Edfizlone per feslero — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 212 a Naročnin« mesečne 18 Lir, za inozemstvo 20 Lii — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lii, ea inozemstvo 50 Lii Ček rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inserate. Podrutnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italv izvora: Unione Pubblicita Italiana S. V Ljubljani, v sredo, 25. novembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 oeddika la du... po praznika. Kopllarlev« 6, Dobljen«. s Kopltarlava 6. Lubiaaa. Teleloe 4001 411(15 Abbonametitl: Me.« 18 Lire; Estero, meta A) Lire. fcdiziooe domenic«. anno 34 Lira. tutero 50 Lir«. C. C f j Lubiana 10650 per Jli abbo-namentl- 10349 per la tnserr.lom. Pllialel Novo meclo. Coneessionnria esclnsiva per Is pubblicitft di provemenza Italiana ed ester« limone Pobblicita Italiana S. A. Milana Bollettino No 913 Implacabile offensiva coniro il naviglio nemieo 5 piroscafi gravemente danneggiati, un sommergibile affondato — Otto apparecchi avversari distrutti II Ouartiere Generale delle Forze Armatc comuuicu: Sul fronte c i r e n a i c o e al ronliiie a 1 -g o r o -1 n 11 i s i n o azioni di elementi esploranti. Velivoli germanici in riusciti attaclii nelle acque a I g e r i n e colpivano c gravemente dan-nogeiavano cinque piroscali. Ira i qunli una grniide nave passeggeri, e un cacciatorpediiiiere. Nel Mediterranen sette apparecchi avversari sono stati abbattuti dalle artiglierie con-tro-aeree: un altro e preripitato in mare a se-guilo di conibatttimento. Nostre formazioni hanno ripetiitaniente bom-hardato 1'iieroporto di M i c a 1» h a. Una nostra unita al comando de tenente di vascello Mario Colussj ha distrultn in M e d i -ler ran eo un somnicrgihilc nemieo. Vojno poročilo št. 913 Neizprosna ofenziva proti sovražnemu ladjevja 5 parnikov težko poškodovanih, ena podmornica potopljena - 8 nasprotnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajšketn bojišču ter na a I ž i r -sko-tuniški meji delovanje ogledniških oddelkov. Nemška letala so v uspešnih napadih val- -----■ ž irski h vodah zadela in težko poškodovala pet B ™ besni štiri dni južno od Slalingrada ter v ve parnikov, med katerimi je bila velika potniška ladja in en rušilec. V Sredozemlju je protiletalska obramba zbila 7 sovražnih strojev. Še eno letalo je treščilo v morje po izidu boja. Naša letala so ponovno bombardirala letališče v M i k k a b i. Neka naša edinica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Maria Colussija je v Sredozemlju uničila eno sovražno podmornico. Sprejemi pri Duceju Rim, 24. novembra. AS. Duce je sprejel skupno s tajnikom Stranke zvezne tajnike iz Milana, Torina in Genove. Hudi boji med Volgo in Donom Več sto sovjetskih tankov uničenih — V teku so nemški protiukrepi — Pet letečih trdnjav sestreljenih Hitlerjev glavni slan, 24. nov. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na kavkaške ni področju jc slabo vreme oviralo večje vojne nastope, Južiiozahoduo »d Stal in gradu in v velikem d o n s k e m kolenu so Sovjeti pri brezobzirni uporabi ljudi iu vojnega malerijaa vdrli v obrambno bojišče ob Donu. Protiukrepi so v teku. V trdovratnih in sprememb polnih bojih zadnjih dni je bilo več slo sovjetskih oklepnih vozil uničenih. Oddelki nemškega in rumuuskega letalstva so kljub neugodnemu vremenu slalno podpi-rali vojsko ua kopnem. V Stalingradu samo krajevne bojne operacije. r>jovi močni napadi Sovjetov južnovzhodno od 11 m e n s k e g a jezera so se izjalovili. V ozemljil ob izlivu V o I h o v a je bilo veP sovražnih transportnih vlakov z letalskimi napadi uničenih. V Cirenajki in na tuniško-alžirski meji udejstvovanje izvidniškili oddelkov. Letalski napadi so bili podnevi in ponoči usmerjeni proli angleškim oklepnim oddelkom in avtomobilskim kolonam v zapadni Cirenajki. Ob obali severne Afrike so strmoglavna letala z dobrim učinkom napadla železnice, motorna vozila in topniške postojanke. Ob priliki bombardiranja vojaških ciljev v Alžiru je bilo v noči na 23. t. m. zadetih s težkimi bombami 5 transportnih parnikov, med njimi neka velika ladja, kakor tudi en rušilec. Nemška jvodmornica je pred O r a n o m z dvema torpedoma zadela sovražno križarko, ki je bila zavarovana z več rušilci. Računati je s potopitvijo križarke. Protiletalsko topništvo je v Sredozemlju sestrelilo 5 sovražnih bombnikov. Nad Irancosko cjalo so nemški lovci sestrelili 5 štirimotornih sovražnih bombnikov. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Berlin. 24. nov. AS. Glede obrambne bitke, ki likem kolenu Dona ,so na včerajšnjem sestanku tujih novinarjev v Berlinu izjavili, da za zd ,j še nimajo podrobnosti. Omejujejo se na opombo, da gre za veliko sovjetsko ofenzivo. Borbe so zelo hude in v Berlinu poudarjajo, da je nemška obramba uničila večje število ruskih oklepnikov ter drugega orožja. Ruska ofenziva nemškega vrhovnega poveljstva ni presenetila. Že dolgo časa so opazili ,da se na tem odseku zbirajo številne sovjetske čete. Nemško poveljstvo je v skladu s tem že izdalo svoje protiukrepe. Stockholm. 24. novembra. AS. Dopisnik »Aftonbladeta« poroča iz Nevv Yorka o smelem junaštvu nekaterih nemških podmornic, ki so na obali Kostarike izkrcale določeno število vojakov, da bi se preskrbele s gorivom in z drugimi neobhodnimi potrebščinami, da bi Trojna zveza - rešitev za iomunijo Bukarešta, 23. nov. AS. Listi še vedno objavljajo komentarje ob drugi obletnici pristopa Rumunije k trojnemu paktu. »Tinipul omenja n. pr. dogodek pred podpisom pakta in piše, du je Hitler 14 dni pred sovjetskim napadom na Besarabijo in Bukovino, ko so jo seslal v Berlinu z Molotovom, na vprašanje sovjetskega komisarja, ali se bo nemško jamstvo Rumuniji izvajalo ob iporebittiem ruskem napadu na Romunijo, pritrdilno in kategorično odgovoril. Nobenega dvoma ii bilo glede sovjetskih namer. Nemška Novo vodstvo španske falange Madrid, 24. novembra. AS. General Franco je sestavil nov svet falange, katere člani so obenem pooblaščenci za korteze. Narodni svet, ki mu predseduje Franco, ima 116 članov, med katerimi so tajnik falange, člani Vlade, predsednik kortezov, podtajnik falange, poveljnik falangine