi hotel tekmovati s kartelom! Kakor se je pokazalo v omenjeni razpravi, dotičnik ne lo ne bi bil varen svojega imetka, ampak — celo po življenju bi mu šlo!
Obtoženi bili so javnega nasilstva : 401etni Andrej Barison, 321etni Adolf Sinigaglia, 451etni Angel Palcer, 48letni Karol Depace, vsi štirje brezposelni mesarski pomočniki iz Trsta in 491etni mesarski pomočnik Fran Gruden iz Trsta. Obtožba bila je utemeljena na tem-le dejstvu: Letos spomladi hotela sta podvzetnika Ivan Godnig. ki je solastnik združenih tržaških tovarn octa in Evgen Rosada v zvezi z nekim hrvatskim trgovcem z živino odpreti v Trstu veliko mesnico, v kateri bi se sekalo meso po p rime r n i h, mnogo nižih cenah, nego po ostalih mesnicah tržaških. Sčasoma nameravala sta razširiti pod-vzetje in odpreti še več mesn;c v konkurencijo kartelu. Vodstvo prve mesnice naj bi prevzel mesar Josip Barison, na katerega ime je glasila potrebna koncesija. Podvzetnika imela sta že vse pripravljeno, da odpreta mesnico. Toda hkrati jela so prihajati Godnigu pretilim pisma, poživljajoča ga, da naj odstopi od svoje namere, ker drugače „mu je grob gotov". Toda vse to ni preplašilo pod-vzetnikov. A pojavile so se še druge nepričakovane zapreke ; Godnig in Rosada sta bila že napravila pogodbo z osebami, ki bi kupovale drobje in najela voz, ki bi dovajal meso, toda zadnji trenotek odstopili so vsi od dane svoje besede ! Ni težko uganiti, da je kartel mesarjev nagovoril dotičnike, da so pustili na cedilu kartelu nevarne konkurente. Prišlo pa je še gorše. Dn6 9. junija 1.1. pt'd večer šel je Godnig iz tovarne octa v gostilno ,AI vet-turino" v ulici Torrente. Razgovarjal se je tam o poslu z nekim gospodoin.g Hkrati vstopilo je v
gostilno vseli pet omenjenih mesarskih hlapcev. Andrej Barison je pristopil h Godnigu in ga vprašal. da-Ii nameruje on odpreti mesnico Godnig, nič zlega slutš, je pritrdil temu vprašanju. Na to pa ga je A. Barisou udaril s pestjo z vso silo v lice. To je bilo znamenje ostalim hlapcem, da so skočili na Godniga. Siuigaglia ga je udaril s pestjo v obraz, v tem, k i so ostali udrihali s stoli po njeui. Da niso priskočili gostje Godnigu v pomoč, ubili bi ga bili besni hlapci. Toda junaki so pobegli.
Preiskava je dokazala, da je bilo vseh pet
kristjanu prava areča ; zakaj tako ima srečo bogastva la ta svet, zasluženje uboštva pa za dragi.
Moja Filotea! nikdo ne prizna kedaj da je lakoinen ; vsak odriva od sebe to grdobo in umazanost srca. Nekateri se izgovarjajo s potrebno skrbjo za mnogo otrok, in b tein da modrost tirja, da naj si prihranijo nekaj premoženja. Taki radi rekajo, da tega nikdar preveč ni, ker nastopajo zmiraj take potrebe, katere tirjajo, da bi človek še več imel. Celil največji skopuhi ne priznavajo, da bi bili lakomni, še i v svojej vesti ne mislijo, da so zares skopuhi. Lakomnost je močna bolezen, katera dela človeka tiin bolj občutnega, čim bolj se ruzgreje in narašča. Mojzes je videl sv. ogenj, j ki je gorel v grmu, kateri pa zgorel ni; nesveti ogenj la-. koinnosti pa požre in požge skopuha, čeravno ganeosmodi. i Skopuh se hvali s prijetnim hladom sredi najhujega ognja ■ in plamena; svoj nenasitljivi pohlep po denarju imenuje le i prav navadno žejo.
