DG^ictjojrLn^ Odpise in spise »prejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 23-49, Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnina Stane Din za celo leto, za inozemstvo hO Din Posamezna številka I Din. inserate in reklamacije sprejema upravo »Domoljuba«. — Telefon 20-92. omami &mamm Božične misli Dolgo je že, odkar smo v veselju in svetem miru praznovali ljube božične praznike in se vdajali s celo dušo in srcem sladkim skrivnostim svete noči. Bili so to dnevi polni radosti, miru in prave srefe za staro in mlado sredi toplega domačega razpoloženja, ki se naselijo v človeško dušo v božičnih praznikih. Zdi se, da je danes vse to minilo. Ljudje se ne morejo otresti inorečih skrbi za vsakdanji kruh; nekatera srca pa so upehana od silnega gona za zemskimi dobrinami in sicer tako, da nimajo časa niti za trenutek prisluhnili in pohitetii vsaj v duhu tja v boni i betie-hemski hlev, kjer se je pred 1900 leti rodil naš Odrešenik kot ubogo dete, povito v plenice in položeno v jasli. Vprašajmo se enkrat prav resno: ali smo v tem nemirnem pehanju in iskanju še zmožni pravega božičnega razpoloženja? Ali so naše duše dovolj pripravljene, da prisluhnejo veselemu oznanilu miru, sreče in odrešenja, ki se razlega na vse strani sveta iz betlehemske-ga hlevca? Odrešenik, ki se je rodil v sveti noči, prihaja na svet kot revno dete, povito v plenice in položeno v jasli. To ni za današnje dni! Tako modruje današnji moderni in učeni svet. Sodobni ljudje gotovo ne iščejo otroka, marveč človeka, ki bi jim mogel pričarati novih denarnih virov, drugi zopet iščejo socialnega reformatorja, ki M jim preskrbe!, da bi dobili dela in kruha, skratka, ki bi jih rešil iz revščine in obupa. Za takimi veljaki se pehajo ljudje v današnjih dneh. Eniin je mar le udobnost, drugim pa kruh in skrb za zemsko življenje. Zato: proč z otrokom, ki leži v bornem hlevu med živino in revnimi pastirji! Tako modruje današnji svet. Betlehem in Odrešenik, to je le stara nemodema pravljica, I« jo uči Cerkev, da z njo slepi le neuko ljudstvo. Ce pa resno premislimo današnje žalostne razmere, ki vladajo po vsem svetu, bomo pa le spoznali, da bo treba iti spet v Betlehem in sicer takoj, če nočemo, da pridejo nad nas še hujši časi, še večje socialne, politične in moralne stiske. S tem pa, ko pravim, da bo treba Hi v Betlehem, ne zanikam, da bi ne potrebovali modrih in izkušenih ljudi, ki bi preuredili družabni red med narodi in dali vsakemu, kar mu po božjih in človeških postavah gre. 0, da bi že enkrat prišli taki možje; polne roko dela bodo imeli. Toda nekaj čudnega jc danes na svetu! Ne rečem, da danes ni na svetu velikih dobrin, ki so potrebne za dostojno življenje. Tudi denarja je še precej, saj se nekateri kopajo v njem, drugi pa nimajo niti za sol in žveplen-ke. Tudi tehnika in druge iznajdbe so danes na višku. Vsepovsod napredek, zadovoljstva in miru pa le ni. Saj slišimo vsepovsod le nevoljo in pritožbe. Zavedati se moramo, da je poleg vseh dobrin, ki nam jih nudi v obilni in zadostni meri zemlja, tehnika in vse mogoče iznajdbe, potrebno človeštvu za pravo srečo in mir še nekaj, česar nam vsi veljaki sveta ne morejo dati — to je prenovitev duš v Kristusu, v njegovih zapovedih in ljubezni. To dušno prerojenje in prenovljenje pa nam nudi in daje le božje Dete v revnih betlehemskiih ja-'slih, ki leži med živino in pastirji. Kristus ni bil svetni mogotec. On ni prišel z zunanjimi napravami, ampak je posegel v človekovo notranjost. S svojim božjim naukom je hotel prenoviti duše in šele potem, ko bi bile duše že čisto prepojene z božjo besedo in ljubeznijo, naj bi se delo teh novih duš odražalo tudi na zunaj. In ti novi, boljši ljudje naj ustvarijo nove, boljšo življenjske razmere. Saj je često dejal: »Božje kraljestvo je v vas!« Nekoliko so ljudje »polnili to nalogo, ki jim jo je dal Odrešenik. Ko bi Kristusovo postava ljubezni in pravice človeštvo docela izvedlo, bi bil danes Njegov nauk svetovni zakon, vsaj v krščanskih deželah. Odvisno je od nas kristjanov, v koliko božjo postavo spreminjamo t živo vero. Za današnje težke dni ima božični prae-nik prav poseben namen, Odrešenik, ki stopi na zemljo v podobi ubogega deteta, zahteva brezpogojno pravičnost in ljubezen. Pravičnost do vsakega človeka, tudi do najbednejšega, ki zmrzuje in prezeba v podrti baraki brez obleke in kruha. Božje Dete zahteva, da ima vsakdo svoj kos kruha in da se z ljudmi postopa, kot se za človeka spodobi. Saj si danes skoro vsi želimo in zahtevamo, da se nam deli pravica, ne pa miloščina. Ni dovolj, da se tlačenim daje pogum iu da se zanje zanimamo in jim pomagamo z lni-lodari, treba jo, da se danes odpravi nečloveška sužnost tolikih delavcev. Preden kdo govori o ljubezni, mora spolniti pravico. Začetek ljubezni je pravica, Božična zvonovi bodo klicali letos, v letu hude duhovne in gospodarske stiske in bede, boij kot kdajkoli k pravičnosti. Vabili bodo tudi k ljubezni, ki jo oznanja in zahteva be-tlehemsko Dete. Kakor glasen klic doni po . vsem svetu iz betlehemskega hlevca po prenovitvi človeških duš v nauku in ljubezni Odre-šenikovi. Božje Dete, iz čigar ust priteka božja modrost, prinaša ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji, svobodo otrok božjih. Bogatine uoi, naj ne navezujejo svojega srca na denar in udobnosti, naj o taja jo svoja trda srca v božji ljubezni. Glasno jim kliče, da jim je imetje dano le za to, da morejo pomagati siromaku, ki je danes brez dela in kruha in strehe, ki nima niti toliko, da bi lahko prišel molit božje Dete v božji hram. Vsi ponižani in raizžaljeni, reveži in siromaki, ki prezebajo v podrtih barakah, pa imajo v božjem Detetu v jaslicah svojega najbolj ubogega brata. Tudi najtežji časi so božji časi. Zato vernega človeka tudi današnjo vsakovrstne velike stiske ne bodo spravile v obup in malodušnost. Naj še tako butajo človeške strasti, katerih zaveznik je zli duh, naj še tako zadivjajo viharji, luč njegovega srčnega miru ne bo ugasnila, ker dobiva goriva pri Detetu v jaslih. Jože Podslivniški. v Žalostma povesi bmzdomcm V temnem, mračnem goadit, tam nekje ob zeleni Savi, sedim. Na tieh sedim. Gladko odžagan hrastov štor pa mi je kakor miza. Nauj sem se naslonil in ua njem popisujem križev pot svojega življenja. 1'razmik je, nedelja je, pa ue molim, ne »meni v cerkev, obleka uu ne dopušča, zato p* v samoti (tihi se soliini, ko svojega Življenja žalostno zgodbo premišljujem. Ali je bila potrebna? Zakaj sem jo živel in doživel? Bog ve. Svet sem zagledal nekje v ljubljanski okolici. Ime nuj ostane »krilto; je bolje tako. Starši me niso ljubili tako, kakor bi bilo treba. ! Morebiti so mislili, da me ljubijo — a Bog 1 jim odpusti! — ljubiti niso znali. Ze v zgodnji mladosti -o me seznanili s strupom alkohola. In to ni bilo prav. Danes vem, da ni bilo prav. j Zdaj sem to, kar sem jmiral postati: prijatelj alkohola in izgubljen član človeške družbe. Imam pa čuteče in usmiljene srce. Ko bi mogel mrtvemu' papirju vdahniti življenje in mu dati besedo, potem bi po njem vsemu svetu ponovno zaklical: Mlinski kamen na vrat tistemu, ki svoj zarod zastruplja z alkoholom! Morje naj ga pogoltne v svojo globino! Vzgoja otrok, starši, to ni igrača, lo je veliko, to je preimeaituo delo pred Bogom, pred Cerkvijo in pred narodom. j Zame ni več rešitve. Rešil bi pa rad druge. Vsaj nekaj dobrih del bi imel. Ali mi jih i boste zabranili? ! ■laz sem že v jeseni življenja. Stara navada, železna srajca. Kako rad bi vam dal slovo, vi vinski in žganjarski bratci, kako rad bi začel živeti človeka vredno življenje! O, Bog, daj mi moč, daj mi voljo, da začnem z novim življenjem. Nazaj! Nazaj v življenje srečnih dni! Zbogom, vi vinski bratci I Ali vaša družite je kakor zaklela. Kdor »e z vami pajdaši, je kmalu cesta njegov dem, mračni gozd njegovo zavetje, nebeški obok njegova streha. Začel sem, pa ni šlo. Ali res ue morem j več naprej, ne morem več kvišku, ne morem j iz mlakuže, kamor sem zagazil? S strahom gledam ua minule dneve življenja, ki sploh j ni vredno, da se imenuje življenje. Mraz me pretrese, ko se spomnim svojih mladostnih, i v temo zavitih dni in iel. Kam drži cesta mo- j jega življenja? Ali res v vedno večji propad? Preljuba mladost, kje si! Oh, ko bi se mogel | še esakrai doživeti! Ko bi še enkrat stopdli predme načrti, sanje in nade tistih zlatih dni! Zakaj se je vse vlopilo v kraljestvo alkohola? Ko bi vedel, kje na svetu «o najprej začeli kuhati žganje! Stopil bi na tisto zemljo in s povzdigujeliim glasom bi zaklical, da bi me slišal ves svet. Siromak sem. In koliko je paleg mene podobnih iu še večjih siromakov. Jaz vsaj v zlati prostosti še živim. Koliko jih je pa tam za zamreženimi okni naših ječ, koliko prikovanih in privezanih na bolniško posteljo po bolnišnicah, po hiralnicah iu pri dobrih ljudeh! In pri večini teh se iz ozadja reži nesrečni alkohol, ki jih je pahnil v siromaštvo, ki jim je odprl vrata v vezi, katerim je ugrabil zdravje. V vsako fiSša »Domoljuba«! >Ali nikoli ne dospem? Kje vendar hodim?« se je plašno vprašal in se zaganjal proti božjemu hramu. Hipoma ee je znašel tik vrat, ki eo se tisti trenotek na stežaj odprla. Polnočnim je bila končana, Množica je privrela iz cerkve in hitela po hribu. Jože je gledal. Spet je zasijal nad ljudmi božji Otrok in jih blagoslavljal. Kmetje so se blaženo smehljali in mladenič je vedel, da se vesele, spoznal je poosebljeno ljubeaen, mir in pokoj, ki so jih srečni kmetje nesli v svoje domove. Hotel je za njimi, začutil je iKilest in tesnobo, ni se mogel premakniti. Iu potem je zaželel iti v cerkev, a vrata so bila zaklenjena. Sam je ostal v mraku. Vse je molčalo. Po dolini je pa šla procesija kmetov, vsa svetla in veličastna, nad njimi je plavalo božje Dete. Vse je sijalo., kakor bi bilo odprto nebo iu bi pro* cesija angelov zaplavala čez sneženo zimsko pokrajino. Počasi se je premaknil iu zataval v dolino tudi sam. Tih in osamljen je šel pod božjim nebom. In tedaj se je v daljavi premaknila senca iti ou je vedel, da je to žalost, težka žalost Žalostne gore. Sredi polja se je plašno ozrl. Žalostna gora je si jala v mesečini vsa zapuščena in otožna. Le zlata konica zvonika je še sijala kakor zadnja iskra čudovite bleščave, ki je o polnoči obsijala svet. In še več bom povedal. Vsepovsod govorilno o krizi. Zaiibog je nekateremu delavcu krize krivo njegovo žganje. Ta nesrečna pijača je kriva, da morajo mnogi s popotno palico v roki in z brezposelnostjo na jeziku od vasi do vasi, od vrat do vrat mimo trdesrčnih in meh-kočutnih duš. Kaj M prikrival, da tudi sam spadam v lo vrsto izgubljenih sinov. Nikjer no najdem dela, nikjer obstanka, otrok ceste in suženj alkohola. Povsod doma in nikjer. Seveda! Ti, ki to bereš, mi oponašaš. Kaj pa ti je treba toliko piti! Premagaj se. Zdrži se. Prijatelj! To ti je lahko reči. A stvar sama ni tako otroško lahka. Kdor je od otroških iel hodil v šolo k alkoholu, je zanj težka, težka rešitev. Vem iu priznavam, da je rešitev edi-nole v tem: »Popolnoma se odpovej vsaki opojni pijači!« Zlata vredna beseda to. Pohvalim jo. In listini, ki šele prve korake na to pot namerjajo, še koristna, še odrešilna. Zame pa in za mnogo drugih, ki tavamo že leta in leta po tej cesti..,? Ze sem sklenil, tudi držal svoj sklep, pa je prišla žeja, pa sem vnovič pokusil in pokušal in šlo je spet navzdol in še dalje... Tuja vrata me bi jejo, zasramovan in zaničevan korakam po življenja cesti, posmeh in zasmeh me spremljata, zdaj glasno in jasno, zdaj skrilo in potajeno. Ah, dragi moji, kako to peče, kako to boli! Zdravila pa ni, moči ni, volje ni;' kar »nani, to znam. Bega hvalim vsaj za tisto pest vere, ki jo še imam. Na zunaj sem sicer slab; slabo oblečen, težke hoje, okoren za delo. Znotraj pa — ne bom se hvalil, da bi bil med prvimi, o ne. Daleč tam zadaj stojim, malo vere pa le še Imam. Od matere jo imam in od svojega davnega dušnega pastirja. Sam Bog ve. kje je njegov grob? Rad bi šel tja, kleče bi mu povedal besedo hvaležnosti: »To me drli kvišku, lo ine podpira, kar si mi ti povedal v tistih prvih mojih dneh, ko še nisem bil zapisati jiied popolnoma okužene.« Dokler bom le mak« vere imel, upam, (|a še ne bom popolnoma izgubljen. Sinili se' ml pa mladina današnjih dni. Ti reveži nimajo nobenega smisla za notranjega, za duhovnega človeka. Zvoni zjutraj, zvoni opoldne, zvoni zvečer, pa vse mrtvo, vse otopelo za Boga ja za molitev. Verske podlage ni. Očetje, materel Kaj pravite k temu? Kako bo ta mladina, vsa brez Boga, vsa brez vere, vsa brez upanja, ko. čakala skozi zmote in blodnje in prevare. I)8| mene to skrbi, mene, utrujenega in vkoreni-njeuega n« polih, ki niso pola, ki so zmota in laž in prevara. In zaradi vas, zaradi vaših mladih, malih in najmanjših sem zapisal te besede. Zakaj ponavljam: Srce imain tudi jaz. Srce trpeče in Inileoe in čuteče, Z zgledom ue morem ve? pokazati prave poti, vsaj / besedo bi rud preprečil, česar moj zgled ue more več naredili.« Včasih rad stopim v senco in berem, berem. Pa srečam pri branju najrazličnejše rešitelje in voditelje in učitelje, ki se oglašajo in ponujajo Ijiidslvu v najrazličnejših barvah in mu obečajo pomoč, češ, da IkkIo oni spravili s sveta vse, kar je slabega in grdega in hudega in malovrednega. In krize ue bo več in lepši časi bedo nastopili in ceste se bodo izpraznile, da ne bomo več na njih srečavali opotekajonh in od lakote omahujočih brezposelnih postav, Lepe liesede, toda--— Samo eno vem in samo eno povem. Urez poznanja in znanja in izvrševanja desetih bližjih zapovedi ne bo prišlo do konca krize in težkih časov ne bo še konec in brezposelnost ne Ijo izginila s sveta. Ce bo pa konec Smilili časov prišel na kak drug način, potem pa Hog nas varuj — — pisati, prerokovati, vzn«iu\r( jati — čemu! Nočem. Videli boste sami. spoznali — prepozno. Rešitev vsega je v Kristusu iu v Cerkvi. Cerkev je božje drevo, zasajeno iz nebes na zemljo in mi smo veje tega drevesa. Dajte sedo Cerkvi, pustite jo učiti in govoriti, pustite jo svobodno delati, pa bomo kmalu lili; rešitvi. Pa kdo ho poslušal mene, izgubljenega. Mene, ki sem se utrudil ua življenja cesti. Mene, kamen, katerega mimoidoči potnik brcne, da mu ni ua poli. Mene, proroka, bi imam samo srce, ki čuti iu dušo, ki misli, drugega p« ničesar. Končavam. Gozd šumi nad mano, ptičji zbori mi poj o svojo pesem, jaz pa, otrok cesle in sin izgube, ne morem biti vesel. Rad lii pa druge gledal vesele. Zato sem napisa) to ža-lastno povest, ta križev [Kit trudnega brezdomca, ki se pokaže danes tu, jutri lam, da 1 »i vi v njej spoznali, kaj je na svelu narobe in da bi 7, njo doprinesli vsaj en drobčkan kamenček k prihodnji stavbi srečnih, boljših in veselih dni... — Eden izmed tisočerih. ¥c$€i€ imf icnc praznike želita naročnikom, čitateljem in prijateljem »Domoljuba« Uredništvo in uprava. Hotel Kern v Lansingu v severnoameriški državi Michigan. iu je v ponedeljek ponoči našla! hud ogenj, ki je uničil ves hotel. Zgorelo je nad 50 hotelskih gostov in uslužbencev. Mnogo pa jih je več ali manj ranjenih. Namesto vojaške godbe zvočnik. Dansko armada jc vpeljala namesto vojaške godbe, ki bi korakala pred vojaki, zvočnike, katere vozi avtomobil. V irski vasi Qreystonea se je zgodila huda nesreča. Mlad klepar se je spustil 16 melrov globoko v vodnjak, da bi tam nekaj popravil. Tedaj pa se je podrla etena vodnjaka in pod seboj pokopala nesrečnega kleparja. Takoj so ga začeli odkopavat«, vendar so se plasti sproti zasipale. Tako so ga dobili šele čez 60 ur. Tedaj pa je revež bil ie mrtev. Med reševanjem so potisnili do njega oevi, pi imel Odrešeaik z nami, če bi mu pripravili veliko zunanjo svečanost, če bi za njo po rabili še toliko denarja, vencev, slavolokov in vna-njega sijaja, če pa bi mu bile naše duše sovražne, če pa v naših dušah in v vsem našem življenju vidi le upor zoper Njegovo postavo? Ne, tako ne sme biti. Mi hočemo Kristusu pripraviti resnično slavraost, tako, da bo sicer na vec. »Morebiti je pa tvoje živinče vendarle konj? Zamalo se mu zdi, da ga imaš za osla.« Krohot se je dvignil vnovič. To pot so sodelovale tudi kokoši s petelinom vred, »Kaj pa imate?!« Ob hiši so se prikazali Smehov oče. Takoj so spoznali ves položaj. Bili so sicer Smehov, vendar šale niso poznali. »Kdo ti je dovolil zapreči žival?« »V Žagarjev mlin sem hotel po moko!« »Tista dva mernika lahko prineseš na rami.« »Ne moreni!« »Če ne moreš enkrat, pa dvakrat. Ali pa trikrat.« »Čemu pa je nam osel?« zunaj sijajna, a ves ta sijaj bo le odblesk one resnične lepote, ki more biti le v čistih srcih. Bratje, sestre, kaj ne, da se razumemo? Taki hočemo postati, da bo Kristus moral ostati pri nas in v nas. In ko bo tako, je jasno, da nam bo dobro. Kje pa bi nam moglo biti boljše kot pri Njem in ob Njem! Oh, in morda jih imamo pod laslno streho, ki jih Božje Dete ni veselo. Morda jih imamo med prijatelji, sorodniki in znanci, ki nas prav nič ne razumejo in se nam celo posmehujejo. Kaj bi storili? 0, prav ničesar posebnega. Molili bomo za nje. K njim bomo stopili in jim povedali, da niso in morejo biti srečni, dokler niso s Kristusom eno. Potem, ko bomo sebe prerodili, bomo namreč gledali, da se prero-dijo še drugi. Slabo bi opravili svojo dolžnost za Evharisiični kongres, če bi pustili mlačneže in nasprotnike daleč od Odreešnika. Kako čudovito veličasten prizor bo to: Z® dolgo pred kongresnimi prireditvami bo v slehernem našem domu ustoličen Kristus. Vsak dan bo vsaj eden iz družine stopil k Gospodovi mizi. Tako bo dom živi tabernakelj, v katerem neprestano kraljuje Zveličar. In vsa družina bo kot večna lučka, ki se v goreči ljubezni neprestano povživa. Kako srečni smo, kako srečni! Sam Bog je po naši volji lahko neprestano z nami in v nas! Ali ne bomo privoščili te sreče prav vsakemu, tistemu, ki ga ljubim© prav tako kot onemu, ki nam dela krivico, političnemu nasprotniku prav tako kol onemu, Id je z nami ene misli? Da, v tem je neprecenljiva vrednost Evliarističnega kongresa, da ustvarja edinost v mišljenju in čustvovanju, da združuje vse ljudsrtvo v eni sami veliki ljubezni. Tako se pripravljajmo na kongres! In glejmo, da naš dom nikdar ne neba biti tabernakelj in da pred njim naša večna luči.a nikdar ue ugasne! — I. Peršuh. Za Evharisiični kongres v Ljabifani Saj je še čas? Tako sodijo nekateri in ne morejo urneti, da so se pričele priprave za to edinstveno slavlje že sedaj. Pa ni tako! Velika stvar zahteva dolgotrajnih in temeljitih predpriprav. In naš evharistični kongres je velika, da čudovito velika stvar po svojem duhovnem pomenu, mora pa postati veličasten tudi po svojem zunanjem sijaju in neštetih množicah evharističnih romarjev. Zato je edino prav, da se je daljna priprava začela že sedaj. Kakšna mora biti ta priprava? Predvsem moramo za ta veličastni evharistični praznik pripravljati svoje duše. Kakšen smisel naj bi imela taka izredna verska prireditev, če bi nas dobila v duhovnem razkroju, v duhovni negotovosti, v grehu celo in vse slabotne! Ne! Tiste velike dni mora Ljubljana doživeti pohod močnih mož, fantov — duševnih junakov, žena po liku Božje Matere, deklet kot cvet nedolžnih. Le takrat smemo upati, da bo Kristusu v presv. Rešnjem Telesu pripravljeno resnično zmagoslavje! Zato so pred kongresom meseci apostolata, v katerega je po k lican sleherni jugoslovanski katoličan. Pa tudi tehnične priprave za kongres niso nikdar prezgodnje. Le zato je svetovni evharistični kongres v BuenOs Airesu dosegel tako čudovit in nikdar pričakovan uspeh, ker so »To si prav vprašal!« so rekli Smehov oče. Zraven pa so si natihem mislili: »Čemu nam je bilo treba še drugega osla?« Vendar te žaljive misli niso izrekli. Niso mogli izreči, zakaj Tinko se jim je vendarle smilil. Zapodili so z bičem deco z dvorišča. »Kdor se bližnjemu posmehuje, se Bogu posmehuje.