Siev. во. ? LMeffl, v sredo m 12. сш Ш24 Posamezna straillio stane 1 *50 Din, Leto Lil Naročnina* za dr£avo SHS: na meneč......Oln 20 m pol leta..... .12« i* celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v tngoelnvlji .... Din 40 V inozemstvu.... . 60 Cene Inserafomj Euostolpnn petltna vraia mali oglnei po Din 1-50 iw Dtn 2'—. večy oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'SO, veliki po Din 5 - in 4 —, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6-—. Pri večjem naroČilu popust« Izhaja vsak dan IzvsemKil ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.. PoMoIna platena v oetoM Urednlitvo Je « Kopitarjevi nlict 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne spre JemaJo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328- Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 In 10.549 (za inserai«) Sarajevo 7.963. Zagreb 39.011. Proga in Dunaj 24,797. Radikalska rezerva. Kdor ima količkaj političnega čuta, ne Jutro« ne more doprinesti absolutno nobenega dokaza, ki bi mogel izpodbiti zgodovinske resnice, da je bil Vatikan med vojno popolnoma nevtralen, se je zateklo k nekem spisu Masa-гука. Mi vsi vemo, da je Masaryk zagrizen svobodomislec, eden izmed glavarjev fra-masonerije in strupen sovražnik katoliške cerkve, ki je pa kot predsednik češkoslovaške republike postal umevno rezerviran in je svoje proticerkveno stališče tudi po svojih izkušnjah precej revidiral. V tem svojem med vojne spočetem in za razvne-manje vojnih strasti namenjenem spisu trdi Masaryk, »da rimski pontifeks, ki ga že dav-nej vodi jezuitizem, dela za Avstrijo in Pru-sijo«. ''> j je ves »dokaz«, ki ga Masaryk doprinosa za svojo trditev 1 Takih stvari se je med vojno s propagandističnim namenom veliko pisalo tako od strani pristašev antante kakor od strani pristašev centralnih držav; kolika pa je njihova vsebinska vrednost, se razvidi iz njihovega namena, ki gre zgolj za obdelovanje lene mase z najbolj debelimi šlagerji. Takih stvari je Masaryk tudi sicer dosti zagrešil, zlasti če mu je šlo za to, da lopne po katoliški cerkvi po geslu vseh sektantov: Calumniare audacterl Dokpza pa nobenega nima niti ga skuša podali; dosti, da trdi. Dmgi Masarykovi protestantski bratje, nič menj sloveči kot on, pa obenem pristaši Viljemovi, so v istem času klevetali, ravnotako brez dokazov, da papež kot Italijan in frankofil želi, da se uniči pruska Nemčija kot trdnjava luteran-stva in da se porazi Turčija, da bi v sprednji Aziji papež s pomočjo Francije razširil vpliv katoliške cerkve. V resnici sta papež Pij X. in Benedikt XV. neprestmo posredovala za mir, sta davno pred Wilsonom klicala po poštenem in pravičnem koncu vojne in po principu krščanske ljubezni posredovala za vojne oškodovance, ujetnike in pregnance obeh vojskujočih se strani brez razlike. Od strasti zaslepljeni politiki obeh strani pa so umevno delo Vatikana razumeli napačno ali pa namenoma napačno slikali, ker jim ja bilo veliko na tem, da bi se papež postuvil na njihovo stran, pa so ga hoieli spraviti v težak položaj, ali pa so njegove besede prosto v svoje namene izrabljali. Viljem še zdaj v svojih spominih Vatikan napada, ker je užaljen, da se ku-rija ni zavzela za Nemčijo, dočim \Vilsonov tajnik Backer v svoji knjigi o \Vilsonu trdi, da je ameriški državni departement smatral Benediktova posredovanja za »blago-hotnost napram Nemčiji«. Danes po vojni si ne upa noben odgovoren državnik, tudi Masaryk ne, teh očitkov ponovili, le »Jutru« so prišli prav, da hujska zoper poglavarja katoliške cerkve. Takšne so metode Zerja-vovega organa, ki je pred komaj 14 dnevi vabil katoliško duhovščino v tabor demokratske stranke, češ da ta stranka — »najbolj ščiti katoliško vero in cerkev« I 2>Jutrovi<£ modrijani. Koliko vrednost imajo razni »Julrovi« politični članki, se razvidi iz premišljevanja tega lista o položaju v Italiji od 11. marca. Tu namreč »Jutro« z velepolitično pozo, pišoč o nedavnem milanskem kongresu PPI, piše, da sedanji sveti Oče Benedikt XIV. premišljuje o »eventualni novi papeževi nezmotljivosti in politicis«. Kakor znano, se sedanji sveti oče piše Pij XI., Benedikt XIV. pa je pa-peževal od 1740—1758 ter kljub temu, da je bil slaven kanonist, ni premišljeval o . kakšni »eventualni primenitvi papeževe nezmotljivosti« na »nepokoruega« don Sturza, ker la takrat še tli živel. Lobster mi je pisal v Rim, da se še vedno vadi s pištolami. Giacomo pečati še nadalje pisma po dnevi in tolče orehe zvečer. G. Mćrinay je našel za svoj kamen novo razlago, ki je bolj duhovita, kot je bila moja. Njegovo veliko delo o Demostenu bo tiskano danes ali jutri. Kralj gora se je pomiril z oblastmi. Sedaj zida veliko hišo na Pen-teliški cesti s stražnico za petindvajset uda-nih palikarov. Med tem časom je najel majhen hotel v modernem delu mesta na bregu velike reke. Obiskuje ga veliko ljudi in resno dela na to, da postane pravosodni minister. Fotini vodi njegovo gospodinjstvo. Dimitrij