i	Ako stanovitno, goreče in nepokojno želiš blaga, kate-
junakov prej V gostilni .Corsia Stadion", ki se	re8a tedaj ga želiš krivično, zakaj ti si že prav la-
vštric Godni,.,e tovarne octa, kjer	! SETSE 'd. t i" Vol'f ^
SO prežali nanj, dokler ni OStavil tovarne in nato	1 0 moJa Filotea! jaz zares ne vem, ali bi bila želja
so mu sledili v gostilno. Umevno je da so bili	i ™aripravič°-' ,ak° .bi želeu tak<8,re6i po Pimeti, katere
... s umovuu jc, ua so um	j so po pravici lastnina nekega druzega. Dozdeva se mi, da
hlapci najeti od kartela, toda državno pravdništvo	bi mi po nezložnosti ali nepriročnosti bližnjega radi zložnost
•	«	...	ali nrirnpn Aof «*n<i1! \fn«	L 2__> i______• • _ ... J.
ni moglo prijeti m o r & I n i h provzročiteljev napada. Nadalje je dokazsla preiskava, da kartel podpira vse brezposelne mesarske hlapce — kojih v Trstu ni baš malo — z denarjem, a hlapci morajo zato strogo paziti, da ni-jeden mesarjev ne prodaja mesa po drugih cenah, nego jih določi kartel in ovaditi vsakogar, ki bi se drznil biti nepokoren kartelu in če treba — dokazati kartelova prava s pestmi. Lepi odnošaji! Kartel mesarjev ima torej nekako četo hajdukov v svoji službi, in oblasti ne morejo storiti ničesar proti temu !
Surovi napad pa je preplašil podvzetnika Godniga in Rosado tako, da sta opustila svoj namen. In glej čuda! Kartel se je sedaj h krati pokazal jako velikodušnega: povrnil je podvzetoi-koma vse stroške, pokupil vse orodje, vzel v svojo službo ona dva hlapca, koja sta bila najela Godnig in Rosada za svojo mesnico, Josipu Barisonu pa, ki je bil določen za vodjo nove mesnice, določil je dosmrtno podporo 14 gld. na teden! A vse ta „velikodušnost* ni mogla rešiti napadalcev zaslužene kazni. Andrej Barison je dobil 9, Adolf Sinigaglia 6, Karol Palcer, Angel Depace in Fran Gruden pa vsak po 7 mesecev težke ječe.
Obsodba je sicer pravična, toda kartel tržaških mesarjev sestoji sedaj kakor prej. Kaj ga res ni postavnega sredstva v Avstriji, s katerim bi se dalo preprečiti tako vneboupijoče odiranje občinstva ? Mar se mestni tržni odsek zaradi tega ue zgane, ker je „liberalna14 zveza mesarjev o volitvah v občinski zastop zanesljiva agitatorica v prid sedanjim »liberalnim" samooblastnežem ? . . .
Dne 12. julija t. 1., t. j. drugo nedeljo, v kateri je stopil v Trstu v veljavo kolikor-toliko splošni nedeljski počitek, zbralo se je v ulici Bar-riera več trgovskih pomočnikov okolu neke prodajalke čeljev. Mladeniči so kričali na žensko, da naj se pobere s svojim blagom, drugače ji prevrnejo vse. Po naključju je došel tje policijski kancelist Pasquali. Trikrat je pozval razgrajalce, uaj se razidejo, toda bilo je zaman. Nato je prijel najhujšega kričača, 161etuega trgovskega pomočnika Antona Baucerja. Včeraj je tukajšnje sodišče obsodilo poslednjega na teden dnij zapora.
Po uoči od 19. na 20. julija t. 1. bila sta aoletui dninar Anton Pizzamei in 23letui solinar Peter Paro vel v Kopru v gostilni „Al vaporetto". Ker je bil čas zapreti gostilno, vstopila sta občinska stražarja Marsič in Depase ter opomnila omenjena pivca, da je čas ostaviti gostilno. Ker nista ubogala, izpraznil jima je jeden stražarjev vrčka pive, izlivši pivo pod mizo (!) Ta čin je tako razdražil Pizzameia iu Parovela, da sta pred gostilno dobro pretepla oba stražarja, po vrhu pa je Pizzamei ranil stiažarja Alarsiča s kamnom na čeljusti. Včeraj obsodilo ju je tukajšnje sodišče radi javnega nasilstva, oziroma teške^a telesnega poškodovanja, Pizzameia na osem, Parovela na šest mesecev ječe.
ali priročnost imeli. Mar tisti, ki nekaj po pravici poseda, nima več pravice, da svoje imetje po pravili obdrži, kakor je imamo mi, da si njegovo imetje po pravici želimo? čemu torej daljšamo svojo željo noter do njegove zložnosti, ob katero bi ga radi pripravili? To poželjenje, ako bi se dalo i že reči, da je po pravici, vsaj ni po ljubezni; zakaj mi sami bi nikdar ne hoteli, da bi kdo, čeravno po pravici, tisto I blago želel, katero hočemo mi sebi po pravici obdržati. To I je bil Ahabov greh, da je želel Nabotov vinograd po pravici j imeti, dokler ga je Nabod še bolj po pravici obdržati hotel.
