P« pošti prejoman: u
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , «etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu"prejemali: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in Inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 178.
V Ljubljani, v torek 6. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Odkod sovraštvo zoper redovnike?
Katoliški redovi na Francoskem so vko-vani v nove verige, družba Jezusova pa zapušča rodna tla, izgnana v tujino. To je storila svobodomiseln a1 Francija! To je storila tista Francija, ki je tako bučno in bahato proglašala vsemu svetu „enakost, bratstvo in svobodo!" To je storila v dobi tolerance! Liberalci vseh dežel pa ji ploskajo, med njimi še posebno kranjski liberalci!
To je torej moderna toleranca, to liberalna svoboda! Kdor ima denar, tako je pisal nekdaj B a 1 m e s , ga uporablja, kakor se rju ljubi; nihče se ne briga za to, če ga zapravi in razmeče. Kdor leta po veselicah, mu je svobodno, če tudi hrum in šum moti soseščino. „Za vse je svoboda; snujejo se društva in zveze tovarnarjev in trgovcev, znanstvena in umetniška društva, društva vseh vrst — le te svobode naj ne bo, da se združijo nekateri, ki menijo s tem služiti Bogu in človeštvu ?" Snujejo se m a-sonska društva, ki je njih zadnji cilj porušiti prestole in oltarje — svobodno jim je! Celo rufijanstvo ima svobodo. Št. 13 so sicer protipostavne, a snujejo se celo v mestih, ki jim županijo možje »najčistejših rok«, in postava meži in molči! Za vse je svoboda, le ne za katoliške zveze, za katoliške redove!
Ali mar katoliški redovniki niso dobri in zvesti državljani ? Ali ne ljubijo domovine svoje ? Ali ne delujejo za blagor človeštva ? Ali ne goje dobrodelnosti ? ali ne znanstva ? ali ne umetnosti ? Kje je manj egoizma in več altruizma kakor v katoliških redovih, katerih člani ne morejo imeti nič svojega, ki so se odpovedali svojemu imetju, svojemu uživanju, svoji časti, da žive za Boga in trpeče človeštvo ? Nad 4600 dobrodelnih zavodov, sirotišnic, bolnišnic, hiralnic, zavetišč, ubožnic, so oskrbovali katoliški redovniki samo na Francoskem!
Zakaj se torej kujejo ravno zoper katoliške redove v dobi tolerance »izjemni zakoni« ? Taki izjemni zakoni so naravnost nasprotni prirodnemu in evangeljskemu pravu, nasprotni prepričanju človeštva, da bodi svobodno ljudem družiti se za pošteno, da, ne le pošteno, ampak sveto življenje! Ti izjemni zakoni nasprotujejo absolutnemu pravu katoliške cerkve ustanavljati svoje verske institute, ki naj so ji v pomoč pri nje težki božji misiji. Ti izjemni zakoni so v največjo kvar Bocialni blaginji, zakaj zgodovina nepo-bitno priča, da so katoliški redovi bili ena najmočnejših kulturnih sil! Ti izjemni zakoni nasprotujejo obenem religiji, pra vici in civilizaciji! Kako je torej mogoče, da ravno naša »tolerantna« liberalna doba tako bije v lice pravico in resnico, enakost in bratstvo, človečanstvo in svobodo ?
Leon XIII. je v svojem zadnjem pismu na katoliške redove odkril vsemu svetu to prečudno uganko. Liberalizem nosi svobodo le na jeziku, v dejanju pa ima svobodo le za-se. Liberalizem v nasprotju s temeljnimi principi 1. 1789 tepta v blato svoboščine katoliških redov, zato ker so ti redovi katoliški in ne liberalni. Zadnji vzrok teh izjemnih zakonov je sovraštvo proti krščanstvu in katoliški cerkvi' • L' odio capitale« — smrtno sovraštvo liberalizma proti državi božji je pravi vzrok preganjanja in zatiranja katoliških redov! Katoliški redovi bo del in sicer odličen države božje, cerkve Kristusove, zato jih sovraži država sveta! Katoliški redovniki so prisegli večno zvestobo Kristusu kralju, zato jih sovražijo posebno tisti, ki so se zapisali satanu, knezu tega sveta ! Masonstvo giblje vse sovražne sile proti katoliškim redovom 1
»L' odio c a p i t a 1 e«, smrtno sovraštvo satana in njegovih hlapcev, maso-nov, zoper Kristusa in cerkev njegovo, to je tista skrivna moč, tista infernalna sila, ki je skovala francoske izjemne zakone ! Tako priča pred vsem svetom Leon XIII. Sovraštvo
zoper Kristusa in cerkev njegovo je torej tudi tista moč, ki giblje in inspirira kranj ske liberalce. Naj so Tavčar in sodrugi formalno f r a m a s o n i ali ne, to je gotovo, da so vkljub svojim visokoletečim frazam in predrznim napadom vendar le — ponižni sluge in podajači framasonske ideje.
Istrski deželni zbor.
(Izviren dopis iz Kopra.)
V soboto je bila 5. seja istrskega dež. zbora. Italijanskih poslancev je bilo navzočih 19, naših 5. Po čitanju došlih vlog je opomnil posl. prof. Spinčič k zapisniku prejšnjih sej, da se ni tiskal ves njegov predlog glede ureditve učiteljskih plač. Govoril je seveda hrvatski. Galeriji sta nemudoma pričeli svoje delo in galerija na desni (brez sedežev) je morala zapustiti dvorano. Po popravku vladnega zastopnika, da je v prvi seji pozdravil zbornico tudi v hrvatskem jeziku, in po odgovoru istega iz prejšnje seje glede sla-viziranja priimkov po voditeljih matrik — rekel je, da se po zakonu lahko vsakdo pritoži, komur se je v tem oziru zgodila krivica — so prišle na vrsto interpelacije : posl. T o m a s i j a glede ustanovitve neke železniške postaje na novi železnici Trst Poreč, posl. Kompareta o zapuščini žup nika Fabrisa, ki bi se imela porabiti za ustanovitev šol, posl. V e n t r e 11 e o postopanju komisij za odmerjenje osebne dohodarine (tej interpelaciji so so pridružili tudi naši poslanci), posl. Depangherja o neuljud-nem postopanju orožnikov, posl. S c a m p i-c c h i a na c. kr. dež. šolski svet, zakaj ne ustanovi romunske šole v Sušnjevic', in posl. Ventrelle o napadu na italijanske podanike v Borštu.
O tem slučaju se je že toliko pisalo po slovenskih listih, da je pač tudi vlada izvedela resnico ter smemo pričakovati, da temeljito zavrne italijanski konzulat v Trstu, ki se preveč goreče poteguje za prepotentne svoje rojake.
Zakon o ureditvi pravnih razmer Ijud-
skošolskega učiteljatva je bil sprejet v 3 branju.
O vladnem predlogu za premeščenje dež. zbora in o predlogu manjšine, da Be stvar prepusti drž. zboru, je predlagal posl. Rizzi, da je oboje predložiti politično-ekonom. odseku.
Posl. L a g i n j a je obžaloval, da v tem odseku ni nobenega člana manjšine. Posl. Ventrella pa je predlagal, da se predlog Laginje in dr. a limine zavrne, ker da je nekaka žalitev dež. zbora, če so hoče prepustiti tako važno rešitev parlamentu. Posl. L a g i n j a je rekel, da je hotel slišati to izjavo, ki mu zadostuje . . .
O proračunu šol. zaklada je poslanec Spinčič v daljšem hrvatskem govoru slikal krivice, ki se gode Slovanom v Istri na polju šolstva. Galerija je razsajala in morala zapustiti dvorano. O tej priliki bo je pokazalo, da Italijani dobro razumejo hrvatski, kadar se jim pove kako neljubo resnico. Bennati je sicer rekel, da naj bi govorili naši italijanski, da bi jih oni razumeli in znali odgovarjati, a prof. Spinčie jim je dejal, naj si vzamejo tolmača, potem pa so vendar razumeli, da jih jo govornik obdolžil, da uporabljajo dohodke iz šolskih taks za nedovoljene svrhe (italijanski gimnazij v Pazinu itd.) Med prof. Spinčičem in Ilenna-tijem bi skoro prišlo do dejanskega spopada, ker je prvi namignil nekaj o poštenosti omenjenega drž. poslanca — a poslanci obeh strank so pomirili duhove. Med tem se jo vrnila boljša galerija, v kolikor je sploh zapustila prostore, ter začela zopet svoje orgije. Predsednik jo je podil ven, a izpodil je ni. Proračun je bil sprejet, istotako proračun za poljedelstvo; o tej priliki je posl. Depangher govoril o potrebi, da se kmete prisili do združevanja v gospodarskih zadrugah.