milice, jiokrajinski delegati, guvernerji osmih največjih španskih provinc ter najodličnejše falongistične osebnosti, ki jih imenuje državni poglavar. V narodnem svetu je tudi poveljnik Sinje divizije general Nunez, bivši zunanji minister Serrano Sunner, in mnogi drugi. Novi svet falange je imenovan na osnovi ustanovnega zakona za tri leta. Franco je izvedel nekaj tpotrebnih reform po triletni izkušnji in z ozirom na nov položaj, ki ga bo imeil svet, ki bo moral prevzeti nel-dosedanjih funkcij kortezov. V novem svetu je tudi 10 generalov, dva admirala in mnogo višjih častnikov. Nezadovoljstvo v Egiptu Ankara, 24. nov. AS. Izjava, da je Anglija zagotovila Egiptu pariteto na mednarodni konferenci, vsebovana v prestolnem govoru pri otvoritvi novega parlamentarnega zasedan ja, se v egiptovskih političnih krogih razlaga kot Na-has jiašev jioskus prehiteti kritiko, ki jo povzroča po celi državi njegova Angliji zasužnjena politika. Opozicijski krogi poudarjajo, da je izjava egiptovskega ministrskega predsednika kaj malo zalegla zaradi naraščajočega nezadovoljstva nad angleškim izmozgavanjem. Dejansko pa ta izjava tudi ni prinesla nikakš-negn zboljšanja v angleško-egiptovske odnošn-je. Anglija ni nikdar zanikala Egiptu te čisto formul ne paritete, ki je i>"log tega tudi določena v iiiigleško-egiptovski pogodbi. Dejansko lojalnost je rešila Rumunijo, ki je 10 dni nato pristopila k trojnemu paktu. List jioudarja nadalje. da jo po dveh letih več kot očitno, da bi Romunija brez tega pristopa postala žrtev boljševiške invazije in bila zbrisana z evropskega zemljevida. Z jasnim pogledom v bodočnost je maršal Antonescu preprečil tako katastrofo in danes se romunske oborožene silo bore ne samo za obstoj naroda, temveč tudi za evropsko kulturo. pa je Anglija z vsemi sredstvi preprečevala, da i>i so Egipt lahko svoliodno uveljavljal nc le na mednarodnem političnem področju, marveč tudi v domači notranji politiki. Prejšnji bolivijski predsednik umrl Buenos Aires, 24. nov. AS. Iz Lime se je izvedelo. da je umrl bivši bolivijski predsednik Siles. Amerikanci bombardirali Haifong Tokio, 24. novembra. AS. Izvedelo se je, da so včera j bombardirala Haifong ameriška letala, ki so prišla iz ozemlja uporniške Kitajske. Med francoskim in anoinskim prebivalstvom je mnogo mrtvih in ranjenih. Ameriški letalci so zadeli katedralo sv. Dominika, mnogo stanovan jskih hiš in dvoje šolskih poslopij. lahko nadaljevale s plovbo. Vojaki so uspešno opravili svojo nalogo, nato pu so se po kratkem streljanju z obalnimi stražami umaknili nu podmornice. Rim, 24. novembru. AS. Uradna angleška agencija v svojem poročilu |iriznavu, da je bilo j» r i včerajšnjem letalskem napadu na nemško ozemlje sestreljenih Id bombnikov. Berlin, 24. novembra AS. Iz vojaškega vira -e je izvedelo, du je nemško letalstvo včeraj doseglo nov velik uspeli na nebu nud obrežjem zahodnih zasedenih ozemelj. Okrog poldne je poskusila skupina 'HI britanskih štirimotornih bombnikov napasti neko oh režijo mesto zahodne Francije. Bombniki, ki so mislili v zaporednih valovili in nenadoma napasti svoje cilje, »o nemška lovska letalo »Fokkervvull« pravočasno zagledala in prestregla. Le nekaterim nasprotnim letalom sc je posrečilo prodreti skozi lo-tulsko oviro, ki so jo stvorila nemšk« letala in prileteti tiiid obalo. Toda angleške bombe niso mogle, kolikor se je pač doslej ugotovilo, narediti nobene vojaške škode. Pač pa je imelo civilno prebivalstvo večje izgube Po poročilih, ki so doslej prispela. *o vidi, da so nemški lovci zbili 5 štirimotornih letni, ki jih nasprotnik bahavo nazivlje »leteče trdnjave«. Večina teh letal je strmoglavila v morje. Popoln mir v Berlinu Proti sovražni propagandi postavlja nemško poveljstvo trda dejstva ma ter se večala, dokler končno ni zavzela znatnega obsega. Zavezniške armade morajo vzdržali Berlin, 24. nov. AS. Sovjetski glavni stan še vedno izdaja izredna poročila o poteku sovjetske ofenzive v Donski kotlini ter severnozahodno in južno od Slalingrada. Sovražna propaganda bruha v svet jioroiila o sovjetskem napredovanju v nemške prednje postojanke, nasproti temu sovražnemu organiziranemu viku pa ohranja Berlin popoln mir. Nemško vrhovno poveljstvo je obelodanilo nekaj naslednjih trdnih točk. iz katerih se da motriti sedanji položaj, dokler ne bo potekel čas, ki je potreben za dokončni okvir sedanjih vojnih dogodkov. 1. Sovražniku je pri tej ofenzivi manjkalo nekaj, kar je po dosedanjih izkušnjah pri vsaki ofenzivi zelo važno, to je presenečenje. Zadnje tedne je nemško ogledniško letalstvo opazilo zbiranja čet in materijala ob Volgi in nemško iioveljstvo je iz tega kaj lahko sklepalo, da gre za ofenzivne priprave ter je zato že sproti z letali razbijalo sovjetske priprave in je izvedlo tudi vse ukrejie za primer sovjetskega množičnega napada. 2. Sovjetska ofenziva 6e je razvijala |jo«topo- sicer nadvse trde boje, vendar pa lahko zmagovito izpolnijo vse naloge, ki jim jih nalaga obramba. 3 Kakor drugikrat pri sovražnih ofenzivah, so tudi zdai napadalci tuintam v začetku do-egli nekaj prodorov. Ti prodori pa so zelo omejeni in nobeden ne predstavlja znatne nevarnos'i tako da nemško poveljstvo popolnoma obvladuje |x>ložai. Bojišče se je na splošno"vzdržalo in ostalo trdno, preskrbovaltie poti so zavarovane in tako omogočajo ugoden potek defenzivne bilke. 4. Napadalne čete. ki jih je sovražnik zbral, so raznovrstne. V raznih oddelkih sc borijo stari vojaki, 40 do 50 let stari možje, poleg njih pa mladeniči poti 18 leti ki so bili v naglici izurjeni za vojskovanje. Iz teh okoliščin se da sklepali, da jc bila ruska olenziva pripravljena in izvedena v naglici, da bi potekala istočasno z ofenzivo v Afriki. in zato tudi ni nevarna. Japonska notranja fronta jc trfea Japonci imajo že okrog 208.000 angleških in ameriških ujetnikov Tokio, 24. nov. AS. Ker se približuje prva | narodom je bilo sklicanih deset izrednih sej parla- obletnica vstopa Japonske v vojno, poudarjajo v tukajšnjih krogih, da je obsežno in neutrudno delovanje v preteklem letu močno prispevalo k oja-čenju oboroženih sil in v splošnem vseh panog življenja japonskega naroda. Razen ojačene akcije Družbe za jiomoč prestolu je bil ustanovljen politični svet v narodni službi, da bi bil bolj v skladu z voljo jajionskega naroda. Razen na pobutio, ki jo ie dal ta svet na vseh fiodročjih narodnega življenja, se opozarja tudi na veliko reformističuo udejstvovanje ministrskega predsednika Toja, ki je izvedel na podlagi popolneg^ sporazuma med vrhovnim poveljništvoin oboroženih 6il in vlado vrsto novosti in ustanovil med drugim osrednji odbor za transporte v vojnem času, osrednji tehnični odbor. osrednji svet za uresničenje Velike vzhodne Azije in ministrstvo za zadeve Velike Vzhodne Azije ter je poenostavil državno upravo. 