gre včasih tja zdihovat in večerjat v kuhinjo. Ničesar več nisem slišal o gospej Simons, ne o g. Sharperju, ne o Marijani, če bo ta molk trajal še dolgo časa, bom popolnoma pozabil nanje. Včasih še, sredi noči, sanjam, da stojim pred njo in se moj dolgi obraz zrcali v njenih očeh. Takrat se vzbudim, bridko jokam in grizem jezno svojo blazino. Ni mi žal, verjemite mi, po ženski; žal mi je za premoženje in stališče. Dobro je bilo, da nisem zapravil svojega srca in vse delavne dni zahvaljujem svojo prirojeno hladnokrvnost. Knku obžalovanja vreden bi bil, moj dragi gospod, če bi se bil po nesreči zaljubili Zanimiv popravek. Poročali orno, do so poslanci HRSS na svojem zborovanju v Zagrebu obdolžili belgrajsko vlado, da je poleg reškega vprašanja sklenila z Italijo se dve tajni pogodbeni točki, po katerih se Italija zavezuje poslati svoje čete v naše kraje na poziv belgrajske vlade in pa da nam dovoljuje zasesti v danem trenutku Solun proti teritorijalnim koncesijam v Dalmaciji. To trditev Radičevih poslancev je že Ninčič dementiral v parlamentu. Sedaj pa objavlja tozadevni uradni popravek tudi ministrstvo notranjih zadev, ki se ga zadeva sploh nič ne tiče, ker ne spada v njegovo kompetenco. Ta nastop ministrstva notranjih zadev proti Radiču v sedanjem političnem položaju ni brez pomena. Likvidacija deželnega premoženja. Bivša dežela Kranjska nima le ogromnega premoženja v posestvih, zemljiščih in poslopjih (n. pr. bolnica v Ljubljani ali domobranska vojašnica na Poljanski cesti, ki sta obe deželni in ne državna last), — temveč tudi v raznih vrednostnih efektih, obveznicah deželnih posojil, L dr. — To premično premoženje je do danes oskrbovala še prejšnja deželna blagajna. Sedaj pa izvemo, da je prišel nujen ferman — kajpada od centralne belgrajske vlade, da se mora to premoženje nemudoma likvidirati in seveda — to je pač ob sebi umevno! — prenesti tja, odkoder ni več vrnitve, kakor ne iz pekla, — v Belgrad. Ta nenasitni mlinar Črnot hoče torej še v zadnjih trenotkih svojega nečednega in oderuškega življenja s krčevito naglico ugrabiti in zakopati nekdanji deželni zaklad — v tem slučaju torej celo tujo last, — predno izdihne svoje grešno življenje. To je naglica, da bo komisija, ki bo seveda kot povsod neizogibna tudi v tem slučaju in ki bo brez dvoma obstala le iz podrepnikov sedanjega režima, še v zadnjem trenutku »nešto zaradila«. Dnevne novice. — Viljem Bnkšeg f. Včeraj ob 2. zjutraj je umrl v sanatorlju na Brestovcu voditelj hrvatskih socialnih demokratov, bivši minister za prehrano, predsednik »Saveza grafičnih racLnika« in generalni direktor »Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Viljem B u k š e g. Rojen je bil 28. nov. 1374. Norinal-ko je dovršil v Zagrebu, nakar se je posvetil tipografiji. Kot tak je mnogo popotoval ln sicer po Avstriji, Mažarski, Nemčiji, Belgiji in Švici. Vodil je delj časa kot vnet organizator strokovno delavsko gibanje in je nastopal kot delavski delegat na raznih mednarodnih socialističnih kongresih v Belgiji, Nemčiji, Franciji in v Londonu. Bolezen si je nakopal za časa vojne ln je služil skoro ves čas kot domobranec. Ob prevratu je bil član Narodnega veča, v katerem je marljivo sodelovaL V začasnem parlamentu je v demokratskosociall-stični koaliciji prevzel ministrstvo za prehrano. Kot parlamentarec je bil vsled svoje takt-nosti pri vseh klubih spoštovan ln kot osebnost uvaževan. Naloga ministrskega poslovanja je pa bila zanj vendar pretežka. Pri volitvah v konstituanto je sicer kandidiral, pa ni bil izvoljen. Po svoji umerjenosti in narodnem čustvovanju se je pokojni razločeval od večino svojih socialističnih internacionalcev. Njegovi parlamentarni tovariši ga bodo ohranili v prijetnem spominu. — Promocija. Dne 15. marca L 1. ob 12. opoldne bo promoviran v zbornični dvorani tukajšnje univerze abs. pravnik g. Viktor M e 11 i w a iz Logatca za doktorja prava. — Kateheti. Ministrstvo za prosveto Je izdalo odlok, da se vsi reducirani kateheti sprejmejo zopet v službo, čim predlože predpisane osebne listine. — Svila.-ska zadruga se ustanavlja v Skoplju. IX. Atensko pismo. Tistega dne, ko sem hotel oddati v tisk povest g. Hermana Schullza, mi je moj častivredni atenski dopisnik vrnil rokopis z naslednjim pismom: Gospod! Povest o Kralju gora je izmišljotina sovražnika resnice in orožnikov. Niti ena oseba, ki so v nji nuvedne, ni prestopila grških tal. Policija ni pregledala potnih lislov nu ime gospe Simons. Poveljnik v Pireji ni nikoli slišul o Fancy, ne o Johnu Harrisu. Bratje Filip se ne spominjajo na uradnika Viljemu Lobslerja. Noben diplomatični agent ni poznal v svojem uradu Maltežana z imenom Giucomo Fondi. Grška narodna banka ima pač marsikaj na svoji koži, vendar pa ni nikoli nalagala v svojo hranilnico tolovajskega denarja. Če bi ga bila dobila, bi Ijila smatrala za svojo dolžnost, da ga zapleni v svojo korist. Pošiljam vam v pregled listo naših orožniških častnikov. V njej ne najdete nili sledu o g. Perikleju. Poznam samo dva moža s tem imenom: eden je gostilničar v Atenah, drugi prodaja specerijo v Tripoiici. Kar pa se tiče imenitnega Hadži Stavrosa, katero ime slišim danes prvič, je to bajeslovno bitje, ki ua bo treba uvrstiti — Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin Ljubljana—Praga. S L marcem L L so se zvišale pristojbine za telefonske pogovore med Ljubljano in Prago od 2.50 zlatih frankov na 2.75 zlatih frankov za vsako govorilno enoto. Tri minutni pogovor ■ Prago velja odslej 65 dinarjev. — Invalidske podporo. Mlnistrotvo za wv eialno politiko je odobrilo kredite za izplačilo invalidskih podpor od 1. 