Posamezne Številke* K Navadne Dii ob nedeljah D, -TABOR" izhaja vsak c n c dal je in premikov, ol datumom naslednjega dm mesečno po pošti D 10*-tcmstvo D18*—, dostavi j« D 11*50, na izkaznice L inserati po dogovor Noroca ce pri upravi »TA1 MARIBOR, Jurčičeva ulica o Posamezne številkes Navadne Din —'*75t ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari-bora, Jurčičeva ul. st. 4, L nad* atropie. Telefon intarurb. St 278. UFRAVA »e nahaja w Jurčičevi ulici št- 4» pritličje^ desno- Telefon št. 24* — SHS poštno čekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae M o*Lra. — Rokopisi le n« načajo. Ufo: m. Maribor, sobota 11. novembra 1922. Številka: 256. Zbi žursje s Poljsko, j Finančni odsek dovolil kredit za nakup hiš za mariborsko oblast Te daii jo naša posebna delegacija wapisafa trgovinsko pogodijo s Polj-°. Pogodba je sklenjena na široki ?.GsPodarski podlagi. Odslej se bodo na-^oiiavodi, zlasti češplje, vino, koruza jn ttrugi poljedelski produkti veliko la-41 e izvažali na Poljsko, mi pa bomo važni; iz Poljske mineralno olje, sol, sksitilno in strojno blago, j.- v0 &'°spodarska stran te pogodbe, * si ja sicer ne moremo misliti brez ®ar«,vnih težkoč, zlasti če uvažimo pro-■®i6tne zapreke, katera pa vendar po-j‘?6Qf Plnis v našem gospodarskem živ-Zanima nas tudi politima stran Hrzanja s Poljsko. Ne udajamo se ^'Slavističnim sanjarijam, verujemo Pa resno in odkrito v novo Slovanstvo, utker ga vidimo nastajati na raavali-8«, ki jih je zapustila svetovna vojna. Aot realni politiki moramo le poadra-da so so med Poljsko in našo dr-avo utrdili gospodarski in politični ^ liki. Poljska sicer še ni član Male antant e, vendar pa med njeno in našo zu-^?'a3° politiko ni takih razlile, da bi no H uiogoč enoten nastop v glavnih - ec*narodniii zadevah. To jo Poljska f9 epetovano posvodočila na zadnjih °nferenca.h smo preverjeni, da lx> ^’ed0ei|a tudi v bodoče, jr poljska ima velik vpliv na baltiške ■rssarve. Mi si moramo le želeti zbliža-'i Estonijo, Letsko in Finsko. Polja-Vaf<- v ltejn oziru dobri pojredo- ■■tft . ■’ ffro za gospodarsko in- “avno bilo v našo korist, '1) ini v^e^- n®®® pridelke stalno na j^^Kkem te®«. Gre tudi mnimi masami vzhoda. Masary.k V, Ze ^d vojno, v svoji knjigi »Nova Vr0Pa«c, zasnoval zvezo vseh malih |^odov tega ogromnega pasu od Sejnega morja do maloazijskih' oba!, je + "utopična, toda za uresničenje ***• mnogo časa in političnih izku-v,.-1, ki jih miladi narodi dobivajo le **gama in s težkočami. Toda Masa-& n '^V-a k°neePcija še živi. Prva etapa s,^je zveza med češkoslovaško, Jugo-j31 Romunijo. Druga etapa je Malo antanto in Poljsko ^ijo = 86 ^^žarnje med Jugo3la Odobrene vojaške nabave. — Dr. Ninč ič za izključenje Turkov Iz Evrope. Beograd, 10. novembra. (Izvirno.) Včeraj popoldne se je vršila seja finančnega odbora, na kateri se je obravnavalo več važnih vprašanj. V debati o kreditu v anesku 3,600.000 dinarjev za beograjsko univerzo, je izjavil posl. Spaho, da bi se s tem polovica celotnega kredita, Id je določen za. podobne namene, žrtvovala samo za beograjsko univerzo, dričam se z Bosno in Hercegovino postopa mačeh insko. Na to je minister za javna dela zalite val za zboljšanje cest v Srbiji kredit v znesku 10 milijonov dinarjev. Dr. Spaho je tudi tu ugovarjal, češ, da vlada zanemarja druge pokrajine. Oba kredita sta bila. dovoljena. Povrh tega je bil dovoljen kredit za nakup poslopja, v katerem bodo nameščeni uradi mariborske oblastne uprave. Ker pa je dr. Korun ugovarjal, češ, da bi se to poslopje dobilo za 1 in pol milijona, ne pa za 2 milijona, kakor se zahteva, je bil definitivni sklep preložen na prihodnjo sejo. Včeraj zvečer pa je bil ta kredit v odsotnosti poslanca dr. Koruna, sprejet; proti je glasoval med drugimi tudi predsednik Veljikovič. Finančni odsek je razpravljal nadalje o kreditu v znesku 800 milijonov dinarjev za nabavo vojaških potrebščin ■ter je pooblastil ministrski svet, da izvrši vojaška naročila v obisegu tega Kredita'. -Finančni minister bo izstavil >v to s vrh o državne bone. Tretji člen itega zakona Stopi v veljavo, kakor hi tno ho kralj podpisal zaton in ga bo vlada objavila v »Službenih novinah«. ki so stopili med razpravo v dvorano. Vojni minister je v kratkih, črtali označil zunanjo situacijo naše države. Daljši govor jo imel zunanji minister dr. Ninčič, ki je govoril o odnošajih naše države do Madžarske, Bolgarije in Turčije. O orijenitskem vprašanju jo izja vil, da je v zadnjem času zelo resno. Turki so s Kemal pašo ustvarili tako situcijo, da bomo morali zopet zahteva’ ti, naj se Turke popolnoma izključi iz Evrope. Po dr. Ninčičevem poročilu se je razvila živahna debata; govorili so poslanci Jankovič, Lazič in Spaho. Seja je bila na to prekinjena: in se nadaljuje danes oib 10. uri. Zastopniki opozicije imajo eno uto pred sejo skupno posvetovanje, na katerem se bodo posvetovali o tem vprašanju in sprejeli končne sklepe. Do 4. ure popoldne mora financ ni odbor rešiti 'to vprašanje in naznaniti svoj sklep parlamentu, ki se ob tej uri sestane K skupni seji. Z ozirom na resno 2unanje-po! itično ■situacijo pričakujejo politični1 Krogi današnjo parlamentarno sejo s posebnim zanimanjem. . je. ■ Sporazum z Grško glede Soluna. Vpis 521 Bolgarijo. Razvoj bo prinesel še 1 ^daljnih uspehov. i^anje s Poljsko mm odpira novo >?f.^aWnih uspehov. iDei. ^,anje s Poljsko n.. _ ___________ H* sJ?®ktivo v Irodoenost. Uverjeni smo, ^ 80 I-**____j..- j..,-. A tene, 10. novenvbra. (Izvirao.)' Zunanji minister Politi« je.izjavil na povratku iz Beograda, da so njegova pogajanja z Jugoslavijo prinesla ugoden rezultat. Dosežen je sporazum glede jugoslovanskega predloga, naj bi se ustanovila svobodna cona, ki bi segala od meje pri Skopi ju pa do Soluna; Skupna politika Jugoslavije in Grške mora imeti tudi skupen cilj: namreč obiranitev status quoa. S tem je izpol-njeaa jugosloviens'ka želja, da bi bila železniška proga Beogi-ad—Skoplje—■ Solun pod j ugoslo vensko kontrolo in da bi Solun QX!stal jugoslovenska luka. Za to ceno dObi Grčija pomoč proti turškim eventuelno tudi bolgair0kim aspiracijam. . , ,. Turki se umikajo. :na tej Podlagi delalo dalje. — nami in Poljaki ni bilo nikdar na-W[v ; današnji položaj nas z nujno ^ Političnega razvoja, sili na skup-Poljaki se morajo otresti aristo-^ferif ga ^o^a^tizma, ki jih je motil .