Ahab ga je želel goreče, stanovitno tor nepokojno, in s tem ( ie Gospoda razžalil. Zatiraj svoje želje po posestvu svojega j bližnjega tako dolgo, inoja Filotea! da začne on sam želeti, da bi se ga iznebil. Tako bo njegova žeja opravičevala tvojo željo, in spremeni jo še tudi v delo krščanske ljubezni. Kad dovolim, da pomnožiš svoje blago in premoženje, da je
Komnožiš ne le samo po pravici, ampak tudi krotko in po Jubezni. Ce preveč visiš na posestvu svojega blaga, in se zanj preveč prizadevaš; če svoje srce in svoje misli nanj obečaš, in le s trepetanjem na to misliš, da bi znala ga zgubiti, tidaj pa sa gotovo, veruj mi, da bolehaš za vročinsko boleznijo ; zakaj taki pijejo njim podano vodo z neko golt-nostjo, urnostjo in zadovoljnostjo, ki se pri zdravih navadno ne nahaja. Ni mogoče, da bi komu kaka reč ugajala in da bi on vendar ne dobil ljubezni do nje.
Ako si prišla ob svoje blago, in tvoje srce zavoljo tega močno žaluje, ter se utolažiti ne da, potem veruj mi, moja Filotea! da močno na njeni visiš. Ničesar ne pričuje toliko nagnjenja do kake zgubljene reči, ko žalost po njenej zgubi.
Zatorej nikdar n« poželi z velikim poželjenjem blaga, katerega nimaš; tudi ne obešaj preveč svojega srca na to, kar imaš; in ne bodi neutolažljiva na kaki škodi in zgubi, potem znaš upati, da si zraven resničnega bogastva uboga v duhu in zatorej srečna, ker je nebeško kra^jestao tvoje".
(Pride še.)
Je zmota kratka — dolg je kžs.
Iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil I*. R. P p 1 e k.
(Dalje.)
Strup imeti in h strupom zavdan biti, to ste dve čisto različne reči. Skoraj vsi zdravniki imajo Btrup, da zamorejo njega o različnih priložnostih se poslužiti; zategavolj pa še niso s strupom zavdani, kur nimajo »trupa v telesu, tenmč le v svojih shrambah. Tako zamoreš tudi ti bogastva imeti, in vendar od njega ne zavdana biti, če ga namreč imaš v svojej hiši ali v svojej mošnji, v svojom srcu pa no. Resnično bogatemu, zraven pa ubogemu v duhu biti, to je
NaJnoveJi<
iti.


t'H'iii'j ■
n , v uroiiru AvHrrijsHA renta v »laiu „ „ t kritn.ih Kre iiim> aki'ij« Lioudou 10 t.ni. . Napotoom . . 20 mark
100 italv 'ir
včeraj
101.45 101-55 123.70 101.15 881 !)() 119 65 H.5(J 11.72 44.—
danns 101.40 101 60 123 60 10 i. 16 ;>6f? lo
11905 0.50
»1.7*7,
14-05
Budimpešta 18. Včeraj predpoludne otvoril se je tu kongres katoliških diušt«v. Iz vseli krajev kraljevine došlu je udeležencev. Pred otvoritvijo daroval je knez-primas Va.szary slovesno službo božjo Zatem so šli člani kongresa v dvorano uiestne palače, kjer so pričela posvetovanja.
Budimpešta 18. Iz raznih krajev Ogerske poročajo o povodujili, ki so provzročiie mnogo škode na koruzi, krompirju in ovsu. Glede Donave ue preti uikakorđna nevarnost.
Carjigrad 18. Krečauski poslanci zahtevajo, da prisostvujejo konzuli pogajanjem z Zilini pašo. Najskrainiši elementi pa silijo v tu, da se v obče opuste vsakorsna pogajanja. — Diplomatički krogi so uverjeni, da se vsled misije Zihni paše polože-nje na Kreti ni zboljšalo, ampak da se je bati še vefiih homatij.
Carjigrad 18. Vsi odposlanci pričakujejo in-strukcij glede tega, kako se jim je vesti nasproti spremenjenemu položaj« ua Kreti. Kevolucijouarni odbor nameruje baje pozvati upornike, da se bo-jujejo pod grško zastavo.