7. 1028 do 1. 4. 1924. — Knluk odpravljen. Ministrstvo za javna dela je izdalo odlok, s katerim se odpravlja kuluk v Bosni. Tudi v Bački je kuluk ie odpravljen. Drugod pa odpade sam po sebi, ker se je uvedel z dvanajstinami in torej i njimi vred ugasne njegova zakonitost, v finančni zakon se ga radikali vsled uničevalne kritike poslancev Jugoslovanskega kluba niso upali uvesti. — Sneg na Hrvatskem. Po poročilu za. grebških listov so zadnji snežni zameti na Hrvatskem ogromni. Na liški železnici je sneg ponekod 3—4 visok, nr. bakarski progi pa celo 5—6 m. Železniški promet je skrajno oviran. Pretrgane so tudi brzojavne in telefonske zveze. —• Svarilo. Ne pošiljajte denarja v pismih, ker so podvržena kontroli, ki sicer ni postavna, pa učinkovita. En zgled: Pišem pismo vojaku v Srbijo in mu za pust priložim pet bankovcev po 10 Din. Malo je, pa revež bo veeel, ko jih dobi. Pismo pošljem priporočeno, ker taka pisma baje gotovo pridejo na adreso in plačam 3 Din. Čez teden dni dobim poročilo, da je pismo res prišlo, toda brez denarja; mesto tega je bila priložena čista dopisnica (kaj je na pošti bolj pri rokah?!), na kateri sem tudi jaz za stvar zvedeL Razen tega pa dotični toži, da bo radi tistega poslanega in ne dobljenega denarja, za katerega ee je na pošti drznil vprašati, najbrže še zaprt, ker je prepovedano pošiljati denar v pismih 1 Pa naj reče kdo, da v naši državi nimamo dobre pošte, vredne vsega zaupanja ubogega občinstva. — železniška nesreča. V ZapreSičih je skočilo iz tira pet tovornih vagonov, ki so porušili in zabarikadirali celo progo. Vlaki Zagreb—Zidani most so bili začasno ustavljeni Belgrajski brzovlak je vozil preko Karlovca po dolenjski progi. — Nevarnega roparja so aretirali v Po. žarevcu. To je 36 letni postopač brez stalnega bivališča Aleks Milojkovič iz Križevcev. En roparski napad so mu že dokazali, na vesti pa ima še več predrznih vlomov in ropov, kar se bo izkazalo v obsežni preiskavi, ki so jo uvedle oblasti. — Nehvaležen nečevalee. V Straški gorici Je prenočila posestnica Marija Koželjeva nekoga mladega neznanca, ki se ji je lagal, da išče dela. Ko je žena drugi dan vstala, in hotela dati nočevalcu še zajutrek, da ne bi odšel lačen od hiše, Je prijazen gost že odkuril in ukradel svoji dobrotnici srebrno uro z ve-niicc in obeskom v skupni vrednosti 350 Din, — Poskušeni samomori. V gostilni Štefana Coha v Celju si je prere-.al z britvijo Avgust Lovrenčič iz Tekačeva pri Rogatcu vrat Našli so ga že močno okrvavljenega in so ga za silo obvezali m prepeljali v celjsko bolnico. Zdravniki pravijo, da bo okreval. — V Zagrebu se je obesil brezposelni trgovski pomočnik Branko Rubelli, ker ni mogel dobiti službe. Našli so ga ravno v zadnjem trenutku in mu odrezali vrv ter ga rešili. — V svojem stanovanju na Ilici v Zagrebu pa se je zastrupil z llzolom trgovec šandor Obersohn. Tudi njega so pravočasno odpeljaU v bolnico, kjer bo mu izprali želodec. — Razne tatvino. Hotelirju Jovo Jovano-viču v Belgradu je ukradla neka uslužbenka razno perilo in druge hotelske potrebščine v skupni vrednosti za 40.000 Din in je neznano kam pobegnila. — V Žalcu je ukradel Julki Kodre Delci neznanec 13 bankovcev po 100 D. — Posesluici Mariji Breznikovi iz Sp. Lož-nice je bila ukradena hranilna knjižica, vredna 4800 Din. — V delavnici državne železnica v Mariboru je bil ukraden 10 in pol metra dolg gonilni jermen, vreden 500 Din. v mitologijo. Čisto odkrito priznam, da je živelo v prejšnjih časih nekaj roparjev v naši deželi. Najpoglavitnejše sta iztrebila Heraklej in Tezej, ki ju lahko smatramo za ustanovielja grškega orožništva. Tiste pa, ki so ušli rokam teh dve junakov, je iztrebila naša nepremagljiva armada. Pisec romana, katerega ste imeli čast mi poslati, je dokazal veliko nevednosti in hudobnosti, ker je hotel prikazati tolovajstvo kot točas-no dejstvo. Veliko bi dal, če bi bilo njegovo delo natisnjeno bodisi v Franciji, bodisi v Angliji z imenom in sliko g. Schultza. Svet bi končno spoznal, na kak način nas hočejo očrniti med civiliziranimi narodi. Vi pa, gospod, ki ste nam bili vedno pravični, sprejmite zagotovilo vseh prisrčnih čuvstev, s katerimi imam čast biti Vaš zelo hvaležni sluga Patriotls Pseftis, nvtor zvezka ditiramb o prenovitvi Grčije; urednik časopisa l'Espčrance; član arheološke družbe * Atenah; dopisujoči član akademije jonijskih otokov; delničar narodne družbe Spartanca Pavloea. X. Kjer govori pisatelj. Atenčan, moj dragi prijatelj, niso one povesti najbolj resnične, ki so se dogodilo štaterske novice. 