^0,]^ osvobojen jem in ujediujenjem j • romantizem je šel tako da-j s?. še do nedavna iskali eavezn i-^iŽn'1«‘ Madžarskem, J\Ii zapadni in i ^ Pa se bomo otresli zasta-Jšfcal n j ,^a romantizma, ki je V® Hr^'S'° v imperijnlisfi- ko rfvirs11;ie-.Ruski narod preživlja veR-cijo, iki bo globoko vplivala Pred sporazumom glede orijentske Iton. ference. — Nota sovjetske vlade. O a r i g ar a d, 9. novembra. (Izvirno.) Tekom včerajšnjih pogajanj z zavezniškimi generali je izjavil Befit paša, da žele Turki, da bi se našel v vprašanju Carigrada nekak modus vivendi. Refit paša upa, da. se bo napeta razmerje, 'ki vlada v zadn jih dneh v Carigradu, kmalu poleglo in da, se bodo dosegli povoljni uspehi. London, 9. novembra. (Izvirno.) Lord Cuirzon je izjavi!, da bi pomenilo uresničenje kemalističnih načrtov, to je izgon kristjanov iz turškega ozemlja, naravnost opustošenje Turčije, ki bi se z mahom izpremenila v puščavo. Z ozirom na resen položaj so angleška, francoska in italijanska viada neprestano v stiku. Pričakovati jo, da se bosta Anglija in Francija v kratkem zedinili glede oiienteke mirovne konfet renče. P a r i z, 9. novembra. (Izvirno.) Kakor poroča. »Matin«, je Poincare včeraj sporočil angleški vladi, da smatra ‘20. november za. najkasnejši rok za sesta-neik orijeiiitske mirovne konference K Lausanni. London, 9. novembra. (Izvirno.) Zastopnik sovjetske vlade je danes predal novo noto glede orijentske mirovne konference, v kateri ugovarja zoper to, da bi se pripustilo Rusijo samo k ob-ravaa-vam glede »lor^ikiji ožin. dooim hi bila o’d' ostalili pogajanj izključena; Odločno zanika vesti in trditve, da vodi sovjetska. Rusija caristično politiko, ki stremi za tem, da bi prišla Turčija pod tujo vlado. Sovjetska vlada vztraja odločno na tem, da se pripuste K konferenci tako Rusijo, 'kakor tudi U-krrajino in Gruzijo, ki naj se udeležijo vseh posvetovanj. L o n d o n, 9. novembra . (Izvirno.) Angleška vlada bo odgovorila na noto sovejetske vlade glede pripustitve K mirovni konferenci v Lausanni še le' ‘po posvetovanju z vsemi zavezniki. Stoji pa na stališču, da je konferenca v Lausanni >v prvi vrsti posvečena zopetni vzpostavitvi miru med zavezniki ? in Turčijo, s ikatero živi Rusija itak v miru in prijateljstvu. Rusija bo zainteresirana še le na prihodnjem sestankuj na katerem se bo razpravljalo o morskih ožinah in na kateri ho vabljena [ tudi Rusija. •—o— BORZA’. Čarih, 10. novembra^ (Izvirno.) Predborza, Pariz 35.80, Zagreb 2.22, London 24.43, Berlin 0.09, Praga 17.50, Italija 23,60, Newyoric 547.50, Dunaj 0.0074, žiig. krone 0.0076, Budimpešta 0.22, Varša<*«, 0.035, Sofija 3.75, Buka-3.40. na njegovo politično orientacijo. Ka-.. korkoli so med Poljaki in Rusi glofboka; obmejna nasprotja, talko je verjetno, da se bodo dala ta nasprotja odpraviti, če se politična, srtremjenja obeh narodov postavijo na širšo podlago, ki ho y, slda-du s svetovnim Q?oložajem. Poljska je ravnokar prebila težko politično krizo: volitve. Rezultati še niso znani in politični položaj je vsaj v tem trenutku še negotov. Vsa zna^ menja pa kažejo, da bodo ojačene nacionalistične skupine, ki se zavzemajo ra*! 'ja v.ničevo senco; a Tunki niso po-pustili, izobčili so te žnske, ki so se pregrešile zoper najsvetejše —- ZOIW vero očetov. Koliko.večji greh SJ' državmiit SOJf?:r - Se^'ai K©malovi _j. .. ^odstranitvijo majvisjega Predstavnika m čuvarja te vere carigrajskega sultana in kalifa! In ven* oar se ,ie zgodilo! . V na.jno^ši dobi zgodovine se sfdi, .ie mogoče vse, tudi ono, česax bi si po« mogla zamisliti niti najiujnej-sa fantazija, Ta doba zgodovine je razrušila stoletne in tisočletne države* o Stran B, ažateriih' so 30 mislilo 3a bodo stale večno; uničila je celo narode, pomorila mi-fligone in milijon ljudi, odstranila stoletja in tisočletja stare vladarsko rodbine in storila je svoj veliki, naj večji čudež tudi v Grijientu, vrgla je sultana. Zgodilo se je; in sedaij je prvo, kar nas zanima vprašanje: kaikšne posledico bo imela odte^anitov sultana za Turke in za muslimane sploh? Na to vprašanje je težko najti pravi odgovor, kajti ta odgovor bo dala komaj bodočnost; vse, kar bi se danes sklepalo, bilo bi le prerokovanje. No, včasih tudi prorokova-nja niso docela brez verjetnosti, posebno ako silone na opazovanjih in logičnih zaključkih, zato bodi tudi nam dovoljeno izreči svoje mnenje. Dogodek, kakršen je odstranitev sultaimata, ne io mogel ošteti za Turčijo brez dalekosež-nih posledic; te posledice pa se bodo mogle kazali le v smeri napredita, kajti odstranitev sultana pomeni obenem odstranitev največ jo ovire turškega napredka. Sultan je bil spočetka sicer gonilna sila in največja moč turškega, zmagoslavja, toda to je bilo tedaj, ko Evropa še ni stala v kulturi za stoletja nad Orijentom, danes je drugače, danes je bil sultan coklja., kajti bil je tista ovira, ki je držala Turke na oni stopnji kulture, na kateri so so nahajali ob svojem prvem vstopu v zgodovino, dočim se je Evropa, osvobojena svojih srednjeveških ovir, dvigala in dvigala do današnje stopnje. Turki, posebno evropsko vzgojeni, so že d*vno čut ili, da je treba ali dohiteti Evropo, ali pa izginiti; zato so se tudi vsi notranji boji Turčijo zadnjih desetletij bili v tem pravou: na eni strani krčevito oklepanje stare vere, na drugi boj za svoboden kulturni napredek. Najmočnejša trdnjava starovercev je bil ravno sultan in zalo je bilo treba odstraniti najprej tega. Pristaši napredne smeri so zmagali in ga odstranili. Pot k modernemu razvoju je sedaj prosta. Modernemu, kulturnemu razvoju Turkov in muslimanov pa stoji na poti kljub odstranitvi sultana, še vedno mnogo ovir. To ovire so večinoma nakopičene v veri in dokler ne bodo odstranjene tudi te, napredku ne bo od-Iprta docela prosta pot. Toda ako upoštevamo, da se Turki niso strašili odstraniti glavne ovire, sultana, potem smo- lahko uver jeni, da se tudi odstranitve ostalih oviT ne bodo bali. V bližnji bodočnosti jp v Turčiji torej pričakovati še nebroj novih reform. Zato pomeni odstranitev sultana za Turke in za muslimane pričetek docela nove zgodovinske dobe: dobe izenačenja z evropsko kulturo. Kako se bo to izenačevanje vršilo je sicer še odvisno od raznih okoliščin, vendaT pa je gotovo, da ne bo ostalo omejno le na Turke same, ampak bo imelo močan upliv tudi na drugo muslimanske narode. Zato je »t a' Bosi o^rmaim Budyard Kipling: Zdravnik hiše. (The Honse Surgeon.) Iz angleščine prevedel K. P. (Dalje). »Ali en samomor v obitelji še ne zadostuje? O Bog, prizanesi in pomozi inarn! Kaj takega bi ne bili mogli verjeti o meni!« je zakričala. »Vse je tako ‘kazalo. Lej, ali ne misliš« — Baxterjev prst ji je migal pod nosom — »ali ne moreš misliti, da je nboga Nežica delala isto stvar, ko je padla skozi olkmo?