Bivši vojni poveljnik na Kreti, Abdulla paša, dospel je semkaj.
London 18. ,Times4 javlja iz Kaneje: Kre-čanski poslanci so osvedočeni, da ni mogoča pogodba, ne da bi posredovale evropske države.
London 18. „Daily Newsu javlja u Kaueje, da so odgovorili krečauski krščanski poslanci na izvajanja Zilini paše, da ne morejo odustati od svojih zahtevanj.
t-. *tko«*:*.*« IS avgusta k.'.-
Praga. Centrifuga1 novi, po*Uvljn« v Trst ■ carino vred odpošiljat«-? pr,»oo) i. 35*60 35.75 Concasse 37.25—37.50 Četvorni *$"50 v KUrah lno.Hh) 3976-.— iiav-u. Kc»» .»tiit.., »;oo.l ivnua za avgust 64'25 x\ december 61.75,
H Nt" ho	-{,...,1	• september 53.50 z«
december 51.50. za maro 1»97. f. 51-50. mirno.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
b) Juina železnica (Postaja južnu žt-leanice.)
Od dnć 1. junija 1H9<>. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Roko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videni, Benetke in Verono. 9.56 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. onmihua v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Murzzuachlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 n poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.38 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;— 8.56 „ brzovlak z D maja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2-— popoludne v Kormin. 4*25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
Papir na prodaj.
Par kvintalov starih časopisov, cele pole, je na prodaj. Pobliže pri upravništvu „Edinosti", Via Molino piccolo 3, II. nadstr.
Mladenič,
v 18-19 letu svoje dobn, iz dubre hiše, dovršivSi drugo c. V. realko, isće službo v slovenskem ali nemškem jp/.iku, najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti* ulica Cnsenna štev 13.
•Vv^o v ii-ait«Jteo nranpi^vke ln veati.
Budi ta voita PSfvmn » j Mon 6.5i —8.59 F^«»iio.< za spomlad l^v>« 6.94 doH9rf —. -. Oves /.a jeaon 5.3,1— 5-35 li/ m jesen 5.04—5.65 Ko>uza / iivguHt. 3.77— 3.78 september 3.56—3.68 nova f. 3.60—3'80.
PArtnniK nova -.i v <»> i. 6 80-ti'95 od 79 o. «.90—7.— .. i -0 k.j. !. 8.95—7 05 >d 81. ml. r. 7'—
710 , *»• I kil. u.r .--.—. w-n ____
l>rono 2'25- 5 fi0.
Trg silno razburjen ali kupci precej ruzervirani. PSenica zopet 10 nč. dražja, prodaja 50.000 mt. nt. Rž 7 15 nvč. Oves 10 nvč. Koruza 10 nvfi. dražje. Vremo: lepo.
Praga. Nw* «nrn<n sladkor tor. 12.80, oktol»yr-deoomber 12 65. malo bolje.
Soba
prostorna /a jedneera ali dva go>pr»da, prostim uhodom, s hrano ali brez hrane, odda se v najem na Veduta Komadna št. 2, III.
Podrobnosti se zvć pri upravništvu »Edinosti", Via Molin piccolo št. 3, II.
Otvoritev pivarne
Corsia Stadion št. 19.
(ex Reimond) Podpisani štejem si v časi javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da sem provzel na svoj >'ačun znano plvavno as vrtom v ulici Stadion, lmr. 19, kjer je „TrlaSko podporno in bralno društvo".
Točim znano zdravo Juiltmnnnovo pivo po 26 nč. istrsko fino vino po -0 nč., teran po 56 nč.f boln štHiwrnko po 48 nfi. litor.
Kosila dubivnjo se v pivarni kakor voz ulico po 20 ni1., večer-n od 18 nč. dalje.
Zajedno vsej«in so ja»iti slavnomu občinstvu, da imam pripravno sobo za klubove ire&evtt na razpolago. Odda ce, ako se prijavi želja dan prej. ytF' Postrežba je točna in brza Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.
Makso Lnvrenčič, gostilničar ulica ^ludioii 19.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san dr o Levi Min** Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Veochla št. a
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. - wa zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. JSaroćeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postno, ne da bi za to računil stroške.
_______


Ždravljenje krvi
Čal „T I s o 6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Čisti kri u"r je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Čo poče v želodcu, kiikor proti slabemu probu'vljsnju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji lO nč, ter so dobiva v odlikovani lokami
PRIUMER „Ri dne Mori" Trst, veliki trg.

Lastnik konsorcij lista ^Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godilik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.