« Deca se je razšla. Na Smehovem dvorišču se je naučila, da vsak smeh Bogu ni všeč; namreč tisti smeh, ki se imenuje posmeh in zasmeh. Kadar so poslej videli Srnehovega Tinka, so se mu sicer še nasmejali, ali zasmehovali ga niso več. Prva vožnja Smehovega Tinka zanj vendarle ni minula brez uspeha, četudi ne brez smeha. se priprave zanj vršile celi dve leti. Ob kongresnih dneh pričakujemo v Ljubljani množice udeležencev. Čim več je časa za njih razmestitev ter za pripravljanje tako ogromnih slovesnosti, tembolj smemo upati, da bodo kongresne prireditve dostojne slavljenca, ki je sam živi Bog. Zato je nujno potrebno, da vse katoliško ljudstvo z vdanostjo in navdušenjem vrši vse, kar v teh mesecih svetuje Cerkev. Prav tako pa je neobhodno potrebno, da najde glavni pripravljalni odbor v slehernem, ki ga pokliče na delo, polno in takojšnjo pomoč. Ena glavnih nalog po posameznih župnijah je, da pravočasno ustauovijo župnijske pripravljalne odbore za Evharistični kongres. Ti odbori bodo dobili važne naloge, ki se bodo tikale tako duhovne kot zunanje priprave na kongres. No, danes je ustanovljenih nad 180 župnijskih pripravljalnih odborov. Kje so še ostali iz ljubljanske škofije? Ali ne veste, da trpi velika stvar radi vaše počasnosti! Vaš ponos zahteva, da imate v župniji svoj pripravljalni odbor in da ga na poslani tiskovini tudi glavnemu pripravljalnemu odboru prijavite. Za trdno pričakujemo, da bodo tekom tekočega tedna sestavljeni in prijavljeni vsi župnijski pripravljalni odbori. Denarna plat kongresa nas zelo skrbi! Zato je tem večje hvale vredna požrtvovalnost onih, ki v teh težkih časih umevajo potrebe kongresa in prispevajo zanj. Poleg že objavljenih smo prejeli še sledeče darove: Mohor-jani v Zelimljah 20 Din, Mohorjani na Brezovici 80 Din, Mohorjani v Laporju 65 Din, Mohorjani pri Sv. Jakobu ob Savi 30 Din, Mohorjani v Tržiču 200 Din, Mohorjani na Črnučah 57.50 Din, g. J. Mozetič 1000 Din, g. Strancar Ignac v Zireh 73 Din, Mohorjani v Preddvoru 70 Din, Mohorjani v Selcih nad Škofjo Loko 70 Din, Mohorjani v Retečah 55 Din, Mohorjani v Smledniku 75 Din in Hranilnica in posojilnica v Ambrusu 30 Din. Ne dvomimo, da bodo tem sledila še druga plemenita sroa! Vse dopise in sporočila naslavljajte neposredno na Glavni pripravljal, odbor za II. Evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Vaduz, glavno mesto male kneževin«- Lichlenslein, kjer jc le dni 160 fanličev hotelo proglasiti fašizem. Uli&lšli pristno in poceni dobile pr> f §Pll.F Ceniralni vinarni V vsako hišo Domoljuba! Pobesniik Janez Lovko iz Cerknice jc nedavno zaklal pujsa, ki je tehlal '575 kg. Skoro enako mrcino je zredila tudi Ponikvarjeva mama iz Cerknice S tigrom na sprehod, /naiii angleški krotilce zveri, Rudolf Mattliies, ki je s svojimi U tigri potoval pn svetu, e je \ rnil v I/nmlmi. Svojega najljubšega tigru, privezanega nn verigo, votli iz postaje na avtomobil, I,i jih bo -sebni vlak, v katerem se je i/. Bremenil t Berlin vo/.il Hitler. Vlak je /grabil avtobus in ga zdrobil. Pri tem je bilo ubitih 13 ljudi, 5 pa ranjenih. Nn vlaku ni bil nihče |*oškodovan, lo stroj jo liil nekoliko obtoloen. Priklopni voz je pri sunku od avtobusa odtrgalo, ^n vrglo vstran, kjer jc nepoškodovan, obstal, kakor so vitli itn sliki. Jože Podslivmiški: Sveti večer kmešlšk Visoko v rebri je samevalo nekaj ki so bue odele v snežno odejo. Vse naokoli je kraljevala svečana tišina, le po hišah je prasketal ogenj v pečeh. Po nebesnem svodu je bilo morje svetlih nebeških očesc, ki so zrle na tihe kmetiške domove. Ljudje so se tiščali okoli ognjišča in obujali sladke spomine sončne mladosti ... Na obrazih Jakopetove družine je počivala topa bolest. Njihovi izpiti obrazi so pričali, da jim zemlja premalo napolni kašoo. Mati previdno in skopo deva v lonec, ker ve, da je Se daleč do pomladi. In devet želodcev dosti užene. Gospodar je šel v hlev, da pregleda, le je Janez, najstarejši sin, vse uredil, če je zadosti postlal in ali ni morda pozabil privezati živine. Vsak večer je šel pogledat v hlev, saj se je lam pozimi najrajSi mudil in se pogovarjal z živino. In ko je vse pregledal, se je vsedel na stol, si prižgal pipo in puhal oblake dima, zraven pa zrl na živino in premišljal, koliko bo vrgla li-ska, koliko je vreden sivec. Šest repov je skrbno motril pred seboj. Stopil je k teličku in ga pobožal. Drobno tele ga je milo pogledalo, kot bi mu očitalo, da mu premalo polni jasli. Trikrat je premeril hlev, puhnil iz ust oblak dima in zaprl hlev. Vsak večer je napravil križ čez vrata, danes pa je napravil tri križe, da bi imel več sreče in blagoslova pri živini. Težki škornji so se oglasili po veži. Vsi so poznali gospodarjev korak, danes pa ga bi bili kmalu zgrešili, ker je nenavadno trdo stopal po kamnitem tlaku. »No, oče, kaj »te pa daues tako tolkli ob Ha?c se je oglasil Janez. »Tolkel?Saj moraš tolči, ko pa ni vse tako, kakor bi moralo biti.« »Kaj pa vam ni po volji?« »Živino sem giedal, pa vidim, da je vsak dan slabša. Kosti in dlake je vedno več, mesa pa nobenega. Sram me je, če bi stopil kak kupec v hlev, pa bi imel na prodaj same kosti.« »Kje pa naj vzamemo, če nam zemlja ne da?« »Zemlja, zemlja...« je tarnal gospodar. »Premalo je imamo, oče.« se je oglasila Anica. »Pa kupi, če imaš za kaj!« je pristavila žena. »Bi že bilo za kaj, če bi imel les kaj veljave. Če poderem -se smreke, ne dobim toliko, da bi vas pošteno oblekel in obu!,« je tožil oče. »S škafi bomo morali začeti, oče,« se je oglasil Janez. »Komu jih boš pa prodal zdaj poztiini? Ce jih prodaš v trgu, ne dobiš zanje niti toliko, kolikor je delo vredno, les moraš dati pa zastonj.« »Bomo šli pa v Avstrijo, tam se boljše proda.« »To bi že bilo, samo, da ue bi bila pravica lako draga. En mesec ali pa »e več moramo vsi trdo delati satno za potni list in še ne veš, Se ga boš dobil. ..« »Saj so ga dobili tudi drugi,« se je oglasila Anica. »Seveda so ga dobili, katerim so na prodaj duše in telo. Mi pa tega ne moremo, ker e smo ljudje,« je potolkel oče z nogo ob tla, da so se poznali žeblji v podu. »Ah, oče, ne govorite takote se je oglasil najmlajši sin, ki hodi v mestne šole. »Ti, fante, ti mi pa kar molči 1 Saj vem, da se ne boš navadil kaj prida od mestnih frakar-jev. Oui vas morajo lako učiti, ker ne poznajo kmetskih srag in žuljev. Sit želodec lahko tako govori, lačen pa gode drugače. Kaj vedo tam v mestu, Itako mi živimo. Ne zavedajo se pa le ne, da jih živijo kmetski žulji.« »Mama, bo že kmalu večerja?« je vprašala Lojzka. »Počakaj, da mleko zavre; močnik se že hladi.« »Močnik in mleko bomo večerjali na sveti večer?« se je oglasil dijak. »Letos je to, drugo leto pa morda še tega ne bo, če bo šlo tako naprej,« je razlagal oče. »Res je tako, res,« je pritrdila mati. »Sama ne vem, kaj naj denem v lonec, ker je bila teko slaba letina. Da nimamo mleka in koruze, pa bi morali iti od hiše do hiše, ker ni denarja, da bi si kupili živeža. No, pa ljubi Bog nam je vsaj to dal.« »No, zdaj je pa mleko že zavrelo. Gremo lahko kar k večerji,« je opozorila Lojzka mater. Družina je sedla okoli mize. S slastjo so použivali. Velika skleda je bila na mah prazna. Še bi bili jedli, pa n! bilo. »Pred leti smo pa vse kaj drugega večerjali,« je opozoril Janez očeta. »Da, da, Janez. Toda tedaj smo imeli nebesa ua zemlji. Denarja je bilo kot, peska, zdaj pa tega manjka.« »Nič ga ne manjka, samo poiskati bi ga bilo treba. Poglejle, koliko ga imajo nekateri v trgu!« »Saj bi ga tudi mi lahko imeli, ko bi imela živina in les kako veljavo.« »Kaj se pa o tem vedno prepirate, ko vse nič ne pomaga!« jih je mirila mati. Danes je sveti večer in se pogovarjajmo o čem drugem. Pojdimo v sobo, pa bomo tam pri jaslicah molili rožni venec! Bog bo že skrbel za nas, da bomo imeli toliko, kolikor potrebujemo za življenje. Saj je bil tudi Bog reven, pa vendar ni tarnal.« Anica je hitro odšla v sobo, prižgala lučko pri jaslicah, snela z žeblja rožni venec in stopila v kuhinjo, rekoč: »No, zdaj pa le pojdimo, da bomo molili.« Oče, ki ni nikoli prav rad molil, je dejal: »Anica, nocoj pa moli vse tri dele rožnega venca, da bi srečno prebili letošnjo zimo in vsi prosimo božje Dete v jaslicah, da bi uslišalo našo molitev in prošnjo « Vroče se je dvigala molitev k Bogu Jakopetove družine. Anica je bila kar zamaknjena v jaslice in je zato včasi več molila, kol je bilo . treba. Ko so molili litanije, so se oglasili sveto-nočni zvonovi in oznanjali ljudem mir in ljubezen ... »Kdo bo šel k polnočniei?« se je oglasila Anica. »šel bi, saj sem šel še vsako leto, pa nimam čevljev, ki bi bili kos letošnji zimi in še debelo uro hoda jo, preden jo primaham do cerkve,« je razlagal Janez. Franjo Neubauer: Pesem brezdomcev Še smrečice ni, na njej da bi bila božična darila. Še svečice ni, da v noč bi svetila in v sobo vabila. Vse prazno, temndl Mar danes ne bo iz raja Gospoda do bednega roda, ki svet mu ne da srebra in zlata?! Še borne mu koče privoščiti noče. Ah up siromaka le plaka in čaka povsod in nikjer na sveti večer! Zvoni! — Le poj zvonenje v to bridko hrepenenje, ki v prsih nam živi! Saj tudi mi želimo vso vigred in vso zimo srečnejših, lepših dni! Pozimi in pomladi noči bi jasnih radi, ki luči v njih žare in pesmi se glase. Pa same so bolesti za nas, ki smo na cesti naš delež noč in dan le molk in mrak teman. Oj Dete, iz hleva vsaj lučka naj seva v obupa nam mrak! In angelsko petje sladko razodetje naj v čas bo grenak! Ti v hlevu rojeni, od vseh zaželjeni, ki so brez domov daj v muki nam silni svoj mir tolažilni, božičnih zvonov. »Moji so tudi slabi, moji so raztrgani, meni močijo,« so se oglašali otroci. Oče je nekoliko pomislil in dejal: »Vem, da imate slabe čevlje, zato bomo oslali vsi doma, toda v posteljo ne sme nihče. Anica, pri-nesi mi sveto pismo, da bomo čitali evangelij, ki ga bodo brali župnik pri polnočni maši! Oče je odprl knjigo in čital: »Tiste dni je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet...« Družina mu je verno sledila. Ko je prišel do odstavka: »Ne bojte se: zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod,« so vsi pokleknili in molili božje Dete. Svetonočni zvonovi so se spet oglasili. Njihovi glasovi so prispeli tudi v Jakopetovo družino in jo napolnili s svetonočni m i skrivnostmi. Njihova srca so se topila v miru in sreči, čeprav jim je bilo življenje kruta ječa .., Važnost župnije v sodobnem svetu Župnija ni samo zemljepisno zarisani oko-11«, v čigar sredi se nahaja župnišče ln župna cerkev. Župnija jo osnovna celica Kristusove cerkve, najmanjši del njene razdelitve. Župnija živ« svoje lastno življenje, je enota, je zaokrožena celota. V smislu besedi sv. Pavla je župnija del Kristusove Cerkve aM ta del je istočasno živa celica, toda ne samostojno organizirana, ki bi mogla živeti samostojno življenje tudi, če bi se ločila od celote, od Cerkve. Ze po svojem bistvu je župnija zvezaua z vesoljno Cerkvijo a njenim organizmom. Če bi izgubila živo zvezo s celoto, hi prenehala obenem biti ži a celica Kristusove Cerkve. Kot taka izpolnjuje župnija vse naloge odrešenja, ki so naložene v cerkvi. V župniji 6e odpira duši božji svet in razodeta resnica; župuija dviga vernike v območje naduf ravnega življenja, v njej je ves Kristus, ves sveti Duh, vse razodetje, neskončno bogastvo milosti božje, z vsemi skrivnostmi našega posve-čenja. Župnija je pravo občestvo vernikov, ki žive v cerkvi, ima v njej svojega pastirja, svojo nalogo, svoje pravice in dolžnosti, svoje vezi in svoje meje. Začetek in temelj nadnaravnega življenja je v župniji, kakor v cerkvi Kristusovi sploh; sv. Duh po svojih navdihih, po svojem razsvetljenju in po svoji milosti. Vodnik na poti k svetosti in nadnaravnemu življenju pa je v župniji župnik. On odpira in kaže dušam studence nadnaravnega življenja: sv. zakramente; njegova služba je predvsem dušnopaslirska. Župnik je čuvar vere in evangeljske morale. Paziti mora na zasebno in javno moralo; on opravlja v župniji službo božjo, on vabuja in dviga v dušah božje življenje, on je tisti, ki mora gojiti vsako versko gibanje v župniji, njegovo sive mora biti odprto vsem, dobrim in slabim, gorečim in brezbožnim, grešnikom in pravičnim, pa tudi takim, ki vzbujajo javno pohujšanje, zakaj za vse te ho moral dajati Bogu odgovor. Zato mora postati s sv. Pavlom vred vsem vse, da bi vse rešil. Župijani pa morajo gledati ▼ svojem župniku svetovalca, prijatelja, očeta in vodnika. Zato bi se ga morali oklepati s tistim dubont. kot ga jim nalaga vera, s katerim se oklepajo cerkve Kristusove. ln res, nekdaj so bili verniki veliko bolj navezani na župnijo in župnika. Človek je bil krščen v domači župniji in ludi vse ostale zakramente je sprejel le v domači župni cerkvi. Ako je bil v nedeljo pri sv. maši izven domače župnije, ali ako je bil za Veliko noč pri spovedi izven mej domače župtoije, ni zadostil cerkvenim zapovedim. Danes po se navezanost na lastno župnijo omejuje večinoma le na krst, poroko, pogreb. Mnogi gledajo v župniji samo kraj, kamor prinesejo človeka h krstu, kamor «e zateče pri poroki in kamor ga aaneso pri pogrebu. Župnijsko občestvo premogokrat razdvajajo tudi prepiri in neeporaauniljenja. Glavni povod za taka nesporazumi jenja pa so največkrat politični prepiri. In vendar bi se morali čutiti tudi danes vsi žuipljani kakor »aje ene družino, vsi ti hi se nsaraji zavedati, da imajo istega skupnega duhovnega ožeta-župuika in isto skupno rojstno hišo v krstu, to jo župnijsko cerkev. Ta edinost vernikov med seboj ln. z žup-niikorm bi ee morala pokazati zlasti vsako ne- deljo pri skupni službi božji. Dušni pastir, kot oče svojih župljanov, ima glavno božjo službo, kateri bi se morali pridružiti vsi cerkveni občani. Tu naj bi skupijo molili z duhovnim očetom, vsi župijani skupno naj bi dajali po vidnem očetu-župniku nevidnemu Bogu dolžno čast in hvalo ter skupno prejemali kot ena družina od skupnega očela-župnika božje rešiti«; in milosti. Vsi udje pravega občestva pa naj bodo povezani med seboj z vezjo ljubezni. Ena družina so in jeruzalemska cerkvena občina v prvih letih po Gospodovi smrti jim mora biti zgled za vse njihovo življenje. Ta medsebojna ljubezen župnijskega občestva pa naj se izraža najsijajnejše v dobrodelnem delovanju. Kako važno bd mogli v tem oziru postati za župljaue zopet vprav darovanje pri sv. maši. ki bi se dalo izrabiti v pod- V zadnjih letih smo »e privadili, da obravnava časopisje skoro izključno le guspodarska-»ocial.ua Ln politična vprašanja. To je razumljivo, kajti ua prvi pogled so ta vprašanja za javnost kot celoto nedvomno najvažnejša. Cim pa premislimo stvar nekoliko globlje, kmalu opazimo, da lo ui res. »Kaj pomaga če ves svet pridobi, na svoji duši pa Škodo trpiš,« so nas učili že naši boga boječi starši. Iti v tem tiči silna, vekotrajna resnica. Niso gospodarska, sociabiR in politična vprašanja prva in najglavnejša, temveč duhovna, zlasti moralna. Žal ee mi I« resnice tako redko lavetno, a če jih skuša kdo javno obravnavati, se ne voljni natnrdujemo, čaš, !o spada na priznate in v nabožne liste, ne pa v politične. In vendar to m res! Kajti duhovno in moralno vprašanje je n. pr. tudi s socialnim vprašanjem v tako ozki zvezi, da bi ga moral celo slepe« otipati. Cim namreč začne ktik narod Proti hašlja, hatara, da se obvarujete resnih bolezni kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev, za mlado in staro: Kai$< ►rssie kara poro revnih faranov. Na oftar položen dar u darovan Kristusu, saj posneni oltar Kristusa ttiadi t rmbem jseve&u bi MoiaSi vkleti Kristusa. Tako bi župnijska dobrodelnost jzvj. rala ia pravega središča, ia srca vse župnij« od žrtveaika v lami cerkvi. Duhovni pj najbolj jesena vo» potrebe svojih odraslih in nedorasli!! otrofc. Kako važno bi moglo postati ekup«o faj-uo av. obhajilo za farauel Saj po. meni sv. obhajilo ne ie združenje z evhari-Btičmm, marveč tudi vedno tesnej&s zedinjeoje z mističnim Kristusom, Kristusovo cerkvijo torej njenih ndov med seboj. Med župijani, ki »o »e v nedeljo združili z istim presvetirn Telesom bi pač med tednom ne smelo hiti pr«. pira in sovraštva. Resnično! Kriza v cerkvi, v duši moder. neučenjaškmašne otroke. Nujno potrebnih bi bilo O cerkvi, ki se je preselilo Se preden so vdrli Turki v naSo deželo, so ljudje v aeki vasi aei» samopotao živeti. Preveč sreče in miru so imeli. Njih kmetije so bogato rodile. Pa eo so ljudje prevaali in razuzdanost se je naselila med njimi kakor huda bolezen. Greh je objel vas kakor dušeči vaduih m je pregnal iz vasi še tiste dobre ljudi, kar jih je bilo v njej. Samo cerkvica sredi vasi je 8e vztrajala in Bogu dajala bivališče. Stari dobri zvonik je sicer dvigal svojo častiljivo glavo v čisti zraJt nad vasjo, toda v temeljih je tudi njega pretresaj gnus. Križi iu kamaai okrog cerkve so se bili pa že davno naveličali razuadaue vasi in ljudi. Neke noči, ko eo ljudje posebno hudo ude-lavali — bilo je žegnanje — je reikel zvonik križem iu kamnom na pokopališču: »Jaz stojim tu že ste in sto let ter kljubujem streli in viharjem. Zdaj mi je pa tudi zadosti in preveč. Pobegnem ia tega kraja. Vi pa, otroci moji, tudi izderi te svoje nožiee in opaakice iz zemlje — nič lažjega kot to. Glejte, saj sem izdri celo jaz svoje ogromne stare škornje.«--- Enoglasno so se odzvali križi in kamni na pokopališču. »Tudi mi smo siti večnega piskanja in vriskanja, ki nam krati mii. Radi gremo s teboj 1 Bolje nam bo med lisicami iin sovami ko pri teh hudobnih ljudeh.« Toliko je omamila važčane večna pijača, da tisto noč niti opazili niso, kaj vse se je nenadoma izselilo iz njih vasi. Nekateri so pač slišali nekak ropot ia tmšč, kakor da je vn-vozil v vas visoko obložen voz ali pa kakor daljo jo nevihto. Za hip so prižgali luči in odprli okenca; ko je pa zsmaj vse potihnilo, so zvrnili hrušč in trušč ita copetnice in se vlegM na drugo uho. Ko je šel drugo jutro cerkovnik Blaž ob štirih dan zvonit — bil je nenavadno zaspan in sekam negotovih nog, ker je tudi vw» ljubo moč držal % vaščani — kso je torej Sel sluzi temo dan zvonit, je prežtel tistih dvestopetin-šestdeset korakov do cerkve, ki jih je bil navajen narediti, pa je potegnil ključ iz žepa in ga vtaknil — — v zrak: tedaj ga je vrglo skoraj vznak, dasi se je bil hudo sključil naprej, da s silo zatakne ključ v vrata. »Turška motika!« j« zarobantil in šel z roko preko oči, »ali sem pri pravi pameti ali. še vedno okajen?« Ko je pa oči na široko odprl, je opazil, da ne samo luknje v ključavnici ni, ampak tudi cerkve ni več. In naj se je tudi obračal na vse strani, na široko odpiral oči, še sto in sto ukrepov, M jih vse tu seveda ne ■moremo obravnavali. Potrebna bi bila nravstvena cen/,ura našega tiska, ki je danes men-da sploh nioiamo, potrebna temeljita reforma vse naše mladinske vzgoje. Potrebno bi bilo, da bi se vsak oče in vsaka mati zavedala, da ima biti pri večerji zbrana družina, se udeležiti skupne večerne molitve, nato pa iti k počitku. Potrebno bi bilo, da matere in očetje vedo, v kakšni družbi ee za njeno hčerko spodobi udeležiti izietov in planinskih tur, potrebno bi bilo uvesti tudi globoko socialno-nravstveno zakonodajo in vaiistvo, ki je doslej še sploh ne poznamo, ter še sto drugih stvari. Toda na vse to se bomo še vrnili, kajti »©mogoče je, da bi hodili še nMalje mimo vseb teh vprašanj brezbrižni. E. i usfla m ušesa in se ščipai v bedra, da 9e pre-l priča, iMb bedi ali **.nj« — cerkve m' bile ved« Tedaj je pa zagnal viik in krik, da je šlo skozi vso vas ta je obstal, kdor je že vstal in se zdramil, kdor je še spal. Odpirala so se okna in vrata iu med hišami so se jeli zbirati ljudje. Toda, kaj to — oerkv« ni bilo več, samo zloben veter je brtil čez koprive in zelenorumeai mleček. Tudi pokopališče je iagiaito a cerkvijo. Seveda privrela zdaj vsa vaa skupaj in ee abrala okrog cerkovnika Blaža. Toda, kaj je pomagalo vse ugibanje in posvetovanje ia čudenje -- cerkve ni bilo več in pokopališča tudi ae. Med glasno množico se je pa motal nedolžen oteočdoak, ki mu je nedavna umrla mati. Ko ja videl, da ni več pokopališča, kjer je Ml tudi grob njegove mater«, ga je sbodfo pri srcu, kakor da je še enkrat in zdaj popolnoma izgubil svojo mater. Nenadoma je zakri&ii in pokazal v daljavo na grič, kjer je bila gozdna preseka: tam skozi je ravno trdo stopala cerkev in za njo cela množica križev in križcev. Ravno toliko, da se je vse Še videlo, prečen izgine. Tedaj je padel otrok na kolona, raztegnil svoje bele ročice in zaprosil: »O, mamica, ostani tu in ne zapusti svojega otroka. Tisti hip se je izvila na griču iz zemlje bela postava, stopila pred cerkev in zaklicala: »Usmili »a, cerkev — mati te prosi — saj si ti tudi mati! Ostani vendar pri svojih otrokih, pusti moj grob zapuščeni nedolžnostil« Tedaj so ostrmeli cerkveni zidovi, nagrobni križi so se obrnili nazaj im videli dete v beli obtekcd ter posabili ob njegovi milini in bolečim, da krnuo bežali naprej. »Kazen mor« biti,« je Brezboin:k< pojemat* po številu naročnikov pa tudi naklade. Vstajajo nova društva, ki iščejo nove metode, da bi pridobila zopet nove ljudske mase ia vero in la društva potujejo po celi Rusiji in znova oznanjajo evangelij. Med pristaši raznih veroizpovedi se opazuje tesna duhovna vez in sporazum. Vsi versko čuteči ljudje iti; a jo en sam skupni ciij: >Boj proti brezverstvu.« Podobno je ugotovil urednik francoskega lista »Pariš Soir« ua podlagi a m d ne statistike, ki mu je bila daus na rMf-oSa^o. da je bilo zopet 41 % vseh rojenih otroi kr-At-uih po cerkvenem oh-rvdu ib da je tm«k> 55% vseh umrlih cerkveni p-^cetv t\v»2ovati j«, da se ilasti sovjetska mlad asa tM#iba k veri. Po vsej Rusiji se ttstaaavljajo društva, kojih dani so kmetski fantje. obrtniški delavci, sovjetski uslužbenci m dijaki, iudi dijaki moskovskih višjih šol so pv^osto člani Sel) društev. Preganjanja \ Ru-siji vere ne bodo ubila. Pač !>odo pote dala slabiča, močnega pa napravijo še močnejšega. 