« »Ptrarv talko grlo je imela,« je trdila gospodična Liza. »Znaki so bili ]x>vsem enaki. Ali se ne spominjaš, Marija1?« »Kje je bila njena spalnica?« sem (vprašal Baxterja bolj. potihoma. »Nad južnim tremom; okno ima na 5@r»lišče za tennis.« »Baš skozi isto Okno sem tudi jaz skoro padel, ko sem bil prvič v Hoime-eeroffu — in sem okno odpiral, ker sem si bil zaželel čistega zraka. Podokujak iVam seže komaj do 'kolena,« sem dejal. »A]i si čula, Marija? Marija, ali ou* [ješ, kar goapod pripoveduje? Ali nočeš verjeti, da^ se je moralo pripetiti tudi ubogi Nežici tisto noč nekaj takega, kar se jo noooj skoro tobi dogodilo? Za Boga, Marija, ali nečeš verjeti?« Dolgo je bilo vse tiho, le kotlič je klokotal. »Ko bi imela dokaze — lio bi imela to za nas Evropejce zelo važno, kajti s tem stopa za nas orijentska opasnost v čisto nov stadij-. Orijentalski muslimanski narodi nam kot skrajni konservativci kljub vsemu versko-fanatič-nemu sovraštvu niso bili nevarni, ž njimi smo kot kulturno neprimerno jaeji lahko obračunali, držali jih v šahu. Napredni orijentalski muslimanski narodi pa se bodo borili proti nam lahko z enakimi sredstvi, ne le z verskim fanatizmom in fizično silo, ampak tudi s kulturno močjo. Vsled toga se zdi, da so da prerokba o posledicah odstranitve sultana kratko in jedrnato označiti najbolj s tem, da pomenja: Pričetek konca evropske nadvlade nad Orijentom! Iz razburjenja, ki ga jo povzročila odstranitev sultana v Parizu in v Londonu, se da. sklepati, da se Francozi in Angleži tega tudi prav dobro zavedajo. Politične vesti. * Izdajalski klerikalizem na Slovaškem. Slovaški klerikalci so uvideli, da ne bodo mogli s pomočjo »avtonomije« odcepiti Slovakov od Čehov, zato so začeli zadnje mesece z očitno veleizdaj-niško akcijo. Hlinka in njegovi prijatelji nič več ne prikrivajo, da bi rajši videli Slovaško pod »katoliško« Madžarsko nego pod »liberalno« Češko. Hlinka, Ju-riga in drugi podobni tiči se ne sramujejo celo v parlamentu očitno lagati, da je bilo Slovakom pod Madžari boljše kakor jim je sedaj v češkoslovaški republiki. To je tako očitna laž, da jo lahko vsak otrok ujame z roko. »Slovenskv Dennik« je te dni objavil nove dokumente Hlinkovega izdajstva. Madžarski a-gent Unger (klerikalec) na Dunaju je poslal grozilno pismo poštenemu klerikalnemu poslancu Brabcu, ki noče biti sokrivec sramotne Hlinkove akcije in je izstopil iz slovaške ljudske stranke. Drugo grozilno pismo je sprejel opat v Zilini Anžička, trezno misleč duhovnik, ki tudi ne odobrava Hlinkovih pustolovščin- V tem pismu povdarja zloglasni Unger, da pridejo oni Slovaki, ki nočejo razbiti jedinstvo Hlinkove stranke, na listo narodnih zločincev, s katerimi se bo obračunalo, ko pride pravi čas. Ta pisma so nov dokaz, da je Hlinka s svojo klerikalno stranko naravnost v madžarskih službah. Do tako sramotnega izdajstva je privedla politična strast katoliškega duhovnika — fanatika. Seveda je ta naprednost prava klerikalna naprednost in morala čisto katoliška morala! * Angleški glas o mednarodnem položaju. Lord Curzon je imel v Cityju daljši govor, v katerem je dokazoval, da se da evropski mir zagotoviti edinole tako, da zavezniške države še nadalje postopajo skupno. Govornik se je dotaknil vprašanja francosko-angleških odnošajev in je opozarjal, da je vsako njegovo potovanje v zadnjih mesecih dokaze«, je vzkliknila in zagnala glasen jok. Baxter mi je pomignil in izmuznil sem se iz sobe. Do zore sem bedel in ugibal o nemi stvari v Holmeserottu, ki bi ljudem tako rada nekaj povedala. Črtel sem gospodično Marijo iz vse duše, kakor bi jo (poznal že dvajset let. Toda čutil sem: ne živ no mirtev bi ne hotel, da me proklinja. Ko sem srečal gospodično Marijo opoldne v parku — sedela je v svojem naslonjaču, Arthurs jo je vozila, Bax-in gospodična Liza sta hodila ob. strani — mi jo le bilo neizmerno težko najti prave bsede. »Ker Vam je zdaj vsa stvar znana,« mi je šepnil Baxter, ko je minila prva zadrega radi ponovnega sestanka izza sinočnjega dogodita, »Vaan moram rudi svojega dobrega imena povedati, da moja uboga se«! rana sploh ni umrla v Holmexroftu. Bila je že mrtva, ko so jo našli zjutraj pod oknom. Baš mrtva.« »Pod tisto kalino v vrtu pod oknom?« sem vprašal, ker sem se mahoma spomnil krivenčaste grdobe. »Vprav tam. Padla je na drevo in ga zlomila, A nihče ni umrl v hiši, dokler je bila naša. Glede toga si ni treba beliti glave. Gospod M’Leod jo nameknil tisočak za to, kar ste imenovali ,neoma-deže va.no zdravstveno izpričevalo’. — Mojima sestrama je nameček le koristil. Kot njun odvetnik sam bil dolžan, ga jima priboriti — in najsi mi je bilo so tako neugodno* ^ **■ prineslo kak’ uspeli. Upati je, da repara-cijski problem ne bo rešen s silo, marveč s pogajanji. Lord Curzon ne bo pod nobenim pogojem pripomogel, da bi se Nemčija kakorkoli odtegnila s svojim obveznostim. 0 položaju v Carigradu in na bližnjem vzhodu sploh je lord Curzon mnenja, da je pritisk angolskih nacionalistov neopravičen ter pomeni žalitev zaveznikov. Glede zahteve generalov in vrhovnih komisarjev, da naj se proglasi nad Carigradom obsedno stanje, je dejal lord Curzon, da so sc že vršili razgovori s francosko in angleško vlado. Francija je odobrila postopanje svojega generala in vrhovnega komisarja; nedvomno bo to storila tudi Italija. Zato bo za Anglijo boljše, če bo trezna in zmerna. Anglija bi bila voljna položiti v Lausanni tudi kako žrtev na oltar miru, vendar pa mora Turčija uvideti, da ima vse svoje meje in da mi ne moremo plačati miru s tem, da se damo ponižati in onečastiti. Turčija se bo morala prepričati, da Anglja in zavezniki predstavljajo skalo, ki jc ne bo mogla zlomiti. * S komunističnega kongresa v Moskvi. Udeležencem kongresa komunistične internacionale v Petrogradu, ki so dne 8. novembra zjutraj dospeli semkaj, je bil prirejen svečan sprejem. Včeraj, na obletnico oktoberske revolucije sc je vršila na Rdečem trgu vojaška parada. Trocki je imel ob tej priliki govor, iv katerem je povdarjal, da kapitalistične države, izvzemši Nemčijo, izžemajo današnjo Rusijo, ki pa se kljub temu razvija in napreduje. Sovjetska Rusija takoj zniža svojo armado, čim se izjavijo za to tudi ostale države. H koncu je povdarjal potrebo tesne združitve sovjetskih kmetov, ker bo le na ta način mogoče doseči skupni ideal bratstva, svobode in kulturnega napredka. Dnevna kronika. — O »zatiranju« Nemcev v Sloveniji. Novosadski »Deutsches Volksblatt« je povzel po nekem berlinskem listu — ime iz neznanega vzroka zamolči — tendencijozno zavito poročilo o zatiranju Nemcev v Sloveniji. Iz tega poročila izgloda, da so Nemci pri nas