7.a na-d;,ljnje ojačenje tesnega sodelovanja med vlado in inenta in konferenc guvernerja. Tokio, 24. nov. AS Polkovnik Jaliagi, načelnik tiskovne službe pri vojski v japonskem cesarskem stanu je napisal v članku, objavljenem v listu »Asahic, da so japonsko oborožene sile o I začetka vojne imele okrog 200.000 Angležev in Amerikanccv. Glede od nosa jev mod angleškimi in ameriškimi ujetniki pravi polkovnik, da so si Britanci in Amerikanci v odkritem sjioru in da porabijo sleherno priložnost za medsebojne prepire. Ni se moglo doseči, da bi ujetniki obeli leh narodov mogli zajemati jed iz istega kotla in seileti pri isti mizi. kajti proti temu sta obe strani iu zato je moralo japonsko vodstvo določiti za vsako skupino posebno kuhinjo. Avstralci se trudijo, da bi si v tem sporu obvarovali nevtralno stališče, zraven pa pravijo, da ne razumejo, zakaj bi s" Amerikanci iu Angleži morali v ujetništvu prepirati . Nemški glas o kršitvah švicarske neilralnosti Berlin. 2-4 novembra. AS. Govornik nemškega zunanjega ministrstva je na včerajšnji tiskovni seji poudoril. da objavljajo švicarske zvezne oblasti v zvezi s ponovnimi kršitvami švicarskega zračnega iprostora neke vrste vojna poročila v katerih javljajo o uri prelet« angleškega letalstva čez švicarsko ozemlje in o njegovem povratku. Te pogoste kršitve švicarske nevtralnosti se zde. dn do je jo švicarskim oblastem priliko za običajne objave, ki le ugotavljajo to žalostno dejstvo. Prišli smo celo do tega. da je londonski radio že večkrat ponoči poročal, da je bil v Švici dan alarm, iz česair se je moglo sklepati, dn so britanska letala odletela napadat italijanska mesta. Iz te hinav-ske izjave se sklepa, da smatra Velika Britanija švicarsko nevtralnost kot neko vrsto stvari, ki ni vredna upoštevanja. Zelo značilno pa je, da neki švicarski zvezni svetnik v svojem govoru o obrambi Švice ni niti z besedico omenil neprestane kršitve nevtralnosti svoje države. Nemški govornik jo poudoril v tej zvezi, da načelno ni nobene bistvene razlike med kršitvijo suverenitete države, pa naj gre za teritorialne vode ali pa za kopensko nevtralnost. Razlika obstoja samo glede obsega, toda kršitev nevtralnosti je in ostane in jo jo Ireba vselej enako obravnavati, pa naj bo v kutrri koli obliki izmed treh možnih. \\ Zakaj je Churchill strmoglavil Crippsa Berlin. 24. nov. AS. Diplomatski sodelavec DNIl |x>roča, da neslavni konec Stafforcla Crippsa ni v Berlinu nikogar iznenadil. Očividno je bilo, da Churchill ne bo mogel dolgo trpeti polog sebe človeka, ki mu ga je naprtila opozicija in si je znal pridobiti preejšnjo popularnost. Churchill je ravnal silno spretno pri odstranjevanju tega nevarnega tekmeca, ki je imel tem močnejše stališče, ker so ga kot bivšega poslanika v Moskvi smatrali za Stalinovega zaupnika in eksponent«, ki je predstavljal boljševikom prijazno krilo v angleški vladi. Prvi korak k temu je bil storjen takrat, ko je Churchill poslal Crippsa v Indijo. Dobro jo namreč vedel, da bo tam doživel polom. S tem je bolel zmanjšati njegovo popularnost in pripraviti vse potrebno, da bi ga ob ugodnem trenutku lahko strmoglavil. Churchill namreč ni resno veroval v rešitev indijskega vprašanja. Crippsovo poslanstvo je imelo poseben namen. Bilo je spretna jioteza v Churchillovi politični igri. Cripps je Indijcem dal nekaj koncesij, ki sicer niso bile pomembne, bilo pa so vendarle koncesije Odstranitev Crippsa iz vojnega kabineta in povečanje Edenovega in Morrisono-vega vpliva potrjuje, da je zopel prišla do veljave stara angleška imperialna politika nasprotna vsakemu kompromisu Tnko je torej v Ix>ndonu prevladala zopet imperialistična angleška politika hrez. Moskve. Mogoče bo skušala Anglija uveljavljali svojo laslno voljo tudi proti Ameriki, toda to bo pokazala šele bodočnost. Zahvalni dan na Japonskem Tokio, 24. nov. AS. Včeraj so po celi Japonski praznovali dan riž« kot zahvalo za novo riževo žetev. Praznik je bil tem slovesnejši. ker jc bilo objavljeno, da so letos jjrvič dosegli 10 milijonov in 50.000 ion riža. Po svetiščih so žrtvovali nov riž ter druge poljske in ribiške pridelke, med družine pa * svojih poslih, ko ga je ustavila skupina komunističnih roparjev in ga odvedla. Vkljub marljivemu iskanju ni bilo mogoče o njem kaj izvedeti, dokler niso pred nekaterimi dnevi oddelki prostovoljne proti-komunistične milice našli njegove zemeljske ostanke v nekem kamnolomu ipri Črmošnjicah. \a podlagi svedočb je bilo mogoče ugotoviti, da so profesorja Nano na najgrozovitejši način ;a pote) da so ga kamenjali. Prol. Nano je bil uradnik, ki je delal zato, da bi vzdrževal svojo soprogo in dva otroka; njegovo delo pa je bilo v tem, da je dal zojiel obdelovati slovenska zemljišča in pomnožiti njih pridelke v prid novi italijanski jiokrajini. Proti temu državljanu — delavcu se je vrgla besnost in se je izlila zverinska divjost komunističnih banditov, za katere je najbrž slava, ubiti neoborožene. To je 6odrga, ki bi se hotela povišati kot braniteljica onega komunizma, kateri ni samo zanikanje najzdravejših čustev narodov, ampak tudi zanikanje njih življenjskih jiogojev in civilnega napredka. Ali res ne bo na Barju nikoli več povodnji Ljubljana, novembra. Zadnja knjiga pisatelja Janeza Jalna »Bobri« jo bila za marsikoga pravo razodetje iz, prazgodovine naše zemlje. Izobražencem je bilo namreč že prej kot samo ob sebi znano dejstvo, da se je nekoč med gričem ljubljanskega Gradu in med Krimskim pogorjem, torej na sedanjem Ljubljanskem barju, razjirostiralo pred tisočletji veliko jezero, na katerem so v ; stavbah na