78 ameriških škoiov ugovarja Mogočno je odjekni! klic 78 ameriških škofov, nadškofov in kardinalov proti preganjanju katoličanov v Mehiki. Ameriški cerkveni dostojanstveniki so se zbrali na katoliški univerzi in tu sestavili oklic o proti-krščanskem tiranslvu v Mehiki. Škofje opozarjajo, da trpe preganjanja pripadniki \ se h ver in pozivajo katoličane, naj molijo za konec verskega preganjanja v sosedni državi. Proglas poudarja, da nočejo škofje nikogar kriviti po nedolžnem. Obenem pa protestirajo proti nastopu nekaterih predstavnikov posameznih ameriških vlad, ki so izrazili svoje simpatije za protiversko gonjo v Mehiki. To ravnanje ameriških oblastnikov je v nasprotju z ameriškimi političnimi vodili. Škofje nato : naštevajo najhujše krivice, ki se godijo kato- I ličauom v Mehiki. Število duhovnikov je omejeno, v drugih krajih zopet je dušno pastirslvo sploh prepovedano. Cerkveno premoženje je bilo zaplenjeno, zaplenjene so bile ludi vzgojne iu dobrodelne ustanove katoliških vzgojiteljev. Svobode združevanja ni več. Duhov-skega naraščaja iti več mogoč« vzgojiti. Izgnani so bili mnogi škofje, duhovniki, redovniki in tudi katoliški razumniki. Proglas se zaključuje takole: Mi protestiramo z vsemi silami svojih src in duš proti temu proti-krščanskemu paganstvu in še enkrat pozivamo vse vernike te dežele, naj molijo, da takšna vlada (kakor je v Mehiki) čimpreje izgine. Verniki naj uporabljajo vse svoje sile ter naj /. besedo in dejanjem javno ožigosajo to tiranstvo.« Ko so peli božično pesem ... Sredi decembra se je zgodila v angleškem Liverpoolu velika nesreča. V neki predmestni šoli se je že vršila božičnica delavskih otrok. V prvem nadstropju ljudske šole se je zibralo v šolski dvorani nad 500 ljudi. V trenolku, ko so ljudje peli božično pesem, so se zrušila tla pod njimi iu vseh 500 oseb je padlo v pritličje 8 m globoko. Zaslišalo se je silno stokanje in klicanje na pomoč. Prihitela so takoj reševalna moštva in prepeljala v bolnišnico 211 ranjenih. Med temi je 36 oseb težko ranjenih in med njimi se jih mnogo bori s smrtjo. Slovenci na svetovnem evharističnem kongresu v Buenos Airesu 0 nastopu Slovencev na kongresu piše »Duhovno življenje«, družinski tednik za slovenske izseljence, ki izhaja v Buenos Airesu, naslednje: »Kateri niso videli zastav slovenske skupine, bodo bretz dvoma mislili, da pretiravamo: zastave slovenske skupine so bile morda najlepše in so vzbujale splošno pozornost. Naj omenimo, da so bila sredstva mu,;,? nepričakovano hitro zbrana in je bilo darovanega celo znatno več, kakor so dragocene sastave veljale. Razumljivo je, da se je udeležilo liciigressnih svečanosti tudi lepo število Slovencev, bodisi iz Buenos Aireaa, bodisi tudi iz province. Nekaj jih je pustilo svoje službe, da so se mogli udeležiti kolikor mogoče vseh zborovanj. Proti pričakovanju veliko jih je prejelo sv. zakramente in so tako najbolj veselo praznovali evharistično slavje. Zal ni prišel na kongres nobeden naših škofov in niti noben slovenski duhovnik iz domovine. Z veseljem in hvaležnostjo pa smo pozdravili v naši sredi oba naša prevzviišena nadpastirja Šariča (Sarajevo) in Dobrečiča (Bar). Msgr. Dobrečič nam je dvakrat niaševal in pridigal in je tudi slovesno blagoslovil zastave naše skupine.« Božji blagoslov in kmetska roka vzdržujete vso domovino. katoliška cerkev s Drobiž. Pred tremi leti je umrl v Rimu bivši general frančiškanskega reda o. Bernardin Kluinper. Te dni so njegovi sorodniki dali prepeljati pokojnikove zemeljske ostanke v nizozemski Amsterdam, kjer se je pokojnik rodil. — Sv. oče je sprejel poljskega kardinala Avguština Hlonda in apostolskega nuncija v Parizu Ljudevika Maglione. — Zadnje mesece so sprejeli katoliško vero sledeči kitajski učenjaki: Karlo Chen, profesor na vseučilišču v Pekingu; Cang Pejlun, profesor za angleško književnost na vseučilišču v Pekingu; brigadni general Josip Čang-Ju-Ce; profesor in bivši tajnik podkralja v Mukdenu Josip Cang Jie, Vse te je poučeval v katoliški veri Pavel Ju-Piu. — Za domačine je v belgijskem Kongu 11 državnih šol s 5.649 učenci, za katere žrtvuje vlada 12 m.ijonov frankov. Misijonarji pa imajo 4000 svojih šol z okrog 200.000 učenci, za katere daje država 11 milijonov frankov podpore. — Iz protestantizma je prestopila nedavno v katoliško cerkev ga, Ruder ena izmed potomk slavnega ameriškega predsednika Washingtona. — 75 letnico svojega obstanka je praznovala nedavno cerkev sv. Gabrijela v ameriškem Njujorku — 250 000 čianov že šteje društvo za boj proti nenravnim filmom v amer. Washingtonu — Apostola nezaposlenih bi lahko imenovali o-Petronija Zagni, D. J. župnika v E1 Paso de Sud v Zjcdinjenih državah ameriških. S pomočjo župnije, ki šteie 22.000 vernikov se je blagemu dušnemu pastirju posrečilo organizirati pomoč, 1700 brezposelnih dobi vsak dan brezplačen obed — Nedaleč od glavnega poljskega mesta Varšave so zgradili dom za duhovne vaje, ki ga je te dni slovesno blagoslovil varšavski nadškof-kardmal Krakovski. — Pleme Alura, ki biva ob jezeru Albert v belgijskem Kongu v Afriki, se celokupno pripravlja, da sprejme katoliško vero. Tam deluje red belih očetov, ki jih je ustanovil kardinal Levigerio. -- Dne 11. decembra je bila v avstraljskem Melburnu velika evharistična procesija, v kateri je sodelovalo najmanj šestdeset tisoč oseb. Računajo, da je bilo v špa-lirju na ulicah nad 500.000 oseb, ko je šla procesija mimo. V procesiji je bilo na deset-tisoče otrok v belih in modrih oblekcah, štiri-tisoč duhovnikov, 60 škofov in nadškofov. Papežev odposlanec Irski kardinal Mac Rorry je podelil blagoslov ogromni množici naroda. POLJSKA s Ima svoj prav. »Ilustrovani Currier Cod-zienny« objavlja razgovor s knezom Radzi-vilom, predsednikom sejmskega odbora za zunanje zadeve. Radzivil je poudaril, da se stališče Poljske do Francije popolnoma napačno tolmači in razumeva, kajti nerazpolo- IV »ue Loiagciie, Poris Odtpremlj« denar v ]ugoslavl|o najhitreje id po najboljšem dnevnem klinu Vrši vse bančne posle naikulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: HUMJJ: .»» 3084-44 Unije!!«. fHAMJIJA: Nt U17-M Ham. H«*' DIM: No ItiMSIM. Rinit. l,0K8gNRDR8: !»«5»M LiimA«*. Ka zahtevo pošljemo brezplačno naš« ček. nakannica ženje poljskega naroda ni naperjeno proti Franciji, temveč samo proti temu, da se Poljska ne vmešava v posebne težnje Francije v. Podonavju in na Balkanu. Poljska se čuti preveč samostojno, da bi se pustila postaviti pred dovršena dejstva. Poljska nikakor ne moro prenašati, da bi Francija napram njej uporabljala način obnašanja, ki ga na primer Poljska je a zavezniško pogodbo veeana s Francijo, ter ostane še naprej njena zaveznica, zahteva pa, dra se z njo postopa tako, kakor z zaveznikom in ne, kot s podjarmljeno državo. AMERIKA s Razno. V Oak Hill. Cal. je nedavno imrla rojakinja Plut pri Semiču v Beli krajini. — V Raundupu Mont. je preminula 39 letna Neža Komad iz Kota pri Ribnici — V Mul-danu Idaho je odšel v večnost Frank Rozan, doma nekje na Gorenjskem. — V Aurori 111. so pokopali 62 letnega Martina Mlakar iz Prežganja pri Litiji. — V gozdu blizu Cherry Valley se je smrtno ponesrečil kmet John Vičič, doma pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. — V Chikagi si je vzel sam življenje 50 letni Hrvat Stepan Orlič. — V St. Joseph. Minn. je odšla v večnost 66 letna Jennie Slamnikar, roj. Žumer. — V Ridgevvood so pokopali 79 letnega Antona Vilharja. — V India-napolisu je zapustila solzno dolino 51 letna Elizabeta Marolt iz Ročinja na Primorskem. — V Chikagi je v bolnišnici preminul 53 letni Josip Fiket, iz Desincev. — V La Salle 111. je umrla 70 letna Gertruda Hribernik, rojena na Igu pri Ljubljani. — V Panama Illinois je odtla v srečnejšo večnost 54 letna Julijana Goločnik roj. Kovač iz Gornjega Štajerskega. — V Braddock Pa. je po dolgi bolezni umrl 47 letni Peter Sedmak iz Zagorja pri St. Petru na Krasu. — V Milwaukee je izdihnil John Friškovec, rojen v Šoštanju. — ŠVICA s Našo pritožbo proti Madjarski glede kraljevega umora je Svet Društva narodov rešil kot smo zahtevali mi. Soglasno so sprejeli besedilo, ki uvodoma najostreje obsoja gnusni marsejski zločin ter zahteva obsodbo krivcev, nato pa zahteva od članic Društva narodov, da ne trpe na svojem ozemlju no-lienih hudodelskih organizacij. Od Madjarske se zahteva, da kaznuje vse, ki so sokrivi napada in drugih zlih dejanj. Nazadnje so navedene smernice glede mednarodnega dogovora v boju proti nasilnim strahovalcem. ABESIN1JA s Zopet Je prišlo do boja med Abesinci n Italijanskimi četami v Afriki. Vnela se je prava bitka, ki je trajala par ur. Na obeh straneh so streljali s strojnicami, topovi in se posluževali tudi tankov. — Na italijanski strani je padlo 160 vojakov in okoli 400 je bilo ranjenih. Abesinci pa so imeli okoli 140 mrtvih. Italijani pravijo, da so prepodili Abesince, podobno pa poročajo tudi Abesinci. Tudi za nastali spopad vale krivdo eni na drugega. Časopisje piše, da oskrbuje Abesince z orožjem Japonska. Italija hoče Abesinijo podjarmili, ker ima ta država v svoji zemlji velike ainožine zlata. NEREDNO KR02EN3E ICRVi, ^Z^t^T^^Z črevesje, tako tudi b.edica. slabost, slabokrvnost, nesoečoost. prerano staranje td. Vse to je v zvezi s krvio. Sumu zdruv želodec in zdravi prebavni or3»ni lahko proizvajalo kri in OJLiJIt-IjSi ženejo zdravo kri po telesu. In čo nastopilo motnje, kakor: pomunjkanje teka. »cragpolsžeoj« slavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slnbo čišč« nje ali culo zaprtje, notein telo dobro prečistite s priznano aravnim Pi,ANlNKA-čajem HA!!!VKC, ld je sestavljen večinoma iz na boljSih planinsKlh zdravilnih zelišč. Zabteoajte v lekarnah izrecno »PLAtilNKAs-čaj BAHOVEC, ki se no prodata odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20'-- in z napisom proizvajalca: APOTEKA Mr. 8AHOVEC — LJUBLJANA, Kongresni trg 12. Reg S. br 12590. 20. Vit 198:2 nemčija s Posaarsko vprašanje, eno najbolj nevarnih za svetovni mir je bilo te dni sporazumno ugodno rešeno. Ljudsko glasovanje v januarju, ki naj odloči komu naj končnove-Ijavno pripade Posaarje, se izvede pod nadzorstvom mednarodnih čet, zlasti angleških, na kar je Nemčija že pristala, Francija pa je 'izjavila, da prizna vsak izid glasovanja ter je umaknila tudi svoje čete od meje. Sporazum je bil omogočen predvsem zaradi pripravljenosti Anglije, da pošlje svoje čete v Posaarje. Županstvo v Ludvigshafnu je izdalo proglas, v katerem odločno nastopa proti pijancem, ki zaslužek in podporo redno zamenjajo z« alkohol in tako prinašajo v družine nesrečo m revščino. Pri vsem tem — tako pravi proglas — nosijo nemalo krivdo tudi soproge in sorodniki pijanca, ker se ne potrudijo, tla bi pripravili gospodarju prikupljiv dom, S čudnim zadržanjem in neupoštevanjem družinskega poglavarja naravnost silijo v gostilno. Županstvo razglaša, da bodo v bodoče izročeni pijanci zn dobo 9 do 12 mesecev posebnim zavodom in bo ime pijanca objavljeno tudi v časopisih. Obenem pa bo pristojna oblast javno povedala tudi vse vzroke, ki so bili povod, da je soprog postal pijanec in moral v poboljšev«inieo. ČEŠKOSLOVAŠKA s Pri nadomestnih občinskih volitvah, ki so se vršile ono nedeljo na Češkoslovaškem, so najbolj nazadovali komunisti. Vladna zveza se je okrepila, dočim je opozicija nazadovala za nekaj mandatov. FRANCIJA s Davkarija rabi denar ne žito. V francoskem okraju Orne je 30 kmetov pred kratkim pripeljalo pred tamošnji davčni urad žito na mesto denarja. Vsak kmet je na svojem vozu pripeljal dve vreči žita. Vreče so postavili pred davkarijo ia v imenu vseh posestnikov je stopil eden v urad ter ponudil za davke žito mesto denarja, katerega kmetje nimajo. Davkarjia je ponudbo aeve odbila, češ da potrebuje denar, ne pa žito. Nato so kmetje mirno odšli. RUSIJA s Kmetje se otepajo brezboštva. Vse kaže, da versko gibanje v sovjetski Rusiji sicer počasi, vendar stanovitno narašča. To se posebno pozna na deželi, zlasti v Beli Rusiji. Tako je prineslo sovjetsko časopisje sledeči dogodek iz vasi Jurkovice pri Borisovu, Krajevni sovjet je sklical zbor vsega okoliškega prebivalstva v nedeljo ob 10 dopoldne, Sovjeti so to storili, da ljudje ne bi šli k službi božji, ki je ob istem času. Toda na zbor ni bilo nobenega kmeta, pač pa se je trlo kmetov pri sv. maši. Šele popoldne ob 2 so kmetje prišli na zbor. Sovjetsko časopisje se seveda močno razburja in pripominja, da ta slučaj ni osamljen v Rusiji, DROBNE NOVICE Za novega švicarskega zveznega predsednika je izvoljen g. Minger. Avtobus je trčil k brzovlakom v okolici Berlina. 13 mrtvih, 4 težko ranjeni. Za dobo aadaljcili 5 let je bil izvoljen za predsednika grške republike Zaimis. Ločitev cerkve od države napoveduje nemški minister Gobbels. Tri koncentracijska taborišča za potepuhe je ustanovila španska vlada. Posnemanja je vredno! Za eno milijardo mark strojev za izdelavo nogavic je nakupil Bafa v Nemčiji. Močno komunistično gibanje se zopet čuti v Nemčiji, _ , Zapoved m prostost Če izmed mnogih zapovedi povdarimo le najvažnejše, potem »ostanejo tri reči: vera, upanje in ljubezen; največja izmed njih pa je ljubezen«. Koliko zapovedi pa imamo? Le eno zapoved: ljubezen in v tej zapovedi izpolnimo vse druge. »Ljubezen je izvršitev zakona, pravi apostol: Če vse zapovedi izpolnimo, pa ne v duhu ljubezni, so vse neizpolnjene, če smo jih še tako natančno in še tako glasno izvršili. >0 Bog, zahvalim te, da nisem tak kakor drugi ljudje... Postim se dvakrat v tednu in dajem desetino od vsega, kar imam. —- In nI šel opravičen iz templja.« V ljubezni pa ni zakon nobena zapoved več, ljubezen ga izpremeni v milost. Potem ga začutimo kot izvir božje dobrote. In v duši se izpremeni trdi »moraš« v vesel »hočem« in v hvaležen »smem«. Zakon potem ni več teža, ovira, ampak ga doživimo kot milost. Ne poznamo prav Boga, če vzamemo njegove zapovedi kot okove. Kot voditelju v zve-ličanje, kot viri življenja so mišljeni njegovi zakoni. In Bog hoče, da ga kličemo »oče« in ga tudi takega doživljamo in čutimo. Najzadnje in najvišje ni nasprotslvo, ampak mir, ne množina, ampak enota, kakor j« Bog v presveti Trojici tudi' Enota. mmmmmmm KAJ JE NOVEGA 175*000 dinarjem ZAHVALA je od leta 193°, do danes izplačala naša uprava onim svojim naročnikom, ki so pravočasno plačali naročnino za »Domoljuba«, pa jim je pogorela hiša, v kateri so stalno stanovali. Ta velika vsota jasno kaže, kako veliko dobro delo je storila naša uprava onim naročnikom, ki jih je zadela velika nesreča. Iz zahval pogorelcev, ki so bile objavljene v našem listu, ste lahko razbrali, kako prav je vsakemu prišla podpora, ki jo je dobil navadno kot prvo, takrat, ko je bila potreba največja. Saj v današnjih težkih gospodarskih razmerah po-gorelec ni mogel pričakovati od svojih sosedov in dobrih ljudi tako izdatne pomoči, kot nekdaj, ko so bile gospodarske razmere ugodnejše. Vsakdo pa lahko tudi spozna, da je ta velika vsota znatno breme za upravo našega lista, ki ga more prevzeti za prihodnje leto le, ako bodo vsi naročniki svojo naročnino pravočasno poravnali. Težka gospodarska kriza tare predvsem malega človeka, delavca in kmeta, kjer ima naš list ogromno večino svojih naročnikov. To se pozna tudi pri plačevanju naročnine, ki je skoraj edini vir za vzdrževanje lista. Kljub neprijetnim razmeram pa uprava našega lista te požarne podpore, ki je v letošnjem letu storila toliko dobrega, ne mara ukiniti. Požarno podporo bomo izplačevali še naprej, v znesku en tisoč dinarjev za posamezen slučaj, kot je to razvidno iz nižje navedenega pravilnika. Upamo in želimo, da nam vsi dosedanji naročniki našega lista ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Kljub revščini, ki sili od vseh strani v hišo, bo le mogoče dobiti potreben denar za naročnino. Saj je denar, ki ga izdamo za pošten časopis, najbolj plodonosno naložen. Pmvitnih I. Vsak Domoljubov naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1835. prejme od uprave »Domoljuba« podporo v icnesku 1000 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Isto volja za naročnike, ki nimajo lastne hiše, pa jim oh požaru hiše pogori stanovanjska oprava. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, nc glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačaj« celoletno naročnino v zgoraj navedenem času iu poskrb®, da bosta seznani naročnikov in naročnina pravočasno odposlana >Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelee naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivdo pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje in da je — ie prejema list pri p»yerjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1935. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogoreleu-nantčnika, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pugore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, sšel-nik, kolniea, kozolec itd,; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša maša, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar »in ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelee nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba se bo tega pravilnik* točno držala, in prošenj neupravičencev ne Ko avaievala. Družno delo naših elehfraren Prejšnji teden so Kranjske deželne elektrarne in ljubljanska mestna elektrarna dovršila vsa dela za polaganje kabla od Crmič do Ljubljane, ki bo mogočil ljubljanski elektrarni prejemati velenjsko elektriko. Obenem pa je bila črnuška transformatorska centrala oja-5ena na napetost 60.000 voltov, ki je potrebna, da se omogoči dovod velenjske elektrike v Ljubljano. Posebna komisija strokovnjakov je pregledala ves položeni kabel. Na kablu se je res pojavila občutna napaka, ki jo bo Ireba popraviti, kar bo trajalo nekaj dni. Kabel je namreč nekje presekan. Najtežje pa je ugotovili točno mesto, kje je kabel presekan. Ako bo v kratkem napaka ugotovljena, prične morda še ta teden oddajati črnuška postaja tok ljubljanski, ljubljanska elektrarna pa vzporedno črnuški centrali. Tok bo tekel namreč vzporedno, da se kabel temeljito preizkusi in da se tudi praktično pokaž.e, v kakšni obliki in meri moreta elekrarni druga drugo izpopolnjevati. Sprva Velenje ne bo zalagalo Ljubljane z vso elektriko, kolikor jo ta potrebuje, tudi ia-vzemši tisto, ki jo že dobavlja Ljubljani Češ-njeva elektrarna v Tacnu. Nekaj časa bo obratovala, čeprav v skrčenem obsegu, ljubljanska eleikratnia še dalje. Le počasi bo velenjska elektrika popolnoma nadomestali vso ljubljansko. V primeru potrebe pa bo ljubljanska elektrarna vedno v stanu obnoviti svoj obrat in zalagati z rezervo električnega toka tudi velenjsko električno omrežje. Torej l*x5ta Ljubljana in Velenje v enakem razmerju pomagali druga drugi, kakor delata sedaj vzajemno Za-vršnica in Velenje in z njimi tudi druge manjše elektrarne. NAROČITE »SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Dne 4. decembra zjutraj mi je zlobna roka zažgala domačijo. Pogorelo mi je prav vse; hiša, hlev, kozolec, živež in krma. Ker som že več let naročnica na »Domoljuba«, sem se pa poverjeniku obrnil« ua upravo »Domoljuba«, Ta ini je takoj po prejemu uradnih potrdil na. kazala 1000 Din podpore. Is dna srca se upravi »Domoljuba« zahvaljujem zato naglo pomoč, in obljubljam, da bom po svojih močeh vedno delovala za razširjenje tega časopisa. Goropeke, občina Ziri nad Škofjo Loko, dne 15. decembra 1934. Marjana Mlakar, pogorel ka, 9, r, OSEBNE VESTI d 60 letnik je posta! rajhenburški župnik, duhovni svetnik g. Jožef Tratnik. Ohrani ga, Gospod, še mnogo let! d 50 let je dopolnil te dni l>an dravske banovine dr. Drago Marušič. d 65 letnico rojstva je praznoval znani trgovec g. Franc Oset v Št. Petru v Savinjski dolini. d 35 let že dela in trpi med svojimi faraai g. župnik Venceslav Filter, duhovni svetnik na Dolih pri Litiji. Beg ohrani še mnogo let gosp. svetnika zdravega in vedrega! d Italijani so ugnali župnega upravitelja v Trnovem pri Ilirski Oistrici Josipa Taba-rkega. d Celih 54 let že služi pri znani ugledni rodbini Pfeiferjevih v Krškem steber go.^po-daatva Martin Goršak, Pridnega in zvestega služabnika Bog živi še mnogo let! DOMAČE NOVICE d Težko slovo. Dne 11. decembra so imeli čč. šolske sestre v Mariboru težko slovo. Poslavljale so se štiri mlade sestre, ki so odpotovale v Južno Ameriko, v San Lorenzo v Ar-gentini, kjer ima mariborska matična hiša svojo postojanko. Sestre Agripina, Ana, Im-inaculata in Osana bodo prišle v postojanko, ležečo v popolni divjini, kjer vršijo slovenske redovnice iz Maribora misijonsko poslanstvo. Od svoje domovine so se poslovile za vedno, ker se ne povrne nobena več domov. Potovanje je drago in povrnitev bi zahtevala preveč strožkov. Sicer pa je vseveden samo — Bog. Čestite redovnice spremljaj vsepovsod božje varstvo. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Fraoz* Josef« grenčice zavžite zjutraj na ?ešče zelo lahno odvaianie brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Jcsei« voda celo pri zelo težki napaki zaklopmce d Novo cerkev sv. Antena so ta mesec blagoslovili v Zagrebu. d Hvalevredno. Nad 300 katoliških dijakinj v Belgradu je v Adventu dvakrat pristopilo k mizi Gospodovi: dne 4. decembra in na praznik Brezmadežne. Vzorno obnašanje dijakinj, njih neprisiljena pobožnost in še prav lepo petje je napravilo na vernike kar naj* lepši vtis. Dijaški dan so proslavili s posebnimi večeru i ca mi za dijakinje v cerkvi Kri* itusa Kralj«. Po večernicah je g. dr. Juretič imel v dvorani krasno predavanje, ki 1*> v mladih srcih gotovo našlo plodonosni odmev. d Podnebaik nad piaainami. Potniki, ki so olli na praznik na izletu na Planici, pripovedujejo o redkem prirodnem pojavu, ki so ga tam doživeli. Nekako ob pol 7 zvečer, ko je bil že popoten mrak, se je nebo naenkrat razsvetlilo Nekateri so otpaaili na nebu veliko plam-tcču kroglo, ki se je razletela, oziroma vodoravno razširila, drogi pa jut videli samo svelel vodoraven pas, ki se je polagoma krčil, dokler ni izginil. Prikazen je nizsvellila okolica r. lučjo, podobno dnevni. Kakšne pol minute je liilo vse oližnrjeno z belo lučjo. Prika».en je bila nekako v smeri proti Beljaku. Za umetno raket« tu nedvomno ne more iti. najbrž gre za meteor (podnebnik) izredne velikosti in hitrosti. ki pa je najbrž zgorel že v zraku. d Odpravljene pekovsko nočne delo. Kakor aiaiio, »o ae pekovski pomočniki za odpravo deli« že dolgo bor ii Sedaj so ludi mojstri, ki 30 bili zbrani v Ljubljani skoraj polnoSievilno, sklenili, da se pripravlja la dela, za kalera je potreben navadno samo en delavec, pričuo ob 1 ponoči, skupno delo pa šele ob 4 zjutraj, kruh po se sn:e razpečavaii šele ob f> zjutraj. Mojstri !