brez vsakih pravic in da se jim godi kakor Izraelcem v babilonski sužnosti. Da se take legendo širijo kje v daljnem Berlinu, se ne čudimo; prava drznost pa je, da jih pregreva nemški list v a jugoslovanskem ozemlju. Tukaj v Mariboru najbolj čutimo, kako se razvija nemški kapital in koliko dobička imajo od novih gospodarSko-političnih razmer ravno oni, ki so bili pred leti naj več ji^ priganjači za Nemško Avstrijo. Značilno je, kaj Nemce boli V naši državi: v navedenem članku tožijo, da ne smejo u-radno rabiti nemških krajevnih imen. Imel sem važnejšega posla, kakor se prerekati z Angležem, ki govori o svoji dolžnosti. Pritegnil sem torej svojemu eolicitatorjn. »Sestrina smrt se jo morala Vaših seatran silno dojniti,« sam nadaljeval. Naslonjač je škripal tik za. menoj. »Neizrečeno,« je šepetal Baxter. — »Noč in dan sta bili zatopljei v težke misli, vedno sta ugibali o zagonetnem slučaju. Ni čuda. Ako je bila njuna domneva o samomoru uboge Nežico upravičena., je bilo dekle večno pogubljeno!« »Ali ste tudi Vi uverjeni, da se jo sama končala?« »Ne, hvala bodi Bogu! Nikoli nisem bil! In po včerajšnjem dogodku vidim popolnoma jasno, kaj se jo pripetilo ubogi Nožiči. Tudi ona je imela grlo naše obitelji. Mimogrede Vam povem, da Vas ima Marija za zdravnika Sicer bi ji ne bilo pogodu, da ste bili v njeni sobi.« »Prav dobro. Ali jo sedaj preverjena o smrti svoje sestre?« »Vse bi dala zato, da bi mogla verjeti; a trda ženska jo in če riješ vedno le v en smeri po duši, izriješ sčasoma globok roy. Včasih som so bal za njeno pamet — z verskih nagibov, veste. Lize niti ne jemljemo v poištev. Kokošjo pamot ima. Vodno jo jo imeila.« V tem hipu me pokliče Athuro k naslonjaču in k opustošenonuu obrazu go.*«>odične Marijo Mouiltrie, ki se jo skrival pod pleteno šetjandeko volneno OfeTkkVjIU-OO. ' v ~ \ n: novembra «2^ To je eklatanten dokaz njihove zagii zenosti; dokaz, da še vedno mislijo ^ stari nacijcnalni boj za krajevna u11 na. V ničemur se niso spremeni-'1 m s tudi ne bodo, dokler ne bo siovens ^ večina z organiziranim gospodarji delom zavzela najmočnejših go«pocu> skih postojank, ki so še v nemški P° — Uvoz našega tobaka v Če-i-oslo- vaSfto. Češkoslovaški generalni k°nzl lat v Beogradu jo objavil, da sme,!0 P® niiki im Jugcslavjje imeti pri vstopu češkoslovaška tla samo 50 gramov baka ali 50 cigaret; večja množina zacarini. - , . — Novi davki. Pred zakonodajnim odborom se nahaja osnutek davčnega zakona, ki predvideva na vise staro predvojno stavbe m sj ' 10 odstotkov za invalide, 30 odstop ^ pa iraeposrednega davka; nove stav e1 davka proste. V Beogradu priprav lastniki starejših poslopij — kakor P'-'' roča »Preporod« — velik protestni s proti temu novemu obdavčenju. — Pred kongresom dobrovoUcjv. Prometni minister jo dovolil vsem u ležencem kongresa dobrovoljcev P1’0.® vožnjo na progah državne Kongros so vrši 12. novembra v gradu. Na dnevnem redu jo zlasti vp šanje agrarne reformo. v — Posnemanja vredno delo za j® . rojake onkraj meje. Akademski »Janušič« jo začel originalno akeU0^ našo rojake onkraj državnih meja-Jelačičevem trgu v Zagrebu je fl.a^ stil veliko škatljo, kamor polaga o stvo prečitane časnike in knjig0-brani materijal klub »Janušič« 0 -nCH Ija dnevno onim posameznikom v zemstviu, ki so na talcih mestih, c a.fl pridejo lahko do naših knjig in ^ ki se zavežejo, da jih bodo portem o jali dalje. »Janušič« odpošilja knjige večinoma v Istro. Priporoča^ itudi slovenskim narodno-obraim^^ ^ organizacijam v naših mestih, dejo akcijo po »Janušičevem« ^ časniki so jutri brez pomena,_ roškem pa bi lailiko mnogo priiP^j31^ k utrjevanju narodne zavednosti- — Jugosl. akad. društvo v Zagrebu je izvolilo na semestra. ^ obenem zboru, vršečem se dne * ' vembra 1923, sledeči novi odbor- _ 0(j„ sodnik Švajger Drago, cand. med-! P j predsednik Punčuh Vladlo, tajnik I. Volbank Josip, candv II. Kozino Makso, stud. med. v gajnik Lenart Davorin, stud. mocti^ gospodar Silan Stanko, cand. ^ * t\ '■ knjižničar I. Žagar Bogdan, ca-n«- , for.; II. Kajfež Drago, cand. arhivar Žgur MaJks, stud. medi; o® j va namestnika Krajnc Josip. Jurhar Prane, cand. ing. for.? r&v ja Grahi i Ljubomir, cand. i®?* Krašna Ivan, stud. rez. com. »Upam, da Vas ni treba spom. - ^ Vaše stanovske obvoze — treba brezpogojno molčati,« 3® f nela. »Le bedastoča mojega brat j. in moje sestre je kriva, da ste d° prhnila je kakor konj-_ . i ja » Prosim, nikar jo vznemiri * dejala Arthurs za stolom, , ,. gjCe? »Draga gospodična MouJltnO' mi je le to znano, kar sem vido‘> se Vam zdi v slučaju Vaše s^Sya^eiiI tragedija, morem smatrati lastnem svodoštvu tako rekoč lo srečno naključje — za grozno ^ — a vondar nepnibitno dok«®®0 ključjo.« TartL-v -z)co 3. del sltOzenj. Ni^ko —• grobno ^ ji in apasno. To bi Vos proveri1 > prigovarjal. .. .. -^tii ^ »Ali Nežica jo sijala v tis in leta,« mi jo segla v - ■ (Dalje ]>r II. BOVtlriDM T92ti* r*m s"B 0"B« Stran#, Prekmurje. Hud mož jo Janez Štibler, posestniki n P etan je v Prekmurju; z ženo so ve-•tao prepira, dela malo, pač pa tem bolj Pridno obiskuje sosede, kjer kuhajo %anje. V takih večerili prihaja domov Jedrno pošteno nadelan. Tako jo bilo tali pretečeno soboto; komaj je prišel Hornov, so je žo začel prepirati z ženo, tezatkijo pa jo jo vrgel na tla, poklek-njl ji na trebuh in jio začel daviti; na kričanje so prihiteli sosedje in Nesrečno žrtev rešili iz mučnega polo-Na. Ker 6e to večkrat dogaja, jo žena ™ožila tožbo na ločitev zakona. Nesreča pri delu. Janič Alojzij, mlinarski vajenec v Pertoči v Prekmurju, Kl 3e hotel na cirkularni žagi odžagati '»siko, katero jo rabil v mlinu, vsled ^^Pazljivosti pa mu je žaga odrezala Va prsta na levi roki. Moral so je po-v bolnico v Murski Soboti. Nesreča pri delu. Kos Prane, polutnik v Noršinci li, je doma na dvori-Pospravljaj. Bil je bos in jo nevede pfej stopil z levo nogo na neko stvar r1 se vbodel. Kmalu na to m:u je začela močno otekati in postni je ves trd ™ vsem životu. Morali so ga prepeljati : WLaa.co v Murski Soboti. .Dobil je Pozvani krč »Tetanus«. ^Q®DEaEanaaancjGEaaanBa®DsnaofflD V SOBOTO IN NEDELJO Nabiralni dan LJUDSKE KNJIŽNICE. ®toBOBa»DBDBDaO*nHClBC]HC]EOECJEa Celjske vesti. ^obijanje draginje. V Celju se je u- aiiovi.j aprovizacijski odbor v svrlio SefU- anja cen ’n P°k*3anja draginje. Na-lUe mn trgovec Drofenik. Zastopani v njem vse v poštev prihajajoče sta-vske skupine in konzumenti. V zadnji fien'S°' Se Pretresevale cene raznih živ- 2 -iških potrebščin. Pri mesu ostanejo enkrat neizpremenjene cene. Gove-jj a stane od 36—56 K po kvaliteti, telc-bo^ ^ ^ špecerijskem blagu se Oo cene znižale, kakor hitro dospe j v° blago. Pri amerikanski masti je . Pustna najvišja cena 114 K. Pri kruhu »tanejo cene še za naprej neizpreme-t^nei le pri žemljah se je določila teža ? J-~6 dkg po 2 K. Cene pri belem kru- li so 1 kg 26 K, pri črnem 22 K. Na goseničarje in kavarnarje se apelira, da rn'žajo cene, ker sedanje ne odgovarja-10 več nakupnim in režijskim stroškom, jj Celjske stanovanjske zadeve. Zadnji se skuša tudi v Celju ugnezditi v .