O razpravljanju o deželnem proračunu je prof. M and i c v imenu manjšine izrekel nezaupnico deželni upravi in primorski vladi ter izjavil, da bo manjšina glasovala proti proračunu.
LISTEK.
Med romanskimi narodi
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
10. Zopet na Avstrijskem.
„Ha! wie will ich triumphieren!" — vskliknem z Mozartovim Osminom, ko vča-kam pred odhodom iz Ziiricha prijetno zabavo. Trajala je sicer le malo časa, pa vendar sem jo smatral kot proslavo moje osebe, ki ni imela do sedaj veljave drugod kakor edino pri gostilničarjih in natakarjih. In kako je prišlo to nenadoma! Poprej moram pa še omeniti, da mi je skoro dobro dejalo, ko se dva francoska duhovnika v „Liebfrauenkirche" nista mogla razumeti z nemškim cerkvencem; kar gledali so se in z rokami kazali eden drugemu. V slični, dasi ne tako veliki zadregi sem bil jaz pri Špancih in Francozih, poskusite torej še vi te prijetnosti.
Sedaj pride tisto, kar sem imel zgoraj v mislih. Zadnji, ki bi rad maševal, je častitljiv mož kakih 60 let. Pred velikim oltarjem je poljubil tla, potem pa z iiekakim strahom stopil v žagrad, češ, kako ga bodo kaj sprejeli, posebno zato, ker se mu je
V o /
precej zakasnelo. Glede tega, da so že odšli domači duhovniki po svojih opravkih, me prosi cerkvenec, naj zahtevam jaz od pri-šleca škofijsko spričevalo. Aha, poprej so pregledovali drugi moj „celebret", sedaj vas bom pestil jaz. Tako se povračuje vse na svetu.
Glasno in počasi čitam listič s pečatom nadškofijstva v Marseille. Iz njega izvem, da je pred menoj stoječi duhovnik superijor misijonarjev, katerega naj povsod sprejmo prijazno in mu ne delajo kakih zaprek. No, jaz jih gotovo ne bom, saj je obleka spoštovanega gospoda bolj klerikalna nego moja. Z uljudnim odgovorom: „merci, bien" mu dam priporočilno pismo nazaj in opomnim stre-žaja, da je vse v redu. Čutil sem, kakor bi me v pravni zadevi, katero sem ravnokar rešil v pozitivnem smislu, obdajal nimbus samozavesti, škoda za tako kratek ponos! Tolaži me misel, da vse hitro mine na svetu, a neko zadoščenje nesem vendar s seboj v Avstrijo.
Dve uri po tej dogodbici sem zapustil mesto. Da, krasno si, tako krasno pa vendar nc, kakor te opisujejo fantasti.
Slušajmo slavo, katero mu poje neki beletrist: „Le slikar more izraziti s čopičem, česar mi ne moremo s peresom. Najlepši del sveta je Evropa, najlepša dežela Evrope
je Švica in Švice najlepše mesto si ti o — Zürich!"
Ta trditev bi se morala bolj logično podpreti; zadostovati more lahkovernim, ne pa onim, ki se ne dajo prehitro prepričati s tako splošnimi dokazi. Kaj pravita mesti Genčva in Lucčrna ? Zadnje sicer nisem videl, a čul o njej veliko hvale.
Odrinili smo iz Züricha. Dolgo časa se vrste na obeh straneh jezera vile in gradovi, slednjič pridemo zopet v prosto naravo, kjer ni treba dihati več kozmopolitiškega zraka. V okolici Horgen in Au jc videti mnogo sadnega drevja, med njimi košate tepke, ki obetajo dobro letino. Proti jugu se kažejo visoki vrhovi, katere nadkriljuje orjak G1 ä r n i s c h (2910 m); ob vznožju je skrito mesto Glarus. Rad bi pogledal vanj, toda naša črta gre ob samotnem jezeru (Wallen See) v rensko dolino.
Tu sem imel čast seznaniti se s pruskim Nemcem; prišteval bi ga omikancem, ako bi ne bilo na svetu nobenega zemljepisja. Tekom pogovora sem spoznal njegovo grozno nevednost v tej stroki in ga miloval tembolj, ker se je kazal v obleki in vedenju pravega kavalirja.
Kako nas goljufa vnanjost! Kolikokrat ima skromen človek bogato zalogo znanosti, pa svet ga ne čisla in večkrat samo zato ne, ker nima iz najlepšega blaga narejene
ali nc po novejšem kroju prirezane suknje. Prislovica „habitus non facit monachum" velja o vsakem stanu; ne dajmo sc torej slepiti navidezni veljavi, za katero se skriva pogosto sama fraza ali kakor pravimo po domače — puhla glava.
Ko se peljemo mimo Wallen See, vpraša, kako se imenuje jezero. To sicer ni nič posebnega, ako ne ve imena, bolj me iznenadi drugo vprašanje: „Ali smo sedaj v Švici?" Pri Sargans-u zavije železnica ob Renu naravnost proti severu, kar se mu tako čudno zdi, da izusti opazko: „Zakaj se peljemo nazaj?"
Človek, ki potuje brez glave okoli, ima pač take pojme o svetu, kakršne mu vstvarja njegova domišljija. Ptuje dežele je videl, toda stopajo mu zmedeno pred oči, da si ne more narediti prave podobe. Na vse zadnje ni posebnega razločka med njim in tovornim blagom, katero nalože v enem kraju ter odpošljejo z voznim listom do zadnje postaje.
Navadil sem se, da človeka nc sodim po tem, kar na njem vidim, naj jc šc tako imenitno opravljen, temveč po njegovi naravi in omiki. Prvo sicer težko spoznamo, drugo pa lažje, in popolno prav je imel tisti profesor, ki je rad rekel nevednemu učcncu: „Aus der Antwort weiss ich jetzt Vieles, was Sic nicht wissen."	(Dalje prib.)
Posl. Depangher se je pritoževal, da Istra od države ne dobiva niti novčiča za preiskovanje živil, ter predlagal, da se naioži deželnemu odboru, da stori v tem oziru potrebne korake. Ta predlog je bil sprejet soglasno.
V deželnem proračunu je sprejet znesek 20 000 kron za pomoč po toči poškodovanim krajem (predlog posl. Kompareta).
Posl. Depangher, kojemu se je pridružil posl. Kompare, je predlagal, da je pozvati vlado, da z večjo podporo pospeši uravnavo Reke v dolini Osp.
Na to je bil deželni proračun za leto 1901. sprejet z izdatki 1,340.230 K in s 438.823 K dohodki. V pokritje primanjkljaja se je dovolila 35—45^ doklada na zemljiški davek in razne druge doklade.
Posl. B u b b a je predlagal, da se dež. zbor pridruži češkemu dež. zboru glede za-htevanja napredujočih doklad na pivo, ki bi se istotako kakor na žgane pijače pobirale v korist pokrajin in občin, oziroma da preide pobiranje užitnine v upravo dežele.
O rekurzih proti odlokom deželnega odbora je govoril dr. Laginja in sicer glede svojega rekurza proti nakupu hiše delavskega društva v Pulju od strani puljske občine italijanski, a glede utoka Perkovič o gradnji šolskih poslopij hrvatski. V prvem govoru je dokazal gospodi, da se ne brigajo za opravilnik, ker se ga je o rešitvi odseka obvestilo še le sedaj v seji, ne pa 24 ur poprej, kakor bi se to moralo zgoditi, in dokazal, da dež. odbor postopa pristransko, kar priča slučaj v Kastvu, kjer se občini ne dovoli izdati borih 100 K na leto za kapelana. V drugem govoru je dokazal, da navzoči poslanec Doblanovich, župan vprašavne občine, ni prav storil, da neukih kmetov ni poučil o formalni strani vprašanja, nego je rajši demisijoniral, da z ustanovitvijo hrv. šole ne desavuira svoje italijanske preteklosti. Ta govor je bil poln narodnega zanosa in je napravil globok utis tudi na ital. poslance, ki so dr. Laginjo poslušali, kakor se posluša preroka. In njegove zadnje besede, ki so veljale ital. oli-garhom: Vae victis! — so imele res nekaj proroškega na sebi.