8 V Jugoslaviji najstarejši doktor? To bi bil gospod dr. Gregorec, kanonik in dekan pri Novicerkvi. Promoviran je bil v Gradcu dne 12. marca 1808. Danes torej poteče polnih 66 let, odkar je pronioviraL Gospod je postal duhovnik dne 17. julija 1864 in letos poteka 60 let duhovništva, bisernica. Kot profesor bogoslovja v Mariboru je bil urejeval dva lista: Slovenskega Gospodarja in Siidsteirische Post Ko je bil imenovan leta 1885. za kanonika pri kapitlju v Stražniku na Koroškem, je nastopil inkorporirano nadarbino pri Novicerkvi Odtod so svojega rojaka volilci ob Dravi ш Muri izbrali si za zastopnika v državnem zboru na Dunaju. Gospod doktor jo najstarejši duhovnik v mariborski škofiji Ob bližajoči se bisernici duhovnišlva mu pač vsakdo rad želi, da doživi žo biserni jubilej časti doktorske. Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. KAK5NE PRAVICE IN OBVEZE MOREMO ZAHTEVATI, OZIROMA PRIZNATI. Trgovinska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in lu-aljevino Italijo priznava podanikom obeh pogodbenih držav v načelu svobodno trgovino Trgovinska pogodba je sklenjena za dobi treh let. Ako nobena izmed pcgodbenih držav šest mesecev pred potekom roka drugi državi ne odpove pogodbe, se podaljša veljavnost iste avtomatično za nadalnji rok enega leta. Trgovinska pogodba med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo stopa v veljavo, ko ga ratificirata obedve pogodbeni državi in objavita v svojih uradnih glasilih. »Službene Novinec so uradno glasilo ia Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsaka izmed pogodbe: ih držav priznava x pogledu a) carine, v kolikor ee ista nanaša na red in način ocarinjevanja, višino carinskih postavk, b) v pogledu blagovnega prometa po železniški ali morski oz. vodni poti, tako kar se tiče odpremo blaga, prevoznih tarii in stroškov, drugi pogodbeni državi ugodnosti, katere bi ena izmed pogodbenih držav priznala kaki tretji državi, pa tudi čo le ugodnosti niso v tej pogodbi posebej omenjene. O teh ugodnostih, ki jih je priznala ena država kaki tretji prijateljski državi mora obvestiti drugo pogodbeno državo. Carinskih postavk, določenih v tej pogodbi ne bo nobena izmed pogodbenih držav povišala za časa, dokler traja rok pogodbe. Trgovinska pogodba sicer predvideva minimalne carinske postavke tudi za izvoz, oziroma uvoz iz ene, oziroma v drugo pogodbeno državo, vendar se isti ne nanašajo na različne davke kakor n. pr. trošarina, davek na poslovni promet i. td. Ako bo ena pogodben.", država uvedla nove trošarine, nove davke aii doklade za blago, ki niso obstojale za časa, ko je stopila ta trgovinska pogodba v veljavo, se vsi taki poviški nanašajo tudi na blago, uvoženo iz teritorija druge pogodbene države. Ocarinjenje uvoženega blaga se mora izvršiti na isti način in pod istimi pogoji in taksami kakor se izvršuje ocarinjenje blaga podanikov oziroma države same. Vse ugodnosti, ki bi jih ena pogodbena država priznala katerikoli tretji sili, se nanašajo ludi na drugo pogodbeno državo. Ta največji privilegij se ne nanaša na drugo državo v slučaju, da prizna ena pogodbena država tretji kake ugodnosti v pogledu carine v medsebojnem obmejnem prometu. Istotako se ne naša ta največji privilegij na drugo, če bi ena pogodbena država stopila s tretjo v carinsko unijo. Pogodba o trgovinskem prometu torej o dovolitvi izvoza in uvoza iz ene države v drugo, se ne nanaša na monopolske predmete, istolako se no nanaša na eksplozivne predmete. Izvoz blaga, ki je s to pogodbo dovoljen, tDore vsaka pogodbena država ukiniti: 1. v slučaju izredne nabave za potrebo vojske; 2. v slučaju izrednih nepredvidenih razmer, vremenskih nezgod (suša, poplava Itd); 3. v slučaju, ako to zahtevajo zdravstveni obziri; 4. v slučaju, da se poedini predmeti proglase, potem ko stopi pogodba v veljavo, za monopolske. V slučaju, da bi med pogodbenimi državami nastopil boj zaradi tolmačenja trgovinske pogodbe, se obe stranki podvržeta sodišču ki sestoji iz 3 članov, katere imenuje: vsaka stranka enega člana, a ta osebno no sme biti interesiran v predmetu prepira, tretjega člana pa nominirata obe stranki sporazumno. Fr. ?,aren: Naše mlekarstvo. V januarjevi številki »Narodnega gospodarja« sem napisal članek o organizaciji nagega mlekarstva. Uvodni stavki, ki povdarja-jo važnost te panoge za naše narodno gospodarstvo, našega kmeta, so bili >Avtonomistu« povod, da je objavil v svoji zadnji številki pod naslovom »Namišljeni dobički slovenskega trpina« nekak Ugovor, ki je tako neresen in ol>enem tako strupeno oseben, da ni verjetno, ga je v lej obliki seslavil tisti, ki ie podpisan. Najprvo dokazuje pomen gozdarstva za kmeta, kakor bi komu kdaj v glavo padlo to oporekati