^novanjskih zadevah popolna anarhiji a ne radi stanovanjskega urada, ki r^sluje vzorno, temveč radi strank sa-med katerimi se je razpasla ta gr-J* navada, da obvešča stranka, ki zapu-j/1 stanovanje, kako drugo stranko in ji ^.Oči celo ključe, ne da bi bil stanovanj- ^ - urad dodelil tej stranki stanovanja. ranka je notri in ako se jo tira iz stano j p vložila rekurz, a politična oblast ^ orani dati asistenco, dokler rekurz od j6 ge instance ni rešen. Takih slučajev y ^nogo in od strani one oblasti, ki ima st»r 1 eksekutivo. Poletja je konec, a h novanjska mizerija trka le še hujše sJJT^ta. Ko bi sc bilo v resnici toliko Ilova •’ ^°^or se Je Pisalo o novih stalne piskih hišah, pa bi imeli vse stran-a toplem. Pod streho so do zime le lojj noyi_ stavbi, Jadranske banke v Ko-sK ?^siki ulje; in dvonadstropna delaven . ^latarke Pred grofijo. Mestna 1U0 °vanjska hiša bo ostala za letos sa-s®Ht?V hidi razni drugi mtere- StpS* Kakor Zadružna zveza, Hrvatska sain10n'ca so se skujali. Da bi se bili le letos, a ne za vedno! Mariborske vesti. Maribor. 10. novembra 1922, O-10- X. 1920 in 12. XI. 1920 sla ^ati* -la^° naj večje narodne nesreče. bratov in v sester, naj-našo domovine je nam na ta ^ :pi0l^^e,f)* Trpljenje, [k Je* brezmejno gorje, to je uso-"oda P°djarmljenjega naroda. — Niii, i v° radi pozabljamo mučeništvo ijj^tioe ' 'Vr>v!. Podružnica Jugoslov. ^ ^ovemKTirir>ru 'Priredi v nedeljo, J*1®! ofe Ji uri predpoldne 35 veliki dvorani Narodnega doma spominsko slavnost na naše neodrešene brate. Udeležite se te prireditve v obilnem številu! Sramotno bi bilo, greh nad trpini tam preko, ako bi se jih vsaj enkrat v letni dostojno ne spominjali. m Najcenejša trgovina je baje Cirilova, na ta način namreč dela svojo velikansko reklamo po klerikalnem časopisju. Ima tudi veliko zalogo Družinske pratike, katero ponuja po zelo nizki ceni, to je na drobno po 3.50 dinarjev. Pa zares zelo po ceni, kajti po drugih izložbah vidimo te pratike označene že po 3.30, da celo po 3.20 dinarjev. Brez komentarja. m Na delo za gradbeno zadrugo in banko! Kakor izvemo, se od strani privatnih nameščencev in obrtnikov posamezni obračajo na Mar-Stan za pojasnilo glede ustanovitve stavbenih zadrug in zadružne gradbene banke. Ker so med tem državni uradniki že ustanovili svojo zadrugo in sarna kot taka nima nobenih izgledov na pozitiven vspeh, je nujno potrebno, da se slično organizirajo tudi vsi interesenti izven državnih nas ta.vi j en cev, n. pr. južni železničarji, privatni nameščenci, obrtniki, tudi mali trgovci, privatniki, delavstvo, vpoikojenei, sploh vsi, ki žele patom skupnega dela prej in pozneje priti do lastnega doma. Treba pa je to pripravljalno delo že sedaj nekako organizirati. V to svrlio nudi Mar-Stan od danes naprej od 17. ure dalje priliko za tozadevne konference, katerih 6e iz-početka udeleži vsakdo, prihodnji teden pa se konference porazdele po posameznih skupinah in sicer najprej za interesente, ki so člani katere stanovsko organizacije, ki naj prihajajo h konferencam saj v glavnih potezah že pripravljeni, najbolje že s pravili iz bivših zadrug. V teh slučajih bo delo lahko. Med tem naj se skušajo najti za skupno delo tudi neorganizirani, katerim se da priika, da pristopijo kot člani ene druge organizirane skupine, torej da se porazdele vsak po skupini, ki mu najbolj ugaja. Vsaka skupina pa naj si zbere svoje zvodence ozir. zaupnike, ki bodo vodili priprave. Tako imajo vsi sloji priliko javnosti tudi na zunaj pokazati, da se zavedajo rešitve stanovanjsko bede le v samopomoči in da so sami zmožni, jo tudi sami iz besed spraviti v dejanja. Le masa, združena, organizirana, pripravljena za resno delo bo imponirala vsem tistim faktorjem, ki pridejo končno v poštev, da se ideja sama tudi praktično izvrši. Pripravljalno delo saj v glavnih obrisih mora biti do občnega zbora Mariborske gradbeno akcije dovršeno. m Za koncert Glasbene Matico v Središču v soboto 11. novembra je dovoljena polovična vožnja. Udeleženci iz Maribora dobo izkaznice na kolodvoru od br. Jul. Novaka, v Ptuju od br. dr. Šalamuna, v Ormožu od br. Janka Grivca. Odhod iz Maribora ob 3. uri popoldne. P»-ioči vozi iz Središča brzovlak ob 24.15. Zdravo! m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je prirejalo mesečne trgovske sestanke, ki so pa bili v letni sezoni slabo obiskani. Ker je zimski čas za take sestanike bolj primeren in ker je trgovski stan v vedno težavnejšem položaju, namerava trgovsko društvo zopet pričeti s takimi sestanki. Prvi sestanek se vrši v torek 14. novembra ob 8. uri zvečer v. restavraciji »Maribor«, na katerem bo predaval tajnik trgovske zbornice v Ljubljani, g. Mohorič in carinski posrednik gosp. Puljevič, Slednji bo predaval o carinskih poslih. Ker bodo predavanja za vsakega trgovca zelo zanimiva in koristna, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. m Prijave spremembe stanovanja. Policijski komisarijat razglaša: Gla- som obstoječih predpisov sc mora v-saka sprememba stanovanja, bodisi družine ali posameznika, tekom 24 ur prijaviti Kr. policijskemu komisarija-tu. Te prijave je dolžan predložiti za družine, iki imajo lastno stanovanje lastnik, oziroma oskrbnik hiše, m posamezne osebe, ki stanujejo v opremljeni sobi, oseba, ki odda sobo ali posteljo v najem. V zadnjem času se opaža, da predlagajo stranke te prijave prepozno ali da so spremembe stanovanja sploh ne prijavijo, morda v mnenju, da je prijavljena zamenjava itak mestnemu stanovanjskemu uradu. Po-zivjljajo se radi tega vsi prizadeti, d« vsako spremembo stanovanja v drugo, vsa rojstva, poroke in drugo spremembe imena in stanovanja nemudoma ali ATsaj v -teku 24 ur prijavijo v zglašaval-nem uradu Kr. polic, komisar i j aia; soba št. 3, na posebnih zglasilnicah, ki se tudi diobijo v omenjenem uradu. Prestopke zglaševalnih predpisov se bo po obstoječih zakonih najstrožje kaznovalo. m Plesni venček' aktivnih podoficirjev se vrši v soboto, dne 11. novembra ob 8. uri zvečr v vseh prostorih Gotz-ove dvorane. Dobiček je namenjen podoficirskemu podpornemu društvu. V-stopnina prosta. Za slučaj, da so