Predlog manjšine, da se odpravijo šol-ske takse, se izroči šolskemu odseku.
Prihodnja seja bo bržkone 12. septembra. Dne 26. septembra nadalje se zasedanje zaključi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. avgusta.
It a »por v nemški ljudski stranki bodo poravnali prihodnjo nedeljo na sestanku v Brucku ob Muri. Sošli se bodo poslanci imenovane stranke, da se dogovore o volivni taktiki v raznih kronovinah povodom bližnjih deželnozborskih volitev. Nemška ljudska stranka oziroma nje voditelji so sedaj v veliki zadregi, ker morajo delovati v zadregi, ker morajo delovati v prilog Vsenemcem in proti njim, ako hočejo, da se vzdrže na vrhuncu dosedanje moči po raznih kronovinah. Sovraštvo in ljubezen morajo gojiti napram tej vsenemški stranki. Taka taktika je pa ravno zelo težka in zato se bodo možje posvetovali, da najdejo kako srednjo pot. Shoda se udeleži tudi posl. Prade. Stranka s tako nedoločnim programom pač ne more imeti trajnega obstoja.
„Prvi češki tabor na Dunaju v XX. veku."
Pod tem naslovom se je vršil minulo nedeljo v „Budjeviški pivarni" hotela Belle-vue na Dunaju prvi večji sestanek dunajskih Čehov. Govorilo se je o zgodovinski preteklosti češkega naroda, o modernem parlamentarizmu in drugih zadevah češkega naroda v obče. Udeležba seveda ni bila ravno ogromna, tako minimalna pa tudi ni bila, kakor jo slikajo dunajski nemški listi, ki bi najraje videli, da bi Dunaj čez noč ne imel več nobenega Čeha.
Apponyl ne kandiduje.
Liberalci mesta Šopronj so se že raz veselili, ko so v osebi grofa Apponyja tako naglo našli Szilagyju vrednega naslednika. Toda voditelji teh liberalcev so obračali, Apponyi je pa obrnil in na brzojavno vpra šanje vodje Bartola odgovoril, „da akoravno se čuti s to ponudbo zelo počaščenega,
vendar ne more sprejeti kandidature šo-pronjskega volivnega okraja, ker se ne more ločiti od svojih zvestih v Jassberenyju. Vsled tega odklanja vsak mandat". S tem kandidatom so torej šopronjski liberalci pogoreli in sedaj pravijo, da sc obrnili vso svojo pozornost na neko drugo, v mestu tudi zelo priljubljeno in znano osebnost.
Cesarica Friderikova f.
•
Sinoči po 6. uri je umrla na gradu Friedrichshof priCronbergu cesarica Viktorija, soproga le 99 dnij vladajočega cesarja Friderika III in mati sedanjega cesarja Viljema II. v 61. letu svoje dobe. Pokojnica, ki si je po smrti svojega soproga nadela ime cesarica Friderikova in ki je v popolni tihoti preživela 13 let vdovelstva, je bila kot princezinja Viktorija in najstarejša hči angleške kraljice Viktorije rojena dne 21. novembra 1840 v Londonu. V letu 1855 se je zaročila s pruskim princem Friderikom Viljemom, poznejšim cesarjem Friderikom. Poroka se je vršila 25. januvarija 1858 v Londonu Sedanji cesar Viljem je njen najstarejši sin. Po smrti svojega moža se je preselila na grad Friedrichshof. Znana je bila splošno kot nositeljica one polit, smeri v Nemčiji, ki se označuje pod imenom »angleški vpliv«, b pokojnim Bismarckom pa nista bila prijatelja. Imenoval je svojo nasprotnico »kanal za angleške vplive«. — Gesar in prestolonaslednik sta dospela k njeni smrtni postelji nekaj minut pred smrtjo.
Grof Bülotv in nemški carinski tarif.
V jedni zadnjih številk priobčuje »Pester Lloyd« pogovor z imenitno politiško osebnostjo v Nemčiji, ki sicer ni direktno sodelovala pri sostavi novega carinskega ta rifa, pač pa se nahaja na takem službenem mestu, s katerega mu je bilo mogoče opazovati to zadevo od bližje ter spoznati tudi mnenje in vzroke, ki so vodili pri tem grofa Bülowa. Najprej se naglaša, da bi tarif še ne bil zagledal tako kmalu javnosti, da ni bil že poprej objavljen v nekem londonskem listu, ki je na tihotapski način prilastil si tudi utemeljevalno poročilo. Grofu Bülowu se je vedno zdelo neobhodno potrebno, ds se zviša carina, ker je bil prepričan, da je jovišanje v korist poljedelstvu in se isto niti za trenutek ne sme zanemariti. Igra namreč zlasti v armadi preveliko ulogo. Vkljub temu se državni kancelar ni hotel udati zahtevam ekstremnih agrarnih krogov, d se kažejo naravnost sovražne trgovini in prometu. Državni kancler pa je moral računati tudi s poslednjima dvema faktorjema, ako hoče, da načrt sploh obvelja. Ako hoče vlada skleniti trgovinske pogodbe, mora v prvi vrsti imeti na svoji strani zanesljiv parlament. Seveda so carinski tarif narekovali vseskozi nemški interesi. Grof Bülow je bil pripravljen na vsestransko kritiko domačega in inozemskega časopisja, ki pa nanj ne na-pravlja prav nikakega vtisa. Pisava zunanjih listov ne bo niti v enem oziru ustrašila Bülowa, da bi premenil tarif. (?) — Morda pa pogajanja o carinskih in trgovinskih pogodbah z boljšim VBpehom nadomeste sedanjo tarif u neprijazno kritiko.
Volitve v srbsko skupščino.
Izid volitev v novo srbsko skupščino, ki so se vršile minulo nedeljo, je znan z malo izjemo na vsi črti in je že sedaj do gnano, da ima vlada v novem zastopu močno, zanesljivo večino. Kot smo včeraj omenili, je prišlo od 285.000 volivnih upravičencev na volišče 262.249 volivcev, torej število, kakoršnega v Srbiji sploh niso bili vajeni. Veliko število volivcev se je pač udeležilo volitve iz radovednosti, ker se je vsakdo hotel prepričati, kako se voli po novem načinu. Izvoljenih je dosedaj 88 vladnih pristašev, mej temi 76 radikalcev, nadalje je prodrlo 7 liberalcev in 4 neodvisni radi kalci. V Štirih okrajih, mej temi v Semen driji in Podrinju, ter v Belgradu se vrše ožje volitve mej kandidati vladne stranke in neodvisnimi radikalci. Poslednji so dobili v teh okrajih znatne manjšine, vkljub temu pa se seve ne more pričakovati, da bi do segli kdove kak vspeh. Izvoljeni liberalci pripadajo vseskozi Avakumovič Ribarac-ovi opozicijski frakciji. Avakumovič sam je seveda propal pri volitvi v Nišu, zmagal pa je v kmečkem okraju Vranja, Ribarac pa je prodrl v okraju Požarevac. Najbolj značilen
pri teh volitvah pa je razdor mej radikalci samimi. Prvikrat, odkar obstoji ta stranka, so se sprli radikalci mej seboj in se mnogi niso hoteli uklanjati povelju takozvanih zmernih, kakoršnim so prištevali mej drugimi Pasiča. Ko bi tega ne bilo, bi vlada ne bila tako zmagoslavno izšla iz volivne borbe Razmerje glasov je pokazalo, da sta ti dve stranki v mnogih okrajih primeroma jed-nako močni.