koleh« prebivali mostiščarji. Njih življenje Opisuje v tej knjigi Jalen. Ta knjiga pa je šJa v najširše ljudske plasti, ki so se tako na poljuden, zabaven način seznanili s kulturo nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega barja. Tudi iz zgodovinskih časov vemo. da je bilo Ljubljansko barje večkrat jezero, knkor pa suha zemlja, saj so prve jioskuse za hitrejši odtok votle z Barja napravili šele Rimljani, ki so kolikor toliko uravnali tok Ljubljanice ler jo napravili plovno tudi za večje ladje. V novejših stoletjih l>a so znane elape regulacije Ljubljanice, ki so imele vse namen: čim hitrejši odtok vodo z Barja skozi Ljubljanico v Savo. Te etape so: odstranitev mlinov iu otokov na Ljubljanici med Prulami in Trnovim v Pi. stoletju, naprava umetne struge v Mostah v 18. stoletju (i>rej je tekla Ljubljanica skozi sedanje Kodeljevo, čez »Pla-nir«), dalje glavni korak k izsuševanju Barja, namreč iz.ko|> Groharjevega prekopa proti koncu 18. stoletja, in končno dolgoletna regulacija Ljubljanice v zadnjih -10 letih, katero zadnje poglavje, naprava zatvornice pred cukrarno, se pravkar približuje koncu. Naselbine nn nekdanjem Barju so stare že nad sto let; lo so Ilovica, Črna vas, Lipe, nekdanja Hauptmanca in Karolinška zemlja (zadnji imeni sta že opuščeni) ter jtosamezna naselja na Barju. In vendar smo imeli še mi priliko, da smo mogli večkrat občudovati Barje kot veliko jezero, »občudovati«:, ako se more groza sploh občudovati I V zadnjih desetletjih se je namreč večkrat dogodilo, da je Ljubljanica, zlasti jeseni ali spomladi, silovito narasla in se zaradi neregulirane strugo ui mogla dovolj naglo odtekali skozi mesto. Vse Barje je bilo pod vodo, vse je bilo spremenjeno v eno samo ogromno jezero. Naselbine na Barju so bilo v kritičnem položaju in pogosto je bilo treba s čolni reševati človeška življenja, živino in premično premoženje Barjanov. Vzrok tem nenadnim povodnjim na Barju je treba iskali v sestavi kraških tal, odkoder dobiva Ljubljanica največ vode. Loška dolina. Cerkniška dolina z. jezerom, Planinska in Logaška dolina se [>ogosto, skoraj vsako jesen spremene v velika jezera, iz katerih mole kot otoki posamezne vasi. O Planinski dolini pa včasih zem-Ijepisci sploh rajši govore kot o »Planinskem jezeru«, tako pogosta je povodenj tam. K temu se jeseni običajno še pridruži močno deževje v Krimskem in Poihovgrajskem pogorju ter na Barju samem. Vsa ta voda sili jio Ljubljanici in običajna posledica je bila, da smo imeli na Barju velike povodnji. Zadnji tak pojav — in prepričani smo, da zadnji za vodno — smo mogli videti leta 1033 v septembru. Tedaj so se vsi navedeni vzroki združili in se stopnjevali, tako da jc voda zelo visoko zalila vse Barje. Tudi tedaj je bilo treba reševati ljudi, živino, premoženje. še hujše je bilo, kakor pri običajnih prejšnjih |>ovodiijih na Barju. Ogrožena je bila — po dveh stoletjih — zopet Ljubljana sama. Tedaj so bila namreč v poluem teku regulacijska dela sredi mesta. Napravljeni so bili zasilni jezovi in za-tvornici na Prulah ler Grubarjevem |>rekopu zaprli. Voda Ljubljanice je že preplavljala barjanske dele mesta. Segla je daleč na Ižansko ceslo, na Orlovo ulico, |xxl vodo sta bili polog vseh barjanskih naselbin tudi že zelo obljudena Jur-čkova |»ot in Peruzzijeva cesta, naselbina Galje-vica je bila do jx>lovice v vodi iu voda je grozila. da prodre celo do dolenjske železniške proge. Enako je voda zalila tudi nižje kraje Trnovega. Ko so zatvornici odprli, je voda takoj podrla zasilni jez iz prsti in kamenja pod frančiškanskem mostom ter drla po strugi. Resno ogrožen je bil tedaj tudi frančiškanski most sam. Zaradi izkopa v strugi njegovi temelji niso bili tako zanesljivi kakor prej, zlasti osrednji podporni steber je tako rekoč le še visel na tleh. Divja voda bi kmalu ia steber podrla, s čemer bi se zrušil ves frančiškanski most (tedaj še ni bilo obeh stranskih mostov). Ako bi se podrl frančiškanski most, bi nastala na Ljubljanici žagala iz kamenja. Posledica bi bila. da bi voda v strugi nad mostom še bolj narasla, da bi hiše na Barju sploh izginile jkmI vodo, poplavljen pa bi bil tudi Breg, Cankarjevo nabrežje, celo Novi trg in sosedne ulice ter seveda tudi Prule, Tr- novo, Krakovo ter ulice v dolenjskem okraju. Bila je to no« prave groze in strahu v Ljubljani. Toronsha'selerija za regulacijo Ljubljanice jo takoj spoznala nevarnost, ki grozi Ljubljani. V pozni noči so prihajali na frančiškanski inost težki tovorni avtomobili in delavci so motali j>od srednji ojiorni steber ogromne skale, da ga pod-pro, tako da se ne bi podrl. Tako je bil tedaj frančiškanski most resen in s tom tudi vse Barje ter južni dol Ljubljane. Tudi jx> drugih naših krajih so divjale silne povodnji in je o njih pisalo vse evropsko časopisje. Saj ni črnino, če pomislimo, da je samo v kotlini v Strugah narasla voda kar za 30 metrov! V Ljubljani so jx> tej j>ovodnji šc bolj marljivo nadaljevali z regulacijo Ljubljanice. Osrednji steber frančiškanskega mostu so krepko pod-betonirati, zgradili so po Plečnikovem načrtu še dva sosedna mostova, ki razbremenjujeta osrednji most, strugo pa so znatno poglobili ter utrdili dno in zgradili obrežje. Letos nismo imeli prilike spoznali blagodati naglega odtoka vode skozi Ljubl jano. Večjega deževja sploh ni bilo, le v maju je nekoč voda v Ljubljanici toliko narasla, da je preplavila najnižja barjanska tla. to je pri Lipah. To je trajalo lo dve dopoldanski uri. Ko pa so odprli začasno zalvornico na Prulah, so je voda naglo odtekla. Ako pa bi nastopilo večje deževje, ki ga letos ni bilo. bi bila zatvornica seveda stalno odprla in na Barju ne bi bilo prav nobeno povodnji. Moremo torej reči, da spadajo povodnji na Barju lo še v zgodovino in v |>ovesli. Mlajši rod, ki šo pride, bo vedel o teh nesrečah le še iz knjig in pripovedovanja starejših. Prav jo tako. Sto let gojena želja in volja Ljubljančanov sta so izpolnili. Povodnji na Barju so bile in jih nikdar več ne bo! Masraren? dvojčki • [r Vi-oki komisar je iz Ducejev ega sklada po delil znkuucemu Lovšinu Eraneu iu Noti iz Za-l»otoslal po stvari na dom. Dodatki za bolnike in dojenčke Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni preskrnovalni urad v pritličju Turjaške jialuče v Križankah, (losjioska ul. 15, delil bolniška nakazila samo vsako dopoldne od 8. do 12. ure tako olniki z začetnicami A do D, v sredo 2. decembra z začetnicami E do J, v četrtek 3. decembra z začetnicami K do O, v j>etek 4. decembra z začetnicami P do T in v soboto 5. decembra z začetnicami U do Ž. Vsi drugi bolniki pa pridejo na vrsto otl r. do 12. decembra tako, da bodo dobili nakazila v ponedeljek 7. decembra bolniki z začet-nicami A do t, v sredo 9. decembra z začetnicami G do K, v četrtek 10. decembra z začetnicami L do P. v petek 11. decembra z začetnicami R do T in v soboto 12. decembra bolniki z začetnicami U do Ž. Nakazila samo na sladkor za dojenčke in bolnike bo pu mestni preskrbovalni urad delil od 14. do 19. decembra, seveda 6amo na podlagi predloženih zdravniških spričeval taiko, da pridejo na vrsto v ponedel jek 14. decembra upravičenci z začetnicami A do C, v torek 15. decembra z začetnicami D do H, v sredo 16.; decembra z začetnicami I do L, v četrtek 17. decembra z začetnicami M do P, v petek 18. decembra z začetnicami R do T in v sobolo 19. decembra upravičenci z začetnicami U do Ž. Deklica in fantek v belokranjski narodni noši izročata Ekscelenci Graziolija kot pozdrav črnomaljske šolske mladine lep šopek Znova opozarjamo vse, ki pridejo ipo bolniška nakifzila, da morajo s seboj prinesti živilsko nakaznico upravičencev za december, razen živilske nakaznice pa tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca, seveda če so dodatke že dobivali. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu zdravniška spričevala predložili jk) 3. decembru, dobili nakazHa šele po 20. decembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni do-bivuli posebne bolniške dodatke, naj pridejo po nakazilu že v ponedeljek 30. novembra med uradnimi urami tudi v Turjaško palačo. Zaradi velikega navala bolniški odsek nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij za-mudirkov in tistih, ki se ne bodo ravnali po tem razporedu. Da nc bo jioinot in zmede, naj si upravičenci ta razpored izrežcio in ga shranijo. Seja novomeškega mestnega sveta V torek je bila v Novem mestu sedma letošnja seja novomeškega mestnega sveta. Zupan dr. Polenšek se je uvodoma spomnil pokojnega bivšega slovenskega bana dr. M. Natlačena. V počaščenje njegovega spomina je mestni svet nakazal Vincencijevi konfernci 5000 lir. Poleg drugih občinskih zadev, ki so jih obravnavali na seji, je mestni svet odobril 10.000 lir podpore socialnemu odseku Protikomunistične milice, pod|)ornemu društvu za revne dijake na državni gimnaziji pa tisoč lir. Vestni svet je nadalje odobri! predlog uprave za zvišanje oskrbovalnim; v meslncm zavetišču. GOSPODARSTVO Izpremetnba pravil deviznega zavoda. V rimskem uradnem listu je izšel zakonski dekr?t, po katerem se izpremene pravila Zavoda za izmenjavo z inozemstvom, jni katerem je osredotočena devizna in valutna' kupčija. Po novih pravilih bo lahko zavod imel svoje podružnice po Kraljevini in ne bo več vezan na Banco d'ltalia, kjer je imel svoje prostore. Istočasno so je obratni kapital zavoda zvišal od 100 na 500 milijonov lir. Cilcde dobička je določeno, da gre polovica čistega dobička vsako loto v rezervo, dokler ta no doseže 300 milijonov lir, dočim gre druga polovica v državno blagajno. V upravnem svetu so kot stalni člani minister za trgovino, guverner Banca dTlalia ter glavni ravnatelj državne blagajne ler glavni ravnatelj za valutne ler devizne jiosle. Novi tovorni vagoni. Italijanske državne železnice so uvedie dve novi vrsti tovornih vagonov. Gre za osemosui voz, ki ima nakladalni I prostor bolj nizko in nosilnost do 120 ton, nadalje pa nov cisternski voz za komprimirane pline, ki obsega 20 ntinosfer. Hrvatsko-finski sporazum. Te dni je v Helsinkih prišlo do izmenjave ralifikacijskih listin med Hrvatsko in Finsko glede trgovinskega sporazuma, ki je bil podpisan februarja meseca. iiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiN Najlepše Miklavževo darilo je knjiga »VESELJA DOM« Zahtevajte vezane izvode, ki so v lepi opremi arh. VI. Gajška Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Ifit -Ki TS: l!lt. Hi. iSr ifTf tjff 8 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Dasi so tudi tod slovesnosti in razne slavnostne predstave zavzemale važen del dnevnega reda, se vendar ni čutila tako vezana kakor na Dunaju. V nasprotju z. dunajskim plemstvom so italijanski plemiči dokazali, da se vse slovesnosti lahko opravljajo z veliko lahkoto, spretnostjo, domišljijo in prisrčnostjo. Povsod so Elizabeto prisrčno pozdravljali. Tudi kot cesarica ni pozabila na svoj ženski ponos in zato ji je lo dvorjenje zelo ugajalo. Ko je cesar vidol. kako .io srečna in proslavljana, .jo je šo bolj ljubil. Vsak dan so jo z. njo jiosvetoval. Skušala mu je dokazati, da se da z milo roko več doseči kakor pa strogostjo. In csear ji je dajal prav, dasi se je maršal Radecky temu zelo upiral. Med tem pa je na Dunaju nadvojvodinja Zofija kuhala jezo zaradi tega, ker jo opazila, da-narašča vpliv njene snahe na njenega sina. Peto poglavje. Komaj so .je vrnil iz Italije, se jo cesar Franc Jožef že moral posvetiti neki drugi jiokrajini, kjer je vse kar vrelo. To je bila Madžarska. Bilo jo leta 184,8.. ko so jc Madžarska dvignila proti avstrijskemu gospodstvu in oklicala svojo neodvisnost. Da bi premagal upornika, jc moral mladi vladar, ki jc šole zasedel prestol, zaprositi za sramotno pomoč rusko armado. Iu 25. septembra 1849 je maršal Paskjevič, znan |jo svojih pokoljih v Erivanu in na Poljskem, mo-'iel brzojav j ti carju Nikolaju I: »Veličanstvo, Madžarska je pod vašimi nog»mi! Od tedai so vsi madžarski rodoljubi oprezovali na priliko, da bi se maščevali. V tistih dneh pa je avstrijska policija odkrila, da je premeteni Cavour vzdrževal zveze z. glavnim voditeljem madžarskega ujvora in tovarišem slavnega Košuta, generalom Klapko. Cavour je tako pripravljal zavezniško gibanje na Madžarskem, kadar bi piemonlska vojska prekoračila reko Ticino. Kako se bo Avstrija mogla upirati južno od Alp, če bi se za njenim hrbtom dvignila Madžarska? Nujno hi bilo tedaj, da se dvigne ugled