jo kogar pri razpošiljanju vabil prezrlo, se dobo vabila, ki veljajo kot vstopnice, na dan prireditve pri vhodu v dvorano. m Ljudska univerza. Danes zvečer ob običajni uri sestanek delovnega krožka, Obravnava se, kakor znano, Tolstojeva »Spoved«. • ^ Udeleženci se lahko pri glase v krožek, predno se začne razpravljanje. m Siromašna žena je včeraj popoldne na potu iz Tržaške ulice k barakam v Danjkovi ulici izgubila svoto denarja, ki je vsa njena mesečna vzdr-ževalnina. Pošten najditelj so prosi, da denar izroči v upravi našega lista. Gre za ženo brez vseh sredstev, mater več otrok. m »Svoj dom«, zadruga državnih nameščencev v Maribora ima svoj ustanovni občni zbor v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v dvorani okrajnega glavarstva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. pravila, 3. volitev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti. Vabijo se vsi aktivni in vpokojemi državni nameščenci, ki ee zanimajo za gradbeno akcijo. m Martinov večer, katerega priredi narodno želez, glasbeno društvo Drava v soboto dno 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma se vrši z sledečim sporedom: 1. Orkester. 2. Moški zbor, a) Lubezen in pomlad, b) Potrkali na okno. 3. Godba. 4. Mešan zbor a) Prelepa je se Iška dolina, b) Majolka, c) Nikdar na svetu lepšega, ni. 5. Krščsnjo mošta z nastopom moškega zbora z dvema zdravicama. 6. Godba, prosta zabava in ples. — Opozarjamo na naj-novejšo vprizoritev hrvaškega običaja ob priliki krščen-ja mošta, česar se v Slo veniji ni videlo še na nobenem odru. — Dvorana bode zakurjena. m Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo v Mariboru nam pošilja sledeče: »Vojni invalid« z dne 31. okt. t. 1. je v svoji 15. štev. prinesel članek »Poverjeništvu v Mariboru v album!« Sedanji preustrojeni odbor je ugotovil, da so navedbe članica neutemeljene in neresnične ter smaitra takega ignoranta, ki škoduje interesu organizacije, za najpodlejšoga demagoga. Prispevke za tiskovni sklad se je pobiralo za članske zapisnike, ki jih dobe pododbori mariborskega oibrožja, ker brez teh jo pravilna evidenca nemogoča. Vsa članarina, ki jo prispevajo člani pododborov je vknjižena v članske sezname in tonrjižice, toraj tudi one od Sv. Lenarta, in blagajniki podod-borov dobe za vsaki znesek, ki ga odračunajo poverjeništvu, pobotnice, kar izkazuje popolni red. — Gospodje pri centrali v Ljubljani pišejo nadalje v zgoraj omenjenem članku, da dlajejo poverjeništvu tiskovine zastonj. JL>a je to velika laž, ee lahko prepriča vsak član, ako pogleda v račun, ki nam ga je poslala centrala iz Ljubljane dne 6. okt. 1922, potom katerega zahteva od mariborskega poverjeništva za poslane tiskovine znesek 1720.-— K (enjtisočsedemstodvajset kron,) ter nič ne vpraša, od kod' naj jih [poverjeništvo preskrbi. Jasno je, da se mora potemtakem skrbeti za blagajniško imetje, katero je sedanji preustrojeni odbor spravil na tako višino in red, kot še noben odbor do sedaj. Blaga jna je popolnoma v redu in je vsak čas na razpolago za vpogled tako državni oblasti kakor tudi elanom. Radi Mariborske republike pa povemo gospodom pri centrali, da se ignoranti in demagogi zastonj veselijo vodstva naše organizacije v Mariboru, kajti skrbeli bomo, da bo vodstvo vedno v rokah takih tovarišev, ki bodo imeli piri državnih oblastih ugOed, ter da ne bodo imeli sirovega in brezznajčajnega postopanja. Da smo po pravilih podrejeni centrali, ft&bro vemo, ker smo to tudi v našem poročilu oentrakuemu. odboru tejaviili, a temu so ti gospodje tako galanitni, da' nam niti no poročajo, ako so prejeli znesek 964 Iv, ki smo jim ga poslali dne 2L 10. 1922. za »Vojnega 'invalida«, za ignoriranje in demagoštvo v »Vojnem invalidu« pa mi od sedaj dalje ne bomo več agitirali; o tem naj bo centrala prepričana. Nadalje zapoveduje gospoda pri centrali jezik za zobe! zelo ga-t lantao!, saj jih imamo! pač pa smo mnenja, da jih gospoda pri centrali nima več dosti, ker si jih s takšno pisavo sami bijejo iz uisit in bodo potemtakem, počasi postali čisto šrbavi kot staro kljuse. Gospoda pri centrali! toraj bolj premišljeno in složno. — Organizacija; vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor. __ iS m Velika Kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago ta-in inozemski listi. Eleganten Bar. —« Dnevno koncerti. f § Mestni kino. »Faraonova žena«, prekrasna dinama iz tropičnih krajev y 5. činih z Harry Liedtke in Lya Sal-mam v glavnih vlogah se predvaja V! petek, soboto, nedeljo in pandoljelc. Narodno g!edaSiš£e. Kepertoire: Petelc, 10. novembra: Zaprto. ' Sobota, 11. novembra; Dnevi našega življenja, C in kuponi. Nedelja, 12. novembra; Baron TrenE lav. in kuponi. . Pondeljelc, 13. novembra. Zaprto. v Torek, 14. novembra: Dnevi našega življenja. B. f C abonement. Opozarjamo gg. C-abo-nente, da se vrši prva predstava za O abonement v soboto H!. novembra-»Dnevi našega življenja.« Gg. C-abor nenti naj blagovolijo dvigniti 6Voja, izkaznice v soboto dopoldne 11. novembra v gledališki pisarni. »Dnevi našega življenja«. V soboto 11. novembra vprizori tuk. gledališče znamenito dramo Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. V »Dnevih« slika Andrejev študentovsko rusko življenje, polno čara in mladostne raz-' posajen osti, ki pa se žalibog vedno bolj in bolj potaplja v moralično propalost. V Rusiji so bili in so »Dnevi našega; življenja« stalno na repertoarju ter SO postali takorekoč ruska narodna igra, Kultura in umetnost x Lep gmoten uspehi Gvalcove raz« stave. Obisk Gvaicove kolektivne raz-' stave slik v slavnostni dvorani učitelji-* šča je bil doslej zelo povoljen. Doslej jq bilo prodanih že deset slik. x Slovanska gledališča in slovanski repertoar. Mi smo v našem listu žo o* petovano naglašali, da naša gledališča; premalo upoštevajo domača dela, da za* nemarjajo celo lokalno dramsko in glasbeno literaturo. To velja .vi enaki1 meri za vsa jugoslovanska in sploh! slovanska gledališča, Ta nedostateik ec» opazili tudi že drugod in. očitkov v) tem oziru je bilo veliko y, vseli našiti! listih. Sedaj se peča s tem vprašanjem! tudi zagrebški »Obzar« ter pravi sle* deče: Aka premotrimo repertoar gle-. dališč v Poljski, Češkoslovaški, Jugo* slavi ji in Bolgarski, opazimo, da se dajo razmeroma zelo malo slovanskih ko* madov. Nekatera gledališča sploh! ne dajo gledaliških komadov nekaterih! slovanskih narodov ali pa formalno za* nemarjajo slovanski repertoar. Edinjc* ruski komadi se dajejo na vseh slovanskih gledališčih. Gledališče v Sofiji, k! nima veliko domačih narodnih1 komadov, daje večinoma splošni svetovni! repertoar. Prošle sezone se jie dalo v Sofiji 223 komadov (pomota, moralo bil biti predstav), od katerih jih je bilo samo 7 bolgarskih in sicer od Vazova ter mlajših Ostrovskega in Mihajlovskega, dočini izmed komadov dnugih slovanskih narodov ni bilo na repertoarju: niti enega. Največkrat se je igralo »Hamleta« (53krait), »Cyrano de Ber-gerac« (20krat), Heblovo »Judito« (1Q krat) ter Wildeovo »Salomo« (lOkrat). Jugoslovanska gledališča v Zagrebu« Beogradu, Ljubljani, Osijeku in Skop-^u dajejo izmed slovenskih komadov; največ poljskih. Tako je dalo zagreb* ško štiri poljske igre, po njem pa so ee ravnala tudi ostala naša gledališča.. Za tekočo sezono je sprejelo zagrebško gledališče na repertoar Krasinskega »Nebeško komedijo«, Wina«erj®vo »Jo« kljub bovo knjigo«. Sloyackoga »Balade«, .trii ttartv »* 5S B O Hfe' Maribor, !1. novembra 1922^ Bala Šuhiieviča ter Rožičiltega; opero »Eros in Psyčha.