Italijanska ministerska krita je za silo zopet rešena. Dosedanji finančni minister Wollemborg, ki menda še sedaj ne ve, kako je zlezel na ministerski stolec, se je umaknil s pozorišča. Kralj je vsprejel njegovo ostavko, ni mu pa še imenoval naslednika. Ob jednem se je izvršilo še nekaj drugih prememb v italijanskem kabinetu. Državni podtajnik v zunanjem uradu De Martino je tudi moral pobrati šila in kopita ter je prišel na njegovo mesto Alfred Bac-celli, ki je bil dosedaj v poljedelskem mini-Bterstvu. Poljedelskim ministrom je imenoval kralj Gvidona Baccellija, državnega tajnika za pošto in brzojave Tulcija je premestil v poljedelsko ministerstvo in imenoval Squittija za državnega podtajnika v mini-sterstvu za poštne in brzojavne zadeve. Novo »unanje ministerstvo »a Kino se ustanovi glasom brzojavke, ki jo je prejela nemška vlada od kitajskega državnika Činga, ki slove: Kakor javlja državni tajnik Kunkichu je zapovedal cesar 9. dne 6. me seca (24. julija 1901), da se premeni Čung-li-Yamen v ministerstvo za zunanje zadeve. Uvrščen ho pred šestimi dosedanjimi upravnimi uradi. S posebnim cesarskim odlokom je zgoraj imenovani Cing določen za višjega predsednika tega urada, veliki tajnik Wang-\venchao in minister Kuchungki za predsednika, poleg tega sta imenovana tudi dva podpredsednika. O tem odloku je kitajska vlada obvestila zunanje urade. Kaj prav za prav nameravajo Kitajci z ustanovitvijo novega ministerstva, dosedaj še ni znano širši javnosti.
Dopisi.
fz Stare Fužine v Bohinju. (Afera Pirc-Oblak. ) Slišali smo in deloma tudi brali o več napadih liberalnega časopisja na našega kapelana, gospoda Antona Oblaka. Gospod kapelan službuje že več let v naši župniji in spoznali smo ga za zelo vnetega in vestnega duhovnika. Deloval je pa in deluje tudi sedaj neumorno pri kmetijskem društvu, da bi pomagal Bohinjcem tudi gmotno. Zlasti zaradi nazadnje imeno vanega, vse hvale vrednega delovanja ga liberalci napadajo.
Podpisani zavračamo liberalne napade, našemu gospodu kapelanu pa izrekamo za upanje in priznanje za njegovo požrtvovalno delovanje.
Z ozirom na odprto pismo g. G. Pirca izjavljamo še posebej:
1.	Pri stari Fužini bo govorili, da naše sirarsko društvo ne dobi od c. kr. kmetijske družbe nobene podpore, ako ostane ud kme tijskega društva v Srednji vaBi.
2.	Istotam bo govorili, da dobi fuži-narsko sirarsko društvo 300 kron podpore, ako odstopi od imenovanega kmetijskega društva.
Stara Fužina v Bohinju, dne 28. julija 1901.
Franc Cvetek, Janez Mencinger, Janez Stros, Franc Stros, Janez Gašperin, Janez Gašpe-rin, Ivan Zupane, Jan. Žmitek, Franc T o m a n. Iz Št. Petra na Krasu, 4. avgusta. (Iz java.) Podpisano občinsko predstojništvo na splošno željo tukajšnega občinstva javno obsoja dopis v »Slovenskem Narodu« iz St. Petra na Pivki z dne 28. julija t. 1. kot neresničen in lažnjiv. — Med drugimi neslanimi otročarijami in čenčami pri stavlja še dopisnik grdo in nesramno laž, da je tukajšnji gospod kurat Zupan z leče nazival tujce — pohujševalce, proti katerim naj bi se domači lantje vzdignili. — A ravno nasprotno je res, ker gospod Zupan je priporočal — da naj bodejo do mačini vljudni proti tujcem, in naj fantje in možje posebno skrbijo za red in mir po goBtilnah, da ne bodejo tujci imeli slab vtis do nas I
Radi tega imenujemo dopis nesramno lažnjiv in podlo obrekljiv. Ker tudi oni možje in gospodje od nasprotne strani, ki poznajo gespoda Zupana, vedo ceniti njegove zasluge za našo občino, se pač ne bode nobeden izmed njih predrznil o njem kaj enakega pisati, vsak nepristranski človek pa mora obsojati oni lažnjivi dopis in onega človeka, ki ga je spisal.
Predstojništvo občine Št. Peter na Krasu, dne 4 avgusta 1901. — F. M argon, župan; M. Pevk, svetovalec; I. Vod o pivec, svetovalec.
VABILO
na
OBČINI ZBOR
katol. političnega društva v Ljubljani,
ki se bode vršil
v sredo, dnč 7. avgusta 1901
ob 3. uri popoldne v prostorih ,,Katoliškega doma"
na Turjaškem trgu stav. 1.
"V" spored:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Volitev dveh verifikatorjev.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajni nasveti.
K obilni udeležbi vabi
__odbor.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. avgusta.
Smetišnica. „Slov. Narod" popisuje vse katoliške može kot sleparje. Vedno stika, da bi našel med katoličani kakega tatu ali goljufa, in voha še celo po šenklavški zakristiji, kakor kaka svetovnoznana cerkvena miš, ali po kleteh „Vinogradniškega društva", kakor kaka iz jarka privalivša se podgana. Mi moramo to prijaznost „Narodu" vrniti z izjavo, da če mi zasledimo kakega poštenjaka v liberalnem smislu med sabo, ga izključimo in spodimo, a taki ljudje najdejo takoj pot v liberalni tabor, kjer jih sprejemajo kot velike poštenjake. Vzgledov dovolj! Posebno veselje imajo ,Narodovci" do suspendiranih duhovnikov. Če dobe kje kakega reveža, ki je zgrešil svoj poklic in zato trpi »preganjanje« od svojega škofa, brž so mu liberalni mata-dorji za petami in mu obljubujejo razne groše, če hoče pristopiti k njim in narediti škandal proti svojim predstojnikom in du-hovskim sobratom. Če torej liberalci tako grozno zabavljajo čez ničvrednost klerikalcev, jim mi lahko zabrusimo v obraz : Vi ste pa še Blabši, ker vaša stranka je le naša — smetišnica, v katero s »Svatoplukovo metlo« pometamo »preperelo slamo« in drugo smet iz naše srede.