>a so tudi izrazili dvom. ali se bo to posrečilo vzdržati, češ. da je ta v no zjutraj veliko povpraševanje po drobnem pecivu (zemljah, kifeljčkih. kraljevkah, slanjencih ild.j, to pa zahteva največ priprav. Zaunkrat bodo pa mojstri le izvajali naredlio, dasi bodo večji pekovski obrati skušali doseči ottiiljenje naredile, medtem, ko so mali mojstri povsem zadovoljni z njo. d Že 150 let deluje v &a*aiuku C«citjansko društvo, ki je torej na j sta reji i kulturna organizacija. Ceciljansko društvo je sedaj vzelo v najent Kamniški dom, kjer hoče podajati aki-optična predavanja. d Pometamo I Vse blago lanskega leta ia kar ni več moderno, hočem prodati za lxižičnico in sicer za vsako ceno, samo da pride iz trgovine. Sterineeki, Celje, d Ksperanto, glej oglas, d Občni aber I. del. kosa. drašira v Ljubljani se je vršil dne 11. .iocembra 1934. Lansko leto je aadruga štela 11.572 članov, v toku leta so na novo pristopili 003, kljub leutu pa je letos izkazanih le 8138 članov. Ker ne vrše več zadružnih dolžnosti so črtali 4087 članov. Število odposlancev je zato padlo od 100 na 66. Zbor je pooblastil načetetvo, da pripravi vse potrebno za dostojno proslavitev zamujene 40 letnice in se je izjavil za Zadružno zbornico. d Božiča« počitnice trajajo od vštetega 23. dec. 1934 do vštetega 10. januarja 1935. d Človek ei nikdar dovolj previden. Sadnemu trgovcu Srečku Krajncu ir. Pesnice »a Štajerskem, ki se je mudil z avtomobilom v Štrihovi, je ksmaknil nekdo iz avtomobila tri odeje in torbico, v kateri je imel štiri jurje. d Tako bi moralo biti povsod. Ob priliki neke švicarske vojaške proslave je govoril tudi nekdanji katoliški zvezni kancler Musy. Med drugim je izjavil, da je Švica ostala krščanska država tudi v najtežjih prilikah, ker so se švicarski katoličani in protestantje znašli v boju za krščanstvo vedno v skupni fronti. d Prosvetne društvo r Belgrada ae je tudi letos spomnilo airomaSnih slovenskih otroSi ter jim je pripravilo dne 5- decembra 1.1. popoldne v dvorani za kat. cerkvijo v Krunski ulici na Miklavževem večeru prijetno presene- čenje. Delavni člani tega društva so nabrali za Miklavžev večer skoro tisoč dinarjev, nekaj je priložilo še društvo ter se je nalo s to svolo nakupilo perila in blaga za tople zimske ob-lekce, ki so jih z ostalimi darili prejeli na tem vetoru starši za svoje otroke. Miklavžev večer j« v vsakem oziru dobro uspel. d Kmoiki ma£»ziii, nova manufakturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro Mago iri poceni, potem obiščite nas iu prepričajte se. Naše geslo je: Mal dobiček — velik promet! d Grob kralja Aleksandra v tJpienc« je obiskala te dni 9 svojimi otroci ga. Ana Kadič, žena svoj čas v belgrajski narodni skui-ščani ustreljenega hrvatskega narodnega poslanca Pavla Radič«. Položila je na grob šopek nageljnov z napisom: »Dragemu kralju — Ana, vdova Radič z otrooic. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Eakaj s) Saks sate peieISme mltttio Ce« k® sem Nlckttat Ali radi okusa redkih začimb, ob radi okusa po najfinejšem kakaoa, ali morda rad' ( knsn po neponetem mleko, sli usogoSe veled njene medme sladkosti io uedoaegljlva grome? To jp težko povedati z besedami. Skrivnost pa Vam molds ratodeoo MlaŽM takslsda W4*&8ta anma, Ž!m ee topi v Vaših ustih. d Vseh slušateljev na ljubljanski univerzi je bilo letos vpisanilh 1813, lani v zimskem semestru 1945. Na posamezne fakultete ae raz-dele: filozofska 501. lani 473, slušateljic 246, lani 219. Teološka fakulteta 100, lani 167. Ju-ridična fakulteta 604, lani 602, slušateljic letos 51, lani 53. Medicinska fakulteta 144, lani 218, slušateljic letos 40, iani 44. Tehnična fakulteta 404, lani 485, slušateljic 16, lani 18. V to število je treba všteti redne in izredne slušatelje. Po veri je bilo na univerzi 50 pravoslavnih, 10 protestantov, 2 brez kijnfesije, 8 muslimani in 4 židje. Ostali so vsi katoličani. d Lasten dom so otvoriH te dal slovenj-graški smučarji na Kromžarjevem vrhu na Pohorju. d Kake pa je % vremenom. Po dnevMi visokega barotmeterskega stanja, ko je barometer dosegel višino 776 mm, so sedaj nastopili dnevi, ko je barometer naglo padel na 756 mm. Omi torek je začelo deževati in vrste s« nalivi, ki so imeli za posledico, da so potoki in reke močno narasle. Toplota se splošno giblje med +6 do +10C, Ni pričakovati, da bi se vreme kmalu preobrnilo, d Nemščina, glej oglas! d Dobrotnik, kakor je tudi sam nujno potreben. V Risan v Črni gori je te dni prispel Peter Jovanovič, izvršitelj oporoke pokojnega Vase Čukoviča, večkratnega milijonarja, ki je pred nekaj leti umrl v Ameriki. Cukovič je Jovanoviča in še nekega drugega postavil z izvršitelja oporoke in jii"« naročil, da vao nj< govo veliko bogastvo vložita v človekoljubu | in prosvetne s vrhe, Jovanovič se je odloč" i med drugim, da zgradi iz zapuščiue čukovdč I v liisuu veliko bolnišuico. Bolnišnica bo na, j modernejše urejena in bo imela 800 postelj j Jovanovič je odredil za zgradbo bolnišnice % milijonov dinarjev. (1 Otajiavauie e beti«. Na zadnji občinski seji v Trbovljah so v glavnem obravnavala k socialne zadeve. Podan je bil pregled dose danjeg« dela za olajšanje bede in načrti zn bodoče. Kazuih prašeuj se je nabralo na občin okoli tisoč. Ustreženo je bilo po možnosti ii' najpotrebnejšim Občinskih ubogih — podpi ranih mesečno od občine je v tetošnjem leti, naraslo za 31 na 261 in mesečne podpore ot 14 na 17 tisoč Din. V teku poletja in sedaj j* prijavljenih 644 brezposelnih s 761 družinskimi člani. Za brezposelne se smatrajo od 18. leta dalje, ne pa mlajši. V proračunu za lekoSt leto je aa breaposelne še 40.000 Din; te bo razdelila občina mednje v obliki živil. V mladinski kuhinji za šolarje dobiva dnevno kosilo 1174 otrok. Za vzdrževanje te kuhinje prispevt tudi baask« uprava mesečno 21.000 Din. D: pozimi ae bo treba nekaterim strokam hodi' po pol ia tričetrt ure daleč v kuhinjo, bodo od daljenejšiim delili na trboveljski šoli mleflto ii kruli, d Pri aagnenju k maščobi, protiuu, sladko sečnosti isboljšuje nairavna »Frsuss-IsaeSeva« grončica delovanje želodca in črevesa iu trajne* pospeši prebavo. d Farne cerkev sv. Ruperta na Vidmu pri KrSkem so zunaj popolaoma prenovili tako, da. nudi tudi sicer lepa stavba ras krasno sliko d 40 milijonov čistega d*bi<8k* je primesi letos nad največji rudnik Trapoer v Srbiji. V ta rudnik je vložen večinOiaia angleški kapital in tako večina čistega dobička Mi 1» ostema v na® državi d 0 varofcih ken»sa»fettč»e snage v Hiisi« jo predaval te dol v Ljubljani bivši vrtiovšl poveljnik v Rusiji general Anten Ivasiovid De-njikia. Nekaj varokov j® -»amoičai. d Ljubljanske brivniee so p« smsvI zaprte oto nedeljah ves dan. d Finaa&si zakon sa tate 1985-86 je predložil belgijski narodni steup&Sifii fitvtmAtM ministM Gjorgjwič. d Proračun Delavske sbonaica je sadžan emuo za znesek 106.000 Din. d Zop«t so pričeli eferatevait v vsefc trosr-nicah cemente v okolici Splita. d 38 narodnih socialistov Je zopet pribe-žalo v Jugoslavijo. Pripeljani ao bili v Lipi k. d Spomenik padlim vojake® hočejo postaviti tudi na Viču. d IS letnice ustanovitve prve slovenske šole sa slepee so slavili te dni v Kočevju. d 85 letnico svojega obstanka je proslavilo ono nedeljo Prosvetno druStvo v Brežicah. d Zopet peklenski stroj. Iz Zagt-biee poročajo, da je v vasi Vukovcu eksplodiral peklenski stroj, s katerim sla se igrala petletni Milan iu sedemletna Stanoja, otroka tamkajšnjega uglednega kmeta Markoviča. Eksplozij« peklenskega stroja, ki so ga po vsej verjetnosti pozabili hajduki na begu pred orožniki »a dvorišču toga posestnika, je oba otroka dobesedno raznesla. Orožniške oblasti sc takoj uvedle strog« preiskavo, ker tudi ni izklju- 5on11 silovit, saj je brzovlak drvel s hitrostjo 60 ktu Nov iiiosi so izročili 800 konjenikov i promeiu v Belgradu. jc eden največjih mostov v Evropi. N« sliki vidimo, kako ! koraka po mostu, da morejo strokovnjaki preizkusiti njegovo solidnost. na uro. Voznik, ki Je sedel na vozu, je povsem razmesarjen, tako, da Se niso mogli ugotoviti, kdo je. Prav tako sta razmesarjena oba konja m popolnoma razbit tudi voz. d Gospodarska poslopja so pogorela po-eestniku Jožefu Finguštu v Zgor. Jablanah pri Cirkovoih. d Hlevi so zgoreli posestni« Katarini Ko-toderc v Račah. Pastir je svetil s svetilko pri svinjaku. Pri tem je dvignil petrolejko nad glavo ter jo nehote pritaknil h kupu prediva, ki je v trenutku vzplaimtelo. d Velik skedenj so uničili ognjeni zublji posestniku Moharju v vasi Krka pri Novem mestu. d V Mlaki pri Kočevju je zg«»rel skedenj posesnika K Sini ga Franca. d Hlod je butnil 24 letnega delavca Alojzija Mikliča v Travniku pri Ijoškem potoku s tako silo v nogo, da mu jo je zlomil pod kolenom. d Pod kolenom je strlo nogo v jami med vozički rudarju Bieneli Štefanu v Trbovljah. d Kroglo je izpljunil z zobmi vred. V mariborsko bolnišnico so pripeljali Franca Na-pasta iz Stražgonjoev. V neki gostilni v Šiko-lah je prišlo do prepira, počila je pištola in Na pasta je zadela krogla naravnost v usta in mu razmesarila celo zgornjo čeljust. V bolniš-nici so dali Napasta takoj na rentgen, ker so se bali, da mu je krogla ostala kje v lobanji, lianjenec pa je s težavo govoreč pomiril zdravnika, češ, da ie kroglo izpljunil. Strel, ki bi bil v nasprotnem slučaju gotovo smrten, ga je zadel k sreči v zoliovje, krogla je izbila vrsto kočnikov, pri tem pa je izgubila probojno moč in obstreljeni jo je z izbi tirni zobmi vred izpljunil. d fie izbruhne požar v kinu. V Gjurgjevcu Je v tamkajšnjem kinematografu v Radničkem domu mod predstavo izbruhnil požar. Predvajali so film »Madame Buterfly«. Ogenj je nastal v operaterjevi sobi. Vneli so se filmski kolobarji na mizi, ki jih olj« operaterja nista mogla pogasiti. Oba sta se pri napornem delu, da bi udušila požar, onesvestila. Občinstvo v dvorani je skozi okence operaterske sobe opazilo plamen in se ga je zaradi tega polastil hud strah. Vdrlo je proti izhodom in se raz-bežalo. Prihiteli so na lice mesta ognjegasci iz bližnjih vasi, ki se jim je posrečilo pogasiti ogenj v kabini in tako obvarovati celo stavbo pred ognjem. Kljub temu pa znaša škoda nad 50.000 Din. Oba operaterja so morali prepeljati v bolnišnico. d Ta nesreisiii nogomet! V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 20 letnega delavca pri Dukiču Franca Kralja iz Lok pri Trbovljah. Kralj se je kot gledalec udeležil v nedeljo neke nogometne tekme, pri tem pa ga je soigralec sunil ined igro s čevljem v glavo ter mu prebil lobanjo. Kraljevo stanje je resno. d Kakšno moč imajo trgovske zbornice. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 20. novembra 1034. Službeni list z dne 28. novembra 1934, št. 782-96, se začasno ne uveljavi in ostane do nadaljnjega v yeljavi dosedanja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 6. maja 1930, Službeni list št. 8-2. d Avto jo sadei v pedal kolesa Viakota Skrjauca na cesti iz Letuša v Braslovče. &kr-janec je priletel na kup gramoza in dobil hude poškodbe. d Jadrnica se je potopila. Pri otoku Tijat blizu Zlatarina pri Sibeniku je naša ladja »Zagreb« trčila z jadrnico »Sveti Rok«, ki se je nenadoma potopila v globino 25 m. Z jadrnico se je potopil tudi mornar An te Karaman, Škode je okrog 200.000 Din. Baje jadrnica ni bila opremljena s predpisano razsvetljavo. d V 800 m globoko brezdae. Na gozdni industrijski železnici Bosna-Bois pri postaji M-prag, 80 km od Banja Luke, se je zgodila težka nesreča, katere žrtev sta postala dva zavirača, od katerih je eden. Stevan Ožegovič, ostal na mestu vrtev pod ruševinami vlaka. Pri odhodu vlaka, ki je bil preobremenjen, se je že opazilo, da je le s težavo prišel v pravi tok. Poleg tega je bila še velika megla. Pri nekem brez-dnu, čigar globina znaša 000 m, se je zlomila osovina nekega vagona, vsled česar so vozovi zgrmeli v globino. Na tračnicah je ostala samo lokomotiva in dva vagona, ki sta se po srečnem naključju odpela. Izpod ruševin so se zaslišali klici na pomoč. Klical je zavirač Kukovica, ki so vsega poškodovanega potegnili izpod vagona, Ožegovič pa je bil že mrtev. nov! grobov! d Molimo za njel V Podkloštni na Koroškem je umrl Mihael Keršič, posestnik in trgo-ocv. — V Sostrem pri Ljubljani je preminul 75 letni Janez Maček, posestnik. — V Selu pri Bledu je zapustila solzno dolino Neža Kristan, mati uglednega posestnika in tesarskega mojstra. — V Mariboru so pokopali 72 letno služabnico Elizabeto Junger roj. Šmigoc. — V Zvirčah pri Hinjah je zaspal v Gospodu posestnik Blatnik Jožef. — V Mengšu je zapel mrtvaški zvon Frančiški Kvas ia Trzina. — V Rušah so pokopali posestni«) Jero Gri«old. — Po dol^i in mučni bolezni je na veke zatisnil oči br. Egidij Mernik v Nazarju, doma iz Svetinj pri Ljutomeru. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon trgovcu Ferdu Klavori. — Mirno je v Gospodu zaspala Neža Tršan roj. Ma-lenšek, soproga posestnika in trgovca v Tacnu. _' v Ptuju je umrla 72 letna Ana Gulin, vdova po sodnem oficialu. — V Sostrem je umrla Marija Magister roj. Skrinar, gostil-ničarka itd. — V Celju je zaspala v Gospodu 68 letna Marija Dimetz roj. Paier. — V Ma- ribora je odšel k Gospodu po večno plačilo g. Ogrizek Franc, vpokojend župnik dramelj-ski. —• V Zamušanih v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja je umrl na svojem posestvu župnik razborski g. Franc Lovrenko. — V Ljubljani so umrli: viš. rev. drž. žel. v p. Anton Gregor«, gostilničar Stošič širne, soproga zvan. drž, iel. v p. Agata Tomšič, soproga mizarskega mojstra Jožefa Orehek, trgovec Ivan Krivic &t, rudarski glavar v p. inž Vinko Strgar, Frane Snoj in Jožica Vidmar. — Naj počivajo v miru! razno d Pesmieo »Pa je zopet prišla« smo ponatisnili iz »Angelčka«, ki ga tudi tem potom vsem katoliškim staršem iskreno priporočamo, kakor tudi »Vrtec« za bolj odraščene Šolarje, Pesmico smo dali staviti namenoma t velikimi črkami, da bodo imeli tudi učenci I. razreda, ki velike črke sedaj že poznajo, v božičnem »Domoljubu« nekaj za sebe. d Zaprte duhovne vaje v Lichtenturno-vem zavodu za dekleta bodo v dneh od 26. do 30. decembra t. 1. Pričetek duhovnih vaj dne 26. decembra ob 6 zvečer. Vodili jih bodo preč. gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelske-ga. Oskrbnina za vse dni 100 Din. Priglasite se čimprej na: Predstojništvo Liohtenturno-vega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg št. 8. d Za božične praznike iridnta St. 4 in B »Vrtca« in »Angelčka«. n Kmetska dekleta vabi ravnateljstvo dr. Krekove gospodinjsko šole v Šiški pri Ljubljani na dragi »Tromesežni gospodinjske-kuharski tečaj«, ki se bo pričel 2. januarja 1985. Pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan osebno ali pismeno. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec. 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«^ Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Dobro čiivo zrn praznike Hoj« » Kristusom. Veliko presene- t e u j e i vrt ir je pripravila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Tomaža Kesapčana »Hojo e a K. r i s t a s o m« Ih> oddajala skoraj kuj ion j 1 Na zalogi isaa Se večje število izvodov v obliki molitvnik«, vezanih v platno t rdečo obrezo. v zelo priročni žepni obliki. »Hoja ati Kristusom« je, kakor pravi Kontanelle, najlepša knjiga, kar jih je prišlo ir. človeških rok, zakaj sv. pismo je prišlo iz božjih. Slovenci smo to delo prvič <4or>i!i že leta 1790., v času, ko so bile knjige pri nas še redke ko zlate. Od tedaj so se množile izdaje te dragocene knjige, ki 1« morala biti osebna last vsakega katoličana. Vsak dan hi moral čitati v nji, zakaj toliko vzpodbude, lepote in miselnega bogastva ne najde v noben; drugi knjigi. To je knjiga za celo življenje; čim večkrat jo čitamo, tembolj se nam odkriva bogastvo te zakladnice. Kadarkoli jo odpremo, se nam odkrijejo nove misli in novo spoznanja, d« ne bomo nikdar izčrpali vseli biserov, ki so zgoščeni v knjigi za irnfc duhovno živijenje. Prav v sedanjem razrvunem čusu nam ie siren in neomajen svetilnik v življenju. kakršen je Tomaž Kempčan, bolj potreben kot vsakdanji kruh. Sezimo lorej po tej knjigi' Del« obseff« fetišu *8d strani in velja samo Din 8 brez poštnine, s poštnina Din 9. Kdor želi to knjigo prejeti, naj piše na Jugoslovansko knjigarn« v l jubljeni, ti m« bo knjiro takoj odposlala za strni denar Din 9.—. Vezav« knjige suna je več vredna I Oče Naš, ilustriral arh. O. Gaspari samozaložba J. Dolžan v Ljubljani. Cena knjige, vezane v celo plr'uo. Din 24. — Z Očenašem je dobila našo mladina, ko začne obiskovati šolo. prvo originalno sioT»j<šk« mladinsko knjigo te vrste, ki jo je doslej občutno pogrešala. Vseh deset prošenj te prelepe molitve je v knjigi na krasnem papirju nazorno podanih v desetih slikfifc v narodnem sloga, ki jih pojasnjuje za otroško dušo prirejen tekst v vezani besedi. Oprema knjige je odlična. Jugoslovanska tiskarna je z izvršitvijo trobarvnih kKšejev doka/ala, da je doseg!« v tej stroki najvišjo popolnost in sc more kosati i najboljšimi inozemskimi izdelki. Tudi vezava knjige, ki jo ie izdelala knjigoveznica Janežič v Ljubljani, je re.-> lepa in okusna. Platnice krasi mogočna sli-k Boga Očeta kot Stvarnika r.ebes in zemlje Natis knjige ie odobrit tudi škofijski ordina-rijat ljubljanski, ker je po svoji vsebini in n-nanjo«ti velike vainovi za verouk v šoli. Neina otroška duža bo z nio v roki boljše in hitreje doumela in sprejela besedilo in pomen prošenj oče naša — najlepše molitve. Kajig« ie dobi v vseh knjigarnah, naroča pa pri Janezu Dolžanu v Ljubljani, Poljanski nasip 52. k Nevesta iz Amerike. Predpustua igra r treh slikali; igra se p« lahko tudi v postu. — To je naslov in podnaslov drobne knjižice (90 strani), ki jo je pravkar izdala Prosvetni« sveža v Ljubljani (Miklošičeva 7). Naši odri so že precej r "'igrali vse dosedaj izdane igre; od mnogih strani smo slišali zahtevo: Dajte nam aovili iger »odi kaj veselih, šaljivih, n. pr. za predpust! No, sedaj nam je Prosvetna zveza dala nekaj takega. O stricu iz Amerike smo že marsikaj brali; zdaj v tej igri pa gledamo »nevesto« iz Amerike. V igri nastopajo samo žen ske vloge (tudi »Dadepolnega«, skrajno smešnega ženina Zdenka naj do avtorjevem mnenjo lgrn dekle!), ki jih jc deset. Dialog je živahen, prizori gredo iz komike v komiko, a v ozadju je pa le skrita zelo zdrava misel, Gledavci bodo brez dvoma »slo hvaležni zn prijetno razvedrilo. Spisal pa je igrico naš znani humorist prof, Janko Mlakar, ki se ie v zadnjem času (škoda, da ne žc davno prej!) zelo srečno lotil tadi dramatike. (V Mentorja izhaja prav-Ja* >gra: Povest o izgubljeni Marti.) Cena 5 Lhn; dobi se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani D * «-«*•» — i« črvljenja mladega fanta. Po r r. VVeiserju posloven« Joža Jagodic, Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, 1932, »tr. 131. Česa broš. knji,gi je 15 Din, vrtani 22 Naročajte »Domoljuba«! Din. — Zlata kajig«. ki bi morala priti v roke res prav sleberaeum mlademu funtu — pn :iajsi bo le gimnazijec ali akademik. Samo, kdor j« sani preživel dijaška ieta, bo vedel, kolikim nevajrnoslim in pastem so izpostavljena mlada, nebskašena, nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knji«a je dozoreva jočem u dijaka najboljši prijatelj i« najtrdnejša opora, Preprosta in prepričevalna je ta zgodba: Ifinka, ki je dotdej študiral v laomo-6tu, so poslali starši v šesto šolo na Diaiaj. kj«r je stanoval pri svojem, vensko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom T« je že zašel med slabo tovarlšijo, ki je skušala ®a vsako cmio pridobiti za.