Habsburžanov v kraljestvu sv. Štefana. Dne 4. maja 1857 sla cesar in cesarica prišla v Pošto in začela prirejati razkošne sprejeme v gradu v Budi. Tudi tokrat je Elizabeta žela velike uspehe. Pred lom zapeljivim in cesarskim veličanstvom so Madžari začeli pozabljati na svoje politične želje. Na njej jim je vse ugajalo; visoka postava, vitkost, ritmični lahni korak, bogati svileni lasje, sijaj ostrega po-gleda, inteligenten izraz njene fiziognomije, nasmeh in Iskrenost njenega sprejema. V svojem navdušenju so jo nazivali »kraljico amazonk«. Za ta narod pa, ki je tako ljubil konje, ni moglo biti lepšega naziva! Sicer pa bi jim najbrž tako ne ugajala, če ne bi bili opazili, da so tudi oni njej ugajali. Odkar je stopila na prestol, ie bila izredno naklonjena Madžarom. Ljubila je njihovo slrnst za neodvisnost, njihov ponos, njihovo neukročenost, romantiko njihovih pesmi, njihovo razgibano glasbo in junaško ter čudovito zgodbo njihove zgodovine... Ali, kako se čuti med njimi svobodna! V globini svoje duše jo čutila toliko sorodnosti s stremljenjem tega ljudstva. V Pošti je vladarska dvojica biwala deset dni, nato pa jo odpotovala v notranjost kraljevine. Hotela sta obiskati pokrajine ob Tisi; le kraje jo namreč revolucija v lotu 1849. najbolj preizkusila Dne 28. maja sta prišla v Debrecen, kjer je Košut oklical, da je habsburška dinastija odstavljena. Toda nenadoma sta se morala vrniti v Budo, ker so jima brzojavill, da je umrla njuna starejša hčerka Zofija, stara komaj dve leti. Udarec jo bil za Elizabeto strašen. V nekaj dneh se je pojx>lnoam spremenila. Začela je silno hujšati. Poli se ji je začela sušiti, začela je dobivati gube ob očeh, obrvi so sc stisnile v mračen izraz, pogled je postal odsoten, glava pa jc klonila. Cesarica jc izgubila tek in spali ni več mogla. Ni več jahala in odklanjala jc vso obiske. Iskali je začela samoto in molk. Ta telesna in duševna potlačenost je trajala več mesecev. Po vsem lem se lahko ugotovi, kako so taki in podobni dogodki mogli vplivati na ženo, ki je bila še dan prej polna zdravja in veselja. Proti koncu lela 1857 se je zo|)et nekoliko pomirila in se začela zanimati za dogodke okoli sclx\ Čutila je, da bo treljič mali. Dne 21. avgusta 18.58 je rodila sina, ki so mu dali ime Rudolf, dn bi spominjal na tislega moža, ki jc v 13. stoletju ustanovil habsburško dinastijo. Veselje je bilo neizmerno. Po vsej Avstriji so si sledilo slovesnosti in cesar sam je bil ob krstu prestolonaslednika tako vesel, da jc to veselje vplivalo blažilno tudi na zdravje mlado cesarico. Toda loto 1859 je prineslo vladarski dvojici nove hude pretrese. Dne 1. januarja je Napoleon III. sprejel diplomatski zbor na čestitanje v Tuilerijah in je avstrijskega veleposlanika barona Iliib-nerja nenadoma presenetil z naslednjo izjavo: »Obžalujem, da zveze med našima dvema državama niso več tako dobre, kakor so bile včasih; vendar pa sporočite cesarju Francu Jožefu, da se moja čustva o njem niso spremenila,« Te besede so bile izrečene glasno in strogo. Izvedeli so jih lakoj po vsem svetu in ves svet je prisluhnil. Deset dni nalo jo kralj Viktor Eniatiuel v (urinskem parlamentu izjavil: To lelo so začenja pod slabimi znamenji. Naš |>oloiaj ni brez nevarnosti. Dasi spoštujemo mednarodne pogodbe, vendar slišimo klice bolečine in vzdihe trpljenja, ki prihaja k nam iz vse Italijo. Zanašamo se na našo pravico in modro iu odločno čakamo na listo, kar bo ukrenila božja Previdnost.« novice Koledar Sreda, 25. novembra: Katarina, devica in mučenica; Merkur, mučenec; Jukunda, devico; Erazem, mučenec; Mozes, mučenec. četrtek, 26. novembra: Silvester, opat; Lenimi i'ortoma\riški, spoznavalec; Siricij, papež; Konrad, škof, Novi grobovi •f- Gospod Jan čl ga j Valentin, železniški uradnik v jiokojti v Ljubljani, je za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v četrtek, novembra ob 3 jk>poldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv Križu. -f- Gospa Marija Č e r n © roj. Bizjan, po-sestnica iu vdova |>o pošlnein upokojencu, je 23. novembra mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo. 25. novembra ob 3 popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel V slovo prijatelju Jerneju černetu V nedeljo smo Te položili v prcrani grob. In zakaj? Vedno si imel pred svojimi očmi samo blagor svoje družine, mislil si le na to, kako hi ji pripravil boljšo bodočnost. Nobena pot I i ni bila predolga, nobena pot pretežka, za svojo družino si storil vse, kar Ti je bilo le mogoče. Bilo je 11. juliju, ko si me vabil, da bi šla skupaj na jxit, da si preskrbiva nekaj prehrane zu svoji družini. Nisem imel poguma, da bi v tistih nevarnih dneh zapustil dom in tudi Tebe sem opozoril, da se nikar ne Lzpo6|avljaj življenjski nevarnosti. Prepričan, da se I i kot poštenemu občanu ne more nič hudega zgoditi, si šel v nedeljo, 12. julija zgodaj zjutraj k sv. ninši in nato si se i>odal na pot za blagom, da bi si ga kupil čim cenejše; in to vse v korist Tvoji družini. Vem, d« si bil prepričan, da nimaš takih grehov nad sabo, dn zaslužiš smrt. Ne vera, koliko si trpel, kako si sklenil svoje življenje, prepričan pa sem, da si postal žrtev zločincev, ki niso prav nič pomislili, da imaš doma življenjsko družico in štiri otroke, ki so v najsrečnejši družini uživali Tvojo očetovsko dobroto. V politiko se nisi nikdar vtikal, živel si samo svoji družini. V vsem Tvojem delovanju se je vedno kazala samo velika skrb in ljubezen do otrok. Nikomur nisi nič žalega sjo-ril in vendar si moral v smrt. Vesel pa sem, da so našli Tvoje zemske ostanke in jili položili v blagoslovljeno domačo zemljo. Tvoja zadnja pot k Sv. Križu jc pokazala, kako spoštovan in priljubljen si bil in koliko prijateljev si imel. Vsi Te bodo ohranili v trajnem, na jlepšem 'spominu. Tvojo družino in otroke naj v njihovi veliki bolečini tolaži Bog, Tvoja, duš« pa naj v nebesih uživa večno veselje. Tvoj prijatelj. — Slana in mraz. že tretji dan se pojavlja po vrtovih, poljih in fraVnikih huda slunu, ki 'fte povzroča nikake škode, ker so vsi za slano občutljivi pridelki pod streho ali pa vzimljeni. V ponedeljek popoldne jc po megli nastopilo lepo in sončno vreme. V torek zjutraj jc