Slovensko nemška zveza na Štajerskem. St. Iljski »Egon von Pistor« je te dni zopet razkladal v »Tagospošti« čutila svojega srca. V članku »Die Wenden und ihre Führer« razkrije svojo jezico, da so dosedanji narodni voditelji na straži proti nemškim naklepom, ter hvali »n o v o s t r a n k o«, ki je pod protektoratom »Slovenskega Naroda« imela zadnji čas nekaj shodov I Ta stranka, pravi «Egon von Pistor«, želi složnega delovanja z Nemci (!), ter pravi dalje, da z ozirom na to p r i d o-bivajonemškutarski voditelji Vračko, Kresnig in Zadravec večji vpliv ! Slovenski bojni klic »Proč od Gradca !« boli Nemce ; zato izreka »Egon von Pistor« upanje, da v tem liberalnem slovenskonemškem gibanju oslabi ta klic . . . Kaj naj rečemo na to? Ali ne zvene te besede kot nekako o d-kritje? Tudi na Štajerskem se kuje nemško-slovenska zveza, in njeni sledovi se poznajo od tedaj, ko je bil dr. M r a v 1 a g pri dr. Tavčarju! Uloge ima ta zveza že razdeljene. Prvi top je sprožil »Narod« s klicem: »Sloga je štajerskim Slovencem proklet-s t v o«. Da nemško-liberalna „Tagespošta" izrečno hvali shode „Narodovcev" v Gornjem gradu na Pristavi itd., kaže, kam pes taco moli. Na to opozarjamo danes, ko je še čas, da štajerski rodoljubi b S v a t o-
p 1 u k o v o metlo pomedo na gnoj to zvezo, ki je naperjena proti vsemu, kar je idealno Biovenskega, in proti vsemu, kar je katoliškega! Da imamo prav, kaže nam tudi vest „Našega Doma", ki poroča, da je ne m-škutarki »Štajerec" začel p o n a-tiskavati članke iz „Rodoljuba"! torej se v nazorih in delovanju na obeh straneh popolnoma vjemajo. Potrjujejo nas pa o tem tudi občinske volitve na Vidmu, kjer ni, kakor je brzojavil „Narod", bila zmaga na strani slovenskih naprednjakov, ampak je ondi zmagalo nemškutar-stvo, podpirano od slovenskih liberalcev! O tej občinski volitvi nam daje značilno pojasnilo „Slov. Gospodar", ki piše iz Vidma: „V naši občini je mnogo izvenobčinskih posestnikov v sosednjih okrajih, med temi do 80 Rajhenburžanov. Druga leta se razun nekaterih • zunanjih nemšku-tarjev nihče zunanjih ni brigal za naše volitve, a tokrat je bilo drugače. Znani nemški privandranec Bieber, velik sovražnik štajerskih Slovencev, a velik prijatelj in razširja-telj „Štajerca" v Posavju, bi bil rad zlezel v novi obč. zbor, ter še vrinil vanj nekaj nemškutarskih odpadnikov. Ker mu pa v domači občini pšenica ni cvetela, je iskal zaveznikov med nemškutarji in Nemci sosednih mest in trgov. Zlasti so mu dišali mnogobrojni Rajhenburžani, dasi so Slovenci. In kdo bi si mogel misliti, da se mu bo posrečila njegova nakana ? Liberalni Rajhenburžani mu gredo res na limanice, njim na čelu s svojim bratom mož, ki jeodbornikzveze slovenskih županovvLjubljani, agitirajo na vse kriplje za Bie berja in v i d e m a k e nemškutarje in l vozovi vozijo nevedne volilce na volišče, da tam skupno z Nemci in nemškutarji volijo zoper slovensko stranko. In zmagala je T a v-čar-Šveglova zveza II., 1 i b e r. .Narod o v c i" so z nemškutarji pre-vrgli slovensko stranko. Videmski Slovenci so propadli, ker niso prišli polno-številno na volišče, niti edino niso glasovali, ne sluteč, da imajo izdajice v svoji lastni črti. Tisti ljudje so torej provzročili ta za slovensko stranko sramotni poraz, ki vedno bobnajo na svojo slovensko kožo, in v znak svoje „narodne" naprednosti širijo med ljudstvom »Rodoljuba" in „Narod", blov. stranki so zadali s hudim vdarcem, ki je pa njim baje lek za njih propad pri zadnjih državnozborskih volitvah. Toliko v pojasnilo, slov. ljudstvu pa v svarilo, da se varuje judeževega liberalizma, kajti liberalni „Narodovec" niti za las ni boljši od naših nemškutarjev!" — Po teh besedah je pač vsakemu razumljivo, zakaj „Tages-post" hvalisa rovanje „Narodovcev" na Štajerskem, in le čudimo se, da so ti ljudje še toliko predrzni, da hočejo na bodočem zaupnem shodu slovenskih rodoljubov v Mariboru imeti besedo. Zdravilo za te ljudi jeSvatoplukova metla, katero naj slovenski rodoljubi krepko zavihte, ako nočejo imeti tudi na Spodnjem Štajerskem istih grdih političnih izrastkov, kakor jih imamo Slovenci na Kranjbkem! Z ljudmi, katere hvalijo liberalni Nemci in ki slovenske občine izročajo liberalnim Nemcem — nobene dotike!
Uspeh liberalnih spletk proti g. Žumru. V Gorjah je bila dne 4. avgusta popoldne volitev občinskega starešinstva in so bili izvoljeni: Jakob Žumer (Leskovec), županom ; Janez Poklukar (Žager) iz Krnice, Simen Jan (Žumerč) iz Mevkša, Miha Cop (Stroj) iz Dobrave in Andrej Sodja (Bidic) iz Zaspega, svetovalci. — Želimo, da bi vrli g. Žumer še dolgo županoval lepi gor-janski občini v njeno vsestransko korist
Iz Kranjske gore. Letos imamo izredno veliko tujcev. Pa saj je tudi lepa naša domovina! Sedaj nas posetijo tudi bratje Cehi, za katerih slovanski sprejem se že pripravljamo.
Umrl je danes v Ljubljani g. dr. Friderik Keesbacher.
Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo, katero je UBtanovil tukajšnji trgovec g. Ivan Jebačin na Glincah, se bo jutri otvorila. Več jutri.
Fzm. baron Beck je v nedeljo z Bleda odpotoval na Dunaj.
Imenovan je davčni inšpektor g. dr. I. Rupnik v Logatcu za finančnega r.ad-komisarja.
»Rokovnjači« v Dobu. Kakor nam naš poročevalec še poroča, čuditi se je izvrstnemu vspehu te velike narodne igre, ki jo je priredila pretočeno nedeljo zgolj mladina v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Zastonj so trkali na liberalna srca voditeljev ljubljanske čitalnice, da bi jim prepustila vsaj par kulis, zastonj so moledovali okrog liberalne čitalnice v Kamniku, ki jim je že vse potrebno obljubila, a zadnji tre- I notek pozabila na besedo (reklo so je baje, da so »Daničarji« zraven!), zastonj so tir- | jali od liberalnega idrijskega dramatičnega društva note pevskih točk, katere jim je posodilo v prepis ljubljansko gledališče in po katerem naročilu se je zahtevalo, zastonj so bila tri pisma in celo telegrami, Idrijčanom se ni ljubilo niti odgovoriti. Taka dejanja so vredna največjega obžalovanja in graje. Ali se tako »dela« za tako potrebno družbo svetega Cirila in Metoda. Ali se naj pa morda podpira s tem idealnost in ljubezen do domovine naši učeči se mladini? V soboto zvečer pripeljali so še le kulise iz Katoliškega doma v Ljubljani, kar so jih dobili na razpolago, tako da ni bila niti jedna skušnja več mogoča. Vzlic temu je bil izid velikanski, dve tretjini tje došlega naroda ni dobilo več prostora. Blaž Mozol ni prav nič zaostajal za ljubljanskim, Nande, Polonica, gospa Polakova, Nona, Rezika, Ureli, Boječ, France itd. izvršili so svoje uloge popolno, tako da so v velikih prizorih presegali celo ljubljansko gledališče. Posebna zahvala gre tudi slovenski intendanci ljubljanskega dramatičnega društva za garderobo, v kar je pripomogel zlasti gospod režiser Verovšek. Tamburanje je bilo izvrstno, tako da bi delalo čast vsakemu, celo najfinejšemu salonu. Zlasti navdušeni so bili prisotni hrvatski čč. gostje.
Gasilno druitvo v Škofji Loki je
praznovalo preteklo nedeljo svojo 251etnico. Okolu 500 gasilcev je bilo ob tej priliki zbranih v prijazni in gostoljubni Škofji Loki. Vse točke slavnosti so se izvršile ob velikem navdušenju, sosebno ginljivo je bilo, ko so se 9 članom gasilnega društva, ki od njega ustanovitve do danes požrtvovalno sodeljujejo, izročile po sv. maši v priznanje njihovih zaslug diplome. Ljubljanski gasilci so pri tem imeli lep vzgled in videli so, da se drugod z dolgoletnimi zaslužnimi člani — postopa drugače, nego v Ljubljani, kjer odbor načelniku neljube člane izključuje. Pri slavnosti sta svirali dve godbi, kranjska in domžalska. Slavnost gasilnega društva v Škofji Loki je bila prav lepa in občinstvo zelo zadovoljno. Banket pri Guzelju in koncert na Štemarjih sta imela zabeležiti znamenit vspeh.
Velik požar. Ravno sem Vam namenil sporočati o novih mašah in o zlati maši, pa mesto tega sporočam za danes le žalostno novico, da je v nedeljo popoldne jelo goreti na Podli p i okrog 3. ure ter je ogenj vpepelil in vničil v par urah osme r o gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja, skupaj 41 poslopij. Škoda se v trenotku še ne da ceniti, ker je nekaterim gospodarjem zgorelo sploh vse žito, kar so ga že poželi in spravili v kozolce, pa tudi že pokošena mrva. Žita iz kašč tudi niso mogli rešiti, oteli so nekateri edino le obleko, katero so imeli na sebi. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z žveplenkami. Ker je nesreča zelo velika in pomoč nujno potrebna, obrača se podpisani župni urad na vse usmiljene in dobrosrčne ljudi, da blagovolijo za prvo pomoč poslati kako podporo. Vsak najmanjši dar se bo blagovoljno vsprejel.
Župni urad v Ajdovcu pri Žužemberku.
Martin Poljak, župnik. Regulacija Save Za od notranj. mi-nisterstva odobreno regulacijo Save v km 28-7 do 29-5 pri Kresnicah in Verneku v političnem okraju litijskem bode 20 t. m. pri stavbin8kem uradu deželne vlade olertna razprava. Od na 55.000 kron proračunjenih stavbinskih stroškov bode se v tekočem letu zidalo za 30.000 kron.