*? tudi zdravega, vodnega, nadarjenega ia poštenega Tirolca iu se je posluževala v to svrho vse« sredstev, ki p« mi ostalu spričo odločnega nastopa našega Hin&u brez uspoha. Ugled, katerega si je pridobil mod svojimi tovariši, ara ie ooioflofcii, da je ustanovil ci« gimnaziji Marijino kot.g rezati jo ia priiegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba ie razvija naravno i« živahno, brez ž-njaštva — zato 1k> mladina to knjigo prci>r tla v dašku in r. največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčt-rko v šalah, da bi mu ne dala v roke te z.lato knjige. Jerneja Aodrejke mladostni spomini. Naši bralci se gotovo še spominjajo člankov, ki smo iih pod gornjim naslovom v daljši vrsti podlistkov priobčerali od novembra 1933 de Velike noči 1934. V njih je znani pisatelj »Slovenskih fantov v Bo.ni in Hercegovini«: živo in mikavno in s posebno ljubeznijo do rodne kmetske domačije popisal pot svoje mladosti, ki ga je vodila iz rojstne Hudmanove hiše v Dolenjah v rovski fari v glavno šolo v Kamniku, odtod v ljubljansko gimnazijo in naprej, zoper njegovo voljo v kadetnico v Tnnsbrnckn, iz katere je prišel I. 1873 kot kadet k domačemu pešpolkn i št 1? v Trst. — Andrejkovi spomini »■ zelo važen prispevek za spoznavanje dobe našega narodnega prebujenja. Ker so ti spomini pisani tnko mikavno fn v klenem, domačem jeziku, se je pojavila rwd bralci omenjraih >Do-nsoljnbovilu podlistkov želja, da bi se objavili v knjigi. Ta knjiga je sedaj izšla v Učni opremi Jugoslovanske knjigarne iu se dobiva z« 2» Din pri Izdajatelju dr. R. Andrejkl, Ljubljana, Breg 30, naroči se pa lahke tudi v našem uredništvu ali v ljubljanskih knjigarnah (Jugoslovanski knjigarni. Novi založbi itd.). Knjigo priporočamo kot dobro in domače berilo zlasti našim prosvetnim društvom. — Misijonska pisarna, LjnMjaca, SementKka ulica 2/II, ima v svoji zalogi naslednje knjige: Milijonski govori in prsim t ni a ;vsi Franc ta Mikoc Alojz, vsi pri težki artilerijl v Skapiju. Koiuočar iiaroiina, Oštobenk Anica, Volk Marija, Voik Miti, Rufcir, Vik«, Ajster Aaica, Oanter Ai^ek, Sfemlifevj! Mssrija bi še n> druga d - leta Društva sv. Marte, alaiefc t 8-kalj JaiK% Hovsr Alojzij, Košak Plavel, Krašek Konrad, Msdv-ešek Jr&t, Pov^HS Franc, Smrkolj Jože«, Resnlk Fri»n>c, Paalič Eva H, Brofko Anton, Depnoviife Martin, Maf&ovtč KihaeJ, Kiateiic Fr„ RtevMMkl vsjaki r PriStial. RupanSič Alojz i/J, Košir Alojzij, Lavrif Franc, Lavrlč Alojz, Deboljak Jože, Slavec Fianc, Turek Ivan, Sega Franc, Saga Jakob, Rus Dominik, De-beljak fi/aa, vsi sfesvesisiki fentje, snposleni pri t»nJ-ki I,»šička d. i v akallei Oebae. Tratair Leopold, Knnelj Fran,:, Urhančič Fr, Simur Ludovik, Mi-var Franc, Blažič Alojcz, šerno Alojz, Oven Ludovik, Zarirtek Lodovlk, Ambrol Pave!, PleaiflSefc Anton, Tavfer Mutevi, Slor Fr, ZagoniSnik Franc, slovenski taatje 6. artilerijska di visijo v bosanski Tuzli Vrti n Neža iz DragatuSa pri Črnomlju pošilja voščilo iz PHMUMioica. KvsteraSk Statik«*, Hran Franc, T«na« (laSper, P« všek Karel, K*j>k Franc, Kolarič Peter, Meri«! Andrej, Plihe^ek Viljem, Batimaa Franc, slovenski fantje pljonirji kraljeve garde v Belgradu. Kotar Anton, Gradišnik ivwn, Matija Drelc, Variec Miha, Zaje Joeip, Bani« Jefe, slevenski w>-jakl pri »*4«leiij« m ve«*« prt 47. pešpolk« t Kniševeu. ■»Dosaejjssb« ;s basrc-a-atar saše^a rersk«' g« ia narodnega jibaaja. Ksdolilki Slovenci, A . se zavedate tega? Gustav Strniša: Sveti večer divjega lovca Tomaž je počasi stopal vkreber. Žena in iiči sta mu branili, mali Tomažek se mu je oklenil nog, vsi so ga prosili, naj na sveti veter ne hodi na divji lov, pa jih je zavrnil: »Nihče ne bo nocoj za menoj oprezall Brez skrbi sem, streljal bom lahko po mili volji, jutri bomo pa vendarle jedli dobro srno, saj si skoraj nikoli ne moremo privoščiti slastnega mesa, ker smo saino siromašni bajtarji k 2e ga je vzela noč. Na visoki skali nad kočo pa je oprezal lovski čuvaj mladi Lipe ter se pogovarjal sam s seboj: »Nocoj ga ujamem, nocoj za sveti večeri In nad njo se maščujem, nad njegovo beraško Milko, ki me ne mara, čeprav bi jo rad poročil, pa se me ogiblje, kakor bi bil gobav! Čakaj, starec, nocoj te presenetili!, da boš piskal in stiskal pesti, a jaz se bom smejal, kajti osramotili sle me, ker me je tvoja hči ošabno zavrgla !< V samotni hišici pod goro pa je Tomaževa žena pobožno molila. Pri jaslicah pa je klečala njena hči, a poleg nje mali Tomažek in dvigal rokice ter molil, da bi se njegov oče srečno vrnil. Tomaževa je premišljevala Božiče, ki jih je preživela s svojim možem ter mislila na u&»do, ki jih je vedno preganjala, da se niso mogli nikoli toliko opomoči, da bi se preselili nižje v dolino in si kupili več zemlje. Molila je, in prosila Boga, naj odpusti njenemu trmastemu možu, ker skruni z divjim lovom skrivnostni večer Njegovega svetega -•ojstva. Hčerka Milka pa je molila za očeta in tudi — zanj, za lovskega čuvaja Lipeta, ki ga je skrivno ljubila, a ga je zavoljo Očeta zavrnila, ker ga je smatrala za njegovega najhujšega sovražnika. Prosila je Boga, naj se usmili obeh in ju varuje, da si ne stopita nasproti in si ne naredita zlega. Dobro je poznala svojeglavost in naglo jezo očetovo, a tudi vztrajnost in odločnost lovca Lipeta. Zdaj je trepetala za oba, kar slutila je, da se bo tudi Lipe, kakor se je njen oče poslužil tega večera, toda ne, da bi streljal gamsa, temveč da ujame očeta. Tiho je bilo v koči, komaj slišno sopenje se je čulo. Lučka pri jaslicah je prijazno mežikala. Tri srca so pa drhtela in trepetala ter Božjemu otroku tožila in ga prosila, naj se usmili očeta in izvoljenca ter ju varuje, da ne zakrivita zločina ali celo umora. Božje dete pa je v jaslicah mirno spalo in se v sanjah smehljalo. In ko so se moleči ozirali v njegovo vedro obličje, se jim je zdelo, da se jim smehlja in jim hoče vliti mir in tolažbo v nemirna razburjena srca. Ko so se zaprla vrata in je stopil Tomaž s puško na plan, se je Lipe takoj dvignil: »Torej nocoj! Kako lepo si sam prišel iz koče, prav kakor bi te bil poklical. Vedel sem, da prideš I Da, da sveti večer je in jutri je velik praznik! Pečenka bi bila dobra, saj ste berači!« "Pa se je nenagloma prestrašil svojih misli, saj je bil v bistvu dober človek. Ne, naj bodo berači, saj morajo biti tudi reveži na svetu! Toda ti ljudje so ošabni, kako ga je tista Milka zavrnila in ga pogledala kakor divja mačka! Ampak lepa je! si je spet priznala njegova misel in puška v roki mu je vztre-petala. Ze se je dvignil in odšel po kozji stezi za Tomažem, ki je zginil v grmovju. Kako skrivnostno lep in čudovit je sveti večer v gorah! Vsa priroda je oživljena. V snegu gore biseri in dijamanti, smaragdi in satiri. Vsa skrivnost narave se odkriva in kaže svoje čare! Grmičje šepeta, drevje se oglaša v vetru, vmes pa piska veter na svojo piščalko! In človeku je, da vstajajo neznani tajinstveni duhovi gora, da se ozirajo velikani s preteklosti, da lezejo iz razpok in kotanj neznatni pritlikavci, da se vsa priroda drami in čuje, da se vse zbira in šepeta o rojstvu neznatnega malega Otroka, ki je sain božji Rešen ik. ★ Tomaž stoji na skalnati škrbinj z napeto puško. Kako ponosno mu prihaja gams nasproti. Lep in visok je kralj planin! Mesečina mu curlja po svetlikajočem se vratu in prši od snega, da je žival kakor bi rasla iz bleščave vs?a svetla in čudežno lepa sredi božje noči. Tomaž dvigne puško, počasi jo dvigne, saj mu je kar žal za tega krasnega planinskega vladarja, ki mora pasti pod njegovim strelom. Njegova roka dobro meri, mirno je naslonjena na kolena, a cči pazijo na gamsa v dolini, kako breskrbno se bliža, ker ne duti smrti. »Se bliže, še bliže!« šepeta divji lovec, ki se veseli, da bo tako lahko dobil lep plen. In že se začuje pok v jasno sveto noč, gams pade in obleži mrtev. Isti trenutek pa stoji Lipe pred Tomažem in ga strese za ramo: »Ha, zdaj sva pa skupaj! Vedel sem, da ste divji lovec, a tajili ste! Nocoj, na sveti večer sem vas vendar ujel! Hajdi z menoj po gamsa in potem k sodni ji !< Tomažu se nekaj posveti, že skoči korak nazaj in dvigne puško. Toda takoj se premisli, ne, streljati ne srne človeka, morilec ne sme postati, posebno še nocoj ne, na sveti večer. Lovcu se vidi, da je uganil njegovo misel. Trenutno mu je mučno, a hitro se otrese te misli jn zakriči : »Pojdivak Tomaž ga pogleda. Kako mlad je še ta človek in kako pogumen, nič zlobnega in zahrbtnega ni na njem. Le zavest in vztrajnost sta začrtani na njegovem jasnem obrazu. Nocoj je sveti večer, rad bi se vrnil domov, pa naj čepi v mrzli ječi? Ne, morda bo beseda pomagala? »Gospod Filip! Sveti večer je nocoj! Pa mi za enkrat odpustite, ne bo vam žal!« »Ne! Osramotili ste me, vaša hči me je i zavrnila kakor kakega ničvredneža. In zdaj ' moram vršiti svojo dolžnost!« »Milka vas je zavrnila samo zavoljo mene, poznam jo!« je mrko odvrnil divji lovec, ki se je že pokesal, da se je tako ponižal. V Filipu pa so takoj vstala plemenita čuv-stva. Poznal je te ljudi, te hribovce s ponosnim srcem. Takoj je slutil, da se je moral Tomaž mnogo premagati, da ga Je prosil, naj ga izpusti. In spomnil se je na svoja starša. Zdaj sedita doma v predmestni hišici, mislita na svojega Filipa, gledata jaslice ter molita zanj. Njegova drobna sestrica, ki ji je tudi Milica ime, pobožno dviga roke in misli nanj, saj ima tako rada svojega bratca in vedno se ga vsi spominjajo. Da, da, gotovo so tudi nocoj z njim v teh planinah, njihove misli begajo povsod, kjer je on, saj ga tako zelo ljubijo. A kako bo tu doli pri Tomaževih? Mati in hči bosta jokali, otrok bo glasno plakat, ko prideta mimo in bo moral divji lovec z njim v dolino, v ječo. Kako žalosten bo njihov sveti večer! In potem je mislil na svojega gospodarja, ki mu je sam dejal, naj za sveti dan ustreli gamsa in ga pošlje svojim dragim, saj je vedel, kako je mladenič visel na svojih starših. In že je videl svoje drage, kako sede okoli mize in se vesele okusnega mesa, kako očetu planite oči samega ponosa in hvali njega, svojega junaka. Nato mu je spomin spet prešel v Tomaževo hišo. Kako bo vendar žalostna oria, Milka! Morda ga ima res rada, morda se je res zatajila samo zavoljo očeta, ki je divji lovec. Dospela sta do gamsa. TomaŽ si ga je vzdihujoč naloiil na pleča. Ze sta šla dalje. Hipoma je Tomaž obstal, kakor bi slutil kaj se godi v mladeničevem srcu : »Težko mi je, vendar vas še enkrat prosim, pustite me! Nikoli več me ne boste našli med divjimi lovci. To je moj zadnji plen!« »Naprej!« je rezko ukazal Lipe. Ko sta prispela do Tomaževe hiše, je Lipe starcu mirno dejal, naj nese gamsa daniov in naj želi vsej družini srečne božične praznike. Preden se je Tomaž dobro zavedel, je Filip že zginil v dolino. Na sveti dan dopoldne je Tomaž srečal Filipa, ga prijazno pozdravil in ga pov&bil: »Gospod Filip, žena in hči vas lepo pozdravljata in prosita, da bi se kmalu oglasili pri nas!« Lipe je še listo popoldne prišel k Tomaževim. Vsi so ga veselo sprejeli. Milka se je popolnoma spremenila, niti trohice ošabnosti ni bilo več na njenem lepem zarjavelem obrazu. In ko jo je ves srečen vprašal, če hoče postati njegova žena, mu je solzna odgovorila, da si je to že zdavnaj želela, da pa se je bala, ker ga je smatrala za največjega sovražnika svojega očela. Ko je nato prišel v sobo Tomaž s puško na rami, so ga vsi začudeno gledali. Starec pa je bled in resen poljubil svojo staro puško, jo vpričo Filipa prelomil" in vrgel na ogenj. »Vidite, gospod Filip, vse to sem vam dolžan, ker me nist eosramotili in ste meni in moji družinici privoščili sinoči, veseli sveti večer!« PO DOMOVINI Mir ljudem na zemlji »In na zeuilji mir ljudem« so peli angeli ko je stopil x svojo lastnino Kralj miru. Kdor je videl grozote razdejanj, ki jih je povzročilo sovraštvo med nurodi, mora biti z« mir, zn mir med ljudmi, moti narodi, med držu-vami. Mladina, ki lic pozna let trpljenja in bridkosti njihovih očetov in mater, starejših bratov in sestra, se mora navajati na mir. ■Saj jc mir največja dobrota! Le v miru ee morejo bistriti duševne vrline, le v miru je mogoč procvit naroda in države, It: v miru more napredovati človeštvo! V času, ko vedno bolj pozabljamo strašno krvavo žaloigro. ki je Štiri dolga leta narekoval« človeštvu le medsebojno uničevanje, je treba navajati vse brez izjeme na potu miru, ker le tako bodo mogli biti nurodi srečni in zadovoljni. Zato ne smemo opustiti nobene prilike, dn delamo za mir V strahu in trepetu čaikaino prihodnosti. Čakamo kakor siu sodbo. Smrt sum« se jc zgrozila ob pogledu na strahote svetovne vojne. Sedaj je Ib let od Jionca svetovne vojne. Težak jc spomin nanjo: z vso težo nas tlačijo posledice vojne. Mir! mir! kričimo do obupa! Sovražno si stojita dva taboru nasproti. I'« vsem sveta, zlasti pa v Kvropi, čutimo, du v. vso silo bijeta boj dve načeli, dva sveto*n: fašizem in komunizem. Oba sta v svojem bistvu skrajno nevarna. Prvi s svojim pretiranim nacionalizmom, drugi s mojo razredno borbenostjo. Skoro se zdi, da se bo ljudstvo nekam odločilo, ali na skrajno desnico ali n« skra jno levico. Pri tem j>a ljudstvo pozablja, du olia hočeta bojev: prvi boj naroda proti narodu, drugi l>oj enega »talin proti drugemu. \se to naj se vrši pod videzom domovinske ljubezni. reševanja gospodarske krize, osvobojenju sornjakov in podobnih vprašanj, ki so marsikdaj umetno narejena in preračunana na to. da gotovi ljudje pridejo do oblasti. Pri tem se gasil svoboda in najtetneljjicjfc človeške pravice, ra katere so se borili narodi dolgu stoletja iu za katere je bilo pretite mnogo človeške krvi. Nerazumljivo je, da se v 20. stoletju, ko je človeštvo strašno trpelo v svetovni vojni in prineslo« na oltar svobode in miru neprecenljive žrtve, gazijo jx> voeni svetu osnovna načela državljanskih svoboščin, jkk! pretvezo raznih nevarnosti, ki baje pretc državam. Zato pa ni v naših časih nikjer miru. Po vsem svetu »tiskajo zatirani pesti, po vsem svetu iščejo državniki izhod iz tega zla. ki gn čutijo nad seboj. Pozabljajo pa. da je pri tem mogoč samo en izhod, to je medsebojna ljubezen in da samo z njo pride mir. Božič je praznik mirti. Kralj miru v jaslicah je anše upanje. On odini nam more poma- Raiao. (Stari trg pri Ložu.) Zaradi deževja močno narastle vode so zalile precejšen del ozemlja. Vendar kaj hitro odtekajo. Zdaj se lahko vidi, kako velikega pomena je kopanje pred Golobitio. Kdor ne verjame, naj gre pogledat, kako ta požira in naj vpraša vaščane ob vodah, kdaj so preje upadle in kdaj zidaj upadajo l — Cesto od Vriia do Babne police prelagajo in na novo grade, delom« s podporo iz banovinskega lon-da za brezposelne, deloma s tlako. Tako je prav! Ne morejo ljudje veega aami e tlako: kaj pa naj Jedo? Pa tudi ne gre, da bi jim vse drugi naredili, kflT sami zase rabijo! Seveda, če bi vsak posestnik glede par metrov zemlje sitnaril, cesto drugim odrival In visoko odkupnino zahteval, bi ceste ne mogli delati. — Tudi v Babnem polju °o leto« pota dobro popravili In še požiralnike očistili. Niso pozabili na vaščane in njihove polrctio možje, ki »o jih Babnopoljcl pomagali na občinske etole posadit! t — Mestni župan v Ložu, g. Skrbeč Franjo, je dosegel 01. k to starosti. Ob tej priliki pati. Pravega miru nc bo, ako ga bodo delali brez Boga, brez njegove Ijiilnv.ni. 1 juhe/en ho odrešila >vet, prava krščanska ljubezen, ne pa »razorožitvene konference*, črtanje vojnih dolgov, ne iiitermiciomile, tudi ne brez.obžni boljševizem ali pu zagrizeni nacionalizem. Zastopniki narodov, ki vodijo politiko brez Boga, kaj ruili govore o miru, istočasno pa doma zahtevajo nove ladje, letala, pline, vojaške ceste, to-|H>ve, vojne načrte itd., ki uničujejo ogromne milijarde ljudskega premoženju Obup legli na človeštvo. Kje je rešitev? Ali jc sploh mogoča, ali sploh še moremo upati? Upajmo! [kt!ehein je naše upanje. Dokler ne bo zavladal Kralj miru v srcih vseh. ne no miru !'ij XI. nam nuroča: Delajmo zu mir, molimo za mir, pokorimo se za mir, predvsem pa ljubimo mir, ljubimo ga brez koncu! Bratje, to Vam voščim za letošnji Božič! — T. A.. Polica pri Višnji gori. so ga občani zelo počastili, ker je postrežljiv, prijazen ijt delaven župan. — V Pudobu št. 11 pri Prknožičevili je umrla krščanska mali 84.letna Frančiška lirUbar 10. decembra. Dolgo je ležala, vdano trpeki in rada prejemala »v. zakramente. Njen sin Janez, ki je velik dobrotnik cerkva, je prišel i/, Amerike in ji dve loti stroge 1 z zgledno ljubeznijo in redko požrtvovalnostjo. Ista živa in dejanska vena, ki ga je vodila v skrbi za mater, ga vodi pri delu in žrtvah za potrebe cerkva, ki so pri nas revne, ker jih jc veliko in ljudje nimajo dosti dohodkov. Verniki in duhovniki eo rou hvaležni in ga spoštujejo. Materi je preekrbel tudi lep krščanski pogreb, zlasti pa za sv. maše in molitve. Upamo, da nas ne bo zapustil, ampak med nami naprej ajKMtoleko deloval, ker smo dandanes bolj potrebni apostolov kakor puščavnikov. Sv. oče in škofje ne rielmjo klicati na delo za krščansko obnovo lajike-apostole. — Naš HI. red sv. Frančiška bo za Božič obdaroval farne reveže; pomagajo 7, darovi kmečke gospodinje, zlasti pa naše zadruge. — Nobena kri™ nam ne sme iz hiše odpravili Do- moljuba«:, Mohorjevih knjig in drugih krščanskih Časopisov i« knjig! To povejmo ta teden sosed so-eodu, sorodnikom In vsem vaščanoiu! Kdor nikakor ne zmore naročnino sam, naj se dogovori s sosedi, da skupaj z lože ali vsak nekaj naroče, pa s; posojajo! Človek ne živi samo od kruha! Zlasti no inaldina! Ce ji ne daste dobrega branja, dobre družbe, bo dobila gotovo prej ali slej slabo. No-bena koristna in dobra reč se ne »iii sama; vsi moramo pomagati! Udje katoliško akcije in verskih družb, v,-ii na noge zn ohranitev in razširjenje katoliškega tiska med nami! Zdaj je ura za to i« |0 je daiifM nfiSji najvažnejša naloga. Oh grobu. (št. Golard.) Kakor je že zadnji . Domoljub, na kratko |>». ročal, je 4. decembra umrla po dolgem in hii.lem trpljenju v tiO. letu starosti gospa Toni Julijam, Pokojnica Je živela kot prava zgledna krščanska mati. Ko je bila pri zdravju, je redno vsak dan hitela v cerkev k sv. maši iu je skoraj vsak dan pristopila k mizi Gospodovi, kjer jc prejemala dušno hrano, kol pripravo za pot v večnost. V dolgi mukepohii bolezni je bila mnogokrat previdc-na s sv. zakramenti; zato je vse bolečine voljno prenašala in je vedno proti številnim obiskovalcem v njeni bolezni tolažilno izjavljala, da naj bo njena huda bolezen Bogu v čast in v njeno zveli-čanje. Dn je bila pokojna žena r<» prava krščanska innti, spričuje to, dn ie v svoji skromnosti in |K>-nianjkaiiju vzgojila sina duhovnika. Naj v miru počiva njeno truplo v hladnem grobu, saj njena di^a se raduje tam. kamor si jc vse življenje želela in hrepenela. V slogi jc moč. (Rakituica.) Nekaj tio-a-bnega I>i radi osi-stniki. Udarili smo so nn pravdo. Se vod a je vsaka stranka dobila svojega odvetnika in že pri prvi ranpravi se jc poku/.alo, du bo dolgu pravila. Držali smo se zares, nikdo ni hotel odnehati. Dohtarji so rekli. nam razsoden prijatelj, ki nam je pokazal v kaki nevarnosti smo za veliki- izdatke. /.aecli smo misliti in zares! Spregledali smo, dn Im, edini usjs-li v,diki izdatki! Denarju I>u nikdo uimu nič! Prijatelj num je stavil pa-m ten posredov dni predlog in pristali smo obe strani. Brez dinarja stroškov je bila pravda ra dekliške Marijine družbe. Popoldne je bil sprejem novih članov v nabito polni cerkvi. 