spet valovilo nad mestom gosta megla, lani 24. novembra je bilo razmeroma toplo vreme, ko jc bila jutranja temperatura +3" C. dnevna se jc dvignila na +7.2° C. Proti koncu novembra je nato pritisnil hujši mraz, ki je držal skozi devet dni tja v december. Mraz je bil takrat razmeroma hud, kajti jutranja temperatura se je gibala med —6" do —8° Č. V ponedeljek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 2.5°. V torek zjutraj pa jc bila zaznamovana najnižja jutranja temperatura z —5° C. Barometer je padel na 767.1 mm. V lorek zjutraj je nekoliko pomrznilo. Na nekaterih kuhinjskih oknih so se že napravile prve ledene rože. — Slovnico italijanskega jezika za tujce Roncari-Brighenti, dobite v Ljudski knjigarni — Pred škofijo 5. — Povpraševanje po apnenem prahu. Sedaj, ko kmetje in mali pridelovalci orjejo in prekopavajo svoje njive in vrtove za prihodnjo pomladansko saditev in setev, je priporočljivo že seda j, da jih tudi gimje. Že dosedaj je bilo opaziti, tla naši zemlji marsikje manjka apna. Apno je potrebno skoraj vsem poljskim kulturam. Med malimi pridelovalci, zlasti v Ljubljani, je sedaj dosti povpraševanja po apnenem prahu, pa tudi )k> živem apnu in sličnem, ki ga nameravajo posuti po njivah, da bi prihodnje leto bolje rodile. To jvovpruše-vunje so uporabili razni stavbeniki, zidarji in slični obrtniki, ki sedaj prodajajo tudi malim pridelovalcem npneni prah in druge vrste mpnu. Marsikdo si j>oinnga tudi s eestnim prahom, ki jirav tnko običajno vsebuje mnogo aprin. Kdor sedaj dn na njivo ali travnik do-voljno količino apna, mu tega pet let več ne Ik> trebn, ker sedanja količina učinkuje tako dolgo. Seveda pa apno ni edini gnoj, ki ga rastline potrebujejo, temveč je treba zemlji dati vsako leto še dovolj dušikovih, fosforjevih in tudi kalijevih soli. Najboljši gnoj pa jc in ostane hlevski gnoj in gnojnica. — Nesreča an deželi^ Zaje Alojzij, "O-letni posestnikov sin v Višnji gori si je pri delu poškodoval desno nogo. — Alojzija Ambroževa, Mctna učenka v Stični, se je z drugimi učenkami igrala. Neki otrok ji jc vrgel poleno v desno oko in ga ji hudo poškodoval. Ooa ponesrečenca sta bila pripel j a n n v ljubljansko splošno bolnišnico. — Za ukraden krompir 2 leli iu 3 ni»sece. Ljubljančan Leinfellner Jože je v družbi dveh |K>mngačev ponoči 10. avgusta letos odpeljal z njive posestnika Mihaela Babnika 350 kg krompirja. Pozneje septembra je sodelovnl tudi pri tatvini 136 kg krompirja nn Viču, kakor tudi pri tatvini 14 parov čevljev. Mali kazenski senat je Leinfcllnerja obsodil na 2 leti in 3 mesece rohije. — Ribe. ki plezajo na drevesa. V Avstraliji živi lako imenovana plezalna riba. najzanimivejša izmed vseh rib. Njeni dihalni organi so v repu. Biba nenadoma skoči iz vode, se spravi na kopno in spleza na najvišja drevesa, da bi si ogledala okolico. Čudna žival izgleda kakor druge ribe, samo da so njene plavuti spremenjene v kremplje. Nahaja se v močvirjih Magrove — Najdba, ki se je izplačala. Neki revizor je moral v banki pregledati komplicirane obračune obresti. Pri tem se je njegov pogled ustavil na lesketa jočem se predmetu na tleh. Bil jc krasen hriljant. Ker je sedaj pretekla postavno določena doba, v kateri bi se moral oglasili pravi lastnik briljanta. so to dragocenost izročili revizorju. Kamen je vreden 80.000 lir. itju^ana ! Ra/.slava v Jakopičevem paviljonu: Kalin— Kregar—Omersu.—Putrih je odprta dnevno od 10 do 17. I Ogriučeva burka »V Ljubljano je dajmo« je doživela pri prvi uprizoritvi izreden uspeli. Občinstvo je nai[>olnilo frančiškansko dvorano do zadnjega kotička in je z velikim zanimanjem sledilo dobri izvedbi igre. Mnogo jih je odšlo domov, ker niso dobili vstopnice, zato bo Frančiškanska prosveta igro ponovila v nedeljo, 29. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v predpr njih pa veliko: saj vsak, kdor jih je bral v mladosti, hoče, du bi tudi današnji rod dobil to klasično zgodbo — ki je bila svoj čas napisana sieer kot satiričen roman, zdaj pa jc v priredbah postala izrazito mladinska, avanturistična povestiea. Cena 30 lir. td. * Razstava v Jakopičevem paviljonu je deležna vedno večjega obisku. Posebno preteklo nedeljo je število obiskovalcev doseglo rekord. Vodstvo j)0 razstavi je imel gosp. akud. slikar Iv. Vavpotič. Pri tem je poudaril dejstvo, dii se Ljubljana v teh časih v veliki meri udeležuje prireditev v gledališču, koncerti so vsi razprodani, le ruzstuve niso obiskovane v tolikšni meri kot zaslužijo. Treba bo še veliko dela, da naše občinstvo, posebno premožnejši sloji, v večji meri dobi razumevanje za likovno umetnost. Slikurji in kiparji mlajše generacije niso prenehali z delom. Prav bi bilo, da za svoje neumorno delo dobijo tudi priznanje s tem, da j i nt oni, ki iinujo za to primerna sredstvu. oclkit|iijo njih delu. Nato je ob slikali iu kipih razlagal navzočim z živahno in lepo uni-1 jivo besedo tlelo razstavljaleev. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem. in obrazu. Prepeljana je bila z rešilnim avtom v bolnišnico. Poklicani gasilci so j>ožur hitro udušMi. škoda je precejšnja. 1 Vsi dijaki, ki bi želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šolah, naj se vpišejo v »Korepetitorij«, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in izprašujetno vse predmete. Važno posebno za privatiste in one ,ki ne morejo obiskovati redno šolskega pouka. Honorar zmeren. Rev nejši popust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 10. Korepetitorij. Mestni tr" 17-1. I Razne nesreče, škrjanec Marijan, 24-letni avtoizvošček si je pri padcu zlotnil levo nogo. — Železna plošča je padlo 22-letni delavki Ljudmili Kavenikovi na levo roko in jo močno ranila. — Dermastja Marija, 13-letna dijakinja, je padla in se je močno potolkla po (jlavi. — Meden Mirko, 9-lctni sin ključavničarja, se je obesil zadaj na kmečki voz, po nerodnosti mu je prišla leva noga med kolo, ki mu je nogo zlomilo. Naznanila GI.El)Al.ISfK. Drama. Sreda. 25. novembra ol> 15.30: Večuu mlada Šaloma*. H cd II. — Četrtek. 2«. novembra ob Iti: Hamlet«. Kri četrtek. — Petek, 27. novembra: Zaprto (lienerulku). — Sobota, 2K. novembra oti KI..tli: »Ples v Trnovem , Krstna prelistava. Ked Premierski. Opera. Sreda. 