Brat morilec brata. O strašnem zlo-činstvu v Lozicah, o katerem smo že poročali, se nam še piše: V Lozicah na Vipavskem izvršil se je to dni grozoviti poboj.
Brat je brata po noči na cesti z nožem tako fazinesaril, da je v nezavesti obležal. Sunil ga je z nožem večkrat v rebra in hrbet in le čudež je, da ni umrl. Med tem ko so sosedje iz postelj prihiteli k ranjencu, zaukal je morilec za bližnjo hišo ter dostavil vprašanje, ni li brat že umrl? Ljudje, ki so stali okoli ranjenca, so se tako prestrašili zverinskega glasu morilca, da so v strahu pred njim vsi zbežali. Drugo jutro so je šel pobijalec prav hladae krvi sam orožnikom prijavit in sicer brez znamenja kesanja. Ko bi omenjena brata ne pripadala liberalcem, bi planil »Narod« po nas, češ: »Glejte, taki ao klerikalci!«, kakor se je to že zgodilo, a vselej se je dokazalo, da se baš pobjalci in največji razvajenci rekru-tirajo izmej liberalcev. Nauki liberalizma ne morejo v mladini boljšega sadu roditi!
Izlet na Bled priredi 17. t. m. pevsko društvo „Adrija" iz Barkovelj.
Kongres abiturijentov. Včeraj se je pričel kongres hrvatskih in slovenskih abiturijentov v dvorani »Narodne čitalnice« na Reki.
Socijalni demokratje v Vevčah mej seboj. V Vevčah so soc.-dem. navdušeni prijatelji delitve. Toda ta njihova ljubezen do delitve traja le toliko časa, dokler ne trpi pri njih njihov žep. V ne deljo so scc.-dem. v Vevčah igrali za denar. Prišlo je pri tem do nasprotstev, ki so se razvila v toliki meri, da so si soc.-dem. skočili v lase in so si namestu denarja delili kloiute. Od tedaj je soc.-dem. dimnik obvezan. S tem so vevški soc. dem. pokazali, da oni ne bodo izvršili one točke programa, ki se ji pravi splošna delitev imetja.
Ljubljanske novice. Ljubljanska meščanska godba priredi danes v t o r e k ob 8. uri zvečer koncert na vrtu Hafnerjeve pivarne. Vstop za člane prost, nečlani plačajo 40 h vstopnine. Ker je koncert namenjen za godbene potrebščine, se preplačila hvaležno sprejemajo. — U m r 1 a je v Ljubljani gospa Ana S o s s na Mestnem trgu št. 19., ulice na Grad št. 2. pa je umrla Ana M a 1 e n š e k. — Ilmelj pri Ljubljani. Industrijec g. Janesch je pri tovarni za lep z velikim vspehom obdelal 2 in pol orala zemlje s hmeljem. — Štajerski romarji skozi Ljubljano. Danes so se peljali skozi Ljubljano štajerski romarji na Brezje s posebnim vlakom. V Ljubljani je posebni vlak stal 30 minut. Nazajgrede si mnogo romarjev ogleda Ljubliano.
Nesreča v Zagorju. Ponesrečil se je v Zagorju ob Savi delavec v premogokopu Anton Zaje. Dobil je smrtnonevarne po škodbe.
Rimske izkopnine so našli v Ptuju pri demoliranju hiše štev. 14 v Gosposki ulici.
Bankovce po 5 in 50 gld. bodo v kratkem jeli odtegovati iz prometa, ker pridejo z 2. septembrom v promet novi bankovci po 10 kron. Dunajski listi poročajo, da izide dotična naredba v nekaj dneh.
Franko Stein v Celju bode 25. avgusta od celjskih heilovcev sprejet z velikim hruščem. Priredili mu bodo tudi »slovesen sprejem« na kolodvoru, kjer bodo zastopan tudi celjski občinski svet.
• * •
Nemiri v Koloiu. Pred nekaj dnevi je prišlo do razpora mej civilisti ter vojaki. V nemiru, ki je potem navstal, so morali Btražniki prijeti za orožje. Nekaj oseb je bilo ranjenih, jeden vojakov pa jo dobil tako rano, da je kmalu nato umrl. Mej prebivalstvom mesta Kološ vlada zbog tega velika razburjenost in mestna policija ni nikjer varna pred inzulti. Prirejajo se shodi in demonstracije, mestni zastop so je že opetovano sešel k posvetu. Zahteval je mej drugim, naj vlada odpošlje vojaško pomoč in podr-žavi mestno policijo.
Cesarica Evgenija umira. Vdova francoskega cesarja Napoleona III., cesarica Evgenija, nekdaj slavljcna lepotica, umira v svoji vili v Cap St. Martinu. Raka ima na jeziku. Vsak čas utegne nastopiti smrt 65 letne žene.
Vročina in domobranci. Iz Budimpešte javljajo, da je domobranski minister baron Fejervary izdal nalog, naj se vse vaje domobranskih čet radi velike vročine odslej vrše po noči.
Znorel od vročine. V Košicah na Ogerskem vlada neznosljiva vročina, posebno v gornjih delih pokrajino. Tu je te dni neki mladi gospod na ulici znorel od vročine.
Hodil je po ulici, ustavljal se hkratu, snemal klobuk, zrl proti solncu in se smejal. Ko so ga ljudje vprašali, kaj dela, odgovarjal jim je, da mu je solnce izsušilo mozeg. Odveli so ga v bolnišnico, kjer so konstatirali, da je ta sicer jako nervozni človek od vročine znorel.
Važna iznajdba za industrijce
in obrtnike. Da se določi vsakokratna količina zraka, ki je potrebna pri kurjavi, zlasti pri segretju kotlov, je izumel poljski izumitelj Jan. Szczepanik, o katerem je prinesel naš »Dom in Svet« že davno lep življenjepis s podobo, posebno napravo Kakor znano, izloči navadni premog (pri premogu, ki ima malo plina, kakor anthracit, se seveda razplinjenje ne vpošteva) pri gorenju pred vsem plin, ter zgori najprej ogljeni vodik, potem pa preostali koks. Vodik potrebuje, da zgori približno trikrat toliko zraka, kolikor ogljenik. Iz tega sledi, da je velikanska potrata premoga, ako se kuri ves čas z ednakim prepihom. Treba je marveč prep h omejiti in uravnati po tem. Tako se štedi premog. Že ko vodik gori, treba je tedaj dovajanje zraka polagoma in neprenehoma omejevati. To je mogoče le, ako zapah pred ognjiščem polagoma pada. Kolikorkrat se premog na novo naloži, biti mora zapah, s katerim se zapira dimnik, v oni najvišji legi, ki rmogočuje popolnoma zgorenje premogovega vodika. Ves čas pa, ko se polni peč in potem, mora zapah polagoma padati. Da se zapah pred dimnikom po vsakokratnem zanetenju avtomatično, brez pomoči kurilcev dvigne, to provzroča Szczepanikov štedilnik za premog. Šeatavljen je jako preprosto in trpežno, ker ne sestoji niti iz kolesja, niti iz drugih delov, ki se radi pokvarijo, temveč le iz dveh delujočih delov, — parnega in vodnega bata — zato je zajamčena največja vztrajnost in trpež-nost. Z uporabo štedilnika se prihrani premoga pri pečeh, ki so že od prej jako ekonomično napravljene, najmanj 10%, za katere tvrdka jamči, prihrani pa se ga 15 do 18%, da celo do 25%, kakor je kotel bolj ali manj ekonomično sestavljen, to se pravi, čim manj ekonomično je kurilna naprava urejena, temveč so prihrani premoga, ako se uporablja ta naprava.
Velika konkurenca čevljarskemu obrtu se bode pojavila na Dunaju. Na Dunaj so prišli agentje neke amerikanske tovarne za čevlje ter v vseh okrajih najemajo velike prodajalnice, v katerih bodo prodajali tovarniške izdelke čevljev par za dva do tri gld. cenejše, nego je more prodajati čevljarski mojster. V dotični ameriški tovarni velja delničarje dvoje že delanih čevljev 26 krajcarjev Dunajski čevljarji delajo obupne korake, da se obranijo te konkurence.