ln predstavlja vprašanje tako, kakor bi šlo za alternativo med šumarstvom in mlekarstvom. Gozd je za vsako kmetijo na-ra\ni zaklad, ako ga ima, je pa njegov gospodarski efekt, več ali manj od človeške volje neizpremenljiv, ker je šuma nekak del narave, kakor n. pr. zemlja. Tudi se v zadnjih letih naši gozdovi tako podirajo in sekajo, da bo v kratkem času velik del naših žag brez lesa. Sama Ljubljana, ki je imela pred vojno, kolikor mi je znano, samo eno žago, razpolaga danes s 14 podjetji te vrste. Gotovo je, da se dohodki, ki jih prinaša Sloveniji naše gozdarstvo, ne bodo dali povečati. Kaj bo torej z našo gospodarsko bilanco? Na kak način zmanjšati pasivnost našega poljedelstva ali ga vsaj očuvati pred še večjim deficitom? Kajti produktivnost slovenske zemlje je napram ostalim jugoslovanskim pokrajinam majhna, slovenski kmet ne more tekmovati s hrvatskim ali vojvodinskim kmetom, obratno bo tamkajšnje žitarstvo \ doglednem času ubilo naše, zlasti, ker so produkcijski stroški našega poljedelstva izdatno večji. Tako moramo uvažrti polovico krušnega žita v Slovenijo, letno ca. 7000 vagonov. Prvi in najvažnejši slovenski problem je ta, kako prehraniti oni del slovenskega naroda, ki se ne more preživljati s svojo grudo? Eksistenčne važnosti za nas Slovence je na eni strani ustanovitev obsežne slovenske industrije, na drugi strani pa Specializacija našega kmetijstva na nekatere najbolj dobička-nesne panoge, t j. v prvi vrsti na gojenje plemenske živine. Za intenzivno živinorejo ima slovensko ozemlje vse predpogoje. V prvi vrsti pa bi bilo mlekarstvo v zvezi z živinorejo v stanu, da postane ena najaktivnejših postavk našega narodnega gospodarstva. Ko je bila mala Danska leta 18G4 v nesrečni vojni na robu gospodarskega propada, je v prvi vrsti mislila na povzdigo mlekarstva. Sadovi niso izostali- Leta 1914. ja žo imela 1.8 milijonov krav, čeprav je le nekaj več kot dvakrat tolikšna kot Slovenija, ki ima desetkrat manj krav, L j. samo ca. 135.000 glav. Danska krava daje poprečno 2750 litrov mleka v letu, naša pa le ca. 1401) litrov, tako da odpade na Danskem na glavo 2.81 1, pri nas pa le ca. 1.9 1. Koliko je mogoče z umno živinorejo dvigniti dohodek od živine, uči rav-notako danski primer, kjer se ie dvignila od leta 1893 do 1914. mlečnost pn kravi za 38 odstotkov, količina masla pa za 44 odstotkov, j&aklne važnosti postane lahko mlekarstvo za narodno gospodarstvo, kaže posebno drastično primer Švice, kjer so dosegli brutto dohodki mleka 295 milijonov frankov, dočim je znašala vrednost pridelanega žita samo 84.7 milijonov, krompirja 37.8 milijonov, vina 43.8 milijonov, svinj 55.8 milijonov in odrejene klavne živine 107-8 milijonov. V Nemčiji je zavzemala vrednost mleka 1913, 1 kg mleka po .12 pfenigov, znesek 3 milijard mark, to se pravi zn žitom drugo mesto med vsemi vrstami poljedelskih pridelkov. Pri nas smo pravzaprav šele v začetku mlekarskega gospodarstva, pa je vendar že znašal dnevni izvoz v drugi polovici preteklega leta dnevno ca. 15.000 L V danih razmerah bi se dal izvoz mleka v predelanem in nepredelanem stanju stopnjevati do 45.000 1 dnevno, kar odgovarja današnji izvozni vrednosti 63—70 milijonov Din letno. Povdarjam, izvozni vrednosti. Vsi stroški izvoza, t j. pro-voz, vrči, ka;o, pokvarjeno mleko, stroški kon-serviranja itd., pa znašajo približno polovico vrednosti blaga, kolikor se izkupi zanj franko moja. Izkupiček producentov kot takih bi torej še zmeraj znašal lepo svoto. G. Cvenkolj se zgraža, in dokazuje, če5, dobiček za mleko ni tako velik. Res ni, toda jaz govorim o izkupičku. V celem svojem članku sem govoril izključno samo o izkupičku. Zato vse njegove očitke, ki jih navezuje na to zamenjavo pojmov, odklanjam. Da je g. Cvenkelj zamenjal pojme, mu ne zamerim, da pa nezmotljivi in vsevedni »Avtonomiet« priobčuje take napade in še izrecno opozarja svoje čitatelje nanje, dokazuje, da hoče začeti uganjati demagogijo tudi v gospoda r«kih rečeh. • • • g Žitni trg. Na novosadski produklni borzi notirajo žitu sledeče cene- pšenica 330 Din, ječmen 325 Din, oves 245 Din, koruza 2-17.50 Din, pšenična moka št. 6 310 Din, otrobi 185 Din. — Tendenca neizpremenjena. g Krediti Narodne banko. Narodna banka jo v preteklem letu dala denarnim zavodom na razpolago 625 milijonov dinarjev kredilov, zasebnim tvrdkam pa 691 milijonov. Od teh so dobili indubtrijci 207 milijonov dinarjev, uvozniki 137 milijonov dinarjev, izvozniki 89 milijonov dinarjev, obrtniki 11 milijonov, kmečke zadruge pa 10 milijonov. Zanimiva je tudi statistika po višini izposojenih svot Kredite v višini do 50.000 dinarjev je dobilo 1380 strank, od 50—100 tisoč 493 strank, od 100 do 500 tisoč 737 strank, nad 500 tisoč dinarjev pa 306 strank. Skoda, da Narodna banka ne izkazuje tudi, koliko njenega kredita deležnih etrank odpade na Srbijo, na Hrvatsko in na Slovenijo. Izgleda, da ima Narodna banka dovolj vzroka, da teh številk ne objavi. BORZA. Zagreb. 