50 novih mladcev je vstopilo v Marijino armado, 50 borcev je obljubilo zvestobo svojemu Kralju. Po sprejemu smo napravili v dvorani akademijo, ki je prav dobro uspela. Zares, ni se zlagal oni, ki je videl ta dan gori na Semeniču med skalami vraga sedeti. Debele solze so mu kapale po licu. In drugi fantje! Vse vabimo v svojo sredo. V skupnem, plemenitem delu je srečna bodočnost! — BI. Potoški. Novi grobovi. (Trška gora.) Smrt nas letos kar nože zapustiti. Za Baskov-devo Micko, kl je odšla sredi poletja kot izvesta Ma> rijina hčerka po plačilo k Bogu, je (kmalu nato nastopil Isto pot dober krščanski mož Mavsarjev oče, kl je bil d®lj časa cerkveni ključar. Posebno pa nas je iznenadila pretekli teden nepričakovana smrt proč. g. župnika v pokoju in posestnika Ivana Renierja. Bolj kot Krčim, je bil pokojni gospod TrSkogorc, saj se je mudi! domalega celih 30 let med nami. Tam, kjer je bila svojčas groblja in mm^m-^mtm^mm^m^mm^^mm^^m^^m^mm^m^m Itr grmovje, je s svojo prevdarnoatjo in previdnostjo postavil lap od je bil .poln odločnosti do v«eh delomržmh ljudi, pa zeJo doiireg« srca do pridnih im varita Ih delavcev. Nobene Je tako majhne usluge ni pozabil. Marsikomu jc dal lep zaslužek, tudi sicer je fckazal temu in onemu marsikatero uslugo. Predvsem pa nas je vdajaj kot vaorni gospodar k varft-nosti, ekrosuuosK in pridaoeti. Vei bomo 8utili dalj jSasa praznoto, ko njega ne bo več sem gori. Bodi mu dobri Bo« mikMtljTv sodnik! — Pa ne samo g. Supnika eiifo izgubiti, ampak tudi skrbnega cerkven i ka Sotlar Alojzija, ki je tako brižno odganjal pogub jnosne oblake s svojim zvonenjem, pa je odšel z g. župnikom v večnost. — Za njim« pa se j« napotil te dni mladi 22 letni Koprivnikov Herman. Is daljne Tuzle je prišlo obvestilo, da je umrl po kratki bolesaij v vojaški bolnišnici. Bil je dober, bistroumen fant, rad jo nastopit ne odru Prosvetnega druStva v Kržkem, pridno je zahajal k petjii cerkveaiega pevskega zbora, tudi ga je bilo videti "ečkrat pri obhajilni mizi. Spomin nanj nam bo (»tal drag, sam pa naj se veseli obenem s pokojnim g. župnikom in cerkven Pkorn v večni slavi. Da ne pozabim«' skromne, pa dobre Tomčove teiie, ki jo je tudi smrt ugrabila to le'o, je samo po eebi jasno. Novic*. (Podzemelj.) Na misijonaloo nedeljo smo za mieijone nabrali 170 Din. Nekaj rež («) lani. — Molitve za evetoletne odpusSke smo imeti v poJetju po stanovih, v jeseni pa skupne svetoletne procesije. MoSktb p je bilo malo. (M fantov eamo kon^regsaisti. Moški svet je za molitev mrzel. — Na Marijin praznik, 8. deoenibra, »o Marijine kongregaclje im«1e slovesnost v oerkvi, nato p« v drorani Marijan«)«! akademijo. Nastopali 80 deklamatorji, govorniki, Ijnblro je bilo petje in rajanje deklic, nato so pa lepo podali mlajši kongreganisti igro v treh dejanjih »Spoštuj očeta«. V nedeljo, 9. decembra pa je pri shodu Marijinega vrtca nastopil Miklavž in obdaroval nad 200 <»trok. — Od 10. do IS. decembra smo v GriMjah praznovali alovoano tridnevni-oo v čast sv. ReSnjemn Telesu, Vi je bilo pri sv. maši in uii molitve iipoatavljeno (kot duhovna priprava na evhamtični kongres). Obenem jo pa bil tudi mali misijo« z dvema govoroma ua dan in ao vsi vernik! soseske razen treh prejeli sv. zakramente. Obhajil je bilo do 700. — Marijina kongre-gacija ponovi na praznik sv. Štefana ob treh popoldne igro iz turSkih časov »Miklova Zala«. Vabljeni! — Pokojisli smo prejšnji mesec ia Prikizja rejevčič Ano, iz Krasloca Pezdirc Ano, iz Prlmost- ka Tome Katarino iz M. 14 in 15, iz Dobra vks Plut JoieJa, vsi ao bili »tari okrog 70 let. Prejšnji teden pa smo položili k večnemu počitku 9 let starega Papič Pavla Is Gribejj. Marijin vrtec ee jo pogreb« udeležil s svojo zastavo. Naj »»i v miru počivajo! Is dolenjskih Benetk (Kostanjevica.) V nedeJjo je bila Kostanjevica polna umi Iz weh o. Kdor »s nad svojimi starši jezi, temu se ara-ča aa vrat obesi. Kdor svojim staiiem življenj« greni, saiu ar». čo pohodi, v nadloge drvi. Kdor vaga, temu sreča pomaga. Kjer bodo ponižnost, ljubezen in mir bivali, tam bodo gosposka in podložniki srečo uživali. Kjer je sreia, tam je tudi neareča. Kjer se dela vse nedelje, tem se »rofca min« pelje. Ko bi sreča kramo razgrnila, bi sa prva blaga iznebila. Komur Bog nI sreče dal, tudi kovač mu je n« bo skoval. Komur ni »ročn prirojena, te si zssstoaj za njs pete brusi. Komor m sreča jahati pusti, ga neae, kamor jo krene. Komur se sreča spunta, jo težko v ojnira »pravi. Komur sreča ubeži, te si zastonj ca njo pele brusi. Marsikateri hudobnež v »vetji areči visoki) prileze, zato, da globlje pade. Moder in srečen, kdor drugih aesreSs obm obrne. Naj«rečnejfte ljudi po&tenj« rodi. Ne prevzemi »e v dobri are« niti ne ponižaj v ne«reči. Ni nesreče brez sreč«. Nova vreča — nova sreča. Očeta in matere ne žali, sicer ti sreča projde. Otrokom da Bog »rečo v sp«->ju, odrasli pa M morajo truditi za njo. Pamet dojde, sreča projde. Prva sreča — prazen meh. Prva sreča — prazna vreSa. Prva sreča gre za peč sest. Redka sreča brez nesreča. 5re?a človeka sreča. Sreč« Človeka le sreča, ujet! se ne da. Sreča dela prijatelje. Sreča ima spredaj lase, zadaj je gola. SreSa je okrogia. Sreča je opoteča (ali: opotežna). Sreča je priprostlin prava mati. Sreča na razpotju sedi. Sreča sa ne pasti za nog voditi. Sreča ti povalja na vse štiri strani. Sreča velika — pameti malo. Srečen je, kdor Ima — pamet doma. Srečen je, kdor svoj poklic doseže. Srečen si, ako ne želiš, česar imeti ne morelS. Srečna smrt je lepega življenja dozorek. Srečnejši ta, ki daje, nego oni, ki jemlje. Srečnemu tuji prihajajo, nesrečnemn svoji odhajajo. Škodoželjni nevoščljive« je svoje sreče mori v ec. Takrat so mi ptički peli (sem bil srečen). Tik sreče nesreča preži. To je posreči, ne po mileči (pameti). V nevolji smo mnnravci, v sreči gizdavci Velika brača — mala aroča. Vsak je avojc »reže feovsč. Vsaka nenreča vodi k sreči. Vse veselje hitro mine, vsaka sreča bitro zgine. Zadovoljno*! je največja sreča na svetu. Zdrava pamet — sreča velika. g—ski: Ob dvajsetletnim svetovne (Nadaljevanj«) Veioraiee napravijo vzlie dolgotrajnosti »a drngoverulka trajen »ti*. Pa« pa mi di jatam n: bil nič kaj všeč. Pel je sicer prav lepo, vendar po ntojem mnenju brez vsakega čuta pobo&nosti, kar lako iz navade in potrebe. Pri vsaki pavzi si je popravljal svojo lep« brado, gledal na dtsno in levo :d okrog sebe in po cerkvi tia do zadnjih vrat, kakor da bi koga po cerkvi iskal. Vse to je bik) mlaj same zelo močno, za pravoelavne vernike pn gotovo ne zgledno opravljanje bogoslužja, Dnsgri dan, 11. oktobra 1914, je dnšla nova karavana HO voz, ki je pripeljala jabolka iz več sto kilometrov oddal;eflih juinib eadjerejekih krajev Nedelje. Mnogo zastav. Dopoldne v cerkvah zahralno bogoslužje, pred cerkvijo pa shod. Praznovali eo nedavno dobljeno zmago nad Germani. — Ta dan sem zvedel, da je umrl romunski kralj Karel. Dne 12. oktobra 1U14 je pade! okrog 2 zjutraj prvi sneg. Tg dan je potekel v znamenju pobiranja za Rdeii kril Gospe, gospodične in dijaki 8o hodili po mesta s apirSčicamk. Ne vem, če sem srečal koga na cesta brez anaka. Celo mnogi ujetniki »o žrtvovali iz evojib suhih blagajn za to človekoljubno ustanovo, kar je napravilo na barnaulsko meščanstvo zelo ugoden vtis. Drugi dan, 13. oktobra 1914, je voda zunaj poslopja ?.e zmrznila. Kmalu zjutraj je 140 avstrijskih oficirjev zapustilo Barnaul in ee odpeljalo nazaj proti Kamnu. Ali so tam ostali ali ne, ne vem. — V Baniaulu je bilo zaenkrat še 40 naših častnikov, ki so seveda stan -vali ločeno od na«. Dobivali so po 50 rublje v mesečno. To je bila vsota, a katero si tedaj v Rusiji lahko zelo lepo živel. Pri taj priliki naj izrazim svoje neizpremenljivo mišljenje, (ia bi morali biti po mednarodnih dogovorih tudi nižji vojaki nekoliko bolj zavarovani pred mučenjem in izkoriščanjem v ujetništvu, kakor so bili doslej. Nižji vojak jo prav talto človek, kol oficir in je bil prav tako pripravljen žrtvovati svoj« življenje is dtH»ovim>. Zato je i udi nižji vojak v ujetništva ponosen brambovec in ne šineV. — Rusi m prassnovali ta dan god presto kmeslednika in razobesili po mestu zastave. — ZvedeH smo, da zapusle Barnaul vse narodnosti, razen Slovanov. Zvečer sem si v svojem dnevniku na vprašanje >Kaj mora znati vojni ujetnik«, odgovoril sledeče: 1. Nekoliko Svati, prati, kuhati in plesti iz slame spalni modroc. 2. Govoriti čimveč jezikov. 8. Štediti i denarjem in ga o pravem času prav porabiti. 4. Znati vsaj nekoliko to ali ono o't>rt. 5. Mnogo potrpeti, vse odpustiti ter iskreno isi zaupno molili. t% po Obu naprej. štiri dni manj ko en mesec smo bivali r Bsrnauiu. Lahiko se pohvalim, da smo bili v tem ni«w(u zeio svobodni, saj orno se čret/. dan la.liko po mili volji sprehajali po ulicah im v bližnji okolici. Vsak večer so nas prešteli. To pa je bilo v glavnimi vse aadzoerstvo nad nami. V mestu so veljale, kakor za druge, tudi za nas policijske ixlr«ibe. Mnogi ujetniki eo se v BaTaiaulu seznianffit z raznimi meščanskimi družinami in izahftjaK na njih domove, kjer jim ni bilo zla. Med nami so biti tudi mladi, zali fantje, zato n. čudno, da se je tej aii oni ruski barišnji za tega onega avstrijskega ujetnika začelo že precej živo Viiiemrcti srce in je zria marsikatera ruska mladenka v marsikateri, čeprav zaenkrat še razcapani uibogi ujetoiSki pari, že svojega zaročenca. Pa tudi dragim, zlasti mlajšim avstrijskim zakoncem, je pretila venomer hud*s izikušnjirva, kaj naj odgovore tej ali oni rraski mami aH njeni hčerki ali zapuščeni soklatki na običajno vprašanje: »čto vi žena ti? (Kaj ste oženjfmi)?« In zatajili so, kakor nekdaj svetopisemski Peter svojega Gospoda — tudi nekateri ujetniški Petri in Peterčki svoje predrage, a tako oddaljene zakonske družice. Dne 20. oktobra 191* smo se zopet napravili na pot. Bekli so nam, da zapustimo Barnaul in odSdeirio v Bijsk, kjer bomo nastanjeni v velikem ujetniškean taborišču. Zfcrali smo «e pred vojašnico. Ne raznimem, zakaj smo »koiraj štiri ure čak&M T aurnaa! na Zgode in nezgode slikarja Verhana Priredila Lea Fatur IMdje nI poslušal do konca. Bled in ogorčen piano pokonci: »Dovolj, gospod! Ne bom vam za rablja in če mi oderete kožo.« Komisar oe nasmehne: »Ali, dragi gospod, gre w. roparje, ki uidejo tako vl-soc-ara.« »Zastrupljam najt Nikdar!« »Zastrupljati, gospod? Zdravila so včasih premočna. Zakaj so ne bi včasih zmotili, ko »apišete razbojniku zdravilo! Jc plemenito (telo, podaljšati roparju življenje!« Mladi zdravnik se vzravna in reče dostojanstveno: »Učil sem se, da zdravim ljudi, ue pa morim. Zdravniku je bolnik človek, pa naj bo razbojnik aii svetnik. Ne bom moril. Tudi za vas ne!« Komisar je poaorno motril Didjera in ekomizgnil: »Se mi je zdelo! Francoz je človek časti in vesti- Na Angleškem bi se na-vduSil vsak pripravnik za tako praktičen načrt. Pa čo ne gre, ne gre! Ostanimo pri starem: vlažne in temne ječe, razprave in sodbe brez konca, usmrtitev počasna. In tako dalje. Saj veste. Vzemite, gospod Didje, ta listek, prosim vas!« Didje, fel je bil v studu in jezi obrnil komisarju hrbet, vzame listek in čita: »Bar-tou, lekarnar, ulica Kdečih, nasproti vodnjaka.« , Didjo vpraša začuden: »Kaj pomeni ta naslov, gospod komisar?« »Kaj naj pomeni?« zraste komisar. »Mi: pllte, mladi gospod, da sem od včeraj 1 Odslej boste pošiljali svoje bolnike po zdravila na ta naslov.« sICaj se zgodi z bolniki, M pridejo po zdravila na ta naslov? vpraša prepadeni Di-dje in lasje se mu najezijo pod napudrano navlako. Premotri sra komisar s prezirnim nasmehom: »Kaj se zgodi? Preskrbni ste za svoje bolnike... Gotovo vam bo hudo, ko slišite, da se ne vrnejo več iz one lekarn.-* ..> »Da so ne vrnejo več?« ponavlja zbegano Didje. »Nc! Ne vrnejo sc. Barston kupi lekarno samo v ta namen.« Vrže Didje listek ti a tra in ga potepta: , ,, , . »Ne bom pošiljal bolnikov k Bartonul« To je prav tako podlo kakor, če jih zastrupljam.« »Res?« se smehlja, strupeno komisar. »Se branite tudi, če vam da gospod bartmes po deset Zlatov za moža?« Didje si pokrije z rokami obraz in stoka: »Strašno! Strašno!« Porogljivo ponavlja komisar: »Strašno! Kaj pa je tako strašnega, ljubi gospod! Saj primera lahko gospode kakor so Malis, Robert in drugi glavarji kar doma. Ali take aretacije ne zbude nikake pozornosti, boljša je dobro nastavljena past.« »Ne, ue!« so vije Didje, »ne bom Judež; zaupajo mi. Rajši se vsemu odrečem. Ne bom jih več zdravil.« »0!« se roga komisar. Nočete več zdraviti teh nedolžnih Emnšetov? Pa jih je treba zdraviti, dragi gospod! Hahaha! Zdravi tatove in se štuli med poštene ljudi.« . »Didje zardi do las in kriči: »Nehajte, gospod! Pustite me, da zapustim Pariz!« Komisar seže molče v žep in razganc pred Ilidjeroin list. Didje prebledi in padev v naslonjač... Kam so zdaj načrti o maščevanju, o poštenem življenju, o lepi kneginji? Na sramotni oder, v še bolj sramotno sanrt, mu kaže list z njegovim imenom. Smejala se bo stara Kata, zgrozila Metka in Verban bo mislil s studom na nekdajnega prijatelja. Zaspan pade Rado — Verban pa bo vžlval čast in ljubezen. In mati! Kaj bo rekla, ko zve, da je sin tako umrli Umreti tako mlad! Tako nadarjen! In na potu do časti, umreti zaradi roparjev in tatov? Pa saj mu noče policija ničesar, le roparske družbe se hočeta znebiti z Mališem in postati poštenjaka. V nekaj mesecih stvar s kneginjo dozori, Verban osramočen, in roparjev, ki bi vedeli, da je bi! oni imenitni gospod' nekdaj član njihove dr i?be ne bo več. Didje vstane. Ostanem viia svobodi, čo vam ustreženi t« vpraša odločno. »Tako ste mi všeč!« ga udari komisar po rami. »Sicer je moja prvotna zamisel dosti boljša, pa ker imajo francozi tako tenko vest, naj bo Ničesar se vam ne zgodi! Gospod Sartiues vam prav kraljevsko poplača vsako usluge, ki nam jo napravite. Dobrotnik Pariza postanete. Izročite svojim gostom moj poklon in na svidenje!« Komisar zgine skozi kamin. Didje obsedi, zmučen in zmeden. Pride mu nova skrb. Ma-liša potrebuje, ki ga mora vendar izročiti.,, Pa kaj, saj ni določeno, kdaj naj odpošilja bolnike. Mališ je zdrav. Pošlje ga r lekarno. Kadar bo vse urejeno. Tako se reši r«npmka in spravi sam ves plen. Pa oče?!. Strah mu stisne srce: Kaj 6e je Mališ povabil tačaa m očeta k sebi! Takoj k njemu! Brez pomen« naj oče toži ali ne, na policiji ga pomire, ssj je Didje v njeni službi. Toda kako naj pojasni Mališu, ki ima lisičji nos in pamet, da oče ni vež nevaren? Tu je zopet past, v katero nc smeš... Naj pomiri MaJiS oo spal. ampak da bo »vaiital«, kakor je že večkrat pri — mrličih... Drugi dan 21. oktobra 1914 srečam na krovu stanovskega tovariša Jereiino, prijatelja Slano, narednika Sedeja in še druge od »marš-bataljona«. Okrog 7 zjutraj obstane naš »Smje-lij« v pesku. Odšli smo na drugo leseno ladjo, ki je bila k naši privezana, nakar se je »Smje-lij« toliko dvignil, da smo šli brez nesreče gladko naprej, la dan smo dobili zopet po 50 kopejk na osebo za dva dni. Popoldne okrog 2 je začelo pošteno snežiti. Zvečer smo se ustavili v pristanišču I-egosla-jovo. Tu so naložili drv za stroj. Ruski čustnik jo šol z našimi šar/i v mesto. Kaj so tam delali. ne vero. Dne 22. oktobru 1914 smo v zgodnji } jutra- °tr nji uri zapustili Legostajevo in pripluli okr poldne v Pristan. Nekateri so odšli na bazar (na trg) in tam zadovoljili po denarnih 8re3 stvih svojim željam. Na bazar som krevlinj tudi jaz po mastnem blatu. Videl sem cerkev in šolo. I' unt sladkorju v kockah je veljal m kopejk. Za šest funtov lepega belega krulia sem dal 30 kopejk. Ljudje na trgu so bili 7,c|0 prijazni, so nas pozdravljali in nam vznak pri-jateljstva celo roko podajali. Popoldne okro£ 4 smo zapustili Prišla« ia sicer na novi ladji »Kormilec«. Prejšnji parobrod se je sicer imenoval »Sinjelij«, torej »Ko-rajžen«, pa ni bil. »Kormilec« pa se je pokazal res za našega krinilca. Bil jc večji, udobnejši in — denar smo dobili in z njim najnujnejše za preinraženo in sestradano telo. Ko zavživam skromno inaleo, sede polrjr mene Vasilij Dimitrijevič Kuzmunov, doina m vasi Ust Ceroskoje, županstvo Pristan, okraj Bijsk v Toanski guborni. Zelo zgovornemu lan-tu je bilo dvajset let in je znal zelo dobro ze-mljepis. Sedaj služi pri parobrodni družbi in dobiva 20 rabljev mesečne plače. Meri globino vode. Vasilij Dimitrijevič mi na dolgo in široko pripoveduje razne zanimivosti s svojega potovanja po ruskih veletokih Volgi, Obu in leni. Našega Marklja je spravil kos kruha j toplun čajem in z neizogibno cigareto povrhu v veselejše razpoloženje. In zapel je: ja z pojdemi pa v Rov te, tja gor', kjer je mraz, tam gor' je en »gartelc« lepo ograjen, tam gor' je moj »Jocel« pokopan. Jaz doli pokleknem en mal' požvebrafn. da ne liodes ti misli!, da si sam. Nedaleč od Marklja je 40letni Ukrajinec. Ne meni se za naše petje in norčije. Kleči in moli. Dne 23. oktobra 1914, okrog V zjutraj smo že bili v pristanišču v Bistrem IstoJcu. Nismo namreč mogli po Obu dalje. Mnogoštevilne ledene plošče so plavale po reki in ovirale ladjo v njenem plavanju. gost i tel ja. Samo Golobica skoči k Didjeru, ga objema in izprašuje. Zadavil bi bil' rad žensko, Ki ga je izdala za zlato zaponko. Pa se je vrgel v igro in igral strastno... Kar se um zazdi, da kliče očetov glas: »Didje!« Grozen je glas in kakor črna senca gre* po steni za Didjerom. Zbode ga v srcu. Čuti, da se je zgodilo nekaj, kar se ne da več popraviti ... Kaj je zamudil Didje! Ločila sta se bila z Maliseni na mostu Naše Gospe. Mališ se je hotel rešiti svoje nagubane kože 111 sivih las, da gre k Zalki v vas, Didje je hitel domov k svojim gostom. Kar se spomni Mališ. da bi bila njegova častitljiva podoba še dobra, za posel, ki mu je delal mnogo skrbi. Kdo ve, ee bo drže! poštenjakov!, Didjerov oče, dano besedo, in bo tekel po prečutl noči na policijo? Parižani so imeli navado, da so Sli iz gledališča ali s sprehoda še malo v kavarno, predno so šli večerjat. Bilo je ob pol devetih in kavarno so bile polne. Mališ pri-čota v kavarno blizu mosta in zahteva papirja in črnila. Napiše dva listka. Prvega naslovi na Didjerovega očeta, drugega na Koberta. Pokliče dva dečka, ki postajata pred kavarno, in jima da nekaj drobiža, da odneseta listke. Nato gre stari gospod domov ln oakn. Kmaln trka po vežnih vratih. Mališ gre odpirat in zagleda Roberta, ki se zadere nanj: »Kaka vražja zadeva pa je, da me ■kllčcš na dom, ko imam toliko dela?« »Ni ga bolj važnega dela kakor ta, ki te oaka,« mu razlaga Mališ, ko prideta v sobo. »Caual bos. Ko potrka Didjerov oče, ga uijudno pripelješ v sobo in ko odhaja, mu posvetiš; seveda je odvisno od trmastega »tarča, itako pride iz naše hiše. Jaz sem star gospod, ki se zavzema za Didjera, ti si pn m«* sluga Lovre.« Robert odpaše sabljo, si poravna kite in obleče platneno suknjo. Kmalu ga kliče trkanje v vežo in takoj nato pripelje Robert starega gospada Stnden-skega, ki gleda ne.zaupno s praga Mališa in sobo. Mališ prosi s hripavim glasom: »Kar naprej, gospod, kar naprej brez strahu! Lovre odidite in čakajte, da vas pokličem.« Mališ ponudi prišlecu stol in se zahvaljuje: »Lopo od vas, gospod Studenčni. da ste so odzvali mojemu vabilu. Vi, stari vojaki, se seveda mčesar ne bojite in ste se upali v čudakov brlog.« »Bog je povsod!« se nasmehne stari mož. »Kaj bi se bal?« Pa se ozre po brlogu in oči se mu širijo od začudenja. Malis ga pusti, da premotriva nakopičene dragocenosti, potem se odkašlja in začne: »Iz teh malenkosti v sobi ste lahko posneli, gospod Studenčni, da sem bogat, silno bogat Stanujem pa sam v tej koči, s tem edinim slugo, ker sem pač, kakor pravijo, čudak. Imam tudi staro slavno ime. Vendar sem sam. Nikomur bi ne bilo žal po smrti, da ni Didjera Studenčnega, izvrstnega mladega zdravnika.« Stari Studenčni napeto posluša, kaj naj bi imel opraviti Didje s smrtjo tega starega gospoda. Kar se mu posveti in hlastno prosi: »Govorite, gospod! Obljubili ste mi, da mi pojasnite,« odkod ima Didje toliko bogastva. Rešite me mučnih skrbi, prosim vas!« Mališ govor! kakor kak dober ded s sočutnim glasom: »Zal vam bo, tla ste grdili ubogo dete, ki zavoljo mene ne sme govoriti. A to me me ne briga... Delam, kar hočem in zapustim svoje bogs.st.vo, komur hočem. Ne, pomislite! Jo nekaj tednov tega, kar sem se vračal s sprehoda. Kar planejo štirje možje name. Priporočim svojo dnšo Bogu, pa že udari sablja kakor blisk med roparje: dva sta prebodena, dva bežita... Zavem so v rokah Ijubeznjivega moža. Vidite, da sem zdrav. Hvala za to gre mojemu sinu Didjeru. Nr čudno, da sem mu hvaležen?« Burno plane Studenčni in stiska opr-stano roko starcu: »Bodite blagoslovljeni, gospod!« Mališ si otere solzo in povzdigu« glas: Da, gospod! Po meni se je odprla Did-jerju pot do uglednega inesla. Divji in iju-domržni starec je naše! mlado dušo, ki je vredna njegove ljubezni. Didje ni vprašal, ko sem bil v nevarnosti, kdo sem, tudi jaz. ne vprašam kam spravlja Didje zlato, ki mu ga sipljem. Sicer me bodo preklinjali razočarani sorodniki, vendar nad vse mi je Did-jerova hvaležnost« Studenčni si otere solzo. Nič ne podvomi, vesel je, dn ni madeža na njegovem imenu. Kakor lisjak opazuje Mališ obraz starega moža. Čuti, da je zmagal, in vpraša uijudno: »Ste zadovoljni, gospod Studenčni?« Pošteni mož vstane in se prikloni: »Oprostite mi, gospod, in sprejmite zahvalo starega moža. ki se trese za poštenje svojega sina. Lahko bi mi bil prihranil Didje to bridkost.« »Dovolite,« hiti Mališ, skrivnost je moja. Po moji smrti zve lahko vsak. zdaj veste samo vi, ki ne boste hodili pripovedovat nečakom barona Ferjela, da sem zapustil svoje premoženje tujcu.« Mališu se je zdelo potrebno, da navede so kako staro plemiško ime v potrdilo svoje povesti. Ime Ferjel jo videl dan poprej v starem koledarju. Studenčni postane pozoren in vpraša s čudno spremenjenim obrazom: »Torej ste vi baron Ferjel?« »Seveda sem,« mu odgovori Mališ ponosno. »Torej ste sin markija Ferjela, ki je Padel v sedemletni vojni?« Mališ se zmede kaj za vraga me sprn-auje, mar sem naredil kako neumnost? »Da, da. sem oni sin...« sam potrinje Mališ kar tja v en dnn. Studenčni se vzravna in vpraša z ostrini glasom: »Imeli sto sestro, gospod baron.« »Moja sestra?« mrmra Mališ v zadregi. »Kal Stev. 51, (Snetav Strniša: v Božič na Žalostni gori Vsa priroda je bela, g kristalnim snegom pokrita. Nad Žalostno goro leži liha otožnost, vsa trudna je in žalostna. Vsako leto na sveti večer pa je vesela lista gora in vsa žalost izgine. V blesketanju zlatih zvezd vstaja njena cerkvica v nebo iu sije kakor skrivnostni oltar ter se dviga visoko, kakor bi hotel maSevuti v njej sam Bog. I/, zvonika zabrne zvonovi. Sproščeni in radostni so tisti glasovi, polno zveneče miline m ubranosti je v njih. Tako nežno done, da bi jih človek poslušal in l>i se jih nikoli ne naveličal, saj je tedaj v njih ljubezen in milost božja. V daljavi se iskre plamenice kmetov, kakor skrivnostne goreče vešče tavajo čez polje in njive, skozi h< ste in grmovje, dalje, k cerkvi hite, kjer se godi čudo svete noči. * Kolednikov Jože je zakesuel. Njegova pia-ineiiica je gorela čez polje. Od daleč je prišel in težka je bila njegova pot. Ko se je bližal gori, je začutil utrujenost in noge so mu za-kleeale. Vrag nas vedno premoti ko smo tik pred smotrom in zato se grešniku pred nosciu zapro vrata v paradiž, kajti najhujša kazen je izgubiti tisto, kar gledamo pred seboj, po čemer smo že iztegnili roko, a smo tisti hip izgubili za vedno. Jože je pod gcro zavil v krčmo, kajti bližje je bilo do tje. V krčmi so točili vino in veselje, a v cerkvi le skromno božjo besedo. Jože je bil Žejen in sam ni vedel, kdaj je podlegel skušnjavi, in jo mahnil proti gostilni. Ugasnil je me vprašujete? Ali dvomite, dn seui baron Perje H« Porogljivo reče Studenčni: »Dvomim.