Papeika kuhinja. Papež Leon XIII. ne vabi nikoli gostov, kakor predpisuje vatikanska etiketa. Goste vabi navadno tajnik kardinal Ilampolla. Leon XIII. je le enkrat na dan in se čestokrat posti. Tudi Pij IX. je živel zelo zmerno; enako Leon XII., ki je potreboval za se na dan 5 K in ko je izvedel, da je nepovoljno njegovo denarno stanje je rekel: »Kaj ae mi more zgoditi. Tri lire na dan mi le ostanejo in več ne potrebujem.« Inocencij XI. je imel dohodkov nekako četrt milijona kron in je izdal na leto le 3600 kron., za kuhinjo za svojo osebo je porabil primeroma le 4 krone na dan. lladrijan IV. je plačal vsaki dan okoli 10 dukatov za služabnike za 1 dukat za svoj živež. Najbolj zmeren je bil papež Inocencij IV., ki ni dal za kosilo nikdar več kot 60 vinarjev. Skoraj vsi nasledniki sv. Petra so pili le vodo. Izjemo je delal Pavel IV., ki je pil rad močno neapolitansko vino in angleški papež lladrijan IV je ostal tudi na prestolu zvest pivec, navadni pijači svoje domovine.
Sultanovi darovi črnogorskemu knezu. Sultan je še le pred dvema letoma podaril črnogorskemu knezu dragoceno la-dijo- Sedaj je sultan v Genovi naročil ladijo za 400.000 frankov ter jo bode poklonil zopet črnogorskemu knezu.
Li Hung Čang je pred dnevi opasno obolel. Sedaj se mu je stanje nekoliko poboljšalo.
Za »inteligenoo«. Odlomek iz govora Ivana Hribarja. »Slovenski Narod« je priobčil včeraj govor, katerega je po zatrdilu „Slov. Naroda" govoril Ivan Hribar pri svojem slovesnem umeščenju. Kdor natančno prebere Hribarjev govor, glavno točko v tem govoru čita ta-ko : Zvest sin svojega naroda (v zvezi z Nemci bodem deloval vedno in povsodi za njega blagor (v prvi vrsti za blagor bank), za povzdigo njegove veljavo (imenovavši Schwegla častnim članom) in za pravice (podpirajoč Tavčarja v boju proti „Naši Straži"), ki po naravnem pravu in našej ustavi gredo milemu mojemu mater-nemu jeziku (v nemškem gledališču in v deželnem šolskem svetu kamor sem v družbi s Tavčarjem poslal dr
behallerja branit te pravice.) Preživivši (kot agent) nekaj let med vzornim češkim narodom in proučivši (brez zgornje gimnazije), kaj ga je pripeljalo na njegovo sedanjo visoko stopinjo (nesebičnost takih katol. mož, kakor Rieger, ki so ga vrgli moji mlado-češki prijatelji), prepotovavši dalje (z dijetami} veliko sveta in prepričavši se, (pri banketih, pri tujih urarjih in podjetnikih), da se je le ondi položil temelj splošnemu blagostanju, (kakeršno je v Ljubljani), kjer se je upošteval napredek (z velikim deficitom), deloval bom jaz v vsestransko naprednem smislu (in tako se pod nadalnjim mojim županstvom utegnejo povišati mestne doklade). Opazujoč, kaka čuda vstvarja dan na dan pred našimi očmi človeški duh, odkar je rešen težkih spon, v katere ga je vklepalo srednjeveško mračnjaštvo (ki ob slavnih svojih stavbah ni imelo smisla za take stavbe, kakršne se sedaj z različnimi fiaski grade v Ljubljani), mračnjaštvo služeče gotovim stanovom (po katerih pa liberalci radi kaj podedovajo, da potem zabavljajo čez njih »bisago«) za utrdbo in vzdržavanje neomejenega gospodstva (s tem, da nesebično in brezplačno delujejo za ljudstvo), priznaval bodem vedno svobodni misli (če ni opozicionalna), dvigajočej se na zefirnih krilih (kot metuljček) k nebu pod oblake (torej misli, ki more vsled tega biti sam „dunst" in ki pod oblaki nikdar ne vidi solnca), snujočej in prenavljajočej (neprestano jarke in Rimsko cesto), ustvarja-jočej iz sužnjev verskega fanatizma polnopravne občane, (katerim pa nočemo dati razširjenja volivne pravice v obč. svet) in zavedne vernike, (dovolivši jim zabavo na it. 13.), prvo mesto v sodobnem življenju, (kar je popolnoma jasno iz prej povedanega).
Društva.
(Kmetska posojilnicaljubljan-sRe okolice v Ljubljani.) Bilanca za mesec: julij 1901. Activa: Gotovina v blagajni K 17.696 18. Naložen denar 612.236 79. Posojila 2,597.133-45. Vrednostne listine 4.000 —. Prehodni zneski 326 38. Inventar 910-20. Zaostale obresti 31. decembra 1900 38.010 71. — Passiva: zadružni deleži K 23 888-—. Reservni zaklad 55 916 80. Pokojninski zaklad 3 25099. Hranilne vloge 3,125.307 50. Predplačane obresti 31. decembra 1900 9.292 39. — Denarni promet K 6,357 506 ■ 95. — Upravno premoženje K 3,273.013-71.
Narodno gospodarstvo.
Dva nevarna škodljivca naših gozdov.
Prijatelj prirode nam poroča: V zadnjih dneh sem opazil v tivolskem gozdu vzlasti na mlajših borovcih in smrekah metulja, smrekovega prelca (die Nonne, Psi-lura monacha). Prejšnja leta tega prelca nisem nikoli našel, samo lansko poletje sem dobil enega samca; letos pa sem nabral že kakih trideset metuljev, večinoma samic. Smrekov prelec ima bela prednja krila z mnogimi črnimi črtami na »siksak« in belo-sivkasta zadnja krila; sameo je malo manjši in se razločuje od samice kakor večina prelcev po češljastih tipalnicah, dočim ima samica debel zadek in ščetinaste tipalnice. Ta prelec spada mej najškodljivejše gozdne kvarljivce, ki je leta 1890 pri Monakovem na Bavarskem pri Rosemheimu in Simbachu uničil vse državne gozde in provzročil ogromno škode Zanimiv natančneji popis in načine uničevanja tega škodljivca s posebnimi pripravami je prinesel časopis »Das Buch fOr Alle« leta 1891 na straneh 129 in 131. Metulj smrekovega prelca leta sredi julija in avgusta, in znese samica v lubje dreves, zlasti smrek in borov, svoja mnogoštevilna jajčeka, iz katerih se potem še le majnika prihodnjega leta zležejo šestnajstero-nogate, umazano-rumene in po sredi črno-
pasaste, ščetinaste gosenice, ki so zelo požrešne in katere izjedajo igle večinoma na sredi, dočim spuščajo drugo na tla. Tako žro do konca junija in se potem navadno začetkom julija zabubijo na deblu ali na vejah v lahkem zapredku; metulji izlete julija ali avgusta. Drevo, ki so ga napadle gosenice smrekovega prelca v večjem številu, so navadno, vzlasti smreke in borovci, usuši in so opazovanja in poskušnjo dognale, da se v taka drevesa kaj rad naseli znani škodljivec smrekov lubadar ali pisar (der Fichtenborkenkaler oder Buchdrucker, B6-strichus typographus.)
Pogosteje nego druga leta bo nahaja letos drugi kvarljivec borov veščec (der Fichtenschwiirmer, Sphinx pinastri), čegar rijasto in belo pegasta, ob zadku rogata go senica razjeda vzlasti bor, jelko in smreko. Letos je zanj gotovo ugodno leto, ker sem že pred štirinajstimi dnevi dobil popolnoma doraslo gosenico.
Zanimivo in v gospodarskem oziru važno je, da oenjeni naročniki tudi v drugih krajih v tem oziru opazujejo vzlasti glede smrekovega prelca, da se v takem kraju, kjer bi se pogosteje pokazal, začet koma in pravočasno prepreči nevarnost, ki preti dotičnemu oziroma neposredno tudi drugim gozdom. Metulja je lahko že od daleč opaziti, ker ga bela barva izdaja ; ker sedi mirno po dnevi na lubji in še le v mraku izletava, ga lahko vsakdo pokonča, kar naj vestno pri vsakem metulju tega vešča tudi vsakdo stori.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 6. avgusta. Katoliški shod v Litomericah se vrši 25. avgusta.
