Člam občimskega izvršnega sveta se na terenu seznanjajo s stanjem in problemi na po-dročjm gavdarstva r občinL                                 .
Postopki za pridobitev doroljenj za gradnjo gozdnih poti so prezapleteni in zarirajo intenzivnejše delo v gozdovih.   .
O GOZDARSTVU V NAŠI OBČINI
Z gozdovi dobro gospodarimo
Ugotovitev, da je oblika seznanjanja izvršaega sveta s posameznimi problemi na terena zefc» koristaa, predvsem zato, ker na podbgi izkašeni iz prakse lahko podpre ini-riative za reševanje proMenrav, ni ostala le na papirja. O stanjn na podrocju gozdarstva v naS občini se je obanski izršni svet sezna-nil na fica mesta. Eno izmed sej je namreč posvetfl tenra vprašanju, zato so si posamez-¦e sektorje gozdne proizvodnje člani izvrš-nega sveta tmtii ogledali. Obiskali so Vnanje gorice, Rakitno, Mokerc in Kurešček, spremljali pa so jih predstavniki: KZ Ljub-Ijana, obtinskega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo u preskrbo, občinsko kmetijsko zemljiške sknpaosti, GG Ljnbljana in Ljub-Ijanskih nriekam TOZD Posestva.
Gozdovi so dobrina splošnega pomena, zato je potrebno z njimi gospodariti tako, da se zagotav-Ija njihova trajnost, najugodnejši pogoji za trajno naraščanje prirastlta in donosa, optimalno kori-ščenje gozdov in krepitev njihovih splošnih ko-ristnih funkcij. Da bi te namene lahko uresničeva-li, smo v Sioveniji oblikovali gozdnogospodarska območja. V naši občini so gozdovi uvrščeni v dve
gozdnogospodarski območji: Ljubljana in Kočev-je in urejeni po gozdnogospodarskih enotah: Glince-Črniče, Zeleni pas, Polhov Gradec, Do-brova, Preserje, Rakitna, Ig, Lanišče-Krvava peč, Mokerc-Turjak.
Na področju naše občine je preko 27 tisoč ha gozdov, 78 odstotkov jih je v zasebnem 22 odstot-kov pa v družbenem sektorju.
Z gozdovi gospodarijo GG Ljubljana, ZKGP Kočevje, Komunalno podjetje »Rast« in Ljub-ljanske mlekarne. Z gozdovi družbenega sektorja gospodarijo v okviru GG Ljubljana TOZD Goz-dni obrat Škofljica na območju gozdnogospodar-skih enot Glince, Preserje, Rakitna, Ig, Lanišče--Krvava peč in Mokerc-Turjak. Zzasebnimi goz-dovi teh enot pa gospodarijo delavci in kmetje TOK Škofljica. Na območju enot Dobrova in Polhov Gradec gospodari z družbenim sektorjem TOZD Gozdarstvo Vrhnika, z zasebnim pa delav-ci in kmetje TOK Gozdarstvo Ljubljana.
Na področju gozdarstva je uveljavljeno načelo enotnosti gospodarjenja z vsemi gozdovi v okviru gozdnogospodarskega območja, ne glede na last-ništvo gozdov. Ker pa predstavlja proizvodnjo lesa v zasebnih gozdovih 78 odstotkov vse gozdne proizvodnje v okviru občine, se seveda pri gospo-darjenju pojavljajo nekateri problemi in zastoji.
Ne preganjamo kršiteljev
Lastniki gozdov, ki združujejo deio izven kme-tijske dejavnosti, odklanjajo sečnjo gozdov, zakaj višina davkov je odvisna le od količine posekanih dreves. Organizacija, ki gospodari z gozdovi zato lahko izvrši predvideni obseg del v takih gozdovih običajno šele po izteku leta, za katero so dela predvidena.
Ob uveljavljanju zakona o kmetijskih zemlji-ščih se je pojavil problem občutnega drobljenja gozdnih posesti, tako da je bil pričakovan prenos v družbeno lastnino minimalen.
Zaradi nesorazmerja med tržnimi vrednostmi gozdnih sortimentov in žaganega lesa so močno prisotna izsiljevanja za predelavo pri lastnikih gozdov. Le-ti namreč pridobijo s prodajo žagane-ga lesa, ob poravnavi obveznosti za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo in stroške gospo-darjenja, z vloženiio delom pri predelavi lesa, najmanj trikratno vrednost gozdnega sortimenta. Zato ni slučaj, da obratuje na območju občine preko 300 predelovalnih enot, na katerih obdelu-jejo lastniki les za domačo porabo, vse v skladu z zakonskimi določili. Les, tudi obdelan, je razpro-dan.
Da težko stopamo na prste nedovoljenemu po-seku je »kriv« tudi zakon o gozdovih, saj v svojem 68. členu predvideva za nedovoljeno odtujevanje gozdnih lesnih sortimentov mimo DO kazenski pregon za kupca in ne za lastnika gozda oz. lesa.
Osnova za intenzivnejše izkoriščanje gozdov so gozdne prometnice. Istočasno z obsegom sečenj namreč načrtujemo tudi gradnjo cest, s katerimi pa se ne posega v spremembo oblike krajine. Žal pa so postopki za pridobitev dovoljenja za grad-njo takšne gozdne poti popolnoma isti, kot za gradnjo javnih cest.
Kako smo poslovali z gozdovi lani
Na področju gozdarstva smo v letu 1981 v primerjavi z letom poprej zabeležili porast celot-nega prihodka za 64 odstotkov, porabljena sred-stva so znašala 78,2 odstotka skupnega prihodka. Pri tem je bil materialni del stroškov odkupa lesa v porastu. Zabeležen je bil porast dohodka za 52 odstotkov (15 odstotkov nad planiranim!), sred-stva za biološka vlaganja so se povečala za 63 odstotkov, čisti dohodek pa za 37 odstotkov. Osebni dohodki so se povečali za 39,8 odstotkov, pri čemer je treba upoštevati delovno intenzivnost panoge, večje angažiranje pogojeno z več vlože-nega dela in probleme fluktuacije. Skupna poraba je porasla za 61,7 odstotkov, čemur botrujejo posebnosti oblikovanja kreditov in ostale skupne potrebe TOK-ov.
NINA LEGAT ČOŽ