« O, kuj še. gospod moj! Tudi jaz sem bil v sedemletni vojni. Moj kapetnn je bil marki Ferjel, ki je bil ubit pri napadu nn Fort Mahori. Zvečer jo dobil jflsmo, da se mu je zastrupila edina hči in da je padel v dvoboju edini sin. Adela in Erno sta bila edina otroka Ferjelova. Je to siten slučaj, da poznam tako dobro vašo rodbino, gospod baron!« .Sitna, res! Mališ ni mogel skriti svoje zadrogc. Kar vstane in zakriči: »Iti kaj dokazuje vse to? Mi očitate, da si prisvajam po krivici to ime?« Studenčni skomizgne: Rodbina Ferjel je Izumrl«. Marki ln njegov sin sta bila zadnja tega rodu. Bili so iz Cosden; moj ded, moj oče in jaz smo služili markiju. Torej...« dene si klobuk na glavoemimsdstvzieeirdd »Torej!!« kliče Moliš. »Menim, da imate kak vzrok, da ste me nalagali. Vprašani tam, kjer preganjajo laži...« si dene Studenčni klobuk na glavo in hoče k vratom. Mališ skoči pred njega, skloni glavo in prosi: »Poslušajte me resno, prodno odhajate.« Studenčni: »Rosno? Jaz sem resen, a vi hočete z menoj slepomišiti. Prilaščate si ime, ki vam ne gre.« „ »V vašo korist sem govoril tako.« hm Mališ vanj. , , . , »Eecitc rajši: v Didjerovo korist,« so obrne Studenčni. »Kaj ni sreča vašega sina tudi nasn srečaj« prigovarja Mališ. „ »Ne!« ugovarja Studenčni, »sreča, ki jo uživa Didje, oblati lahko moje ime. s Oh!« se mota Mališ, »s knko sramoto? Naj bo! Nisem baron pa sem vendar bogat in dober vašemu sinu.« plamenico in jo postavil v mračni kot. Privoščil si je dve merici žganjice in se tolažil: »Jerica bo molila za mene. Moja nevesta je in kmalu bomo ženitovali. Naj ona moli in prosi za srečo, saj je nocoj sveti večer, in uslišana bo njena čista duša!« Sedel je in premišljeval. Pogledal je skozi okno, V daljavi je pobliskovala zadnja plame-niča, kakor bi zgrešila v mraku pot in jo iskala. Jože se je pokesal: »Kako, da sem se nocoj tako izgubil? Čemu sem zavil okoli hriba popivat, namesto, da bi šel v cerkev božjo? Truden sem bil in žejen, a zdaj sem še bolj žejen. Vem, sam vrag me je premotil to noč! Vsi drugi so v cerkvi in molijo, še krdmar je nejevoljen, ker ga motim, da ne more čepeti pri svojih lesenih jaselcaii. Vem, da sem se zameril Bogu, ker nisem premagal le izkušnjave. Pa pojdem zdaj na goro!« Vstal je, gnala ga je tajna sila. Ze je prižgal svojo plamenico in se napotil. Nič ni pazil na pot, zamišljen je gledal pred se in počasi taval po snegu. Naenkrat je obstal kakor prikovan, njegova plamenica je sijala kakor neznatna lesčerba v svetlem solncu. Ozrl se je proti gori in za-stnnel: V višavi je zagledal cerkev na Žalostni gori vso obžarjeno. Plamenice kmetov so se blesketale, njih sij je plamtel v zlato klasje iu Jože je zagledal v gorečih vilicah in kiticah sijoče jaselce, na katerih je počivalo božje Dete, ki je bilo tako čudovito lepo, da je njegov čar jemal, pogled. Potem je nad cerkvico zabllsnllo, plamenice so ugasnile, streha se je razprla in božji Otrok se je pogreznil v cerkev, kjer so zabu-čale orgle. Mladenič je pospešil korake, a pot je bi!« vedno daljša in daljša. radio PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 21. do 27. decembra 1934 Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.50 Poročila. 13 ura. 18. Mladina in šola. 18.20 Radij, orkester. 18.40 ura: Mladina in šola. 18.20 Radijski orkester. 18.40 Literarna ura 19 Radijski orkester. 19.25 Cas, je- dilni list, program za soboto. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Cas, poročila. 22.15 Radijski orkester — Sobota, 22. decembra: 18. Harmonika na ploščah. 18.15 Aktualnosti 18.30 Citre na ploščah. 18.& Francoščina. 19.20 Plošče. 19.30 Nac. ura 20.20 Cas, jedilni list, program za nedeijo. 20.30 Zima v glasbi. 21.30 Cas, poročila. 21.50 Radijski orkester. — Nedelj® 23. decembra: 7.30 O govedoreji 8 Plošče. 8.30 Poročila. 8.40 Religiozni spevi. 9 Versko predavanje. 9.15 Prenos iz franč. cerkve. 9 45 plošče. 10 Usoda proletarskega otroka. 10.20 Plošče. 10.40 Slovenske narodne, 11.40 Otroška ura. 12 Cas, radijski orkester. 15 Prenos božičmee. 16.30 Tamburaški zbor. 17.15 Slov. narodne. 19.30 Nac. ura 20 Opera. 21.30 Cas, poročila. 21.50 Odmevi iz vsega sveta. — Ponedeljek, 24. decembra: 18 Otroški božič. 18.50 Božične pesmi. 19.50 Cas, jedilni list, iJiogram za torek. 20 Božični govor. 20.30 Božične pesmi. 21 Božični govor. 21.15 Koncert harfe. 21.30 Gobavi vitez — božična igra. 22.30 Božične pesmi raznih narodov. 24.00 Prenos pol- nočnice iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — Torek, 25. decembra: 9 Orgelski koncert. 9.30 Plošče. 10 Prenos iz stolnice. U Radijski orkester. 11.40—12 Prenos petja kanarčkov. 16 Kvartet. 18.40 Božični običaji iu pesmi. 19.10 Prenos iz Zagreba. 19.50 Cas, jedilni list, program za sredo. 20 Prenos Hoit-mannovih pripovedk iz Zagreba. — Sreda, 26. dec.t 8 30 Mandoline. 9. Versko predavanje. 9.10 Prenos iz trnovske cerkve. 9.45 Plošče. 10.20 Slov. narodne. 16 Šramel kvartet. 19.30 Nac. ura. 20 Prenos opere az Ljubljane. Kaj mi mar bogastvo in naklonjenost ua laži,« udari ogorčeni Studenčni s palico ob tlu, »Niste baron, kdo in kaj pa ste, ko stanujete v koči in delite palačo?« »kaj vas to briga?« se okosoli Mališ, »Rekel sera vam, dn mi .ie rešil Didje življenje.« , Ničesar vam ne verujem,« izbruhne Studenčni, »kdo ve, kaj imata z Dldjcrom. Ze celo uro sc hlinite pred menoj. Niste starec, le vzravnajte se! Stopi k Mališu, mu strga lasuljo in mu jo vrže pred noge. Mališ zakriči. Bilo je nekaj tako žalostnega v tem kriku, da Studenčni osupne. Ko se prikaže ua vratih sluga, pogleda nehote njegove široke ramo in surove poteze. Spomni se, kako ga je svarila in prosila žena. V grozne misli zakriči: »Torej sem vendar zašel v past. Mališ pomigne Robertu: »Molči!« in prosi Studenč-nega: Gospod, še je čas. Zahtevam iu prosim samo, da o vsem tem molčite. Zapriseženi se vam nn življenje ženske, ki mi je ljuba. Odšli boste zdravi od nas.« »A fnko!« potegne stari vojak sabljo, ubiti me hočete?« Mališ stoji mirno in prosi: »Gospod, obljubite, da ne greste k gospodu Sartine.su. Pustite, naj uživa Didje bogastvo, bodite uverjeni, da ne dela nikomur krivice.« »Didje ima moje ime in jaz sem varuh njegovega poštenja.« Trmast je Studenčni trmast.« »ln če ga ubijete na tej poti?« »Spolnujem dolžnosti poštenega državljana, ubijte me, ee hočete.« Ona dva sta ostala mirna: Malin žalosten, sluga z krutim nasmehom na ustlli. Še enkrat zaprosi Mališ Studenčnega, naj mu obljubi, da ne pojde na policijo; še en: krat je zatrdil Didjerov oče, da pojde takoj na policijo, ker hoče vedeti, kaj prikriva Didje. »Z Bogom, gospod!« vssdihne Mališ in se vrže v naslonjač ter si zakrije obraz z rokami. »Z Bogom, gospod!« ponovi sluga in odpre vrata. »Kaj mi hočete?« se začudi Studenčni. »Nič,« pokaže sluga zobe. Studenčni strmi v moža, pa ga stisne nekaj v grlu: smrt čaka pred vrati. Sluga se obesi na ograjo pri stopnicah, da bo več prostora. Studenčni se zažene na stopnice pa skoči nazaj, ko zagleda črno temo pred seboj. »Malo temno je, pa pridete prav gotovo doli!« se posmehuje sluga, Studenčni ga premeri zaulčljivo, nastavi nogo: prva, druga, tretja stopnica... Potem se zalovi noga v praznino... »Didje!« odmeva v traino, voda zagrgrn v4 globini, 10, Kota, stara Verbanova gospodinja, nosi večerjo na mizo in godrnja: »Vedno ista lajna. Samo gleda, govori, pripoveduje kakor litanije. Pozabi na jed. ne čuti lakote.., Dobro nam gre, kar je bil oni dobri mož S svojim ljubim fantkom pri nas. Verban ima naročila in hodi dan za dnem zu nekaj ur v jialačo kneginje Križke, kjer slika mlado kneginjo. Verban, ubogo dete, pripoveduje vsak (lan po desetkrat, knko ga pogleda 111 ???, kaj pravi, kaj ga vpraša kiieginja-niati in kuj meni dojilja Suzana. Ubogi Verban! Tako jo srečen, tako v skrbeh in tako v upih ... Bogata kneginja!... Ali bo kaj kruha iz te moke? Boljšo je za Radota, ki po/-polje čez leto dni Metko na Burgundsko, i)i Kata ne ve, ali naj ostane pri Verbanu aH naj gre z Metko. Zdaj si Metka že balo šiva... Verban je skoraj Izpraznil Belecovo trgovl-no. Nič ne gleda r.a denar, odkar je dobil Od blizu in daleč V Londonu imajo »samo« 74 bolnišnic. Zbiralci poštnih znamk so imeli zadnje meječe dosti opravka, kajti v 12 mesecih je bilo na novo izdanih nič manj kot 1700 vrst raznih znamk, od teh 542 vrst v Evropi. V enem letu plačajo Angleži na vstopnini v kino ogromno vsoto 40,200.00 funtov, kar je približno 10 miljard dinarjev. Od tega gre za davke in takse nad poldrugo miljardo dinarjev. Zračunali so, da je danes na vsem svetu okoli 22 miljonov brezposelnih ljudi; pred dvema letoma jih je bilo 29 miljonov. 250.000 ženskih frizerk je danes zaposlenih na Angleškem. Marsikatera od teh zasluži na leto 1000 funtov, t. j. 240.000 dinarjev. še pred dobrimi sto leti, leta 1830 je vsak dan odpeljalo iz J.ondona 1400 poštnih voz, ki so vozili povprečno 15 kilometrov na uro. Iz Londona v Edinburgh na severnem Škotskem se je bilo Ireba voziti 18 dni. Še pred par leli je bila najdragocenejša rudnina na svetu radij, danes pa ga je že jzpodrinil tako zvani acliniuu:, ki ima mnogo večjo moč in vzdrži 20 krat tako dolgo kot radij. Stane pa eno unčo okoli 200.000 funtov, t. j. 48 miljonov dinarjev. (Mi se ne bomo zdravili z acitiniumom.) Število bogatinov se manjša. V Franciji je danes samo še 391 oseb, ki imajo na lelo ve6 dohodkov kot tri miljone dinarjev, med leni ko jih pred tremi leti 400 več. Dijamant je zopet postal moda in »moderne« dame že nosijo dijamante v — laseh. Lani so zopel v enajst jezikov prevedli sv. pismo. Angleži, ki se zelo trudijo z razširjanjem teh knjig (tudi pri nas jih razpečavajo, pa jih ni dovoljeno kupovati), so natisnili lani 10,993.000 izvodov v 678 jezikih. V velikih angleških slaščičarnah imajo stroje, ki v eni minuti zavijejo 500 sladkorčkov. Na Japonskem varijo pivo iz riža. Ima pa le štiri stopinje alkohola. Nedavno je v Londonu igralo skupaj 190 vojaških godb. — Angleži imajo najbrž radi velik jšumler«. Angleži popijejo vsako leto tri miljone galo-nnv avstralskega vina. (Angleži tga» na galone in sicer inta galon nekaj nad štiri litre.) Na vsom svetu pridelajo na leto okoli 40.000 ton popra. V Londonu je 5454 hotelov in gostilen s pravico za prenočišča. Na svetu se vsako leto porabi lesa petdeset odstotkov več, kot pa ga doraste. Nekoč je bila slaba obutev vzrok, da so ljudje imeli nenaravno hojo, dandanes pa -- kurja očesa. Iiacijonalizacija je uvedena tudi žo na prometnih avtobusih, kajti iznašli so mehanizem, ki omogoča šoferju, da s svojega sedeža odpira potnikom vrata in pobira denar, tako da sprevodnik odpade. V Londonu imajo 204 policijske stražnice v katerih ima službo 21.650 stražnikov. Do konca meseca marca prihodnjega leta no smejo v Nemčiji odpreti nobenega novega kino-podjetja. Novoporočencetn v Nemčiji priporočajo, da ei nabavijo za poroko prstane iz niklja, ker primanjkuje zlata. V Ameriki ima vsaka peta oseba avtomobil, v Angliji vsaka petintrideseta. Vse do lela 1929 se je iz Anglije izselilo v kolonije nad 300.000 prebivalcev, ani pa samo še 88.000. Telefonski drogovi bodo izginili; v Ameriki imajo samo še dva miljona milj žice na drogovih, med tem, ko je telefonskih linij v podzemeljskem kablu že nad 10 miljonov milj. Povprečna doba za navaden avtobus je 8 let. V državi Cile je socijalno skrbstvo zelo visoko razvito. Porodnice imajo zdravnika brezplačno, vpeljano je zavarovanje proli mezdi in smrti, brezplačno zdravljenje po bolnišnicah in brezplačno, vpeljano je zavarovanje proti nezgodi in smrti, Angleži izdajo vsako leto nad en tniljon funtov (240 miljonov dinarjev) raznim čarovnicam in napovedovalkam ssrečes. Sladkosnedni so Angleži zelo. Promet v čokoladni industriji znaša na leto približno 50,000.000 funtov, okoli 12 miljard dinarjev. Zaposlenih pn je pri tem do 75.000 ljudi. Ogromna naročila orožja. Znane Škodove tovarne na Češkem so dobile naročila orožja za sto milijonov češkoslovaških kron. Naročilo prihaja iz Azije in Južne Amerike. Naročilo je lako veliko, da je moralo vodstvo vsposlaviti svojo podružno tovarno v Brnu ter najeti še nadaljnjih 10€0 delavcev. nazaj zgubljeni denar, ki ga je bil vzel Gageš rajnemu očetu in mn ga je povrnil 11,'egov sin. Bilo bi vse lepo, da jim ne dela skrbi zlobni Didje, ki jim je prisegel maščevanje. Pa tudi Rado ima neko skrb in dolžnost. Brata mora iskati in morilca njegovega očeta. Ne pojde iz Pariza, dokler ne izvrši, kar mu je bil naročil njegov oče. Ver-bann in Metko skrbi ta pot... Zato imajo zdaj Obešena tu. Hvala Bogu! Ce ni za drugo korist, vsaj poje, kar ostane zaljubljencem. >T» moreš napasti tega kostnjaka. Metko varuje, kadar ni fantov doma 111 spremljal bo Rada.? Tako mrmra Kata in nosi polne sklede na mizo in bi jih tudi odnesla polne, da ni Obešena. Jesenski večer je, zaljubljenci sedijo za mizo bolj resni kakor sicer. Kata se krega, pa Verban, Metka, ne spravita grižljaja tr usta. Verban gleda Rada 111 se čudi: »Skoraj bi rekel, da vam je mladi Pur-tin podoben. Ne morem ga sovražiti, najsi mi je v napotje pri gospe kneginji. Vsak teden dvakrat prihaja 7, materjo, dasi mu Jadviga kaže, da ga mrzi. Pred tremi dnevi sem ga videl v gledališču v kneginjini loži. Jadviga kima meni v parter. Grof to vidi. Včeraj ga srečam pred križko palačo, pu me pogleda — Iiu, kakor gad!« »Varuj se, Verban!« se vznemiri Metka. Ako bi se zdelo grofu Pavlu kaj!« »Cesa naj se varujem?« se nasmehne sanjava umetnik. Jadviga me je tudi prosila, naj bom oprezen in naj se izogibljem, če bi iskal mladi grof z menoj spora. Suzana mi je obljubila, da pove v osmih dneh kneginji, kako sva ss Jadvigo.« Kata si obriše oči: »Ubogo dete! Glejte . lise na čelu! Dobro, rla sem spravila vse orožje v kraj...« Veseli mladi glasovi kličejo na stopnicah: »Je tu gospod Kirgener?« Rado hiti ven. »Moja bratranca!« je ves vesel. Kmalu bi zmanjkalo Obešenu večerjo. Mlada dva sta pospravila korenito po skledah. Po večerji pelje Rado trudna fanta v spalnico in pove, ko se vrne: »Ker moram stikati po Parizu, kakor mi je naročil oče, sein poklical ta dva hrusta, da stražita naš dragi biser. Ne smemo pozabiti Didjerovih groženj. Ta gospod je obogatel nenadoma. Ali je v službi vlade ali bunditov, ki so po-takujeni po vseh slojih tega mesta, ne vemo. Vemo pa, da je v Parizu vse mogoče.« Metka zajoka. Verban jo tolaži: »Glej, saj ti je preskrbel Rado telesno stražo.« »Jaz ga bom pa z molitvijo spremljala,« je hvaležna Metka. »Stopita tudi vidva z Obešenem v cerkev Nuše Gospe, preden gresta na pot. Rado, položite na oltar Naše Gospe verižico, ki jo nosim žc od otroških let za vratom; in vi, Obešen, dajte za tri maše!« Drugo jutro izvršita Rado in Obešen točno povelje Metkino. Rado se zahvaljuje Ljubi Gospe, da je že poravnal krivico, ki jo je naredil oče in prosi, da bi srečno dovršil, kar mu je bil naročil pred smrtjo: da bi našel očetovega morilca in zvedel, kam je odvedel brata. Potem hiti k Obešenu, ki že čaka, in ga prime za roko: »Zdaj se začne vaša služba. Veste, kje jo ulica Volovska?« »Poznam vse ulice in uličice v Parizu Volovska ni ria najboljšem glasu. Kdor' gre v ta kot Pariza, ne ve, če prinese celo glavo ven,« se strese Obešen. »Vem!« pravi Rado »JNe morem izbirati. Prosim vas samo: če bi se meni kaj zgodilo, rešite se vsaj vi in povejte mojim dragim...« Kmalu se_ prepriča Rado, da je Volovska ulica res strasna. V njej se zbiru ves izvrže k, Pariza, lu je mrka »Velika ječa«, pod njenimi oboki teče smrdljivi potok iz klavnice. Blizu je nizka lusa, kjer razstavljajo trupla, ki jih najdejo na obrežju. Ob tej hiši je mesnica 111 nji nasproti ltonjederec. In še nekaj Koledar, sličen današnjemu, so izumili in začeli rabiti stari Egipčani leta 4241 pred Kri-stusovim rojstvom. Ena oseba izmed vsakih šestih pripada r Združenih državah ameriških katoliški Cerkvi Ce zemeljsko glisto prerežeš nu dvoje, vsak kos zopet oživi in tvori svojo glisto. Dva 111 pol bilijona dolarjev za vzdrževanje ljudskih šol izda vsako leto vlada Združenih držav ameriških. Najstarejša republika na svetu je Andorrs v Pirenejskem gorovju med Francijo in špni,i. jo. Ustanovljena je bila I. 1278. Lep, ki se nahaja na poštnih znamkah, je narejen iz glukoze, ki jo pridobivajo iz koruj. nega trsja. 150 ton teže dosežejo nekateri kiti. Predpotopna žival dinosaiir-broiilosaiir j,, povžil cxl 500 do 1000 funtov rastlinske hratie na dan. Plavajoči ledeniki nastanejo iz slane vode, a vendar ne vsebujejo soli, ker se tu pri zmrz' nenju loči. ( Dober čuvaj, »Moj pes ni samo lep, temveJ tudi izvrsten čuvaj. Če kdo ponoči pride, (ia samo zbudim in takoj zalaja.« Oria: »Čas razdruži tudi najboljše prijatelje.« On: Kako imaš prav. Prej 14 leti sva bila oba stara 18 let. Sedaj imaš ti 23, jaz pa 32 let.« NAZNANILA n Zadobrova-Sneberje. Prost. gus. četa vpri-zori v nedeljo, dne 2V dec. ob 4 pop. in 24. dec. ob 8 zvečer v gas. domu v Zadobrovi igro iSk rivnostna svetu noč«. Vstopnice se dobijo že dau poprej pri i. Piberniku. Vabijo gasilci! u Odrom priporoča mo znano narodno igro »Izpod Golice«. Pošilja: Kušar Tone, Reteče, p. škofja Lok«. n Vse kmečke ljudi, posebno pa ..........la- diao opozarjamo na Brazdo«, kmečki stanovski list, ki izhaja mesečno in stane letno 20 Din. Lisi izdajajo in pišejo izključno kmetski ljudje «imi ter obravnava le kmetska stanovska vprašanja. Prva številka za leto 1935 je že izšla in jo dobi vsak brezplačno "a ogled! Pišite ponjo ua uasior.' Uprava lista »Brazda«-, Ljubljana, TyrSeva c. 2fl-I. je tam, kar brani, da bi stopil pošten mladenič v to ulico. Čelo se je znojilo mlademu Burgtindcu, ko je stopil v ulico blata in greha. Tod je hodil njegov oče, na smrt ranjen, in iskal otroka... Rado se ustavi In se zagleda v nizko hišo. Maščoba in prah se držita majhnih sip, nad vrati visi velika brada iz predi va, za šipami vabi tiapN: »Tu pomladimo stare in olepšujemo mlade.« Rado migne Obešenu in stopita v hišo. V mračnem prostoru in nn klizkih tleh se morata najprej privaditi temi, predno razločila, (ia sedita na desni in na levi dva moža, zavita v plašč iz povoščenega platna. Vajenca držita v levi pušico z moko v desni mešiček za prašenje. Sredi sobe brije pomočnik. V kotu brskajo umazane pletilke po kupu zmedenih las. Nasproti vratom češe razkoračeu moj- ster Kavelj. Ovela koža glave nekega žen-ščeta ne kaže mladosti, oko pa zaiskri, ko zagleda mladega Burgnndca. Po stari navadi brivcev, du pustijo petnajst čakajočih, če pride šestnajsti, pozdravijo mojster in pomočniki prišleca. Rado se obrne do mojstra: »Nisva prišla radi britve. Oprostite, gospod! Rada bi nekaj pojasnila. Ko dokončale delo pri gospe, vas bova prosila posluha.« Na te besede obrne mojster Radotu hrbet, zažene krohot in reče ženski na stolu: »SI išiš, Špela,,.« Gospa, ti pravi. Postala meščanka, pa kakšne sorte!« Ženska si grize ustnice. Najbrže ni izgubila čuta sramežljivosti, ker odvrne suho: »No zbijajte tako neumnih ša! in ustrezite gospodom.« Sune brivca tako krepko, da m je kar naenkrat obrnil v Radeta, ki mu moli zlat: »Gospod, nimam namena, da -bi vas oškodoval za dragoceni čas.