« Osiješko gledališče je obljubilo Zaipaljeke »Maralo gospe Duleke« in Wispianskega »Solnce«. IČeški repertoar je bil podajan slabše, & ias bolgarske literature niti en sam Skiomad. Bolgarskih stvari pa niso upri-»aijaJi istotako niti na čeških, niti na (poljskih gledališčih, čemur je vzrok majbrže to, ker Bolgari nimajo večjih dramskih talentov*, češka gledališča so uprizarjala iz poljskega repertoarja idola Rittnerja in Zapoljskega, a od hr-vaisfcih Petroviča (ter od slovenskih' Cankarja). Vsekakor znatno število poljskih in hrvatskih del. V poljskih gledališčih so vprizarjali dela Čeha K. Čape-ka (RUR) v Varšavi ter Hrvata Kosarja v Lvovu in na drugih gledališčih. svinjska ab Bačka 27, zelje backo y j Franc Čuček S Cie. prej Himtze Ptu j. J Henrik Oman, Kotlarji mojster, Man' glavah 85, orehi bosanski 500, čebula '78. Ivo Pahor, prežama ječmenove! bor, Glavni trg. 111. Ivan Kollman,«* 310. Tendenca živahnejša. sladile kave, Maribor, Vrtna ulica JS. j najditelj peči m kurjenje, z žagavino, g Izvoz vina v Češkoslovaško. Ka- j 79. Alojz Dvoršak, sodarski mojster’ J v Slovenjgradou. 11-. Stanko Hejov ikor znano, se je naši vladi posrečilo do- • Maribor, Tržaška cesta. 80. Andrej ] šefe. vrtnarstvo olepševalnega m * seči večji kontingent za vino, katere- j Maroee, sodar, Središče oh Dravi. Mar-; za mesto Maribor, Koroščeva t • ga naša država lah'ko izvozi v Češko.' tin Šferivec, sodar, Hum-Ormož. 82. Iv.; 113. Anten Požar, vrtnarstvo, J":? ^ Nemogoče pa je, da bi posameznik mo- Steudte, sodarski mojster, Ptuj. 83. A.i Vrtna ulica 17. 114. Prane jur ‘ ^ gel z uspehom izvažati vino v Češko Butolen, stroj ar, Maribor, Loška ulica' vrtnarstvo, Ma ribor, Kralj-Mu . Jii.^ in tudi ne bo si naložil velikih sfcroš- 18. 84. Adolf Perpissich, foto-športna ulica. 115. Vrt« vrtnarsko podfrJjP d. z o. z. j*13' kov za organizacijo izvoza in za prido- hiša v Celju. 85, Josip Antloga, pletar- Džamonja in drugovi d. d. z p- *• * cošar, Maribor, Trg Svobode. 86. riber, Čopova ulica. 116. I*rus,l • bivanje odjemalcev. Take stroške zrno- na košar, re le kaka večja družba. Zato se vrši v Alojz Aribeiter, izdelovatelj nedeljo dne 12. novembra v prostorih ; vimorejske šole v Mariboru ob 10. uri zborovanje vseh na izvozu vina v Češko zainteresiranih krogov. Naj bi brusilnih nar j e v in pri j ate!jev vrtov za Marii)01 likalnih kalut, Maribor, Dravska ulica in okolico, v Mariboru. m— . _ w ., . cesta 59. 88. Rudolf Kiffmann, mestni 117. Teharska lesna industrija ^ se vhrotržei, vinorejci in zastopniki vi- j stavbenik, tesarstvo in mizarstvo s ba z o. z. Teharje pri Celju. U»-narejskih zadrug v naj večjem številu! strojnim ojbratom. Maribor, Meljska Pajtler, gačitelj živali, Pekre bi’1 . < -JL j:* l__j. __ r _ { On i Tt. 1 - v ♦ 1—M—. im .. T.T:. i .. ODI . ,;i LiW' m , , , v , ,v, , v, —>VJU1.W. MU.WW.U-C, v * WWJWW. IHU Wll'.-|Ul IJ1 VJ l AL WL l \ y J, I J , J I, v/1 , . V,C L1 S iv B. : U,1 1-1C) . gUCjlf1 ! J Z l V Ml L, l. Tekam tekoče sezono bo^odšla družba zborovanja, na katerem se bo' cesta.. 89. Pavel Heričko, lončar in pe- bušu. 119. »Hitrozid« stavbena^ igralcev praškega Narodnega divadla pod .vodstvom Kvapila im Čapka, gostovat v Varšavo, a iz Varšave bo prišla neka poljska družba gostovat v Prago. Z gotove strani (v Zagrebu) pa 1 razpravljalo o ustanovitvi izvozne or ganizacije, g Gospodarske vesti ?z Češkoslovaške. Konzulat češkoslovaške republike t 1 * Jr ^ v r« nv i čar, Maribor, Tdttenbachova ulica. 90. tvomica gradb. družba z Q. v Lesna in favžinairska zadruga v Strni- boru. Karel Rojs, avt. stavbena šču pri Ptuju (za razstavljeno polu- ka v Ornmžu. 120. »Kamcnit« dela tudi na to, da bi prišla posebnk l.v, Ljubljani ^r^ fcvski in obrtni poljska družba pod vodstvom g. Ad- krnici v Rubijam, da -o a z voz kok- vantovica gostovat v Jugoslavijo. (H pravi našega gledališča priporočamo, sa in briketov iz Češkoslovaške republike od 20. oktobra t. 1. dalje prost in maj se pravočasno pobriga za to, da sej ni blazni carini. Nadalje Htn. rTrrnTlho. m:a ftvr/viv +TirmAii mefotri 4v.rU pOClUJcL st&tisti^O V ZUflJfliLlji ll^OVJU.! ta družba na svoji turneji ustavi tudi v Mariboru.) V poljskih gledališčih se aamoro doslej ugotoviti zelo malenkosten repertoar iz češke in jugoslovanske literature. V Jugoslaviji ao je u-prizorito zadnjih 10 let 12 poljskih pre-mijer, a na Poljskem komaj ena lani, čeprav imajo Poljaki prevedene Ko-sorja, Vojnoviča in Cankarja. Želeti in pričakovati bi bilo, d‘a bi se v bodoče uprizarjalo na poljskih gledališčih več jmgoslovennskih del, katerih nekatera spadajo med svetoven repertoar. Gospodarstvo. g Sejmske pristojbine v Mariboru. __________________________ Minisfa-stvo trgovine in industrijo, od- lijalka banke Bohemia’ v Parizu "se v češl^oslovaške republike. Del januarja do julija 1922 je znašal češkoslovaški izvoz 57, 767.694 q in 2,662.315 enot na-pram 55,078.733 q in 2,,163-362 enotam v. isti dobi leta 1921. D voz v letošnji navedeni dobi je dosegel 20,575.942 q in 400.549 enot. Trgovska bilanca češkoslovaške ižkazujo v teku prvih sedem mesecev 1922 aktiv 37,191.752 q in 2,261.766 enot. Radi olajšave eksperta bodo znižani prevozni tarifi in sicer za steklo za 18, porcelan za 30—40, celuloza za 23—34 %, Tudi tarifi za prevoz sladkorja se bodo znižali, vendar tozadevni Fuorazum še ni dosežen. Znižanje tarifa za premog je odvisno od znižanja davka na premog. Dosedanja fi- delek v Ljubljani je z odlokom z dne 20. septembra 1922, št. 5800 v smislu § 70 obrtnega reda in pozivno na § 15 tržnega reda izdanega od c. kr. štajerskega namestništva dne ll1. maja 1901 pod št. 11.496, odobrilo pristojbine za živinske sejme v Mariboru in sicer za govejo živino in feomje od glave 5 din., za teleta in drobnico 2 din., za sviaie pod 20 ikg .1 ‘din., za svinje nad 20 kg 2 din. g Produktna borza v Novem Sadu. •7. novembra. Pšenica bačka 340, sremska 345, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 238, sremski 240, koruza, bačka 240, fižol (novi)- beli 312, ipisani 300, kratkem pretvori v francosko-češkoslo-vaško banko. Za enkrat seve sta dve propoziciji glede izvršitve transakcije, za prvo od strani ameriških fiuasije-rov, drugo od strani' neke francoske skupine. Odlikovanja obrtnikov na mariborski obrtni razstavi. (Konec.) , „ ... ... 