11. mnrea. (Izv.) Deviz*: Pošta 0.12.M)—0.1550, Italija 3.8880- 3.3630, London 345.50—846.50. Nowyork 80.25—81.25, Pari?, 2.S650 - 23150, Praga 2.3150 -2.3450, Dunaj 0.118430 —0-115430. Ziirich 1;Ш-Ш9. Curih, 11. marca. (Izv.) Devize: Pustu 0.0080-0.0090, Berlin 1.28-1.29.50, Italija 23.90 —24.00, London 24.79-24.80, Newyork 580.75 —581.75, Pariz 21.10-21.20, Praga 16.75-16.7950, Dunaj 0.1)081»/., Bukarešt 3-3.0550, Sofija 4-4.0750, Belgrad 7.15-7.20. — n. a. K 0.00817/% LMta!?«!^ novice. lj Nocoj ob pol osmih se vrši v stolnici cerkven koncert stolnega Cecilijenega društva. Na sporedu so orgelske in pevske točke. Orgelske skladbe izvaja in koncert vodi ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Sodeluje stolni pevski zbor. Občinstvo blagovoli nabaviti si vstopnice še tekom dneva v Jugoslovanski knjigarni. Pred koncertom zvečer so bo ostanek vstopnic prodajal pri obeh glavnih vhodih. lj Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je nenadoma umrl vladni svetnik g. Ivan Š u -bic, ravnatelj Srednje tehnične šole. Po--dasta. Prehitela pa jih je policija in cela drui-ba je romala pod ključ, kjer čaka sodbe. lj Napad. Josip Mrak je že drugič napadel pisarniškega pomočnika Ivana Kegu, Poljska cesta 21 in sicer brez vsakega povoda ter ga močno poškodoval po glavi, roki in čeljustL Stvar iina v rokah sodišče. lj Tedenski zdravstveni i:kaz. Od 2. do 8. marca 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 82, naknadno prijavljenih 7 rojstev; uinrlo je v tem času 26 oseb, od lega 8 tujcev. Vzrok smrti v 4 slučajih jetika, v 3 pljučnica, v 1 davica, VI 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 2. do 8. marca jo bil v Ljuoljani naznanjen 1 slučaj davico in 1 slučaj noric. Naznanila. Pri ncdeljeki mladinski akademiji Y Ljudskem domu nastopijo narašča jnlkt vsoga ljubljanskega orlovskega okfožja s 17 tirni prozanimivimi točkami. Pridite gotovo — ne bo vam žal! Vstopnice v predprodajl pri Niemanu, iatotam tudi spored. Krekova mladina v Ljubljani. Nocoj vat člani na delavski večer, Iti se vrši v Rokodelskem domu. Predava tov. akad. Tomaž Fur-lan. Začetek točno ob 8. zvečer. — Odbor. Pevske zvezo seja bo danes ob petih po^ poldne v Akademskem domu. Čevljarska obrtna zadruga v Ljnbljani naznanja svojim članom ia pomočnikom, dn priredi Obrtno pospeševalni urad prikrojevalni tečaj pričenit s 16. marcem t. 1. Ker jo tak tečaj za vsakega čevljarja velike važnosti, priporoča zadruga, da ko i»-tegn innogobrojno udeleže. Za prijave in vse podrobnosti se je obrniti na ObrlnopospeSevalni urad, Dunajska cesta 22. Krojaška zadruga v Ljubljani ima svoj letošnji redni zadružni tbor v nedeljo dne IG. mnrea 1924 ob i), dopoldne v stekleni verandi hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Zadružniki se vabijo, da ee zadružnega zbora zanesljivo udeležijo. Pokrajinska zveza dobro vol jcev nt Slovenijo javlja, da so tomeseČni sestanek preloži nn poznejši čas, kar ne bo pravočasno ob.iavilo. Prevalje. MeziSka podružnica SPD. ima ovoj občni zbor v sredo, dne 19. t. m. ob 8. popoldne pri Lahovniku v Prevaljah. Ker se bo vrSila volitev novega odbora In so na dnevnem redu važna posvetovanja, prosimo vse člane, da se gotovo udeleže tega zbora. — Odbor. Cerkven! vestnik. e Sestanek članov Soilnl. 8. S. Cordie Jete danes v sredo 12. marca ob 5. uri popoldne v ee-menifcki kapeli in dvorani. Poroča gosp. svetnik Janez K a 1 s n o pastirovanju v naših časih. — Predsednik. c Z okrožnico je bila razpisana župnija St. Ožbalt v moravški dokaniji. Zaključni rok za vlaganje prošenj je 31. marec. Presveta. pr Spored III. sinfoničnega koncerta Min zike dravske divizijsko oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Josipa Cerina, ki se vrši v ponedeljek, dne 17. marca ob 8. url zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodolujejo: gdč. Zi-kova, g. Balatka in g. Cvejič. 1. Smetana: a) Libuša, b) Walenštajnov tabor (orkester), c) Večerne pesmi, poje gdč. Zikova, d) Nagovor kralja Vladinlava iz opere »Dalibor«, poje g. Cvejič. Oba spremlja na klavirju kupelnik Balatka. II. Milenko Paunovič: Jugoslavenska sinfonija. Vstopnice v Matični knjigarni. pr Geografsko društvo na univerzi jav« lja, da se vrši nocoj ob 6. javno predavanje. Piedava dr. Rubič, asistent geogr. inst. o »Vplivu morja ua prebivalstvo Dalmacije«. Predavanje se vrši v dvorani št. 77. Vsi gg. seniorji in prijatelji geografije vljudno vab* ljeni! Dijaški vestnik. d Na rednem občnem zboru J. K. A. D, »Zarja« dno 6. marca 1У24 .io bil izvoljen н!