Brno, 6. avg. „Moravska Orlice" javlja, da češki agrarci računajo, da pridobe 36 mandatov. Trudili se bodo, da Mladočehe iz kmetskih skupin, kjer imajo doslej 89 mandatov, popolnoma izpodrinejo. Drugi zmernejši ljudje so-dijov da bo agrarna stranka pridobila na češkem 20 do 25 mandatov.
Budimpešta, 6. avg. V včerajšnji seji zastopnikov mesta Kološ je naznanil županov namestnik, da je mestni glavar Deak radi nemirov dobil dopust. Mej zborovanjem je množica s kamenji napadla mestno hišo in pobila okna. Ječo, v kateri so zaprti nekateri demonstrantje, mora čuvati vojaštvo. Položaj je zelo; resen in tudi zasebne hiše niso varne pred napadi.
Carigrad, 6. avgusta. Povodom zadnje avdijence ruskega veleposestnika Sinovjeva pri sultanu je bil tudi razgovor o položaju v Stari Srbiji. Sultan je dal poslaniku povoljno zagotovilo. Srbski poslanik Gruič je izročil avstrijskemu poslaniku Calice noto, v kateri ga prosi pomoči oziroma posredovanja v nekaterih spornih vprašanjih.
Novi-York, 6. avgusta. Predsednik zveze kovinskih delavcev je izjavil, da je pozval vse člane zveze, naj delajo nato, da se stavki pridružijo vsi delavci in zatvorijo vse tovarne kovinskega trusta.
Bruselj, 6. avgusta. V Vilmersine je pod predsedstvom Knigerjevim zboroval burski odbor, ki je sklenil odpo-slati v London protest proti uporabi črncev v burski vojski.
Umrli so:
3.	avgusta. Makso Gruntar , sprevodnika sin, 5'/i meseca. Vodovodna cesta 24, črevesDi katar.
4.	avgusta. Ivan Sitar, dninar, 40 let, je v Ljubljanici utonil.
V bolnišnici:
31. julija. Josip Anderlik, uradnik, 28 let, endocarditis acuta.
1. avgusta. Terezi;a Kavči«, gostija, 69 let, osta-relost. — Frančiška Kermelj, mizarja hči, 2';, leti, jetika.
Žiitiie cene
dn6 5. »vgusta 1901. (Termin.) Na dunajski boni:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen......K	8-28	do
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8 62	„
Rž za jesen........n	7-09	„
„ „ pomhad 1902 ............7-38	„
Koruza za septemberoktober . . „	6 68	„
. maj-junij 1902 . . . „	542	„
Oves za jesen.......m	6-62	.
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober......K	812	do
, „ pomlad 1902 . . . . „	8 48	„
Rž za oktober.........6 75	„
Oves za oktober........6"30	„
Koruza za avgust......„	5-23	„
. „ september.....„	o-33	,
„ maj 1902 .......513	„
(Effektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7-70	do 8 50
južne žel.........8 05	„ 8 40
Rž	„ „........715	, 7-35
Ječmen „ .........710	„ 950
„ ob Tisi.........6-80	„ 8-50
Koruza ogerska.......„	6-65	„ 5-75
Cinkvant „ .......„	675	„ 7-10
Oves srednji..........7-45	, 7 65
Fižol........................7 75	„ 10-C0
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
8 29 864 7-10 740 5 64 5-4 8 663
813 8-49 6-76 6-31 5-24 634 514
3 3	Ca« opa-levanja	Stanje barometra ? mm.	T«mp.-ratar» po Oliiju	Vetreri	Nebo	Us i*' >
5] 9 zveé.		733 1	20 9	si. jzah.	del. oblač	
6	7. zjutr. 2. popol.	733 3 732-0	16 6 20- i	sl. jzah. si. svzh.	pol oblač. oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 20 7'. normale: 19 5'
Fran Mikolič Marica Mikolič roj. Lušin
poročena.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1901.
Mesto vsacega obvestila.
753 1-1
En premogokop
obstoječ iz 8 jamskih mer, okrožen s 37 pro-stosledim, tik železnične postaje blizo Ljubljane, ugodno in cenó odkopavanje, rudarsko-uradno konstatiran in na 40.000 K cenjen dober antracitski črni premog, se radi druž-binskih razmer in naglega odpotovanja za vsako ceno takoj proda.
Z lastnikom se govori v Hotelu pri slonu v Ljubljani soba st. 52, vsaki dan od 11 do 12 in 3 do 4 ure, toda le do 8 t m opoldne	743 2-2
Plinati oseelri ^rfT^Slf!
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti pov/elju. 22á 24 11—1
Trgovski pomočnik
izurjen v stroki manulakturnega in špecerijskega blaga, želi vstopiti v večjo trgovino na deželi.	733 4-3
Prijazna vprašanja na upravništvo ,Slovenca'.
Priporočljivo nalaganje glavnio.
4° kronska zastavna pisma
Ta pisma so postavno dopuiöena za plo-donosno nalaganje alrotlnskih, ustanovnih in depozltnlh denarjev, pa tudi za sluiblne in vojaško - ženltblne kavcije; so prosta rent-nega davka, pravilno pokrila po hlpotečnlh tlr-Jatvah ter zavarovana po akoljskem kapitala 8 milijonov kron.	123 3-2
.ÄÄ. „MBRCUB", Dunaj,
I., Wollzeile 10, IV., Wieden. Hauptstrasse 14, VII., Mariahilferstras.se 76, IX., Aiserstrasse 32.
754 3—1
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1902 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje podprte z naci-jonalo, ubožnim listom ter izpričevalom o dovršenem 3. razredu realke, gimnazije ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti, in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20- septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenje predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1901.
Ravnateljstvo trgovinske šole.
Arfur fl\ahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Hiša ,Gostilna Triglav' v Lescah
je na prodaj, ali pa se sprejme
« « » * gostilničar * * « *
kateri je v tem strokovnjak. — Več se izve pri
732 3 _3	Adolf Hauptmann-n v Ljnbljani.
Dunajska borza.
Dni 6. avgusta.
Skupni državni dolg v notab.....99 -
Bkupni državni dolg v srebro...... 98 95
Avstrijska zlata renta 4•/„.......118 65
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95-85
Ogerska zlata renta 4°/0........118 65
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... 93 50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1665 —
Ireditne delnice, 160 gld....... 639 -
London rista .......... 239 63
MamSki drl bankovci u 100 m. nem.dri.velj.117-22'/,
20 mark.............23-46
20 frankov (napoleondor).......19 03
Italijanski bankovci.........91-15
C kr. cekini........................11-32
Dni 5. avgusta.
3-2°/0 državne srečke I. 1864, 250 gld.. . .	188 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170*80
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	20?- -
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	95 50
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144-25
Dunavske vravnavne «rečke 6°/„ •	267'—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-26
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	430-—
» » južne železnice 8°/0 .	346 —
» » južne železnice 6°/0 .	121" —
» > dolenjskih železnic 4°/, .	—' —
Kreditne srečke, 100 gld..............388 50
4% »rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	47-35
Ogerskega » , » 6 » .	24 60
BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld.....16 25
Rudolfove «rečke, 10 gld............68- —
Sa'move srečke, 40 gld........201" —
St Gen6is srečke, 40 gld................234 —
Waldsteinove sreeke, 20 gld.......388 —
Ljubljanske srečke. . . .......60 —
Akcije anglo-avslrijsice banse, 200 gld. . .	268 75
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t .	6835 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........855 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	87 50
SploSna avstrijska jtavbinska družba . . .	144 -
Montanska družba avstr. plan......416 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	430 —
Papirnih rubljev 100 ..................253 —
Nakup in prodaja »sakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Šavarovanja Za zgnbe pri Irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvriitev narodi! na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
H I! K € II
I., VlolIzBilR 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasso 2.
éé
■
' PojaiL.Ua ~&tt v vseh gospodarskih in tlnnnfinih stvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklli vrsdnsstalh papirjev in vestni -viti za dosego kolikor je mogoče Tisočega obreatovanja pri popolni varnosti naloženih (rlarnio.