« Pošljite naročnino! Današnja sovjetska Rusija (Nadaljevani«.) Gol, surov in nad vse krvoločen strankarski teror je bil prva leta boljševiškega gospodstva tudi skoro (dina oblika sovjetskega »prava«, kajti za Jasa vojnega komunizma je bila večina panog javnega in zasebnega življenja še sploh brez vsakih pravnih predpisov in njih urejevanje prepuščeno neomejeni samovolji malih in velikih strankinih oblastnikov, a o kaki pravniznanosli seveda ludi ni moglo biti niti govora. Izšlo je res več naredb pravnega značaja, toda te so imele, kakor sploh vsa boljševiška politika tistih let predvsem značaj razdirarija vsega dotlej obstoječega (n. pr. uredba o ljudskem sodišču, o rodbinskem pravu, že omenjene »Vodilne osnove kazenskega prava«, ki obsegajo vso marksistično pravno teorijo itd). Na bolje se je obrnilo šele za časa Nepa, kajti obnova razdejanega gospodarstva je nujno zahtevala tudi primernih pravnih določb. V to svrho je od L 1921 do 1923 izšla ceia povodenj pravnih predpisov (kazensko pravo, civilno pravo, kmetijsko pravo, delavno pravo itd), v katerih se zrcali vsa politika boljševizma, raj je bilo ti oba trdnejše urediti prav vse panoge javnega, zlasti pa že gospodarskega življenja (industrijo, bankar-stvo, promet, zavarovalništvo, zunanjo in notranjo trgo-viuo, socijalizacijo veleposestev, obdelovanje zemlje itd.). Živahno gospodarsko življenje Nepa je porajalo vedno nova pravna vprašanja, zato je vrvela tudi na pravnem polju največja živahnost. Stnčka in PašukaneB sta sicer ustvarila nekak marksistični pravni sistem, vendar so vladala med boljševiškimi jnristi huda nasprotstva in velika miselna zmeda. Desničarjem so očitali, da poJpirajo knlake, da streme za demokracijo in enakopravnostjo ter da zapuščajo ideje strogega razrednega boja, a levičarje so dolžili, da hočejo odpraviti sploh vsako zakonitost in onemogočiti Nep s svojim radiku-lizmom. S XV. sovjetskim kongresom I. 1927 se je začela potem odprava Nepa, kateremu je sledilo načrtno go-spodaistvo v smeri doslednega komunizma. To je vodilo do novega preobrata v pravnih predpisih, ki jih je bilo treba »eveda prilagoditi novi politični in gospodarski smeri. Zopet je sledila povodenj dekretov, odlokov, naredb beljševiških oblasti, ki so nadomeščali .redne zakone in ki so pogosto nasprotovali drug drugemu ali pa vsaj drag drugega hitro menjavali. Zmeda je bila tem večja, ker so izdajali te predpise navadno ljudje brez vsake pravne izobrazbe. Zadnja leta se kaže z utrditvijo spanje gospodarske smeri tudi neka večja stalnost pravnih predpisov, toda o kakem jasnem pravu v zmislu, kakor ga najdemo po drugih kulturnih državah, pa še vedno ne more biti govora. Zakonodajna telesa so sovjetski kongres CIK, njegovo predsedstvo iu svet ljudskih komisarjev, razen tega pa tudi ni nobene prave razlike med rednimi zakoni ter naredbami, dekreti, odloki itd., kar vse nujno še povečuje zmedo. Končno imajo vse zvezne republike še svoje lastno pravo, čeprav seveda le strogo v mejah in v duhu skupnih pravnih načel vse SSSR. Kljub temu, skoro bi lahko rekli burnemu razvoju prava v SSSR, pa vendarle lahko zasledujemo že od prvega početka do danes enotno in dosledno gledanje boljševikov na vprašanje prava. To se izraža, kakor smo že omenili, zlasti v tem. da gledajo v praven edinole sredstvo razrednega boja in svoje strankarske diktature. Glede na to tudi zamet uje jo vsako pravno nravnost in iz pravne enakosti, ki je z» ves ostali svet samo po sebi umeven temelj vsega prava sploh, se naravnost norčujejo. V naravnost okrutnih »Osnovah kazenskega prava« z dne 31. oktobra l. 192^ je med oteževalnimi okoliščinami za obtoženca pod točko b) izrečno rečeno: »Ce prestopek izvrši oseba, ki je poprej aH sedaj stala v kakršnihkoli zvezah z osebami, ki uporabljajo tujo delavno moč«. In med olajševalnimi okoliščinami je pod isto točko rečeno: »Ce je prestopek izvršil delavec...«. Ako hlapec penili gospodarjevo hčerko je oproščen, ako posili kmet deklo, ga ustrefe in § 28. kazenskega prava izrečno pravi, da za sodnika ni obvezna v zakonu predvidena kazen. Pri delavcu se lahko zmanjša, pri neproletareu zveča. V razsodbah v civituih pravdah navadno ne odločuje pravica kot taka, ampak socijalno pokoljenje prepirajočih. Pri branju razprav boljševiških pravnikov zastaja človeku sapa, take gorostasne trditve oznanjajo. 2e omenjeni Krilenko pravi n. pr., da le uničenje razredne zgraditve družbe bo popolnoma odpravilo vsako zločin-stvo na zemlji. Zanikujejo tudi vsako vzgojno dolžnost kazni, kvečjemu pri dciavcu, toda »b u r ž o a (meščan) je prašič že sam po sebi«, kar so tolikokrat bere v boljševiškem tisku. Dalje zahteva Krilenko, da bi se morale glasiti kazni na nedoločeno dobo, oziroma odmerjati le najmanjša kazen. Ko odsedi obsojenec to, bi ga pa obdržale kaznilnice lahko še nadalje v zaporu, če bi bilo to v prid političnim okoliščinam, ali bi pa kaznjenec ne nudil dovolj jamstva, da se bo poboljšal in ga smatrata sodišče ali kaznilnica za »socijalno škodljivega«. Določba o »socijalni škodljivosti« odpira seveda na stežaj vrata največji samovolji. Dekret CIK-a z dne 28. januarja l. 192» izrečno odreja, da morejo sodišča kaznjencu že po obsodbi kazen še podaljšati, ako obsojenec ni izpremenil svoje »socijalno nevarne narave«. Kakršno jc pravo, tako je tudi sodstvo. Višje sodnike imenujejo boljševiške oblasti, nižje pa volijo za 1 leto izvršilni odbori gubernijskih sovjetov na predlog gubernijskih sodišč. Zadnja leta so ustanovili za manjše prestopke po tovarnah še tako zvana »tovarniška 9 o d i š č a«, po kmetih pa »občinska sodišča«, kjer gre vse še mnogo preprostejše. Pravna izobrazba zanje nt potrebna, temveč zadostuje že par-letna praksa v kakem javnem uradu ali strankini organizaciji. Seveda sodniki tudi niso neodvisni, temvoč jih lahko oblast ali strenka vsak trenutek odstavita, ako ne sodijo po njih željah, kajti sodstvo mora imeti izrazito razredni značaj. Dolžnost sodnikov je, da služijo boljševiški diktaturi, ne pa pravici. V kazenskem zakoniku je izrečno poudarjeno, da je najvišja zapoved za sodnika ozir na proletarsko državo. Oni so le orodje razrednega boja in stranke in vsak prestopek neproletarskega obtoženca obrnejo lahko na politično polje, kjer se kaznuje s smrtjo. Uboj ali umoi se n. pr. ne moreta kaznovati s smrtjo, pač pa politični prestopki. Strankarski značaj sodišč še posebno podčrtuje dejstvo, da se izvrševalni odbori sovjetov poljubno lahko vtikajo v pravosodstvo, a glede državnih pravnikov se vedno in povsod poudarja, da ao oni. predvsem orodje politike. Naloga sodišč je delati propagando za stranko. V to svrho ne služijo le nekake javne gledališke sodne obravnave, v katerih sodijo in obsojajo šokdljivost pijanstva, birokratižftia, neizpolnjevanja strankinih predpisov, vere itd., temveč tudi premnoge krvavo resne resnične obravnave, ki vzbujajo zgražanje vsega kulturnega sveta. Ker veljata marksistični komunizem in pa stranka seveda za nezmotljiva, je tudi nemogoče, da bi povzročale razne gospodarske neuspehe neumne odredbe oblasti, temveč poiščejo v takih primeril; navadno razne vodilne osebe, zaposlene v dotičnih podjetjih zvale nanje krivdo in jih kruto obsodijo, da slepe s tem svoje mase. V tem pogledu so znani zlasti škandalozni procesi proti dr. Kinderinannu, ftahtijev proees (1. 1928). proces proti prof. Ramzinu in tovarišem (decembra 1. 1930) itd. V njih je plačala z življenjem cela vrsta strokovnjakov in učenjakov evropskega slovesa brezvestno boljševiško nesposobnost. RAZNO Vso nemško mladino ftoči? spraviti v obrežno ročno a je umrla v bedi in pozabi brez denarja. Kako je nastal šali. Domovina te priljubljene igre je Indija, kjer so začeli igrati šah že v 5. stoletju po Kristusu. Francoski časopis pripoveduje po sporočilu arabskega pisatelja Al Sefadija, kako je ta priljubljena igra nastala. Neki indijski samodržec je vladal svoje narode tako slabo, da so že čez malo let začeli mrmrati in zdihovati vsi njegovi podložniki i« da je po vsem kraljestvu nastalo nevzdržno stanje. Bramani in raje, svečeniki, učenjaki, plemiči iu politiki, ki so vsemogočnega svojega vladarja nalahko skušali opozoriti na razmere, eo si nakopali njegovo nemilost in bili pregnani. Član bramanske kaste. Sesas, sin Daharjev, pa si je izmislil imenitno sredstvo, kako bo vse to da! kralju pod nos, ne da bi ga s tem razžalil. Povabil je vladarja na novo igro, ki jo je sam iznašel, na šah. Vladar je bil te igre silno vesel, modri Sesas pa mu je med igro por as i dopovedoval, da je ta igra nekak znak življenja kraljev: Kakor v resničnem življenju ne more kralj, četudi je najvažnejši od viseli, napraviti niti koraka brez pomoči i.n varstva svojih podložnih, to je kmetov in delavcev, tako tudi pri šahu kralj sam zase ne pomeni nič, am|»ak le, če ga [»odpirajo kmetje, tekači itd. — Ta nauk je indijski vladar pred 1500 leti končno razumel in obljubil, da bo spremenil način svojega vladanja in da bo poslei bolj mislil na podložil i ke, bi jih tako potrebuje, kakor pa »ase. Muzej mumij. Londonskemu kirurgičnemu muzeju so priključili te dni poseben muzej, ki bo obsegal več tisoč znanstveno zanimivih lobanj in celo množino mumij, med njimi najstareišo. namreč mumijo staro egiptskega plemenilaša Ra No-fera, ki je živel okoli 1. 3000. Ta stari gospod je tudi v toliko zanimiv, ker je menda najstarejši znani človek, ki si je barval obrvi, kar je videti tudi na mumiji. In sicer si jih je barval zeleno, kar je bilo med Egipčani tistega časa zelo v rabi. Druga zanimiva mumija je mumija prve žene znamenitega zdravnika Buchnella. ki jo je imel stalno v neki sobi svojega stanovanja, dokler ga ni druga žena pregovorila, da jo je dal stran. Otroci in ločitve. Zdravnik Alfred Cahen, pro-feoor na ameriški univerzi, je skušal ugotoviti, koliko bi vplivali otroci na ločitev zakona. In prišel je do sledečih zaključkov: 63% vseh ločitev pade Ud zakone, ki nimajo nobenega otroka, 20% na zakone z enim otrokom, 9% na zakone z dvema otrokoma, 3% na zakone s tremi otroci. To poročilo jasno kaže, da so otroci ne le sladka vez med zakonci, marveč da pomenijo največjo srečo za starše. Nadalje je ugotovil imenovani zdravnik, da pade največ ločitev v tretje leto zakona. Gre tu predvsem za mlade poročence, ki so sklenili zakon pod petindvajsetim letom In so se poročili tako rekoč za poskus. Rib« s Štirim nogami. Danski polarni raziskovalec dr, Lauge-Koch se je pred kratkim vrnil s svojima dvema ladjama »Gustav Holm« in .Godt-haab« v Kopenhagen, kjer so ga slavnostno sprejeli zastopniki vlade in ogromna množica ljudstva. Ne zaman, bloviti raziskovalec je namreč prinesel svojega potovanja dokaze o nekdanjem bivanju štinnoge ribe, ki predstavlja prehodno obliko med ribami m krkoni (žabe). To odkritje danskega učenjaka je učinkovalo v znanstvenem svetu kakor bomba. Ze na svojem prejšnjem potovanju je odkril dr. Lauge-Koch v bližini Nansenove zemlje izsušen morski zaliv iz zelo starih časov. Pri natančnejšem ogledu je zadel na veliko število ribjih okameninfakoj se je v raziskalčevi glavi po- hrf nrZS; d\?.r,?d,1.?v1!* "l^vo odkritje najbrž prehodno obliko dveh živalskih vrst, obliko ribe, ki j« stala na štirih nogah in se i« lahko plazUa po suhem Raziskovalec pa e svojo najdbo ZTeki'dar . vzbujati pozornosti. Pridno )e delal dalje v smeri odkrit a in se je nadejal, da bo sčasoma lahko izpopolnil najdbo. To se mu je posrečilo nad lastno pričakovanje. Njegova od-prava je izkopala nad tri tisoč okamenin. Najdbi štirinoge ribe se mu vidi vsaj tako važna kakot svoječasno odkritje ptičjega kiuna z zobmi, ki „ je našel na Bavarskem. *" Neznan jezik. Budimpeštanski jezikoslovec Hs. vesy, ki je po pravem poklicu inženjer, j« napisal delo, v katerem razpravlja o posladkih nek«, znanstvenega odposlanstva v Indiji. To od|Kwla0. sivo je izsledilo v bližini Harape ostanke doslej neznanega jezika in kakšnih 5000 let starih aa; pisov, ki jih niso mogli še razčleniti. Hevesy dokazuje, da je ta pisava izredno podobna pisavi na lesenih deščicah, ki jih je neki francoski misijo, nar pred desellelji odkril na Velikonočnem otoku Hevesyjev-o odkritje je zbudilo veliko pozornost, ker ee je baš v zadnjih dneh razširila vest, da e« že razčlenili dol nekega napisa z Velikonočnega otoka Za nimivo bo vedeti, v kakšni zgodovinski zvezi sla obe ozemlji, ki ju ločijo tisoči in tisoči kilometrov Koliko jezikov govore ljudje. Po najnovejših raziskavanjih govore ljudje na zemlji tisoč jezikov Kajpada se tu ne šteje narečje. Četrtina ljudi vori kitajsko, okrog 435 milijonov. Toda, ker ki-tajski jezik ni trgovski, ni proglašen za svetovni jezik. Indski jezik govori okrog 250 milijonov ljudi pa tudi tega ne priznajo za svetovnega. To prednost uživa angleški jezik, katerega govori le okrog 170 milijonov ljudi. Angleški jezik je jezik trgovine in prometa. Na četrtem mestu je nemški jezik z 90 milijoni. Toda razen leh ga razume še okrog 105 milijonov drugih ljudi. Ruski kot materni jezik govori okrog "0 milijonov, a razen teh razumejo rusko še 103 milijoni. Špansko govori okrog 80 milijonov, francosko 40, italijansko 42 milijonov. Mnogo jih je, ki se uče enega od teh dveh jezikov, pa m zato lahko reče, da govori francosko 80 milijonov ljudi, a italijansko 50 milijonov. Francoski jezik j« jezik diplomatov. Japonski jezik govori okrog H2 milijonov, ukrajinski 35. nizozemski okrog 12, to liko tudi turški. V vsej Evropi je okrog 110 rasnih jezikov. Od teh jih je «8 z več kot 100 tisoč pripadniki, a 37 z več kot eu milijon ljudi. Črna mana »a morski obali. Na štrlečili skalah suffolžke grofije v vzhodni Angliji je bil pred nekaj dnevi pretresljiv mrtvaški obred. Pred več sto leti je stala tu stolnica Dunvvich, središče ene najstarejših krščanskih grofij v Angliji, ki je bila it lela 630 ustanovljena. Zmerom pa so bile skale, na katerih je stala cerkev, izpostavljene besneči«! valovom Severnega morja. Ti so neko viharno no< iztrgali sk»lo s cerkvijo vred in ju pokopali v svojo globočino. ilkrali s cerkvijo je izginil tudi samostan, ki ni bil daleč od cerltve; Iu eo »e v stoletjih vrstili redovi benediktincev, frančiškanov In domi-nikancev, a danes pričajo o tem le tihi ostanki; prizenuii del okolnega samostanskega zidu, nekaj nagrobnikov, kjer so ostali nečitljivi napisi in temelj cerkvene zgradbe. — Pred šeslimi leti so na tem prostoru prvič čitali Črno mašo za pokoj duš onih, ki jih je morje žive požrlo s samostanom vred in za vse, katerih grobovi so zginili v morju. Tudi preteklo leto se je to zgodilo. Na najvišji pečini j« bik) v zasenčju prastarih dreves pregrnjeno platno, pod katerim so duhovniki-redovniki peli črno mašo. Nato pa so »e zapeljali še na morje, odkoder m blagoslavljali one, katerih kosti leže na morskem dnu. Saj je molitev edini telefon. (k) katerem se da občevati z du&imi ranjkih. >Ne jokaj no, saj vidiš, da je že brez tvojih solz dovol j vode.« & ranah, poškodbah, opeklinah, ferastah, lila ih, turih, starih ranah SV^SE „FIT0iSir Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 »teki. 50 Din. Poučno knjižico St. 17 pošlje brezplačno sFiton« di-.zo.z., Zagreb 1-78. Hcg. Sp.br. m od 28. vu. 1M3. Vesel božič in srečno novo leto 1935, Lekarna laiHiar nasproti hotela Triglava, Jesenice zaloga vseh tu in inozomskih zdravil Zelo je zaposlen. Prosim vas, gospod tajnik, ali bi lahko govoril z gospodom ravnateljem? — Zelo obžalujem, da vam ne morem ustreči. Gospod je zelo zaposlen in mi je naročil, da naj ga zbudim samo, če je kaj izrednega. FIŽOL vseh vrst kupuiemo ali zamenjamo za žito in moko PRAN POGAČNIK družba z o. Z. v Ljubljani Javna skladišča (Balkan), Tvrseva (liunajskai <•. 33 Srečno In veselo novo leto želi „Persi?' d. z o. z Celje Točno. Tajnik slugi: >Ali ste že v r motvozom tue aoaharentnet_ Razlagi. Zabukovec je šel s svojim O letnim Jakeem ua vlak, prvikrat seveda. Ko je (ant za (fledal brzojavne drogove in žice na njih, je vprašal očela, kaj je to. To so brzojavne žice, sinka moj.« - »Hm,« se je čudil fant, »zakaj pa so postavljene samo na levi strani proge, na desni pa ni ničesar?« — »Veš, Jakec, la stran je pa za brezžični brzojav.« NAZ MAMILO ! Vljudno naznanjam, da sem o tvoril novo trgovino k jpecerijo in deželnimi pridelki v Škof jji Loki na Mestnem trs;« 28, kjer je bila preje pošta. Cenjenemu občinstvu se za obisk moje Irgmine na.vljudneje priporočam, zagotavljajoč vse cenjene odjemalce solidne In točne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Žebre Franc Pr;d zdravnikom. »Nima prav nobenega smisla, dragi gospod, da me vedno islo sprašujete o vaši bolezni. Saj setn vam že pred štirimi tetini ponovno prepovedal pili alkoholne pijače!« »Oprostite, gospod doklor. Vesle, mislil sem si, morda pa je znanost kaj napredovala.« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din ft. Naročniki „Domoljaba" plačajo samo polovico, ako kupujeto kmetijske po trebščine aH prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe Hpofašheaa vajenca z vso oskrbo v hiši sprejmem. - Naslov v upravi Di moljuba pod št. 14.008 Hlapca in delilii sprejmem 0 Božiču. —• Naslov v upravi »Domoljuba pod št 14.133. Lahek samopsuk nn Lubasovo harmoniko Pišile po brezplačna navodila. Priložite 6 Din v znamkah 7.a poštnino. I Romsak, Kranj. SlijiHn išče poštena OlUfiDB 15 leltla iimi.g. ka deklica, zdrava in močna. Rada bi se naučila kuhati zato gre tudi za nekaj časa zasloni. šla bi tudi kot sobarica začetnica. — Naslov v upravi D< moljuba [ind št. 14.215 niaiiii. i" zna dobro kuhati in bi opravltala tudi druga hišna dela, išče boliša družina ua deželi. — Nastop s 1. laiiuarjem 1935. — Ponudbe pod »Vestna 14 263f je poslati na upravo Domoljuba. Površnike, »če, obleke itd. kupite naj- ceneiše pri Preskerju. Sv Petra cesta 14. Hlanra "ri,lneRa p°- niflMuO, štenega, kmečkega fanta od 18 -0 let za kmečki .lela sprejmem po Božiču. Anion Sojar„Vič 30 1 ri Ljub. Jtpbln pošteno ki je usniu, /.nnž.na vsega gospodinjstva iščem za župnišče. - Ponudbe /. osebnimi poitutki na na unravo Domoljuba pod št. 14.147. Za božične praznike kupite natceneje pri Miillerrtu, Grosuplje. Ustianra kateri ima ■ DIEHLO, talent in veselje do čevljarstva sprejme Vavpotič Rudolf na liledn. Pogoji: krščansko vzgojen in Iti se še ni učil te stroke. Hrana in sta-novanje pri mojstru. Umetne cvitlin ITJt, nevestine mirtne vence in šopke, ročne šopke, raz.no cvetlično listje, vse cvetlične dele, mirtne popke iu drugo izdeluje Rado Pregrad, cvetličarna, Podčetrtek Uaienra m kovaško »»l®«™ obrt sprejmem laltoj. Vsa oskrba v hiši. i vari Meden, Begunje pri Cerknici. Šivalni strojem Pfaff levoročni primeren tudi za sedlarje, proda Rihar Štefan, St Vid-Vižmarje 82. Hegentin malojen ugodno prodam. Naslov v upravi lista št. 14 040 Iščemo zaupnike, ki poznajo peke in trgovce z moko. Pers-sons. Ljubljana poštni predal 307 Proda se S Ijano hiša št 67, delavnica, baraka za stroje, lopa, dve stavbeni parceli in dve njivi, daljo 1 ntiva v št. Vidu in dve gozdni parceli na Glinici. Več se poizve v hranilnici iu posojilnici v Št. Vidu nad Ljubljano. iiopisne tečaje za slovenščino, nemščino in esperanto otvori s 1. januarjem 1935 Jezikovna dopisna šola, Jesenice-Fužine. (Gorenjsko). Učni na nizka. Plačilni jiogoji ugodni. Zahtevajte prospekt. -Priložite znamko za odgovor 1 n.bj. pridno, zdravo, UEnlli, vajeno kmečkih del, sprejmem. — Zglasiti se osebno Zg. š ška 7. •Svojim cenjenim gostom piao srečno novo teto. Restavracija 6 „Pri šestici" Rezi Zalaznik Ne mara družabnika. Sodnik: »Obtoženi ste, da sle tožniku ukradli tisoč dolarjev! Ali želite zagovornika?« — Obtožcnec: »Ne! Denar bi rajši sam obdržal!« Vesele božične praznike in srečno nove leto žtiii vsem (tvojim cenjenim odjemalcem, ter se jim /a natlaljno naklonjenost najtopleje priporoča SBfiVHO lavama siikna iu pletenin, Zapnže p. Lesce Navdušena plesalka. Ona: »Veste, če plešem, ix>zabim na vse.« — On: »O da, to vedo že moja kurja očesa!« Javna sodna dražba se vrši dnevno od 9 do 12 in K15 do 18 v trgovini »Jugošport« preje A, Rasberger v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34, Velika zaloga: gramofoni vseh vrst, med njimi automatski za gostilničarje ter veliki za koncertne, društvene dvorane, kavarne, restavracije, plošče, zvočniki, radio-apa-rati, kombinirani z gramofonom, radio-potrebščine, fotoaparati in fotopotrebščine. Vsem kmetovalcem žita proti takojšnji zamenjavi, in solidna. — Se priporoča: Kret-snv valjčni mlin - Škofja Loka. Profesor v hotelu. »Ste se dobro naspali pri nas, gospod profesor?« — »Saj spkslt itisem spal, gosp«! holclir, pač sati pa izpopolnil pri vas svojo zbirko mrčesa.« se še uadalje priporočam za mletev — Postrežba točna vedno v najboljši kakovost1 dobile pri tvrdki Brinje in fige FRAN P03AČNIK d. z o. z. - LJuhijar.a - sadaj Tyrfsn (Dunajtka) «t. 33 Javna skladišča (Balkan) Pogovor dveh mož. »Moja žena sc silno navdušuje za surovo hrano.« — »Da, (udi moja žen« ne zna kuhati.« Za rejo slabotne in zahirane živine, ako hočete doseči res lepe uspehe, uporabljajte edino ie že od več tisočev živinorejcev in tudi že od učnih zavodov priznano in javno pohvaljeno To olj« se dobavlja v ročkah 5 kg po Din 90'—, v ceni je vračunana tudi poštnina, saino tvrdka M. Težah, Zagreb, tiundMtCeva 13 ie se dobavlja tudi v konvah po 25 kg in v sodih !o 100 in 200 It Pri odjemu v teh zahtevajte posebno ponudbo. Navodila dobite zastonj! Za to olje izdan denar Vam prinese dobro obreatovanjel Izdajatelj: Dr. Gregor!) Pečjak Uredniki Jože Košiček Za Jugoslovansko tiskarnoi Karel čeč HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU - mm 22 - mm ms* repistrovana zadruga z neomejeno zavezo ,11 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru do 5% - Jamstvo presega večkratni »nosek vseh vlog. mt »DOMOLJUB«, dn« 21. decembra 1954 Za vsak par gumijastih škornjev zahtevajte luta vložek. Snežke. toplo podložene. DRŽAM HIPOTEKARNA BANKA Ustanovljena Ida 1862. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE |]$KinovU€Ra teta 1862. (prej UPRAVA FONDOV) centkaia i Beogradu OI.AVNE F1I.1JME: Zagreli, Lgoftijana, Skopije, Sarafef®, Niš., Hmi Sad, Ceflnje in Split AGENCIJE: Krafšnievac, Vallevo. CaCah, zeniun, vel. Bečkerek, Bitolj, PrijepoSje in Banja Luka Glavni bančni posli: Upravlja vse državne in javne fonde, pupilne, depozitne in cerkvene kapitale, občinski in samostanski denar, denar ustanov iid. — Emitira obveznice in založnice. — Sprejema hranilne vloge. Dovoljuje posojila na premičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davščine in dohodke. Financira vodne zadruge. — Eskontira menice denarnih zavodov. Lombardira državne vrednostne papirje, akcije Narodne banke in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise Ministrstva financ. * Eskontira nastopne kupone s svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini. Prlesrna fiipolelsmu bank« sprejema hranilne vloge sn plato onresfl na Sefo. Za vse Isaii^r&e ©toveas© jamči država. Za vsa pojasnila se je obračati na naslov: Državna hipotekama banka - Beograd