76. Jakob’ Zadravec, parni iu u- tnoka št. 0 bačka 495, za kuho 470, kruš- j metni mlin, v Središču ob na št. 6 430, otrobi pšenični 138, mast* Dravi. 77. Šampanjske kleti, štvo). 91. Jakob Pučko, iadolovatelj či- umetnega škrilja in elektrarna a , rojev Bu- z o. z. Laško pri Celju. 121. $****&, stilnih in drugih različnih strojev . i o3. I* dina-Ftuj. 92. Henrik Kieffer, tovarna ka industrijska družba v Celju-kos in srpov, Sv. Lovrenc nad Mavibo- Globan, čevljar za higii^63^'0 'jg, rom. 93. AVeka« Werbnik & Karba,! dično obuvalo, Zagreb, Ilipa l4^--Ljutomer, mehanično-strojna iu avto Ivan Potočnik, čevljarski °WSl ^ delavnica, stavbeno in galanterijsko Mariboru, Mlinska ulica. T-4-klcimrstvo. 94. Livarna zvonov in ko- j Čurin, čevljarski mojster v D*- p vin ter strojno stavbena delavnica, Inž. 125. Anton Marčič, usnjar, blo . I. & H. Buhi, v Mariboru. 95. Ključa,v-, strica. 126. Ivan Bezjak, sedlar»'i ^ niearna in tovarna za hidravlične sti- ‘ s ter, Maribor, Cvetlična ulica skalnice za olje, vino in sadje, Ivan Julijana Bračič, modni salon M- ^ Sirak, Maribor, Poberžka cesta. 96. Ši- Mariibor, Jože Vošnjakova ulica -men Forstneritsch, stavitelj mlinov in: Josip Tomažič, civilni in y°l8a žag, ^Maribor, Meljska cesta 13. 97. Fr.' ' Farič, stavbeno uniet. in strojno ključavničarstvo, Maribor, Magdalensko predmestje. 98. Bratje Sternberger, to-va,ma za baker in medenino, Slov. Bistrica. 99. Leopold Widman, ključavničarski mojster, Guštanj, Koroško. 100. Kurjava sistema »IRO« patent, Iv. Roglič, Mainbor. 101. 'Bratje Wudlor, tovarna kovinskh izdelkov, Maribor, j*8, v Celju. 129. Cirila Mil^ nV' salon za dame, Ljutomer- I*)0, ‘Josi? Milavc, strugar, Ljutomer, »• Sagadin, mizaa-siki mojster^ i.: 3JJ0J- Franjo Kumere, ključavnioaTsh. ^ ster, Maribor, Pod mostom, l^4, ' šred1! Meljska cesta 55. 102. Fran Sorlini, ju goslovenska kovnica, v, Varaždinu. 103. Ferdo Babič, ključavničarski mojster, v Mariboru, Kopališka ulica 19. (za električno peč). 104. Jožef Pfeifer ml., tovarna za kmetijsko stroje, žaga, mline, motorje na bencin in surovo olje. Livarna za železo in medenino v, Hočah pri Mariboru. 105. 'Josip Pfeifer, sta-., tovarna za mline iu žage, v Hočah pri Mariboru. 106. »Elin«, družba za električno industrijo, v Mariboru. 107, Drnovšek in drng (Fran Rudi, Rošpah) izumitelj preše za vino in sadje, Maribor. 108. Rado Nipič, kovino tiskarska industrija, Maribor, Slovenska ulica. 109. Lovrenc Tomažič, kotlarski mojster, v Ma.riboru, Sodna ulica. 110. Veselko, izkušeni podkovan. _ ob Dravi. 134. Josip Pečar, k0"1 ^ veterinar, Maribor, Pod _uio ' M9' Franja, Mageri, izdelovalka V0(‘ ^ <1 tt vt w n/l A ,i£StO.V ribar, Koroška cesta. 136. Gas pj^ggi' bek, umet. slikar Račje pri L jnoi' skeni. 137. Josip Stajnko, kola^^j^ ster, Maribor, Jugoslovanski ^^9, F Ignac Vauda, vrtnarstvo, Ptuj. Jemec, vrtnarstvo iu trgovin® 3 ni, Maribor, Razlagova ulica H' Bronaste kolajno in častno Franc Edelsteiu, mizarski Maribor, Krekova ulica. 14t -Spes, ml. stavbeno podjetje^ Linhartova ulica. 142. Franje ^ ž.ič, slikareki mojster, Mari‘ltor> 0 ulica. Glavni urednik: Radivo) Odgovorni urednik': Rudotf. Mala oznanila. Oženjen par l>r«t otrok iite atest« hišnika. Veit se izr« t SplaTMiki ulici 5. 9314 Odda *« jako dobra hrana (inevno pečenka in močnata jeli). Naslov t upravi. 9210 Olasevfr (Stnizflugsl), dobro ohranjen, se proda za 3200 D. Ornik, Aleksandrova cesta 64, 321S Na prodaj: Sedlo (Boeksattel) * nzdo, železna peč (patent), vel lepih zabojev, dva lesena kbvčoga, dve petrolejski po-sodi, uradnički moč, močna velika asnjata torba, nov molki velonr klobuk M. 54. Tprača se pri: Peer, Cankarjeva nliea *t 18. 2208 Kompletna spalna garnitura, postelje trli les 140 D, novi žifoneri, umivalniki 100 D, divan 140 D in 250 D, nova pregrinjala za postelje, modrase 120 D in dr. . Vpraša se: Rotovčki trg 8, I. ndstr,, levo. 2218 9—t Pozor! OvSja meso se prodaja po 44 K kg v Kariovini pri Csstavu Kramberger. 3209 Dve lepi sobi s pohištvom in posebnim vhodom, v sredini -mesta in na prometnem kraju 'se iščejo za takoj. Ponudbe pod, »Prometni eentram* na upravo »Tabora*. 2211 4-.1 Zameniam stanovanje v Sodni ulici, obstoječo iz dveh lepih čednih sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, za večja od treh do štirih sob z električno razsvetljavo, kjerkoli si hodi v mestu na levem bregu Drave. Naslov sa Izve v upravi. • Grajska klet Maribor V soboto in nedeljo spedjaliteta: pa INI Več kolporterjev j I \JIMI) HR1IF starih nad 14 let, za večerno razpečavanje naiih dnev- •• nikov, se išče. Poizvedbe v upravi lista. 611 Sp V Pridite vsi in oglejte si krasno oP Znižane cene sira! Krasen Poiamendolskl planinski sir (veliki hlebi) Polnomastni trapistni Eidamski št la Parmesan Polenovka (Bakalar) Hmarfest „SALUBRA", otročja redilna moka, edino najboljše in najcenejše sredstvo za dojenčke io rekonvalescente. Za dobiti v vseh trgovinah in lekarnah v dozah po 250 gr a K 36--. Dalmatinsko olivno in fino namizno oije Dnevna r a zp« šil j at« v po pošti in železnici na vse kraje. Hmelak in drug, Maribor Slomškov trg Telefon interurban 158. Brzojavi: Haelakonip. 2JU Zahtevajte cenik« 1 , 3—1 V FILMSKETCHU . Predstavlja se vsak večer poleg * m TRGU SVOBOD* FILMSKA REKLAMA NA PISARNA SLOVENSKA UlK* Podpirajte Jugoslovansko Vse vrste perila za gospoduj! dame, kakor Velika izbira najboljših vio in izborna kuhinja. Zelo znižan« cene!! 2*5 1 .... ................................... I srajce, hlače pyjante opreme za ne- Seno, slamo, drva, premog, iiio, |f veste, otroško || krompir, sadje in druge deielne!A Pridem« kupuje in prodaja A N O R K1 j ABlIlOSnilSI * U0^' priuem« itujjujc ih piouaja aavman j p s; f f p 4 OIIT, Maribor, Aleksaadreva ce*ta| „ .. o, P Št 57. Telefon št 88. 1328: MARIBOR, Koroška cesta D*. tlu 01 hi, kg 3?! t Žel R« to *)r> 'V Jt.-l olj L, % z, F*!, bg. ^ir »h Va Z s K s v; Hi 5 c iS