в-doči odbor: predsednik: Prenc Joža, cand. pliil.; tajnik: Bajloc Franc, stud. iur.; blagajnik: Tftrnar Štefan, cand. Iur.; gospodar: Dubillć Božo, stud. iur.; knjižničar: Leako-vio Frane, cand. iur.; revizorja: Oogala Stanko, eand. phil.; Kovač St, ntud. med. Orlovski vestnik. Sentpcterski Orel v Ljubljani poziva vse Bane, da se nocoj ob 8. polnoštevilno udeleže fantovskega sestanka v običajnih prostorih. Na sporedu predavanje, debata o akademiji in druge zelo val-ne zadeve. VEZAVA ZA DOKLERJEV GRŠKO S LOVEN-SK ISLOVAR. Odjemalci Doklerjevega slovarja so naprosili Jugoslovansko knjigarno, da oskrbi slovarju tudi vezavo, da bodo pri skupnem delu dosegli nižjo ceao, kakor pri vezanju poedinih tevodov. Ker je zaloga za prodajo po znižani eeni določenih izvodov že skoraj izčrpana, jo knjigarna temu ugodila in bo veljala močna pol platnena vezava (najmočnejše platno) brez napisa na hrbtu 16 Dir, z zlatim napisom pa 20 Din. Vsakdo lahko svoj izvod slovarja zamenja v Jugoslovanski knjigarni za vezanega proti doplačilu vezave. Izvodi, ki se bodo predložili v zameno, naj pa ne bodo zamazani ali razrezani. Poizvedovanja. Izgubila se je včeraj od 11.—12. ure od konfekcijske tovarne Odola denarnlpa z gotovino okroglo 10.400 K. Pošten najditelj so prosi, dn jo odda v upravi »Slovenca«. Kernii trna Jo izgubila 700 K in ček glaseč se na škofijsko drufitvo od eerkve Srca Jezusovega do trgovine Ivanko Goriian. PoSten najditej po napro&a, da prinese najdeno v upravo :>Slovenca«:. Vrtnice nizke, triletna ccpljenke, 4f> najlepših vrst, 13 — 14 Din kom., nudi slav. občinstvu \ mestu in na deželi ANTON FERANT, trg vrluar, Ljubljana, Ambrožev trf; štev. 3. Koliko nezadovoljnih gospodov je videti v aoviV, oblekah in to upravičeno! Vsak pa je zadovoljen^ ki Mi preskrbi oblačila pri koniekci{ski industrir Drago Schwab, Ljubljana. Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: gelenb. ul. 3. Grlem- & MoJa«. Kar Vi potrebuje!*, je Elzafluid. To prava domačo sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Dooja I Stubica, Elza trg št 184, Hrv. Potrtim ercem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tisžno ve«t, da je naš ljubi sin, brat, bratranec itd. Ošaben Henrik dijak na obrtni šoli preminul dne 10. marca ob pol 1 tiri v evetoči dobi 19 let. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo dne 12. marca ob 2. uri iz hiše žalosti, Zvo-narska ulica 11. IVAN in REZI OŠABEN, starši. — IVAN OŠABEN, brat, in OSTALI SORODNIKI. LEKARNIŠKO LABORANTINJO IŠČE LEKARNA na VRH-NIKI. — Predpogoj jc snaž-nosL Sprejme sc tudi tako, ki še ni biia zoposlena v lekarni, a ieli trajne in dobro službo. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra in zmožnostim primerna. Nastop takoj, najpozneje pa s 1. aprilom. Ponudbe z navedbo starosti, sedanj« službe in zaposlenosti ter zahtevo plače je poslati na lekarno na Vrhniki. 1370 UČENCA za čevljarsko obrt sprejme JANEZ KALAN, čevljarski mojster, CEGELNICA, p, Naklo pri Kranfn. 1368 ( Fina GOSPODIČNA pomaga in razlaga ljudeko-šolcem v vseh predmetih. Obenem poučuje tudi nemščino, ura po 6 Din. Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod »lev. 1315. SPREJMEM takoj izurjeno HOTELSKO SOBARICO. ♦ Ponudbe s spričevali upravi hotela «Union« v Ljubljani. Žagarja Hopirne knjige računov, fcomisijsta knjižice, šolske mape, notese itd. dobavlja пајсвпејс UČITELJSKI ZBOR TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI naznanja prežalostno vest, da je njegov velezaslužni ravnaielj in višji šolski nadzornik, gospod Ivan ŠuMc odlikovan z redom Sv. Save IV, reda danes ob 10. uri dopoldne nenadoma preminul. Bodi velezaslužnemn šefu in idealnemu šolniku ohranjen najblažji spomin. Ljublfana, dne 11 maica 1924 RAVNATELJSTVO IN PROFESORSKI ZBOR KR. DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V LJUBLJANI, javlja tužno vest, da je njih višji inšpektor, gospod Ivan SiiMc vladni svetnik, višji šolski nadzornik za obrt. in trgov, šolstvo, ravnatelj tehniške srednje šole, predsednik iz-praševalne komisije za učiteljstvo na dvorazrednih trg. šolah, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje itd. itd. dne 11, marca 1924 nenadoma preminul. Nepozabnemu, ljubljenemu in visoko spoštovanemu predstojniku, velezaslužnemu šolniku in znanstveniku bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin. Pogreb blagopokojnika se vrši v četrtek ob 3. uri popoldne izpred glavnega portala tehn. srednje šole v smeri proti državnemu kolodvoru. Ljubljana, dne 11. marca 1924. za vod. iago (2 lista) sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod št. 1334. IZJAVAl Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime; brez mojega pooblastila nima nihče pravice prevzemati nobenih plačil. -FRANC TROBEVSEK, lesni trgovec, Vrhpolje - Kamnik. Za tvornipo blizu DOMŽAL IŠČEM INTELIGENTNEGA in energičnega OROŽNIKA v pokoju ki bi poleg splošnega nadzorstva opravljal tudi lažja pisarniška dela. Neoženjeni in vdovci brez otrok imajo prednost. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo sta-rosti in zmožnosti pod šifro .TVORNICA DOMŽALE« na upravo »Slovenca« NAPRODAJ je vei malih stavbnih parcei po ca 700 kvadr. metrov v bližini JEŽICE. — Naslov v upravi lista pod štev. 1367. Čevljarskim mojstrom — posebno začetnikom — priporočam prave VZORCE in gornje dele (Obcrleile). — Naročajo se samo pri izdelovatelju K.. BLATNIK, fievlj. mojster, Ljubljana, Vrhovčeva^td. 3. Strokov, poučevanje ugodno. MAJHNO SOBO s hrano iščem. Ponudbe pod »Soliden dijak« na uprava QTfl 1 I in kuP' knfe° C I UU I .BABILONSKA UGANKA«. Dobi se v vseh večjih knjigarnah. STANOVANJE oddam v novi hiši, komaj četrt ure oddaljeno od glav. pošte najvišjemu ponudniku v II. nadetr., obstoječe iz 2 velikih sob, vel. kuhinje, predsobe, shrambe, kleti in podstrešja. Prednost tisti, ki odkupi popolnoma novo pohištvo. Ponudbe na upravo z navedbo družinskih udov do 20. i. m. pod «MIR«. ~ PISALNI STROJ ~~ in elegant. PISALNA MIZA naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 1376. HIŠO z vrtom v lepem kraju na Dolenjskem, zamenjam s hišo aH vilo v Ljubljani. - Ponudbe ca upravo pod «Hiša 2005«. > ~ 3 " Knjigoveznica R. T. D. Ljubljana, Kopitarjm ulica 6/1! P. n. Kolo 11 šivilje gospodinje ! 1 i i г opozarjamo, da so zopet do- : \ speli nnjboljši šivalni stroji š znamke »KINTA«, malo rabljeno, naprodaj. ŠIŠKA, Jernejr.va cesta 44. 1339 -' i v vseh opremah. š Pouk v vezen i u ter j 1 Krpati)« perila m j j nOgaVlC tštofanje) brez- { { platno e «11 П O le pri i • 2 ? I Josip Peteline | j Ljubljana, s». Petra n. i I ИсНалКла dtlavnlc* pod vod- : f stvom priznanega strokov- : I njaka in mehanika Stanko : I Galela na razpolago za »i- | š volne stroje vseh sistemov i in koles. 7984 • i J Prazne sode strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNV, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, LJUBLJANA. Aleksandrova cesta 7. 866 Alger medio, ki jo nudi ' po izredno nizkih cenah »FRUCTUS« LJUBLJANA, Tabor 2. Pri vagonskih odjemih še poseben popust. DVOKOLESA otroški vozički, se sprei« mejo v popolno popravo za emajliranje in poniklanje. _ Istotam je velika z a I o g a pneumatike za dvokolesa ia otroške vozičke — poceni. ! .TRIBUNA« F. B. L., Ljub-! Ijana, Karlovska ccsta 4. — . Tovarna dvokoies in otro. ških vozičkov. 1185 Г)7<ГК0С1Ј1, dve DIRL I KASON, par srednjetežkih KONJ in razno konjsko VPREGO proda po ugodni ceni tvrdka BREZNIK *r FRITSCH, trgovina z želez, j runo, Ljubljana. — Istotani ' se kopi po najvišjih dnevnih i cenah tdera medenina, baker, cinlc L dr. kovine. Prodam koleselj I rabljen, a v dobrem stanju. F. LOŽAR, Trzin 45. 133* Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti javljamo, da ie naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Ivan Šutiic vladni svetnik, ravnatelj Tehnične srednje šole, itd. v torek, dne 11. t m. ob 9. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil oči. Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gorupova ulica 12 (poslopje Tehnične srednje šole) do mestne meje na Gosposvetski cesti, od koder se bo truplo blagopokojnikovo prepeljalo v Škofjo Loko. — Pogreb v Skofji Loki so bo vršil v petek, dne 14 t. m. ob 0. uri dopoldne na tamošnje mestno farno pokopališče. Sv. maše zadušnice so bodo bralo v Trnovski farni cerkvi v Ljubljani iu v Škofji Loki. V Ljubljani, dne 11. marca 1924. Hedviga Šubic roj. Fabiani, soproga. Dr. Milan šubic, odvetnik; Ivo Snbic, magistr. svetnik; ing. Vladko Šubic, pro-lesor; Stanko Šubic, inženir; Mirko Šubic, akad. slikar, sinovi. — Bela Šubic roj. Kavčnik, Erna Šubic roj. Gallinger, sinahi. — Milan, Erna. Mario, Janek, vnuki. BREZ (ESI 2400 milj (3840 km) PO AFRIKI na 8.S.A. Motscihlu CPo specialnem poročilu časnika »The Molo-cycle« z dne 31. jan. 1924.) - Ta nedoseženi uspeh ponovno dokazuje absolutno zanesljivost in izvrstno konstrukcijo R. S. A. molociklov v vseh razmerah. NOVI MODEL 1924 DOSPE V KRATKEM. General, zastopstvo za Jugoslavijo: ItlGO-AUfO LJUBLJANA, Dunajska cesla Slev. "Vj. Trgovina z železnino «8 hb • i Ljubljana priporoča po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske in gospodar-ke potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo žpiezninsko Шацо. — Zaloga Ia. dalmatinskega portland cementa ia karbida. Poštne pakete iz inozemstva! brez ali proti povzetju posreduje najcenejše, najhitrej. še in najzanesljivejše »JUGOPAKET, MARIBOR«. Ediho podjetje te vrste v državi pod res strokovnim vodstvom. Zahtevajte odpravo vedno ua ta naslov I — gn Pravo Erenyi francosko žganje lajiM mini нЈ^даппшпавимвппа Breu kvarj-fluja blaera. kem!8no ■naženje ln vaakovratno bar- r.: ANTON BOC Ljnbljana, Seienburgova ol. «/X Glinoe-Vi 46. uporabljeno za redno čiščenje asi, preprečuje obolenje na katarn in lnflnenci. Dobiva se povsod! Pazite na ime „DIANA" Mala steklenica . Srednja steklenica Velika steklenica Din 9-— 24 — 48 — и и Glavno zastopstvo in zaloga: JUGOPHARfflACIA d. d. DIANA odlo Zagreb, Frilaz 12 tzdaia kooiorcii >Slovenca«. gelee iz glicerina ln meda Urez maščobe Ondovlto učinkuje prt orndečell, krhki in razpokanl ko£I. Melattine-mllo Melattlne-purtor Glavna zaloga za razprodajalce: „ISIS" d, dif Zagreb, odfleleR Jurij Dralle Palmollceva H. Odgovorni urednik; Franc Krcražnr v Liubliani. Jugoslovanska tiskarne r. Liubliani.