'J"i. novembra ob 1fi: >Don Pnst|Ua1e<. l!ed Sreda. — Četrtek, '.'ti. novembru ob 16: •Slepa miš-. Ited A. — Petek. 27. novembra ob iS: Traviata . Izven. Znižane cene ml is lir navzdol. — Sobota, '.f. novembra oti Ki: »Slepa mi*.. Izven. 1'eue od 21 lir navzdol. ItADIO. Sreda, 25. novciubr«. 7.30 Pesmi In napevi — K Napoved časa — Porodila v italijanščini — 12.20 plošče — 12.111 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.1.1 Poro/ilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sd v sloveuičilli — 13.20 Pisano glasbo \odi dirigent Srgurini — 14 Poročilo v Italijanščini — 14.13 Koncert violinista Leona Pfeiferja, pri klavirju Marijan Lipovšek — 14.40 Na harmoniko igra Vlado liololi — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sopranlstkc Ksenije, KuSeJ — 17.35 Koncert pianistke Marije Di Sulvo — 17 »Govorimo Italijansko , poučuje prof. dr. Ktnilko I.ebcn — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napov, d časa — Porodila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio za 'drnUino — 21.30 Znane pesmi vodi dirigent Zeme — 22 Koncert, vodi dirigent Nardneei — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKAHVE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet. Mciwelsovn cesta 43; tnr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. 1'star. fcplcntnirgova nliea 7. POIZVEDOVANJE. Moška žepna ura je bila najdena pretekli teden na Prulah. Dobi so v upravi »Slovenca . Iz Novega mesta Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu — preimenovano. Bivše skupno združenje obrtnikov v Novem mestu, ki je dolga leta |>v-slovalo pod tem imenom, je bilo meseca oktobra tek. leta likvidirano in preimenovano. Sedaj se obrtniška organizacija v Novem mestu, ki je zelo močna, imenuje: Združenje industri jcev in obrtnikov ljubljanske pokrajine, Obrtniški odsek. Poverjeništvo v Novem mestu. Tu organizacija, ki šteje ca 500 obrtnikov oz. 28 obrtnih panog, deluje tudi v nadalje naprej tako kot doslej. Poverjeništvo ima svojo pisarno ua Ljubljanski cesti št. -t. kjer je obrtništvu dnevno na razpolago tajnik. Uradne ure so vsak dati od 8 do 12 in od 15 do 17. Obrtniki naj se v vseh zadevah, ki se tičejo njihovih obrtnih panog, obračajo na to poverjeništvo. kjer bodo dobili točna |H)jasnila o vseh perečih vprašanjih. Movomeščani naročniki Vlaše knjige Salvanest liijev PLANIKI ~ CHOPIN ze lahko dvignete v naši pudruž (pi ej Krajec) Ljubitelji 7nnimi\ega in lepega čtiva lahko to svojevrstno knjigo — najlepši Miklavžev dar— kupi|o piav tam Cena knjigi L Str— Založba „N a š e knjige" LJUDSKA KNJIGARNA LJUBLJANA Iz Hrvaške Imenovanje novega velikega župana. Za velikega župana velike ž pe Pokupijo je imenovan dr. Nikola Tusun, dosedanji veliki župan velike župe Lašva in Glaž. Upravo velike žtipo Vrlihosna je hrvatska vlada zaupala Ismetbegu Ga vranu Kapetanoviču, velikemu županu na razpoloženju. Naredba o izdelavi kruha na Hrvatskem. Hrvatski minister za narodno gospodarstvo je izdal naredbo, po kateri je dovoljena izdelava kruha na vsem državnem področju NDH iz 20% enotne pšenične krušne moke in 80% koruzne moke. izdelava kruha iz same pšenične, ječmenove ali ržene moke je najstrožje prepovedana. Oslale vrste peciva iii boljšega kruha so dovoljene samo za potrebe bolnišnic in zdravilišč in to nn |>od-lagi dovoljenja oddelka za zdravstvo v notranjem ministrstvu. Japonsko poslaništvo v Zagrebu. Tiskovni odsek hrvatskega zunanjega ministrstvu je objavil sporočilo, da l>o japonska vlada jiostavila v Zagrebu svoje poslaništvo. Sedanji japonski lioslanik v Sofiji bo zastopal japonske interese tudi v NDH. Graditev delavskih lii.š v Zemuiiu. /.emutiska občina je v sporazumu z ostalimi oblastmi pričela pripravljati vse jiotrebnft zn ureditev nove delavske kolonije. Nove delavske hiše bodo začeli zidati spomladi. Ureditev glavnega ravnateljstva za propagando. V Zagrebu so objavili zakonsko odredijo o ureditvi glavnega ravnateljstva za propagando, ki spada sedaj pod prosvetno ministrstvo. Po tei uredbi sc ukinja dosedanji državni poročevalski in propagandni urad. Novo ustanovljjeno glavno ravna-telstvo za propagando prevzame od niega vse tekoče posle, opravo in vse naprave. Glavno propagandno ravnateljstvo bo nadzorovalo delo hrvatskega državnga zavoda za radijsko službo, hrvatskega filmskega državnega zavoda in hfvatske poročevalske službe »Croatia«. Razširitev bolnišnice v Banji Luki. V Banji Luki so pričeli razširjati tninošnjo bolnišnico. Predvsem urejajo interni oddelek. Posmrtno odlikovanje dr. Truhelkc. Na predlog hrvatskega prosvetnega ministra je Poglavnik odlikoval pok. vseučiliškega profesorja dr. Čiro Truhelko v znak priznanja za njegovo požrtvovalno delo z redom krone kralja Zvonimirja II. stop. Popis prebivalstva v Požegi. Policijska oblast v Požegi je odredila popis tamošnjegn pre-^ 1 > i v a I s t \ a. Iz Srbije Srbska Narodna knjižnim * Belgradu l-ce nove prostore. Z obnovo in razši ilvijo Srbske narodne knjižnice se j" v Belgradu pojavilo tudi vprašanje njenih novih prostorov. Dosedanji so namreč pretesni in se v njih knjižnica ne more nemoteno razvijati Vodstvo knjižnice je nameravalo j>rohlem rešili na ta način, da bi tlel knjižnice preneslo v prostore pravne fakultete nn Aleksandrovi ulici. Do uresničitve lega načrta pa nI prišlo. S tein vprašanjem se je sedaj pričela ba-viti tudi belgrajska oličimi ter misli knjižnici dati na razpolago Krsmanovičevo hišo na Tertizijah, v kateri je bil |io zadnji svetovni vojni nekaj časa ludi srbski dvor. Naredba centrale za tekstilno blago v Tlclgr.v du. V sporazumu z. ministrstvom z.a narodno go-spodarstvo je srbska centrala za tekstilno blago izdala naredbo, po knteri morajo vse trgovine s tem blagom imeti v izložbenih oknih vso vzorce blaga, s katerim raz|>olagajo. Delovanje Srbpputa. Poročali smo že. da so v Belgradu namesto prejšnjega Putnika: Ustanovili novo društvo »SrbopuU. Osnovni kapital novoustanovljenega društva znaša 2 milij. din, ki so se razdelili na 200 delnic |*> 10.000 din. Srbija je v novem društvu zastopana s tiO% delnic, ostalih 40% pa ima v rokah ^Srednjeevropski potniški urad v Berlinu«'. Delovanje društva je zaenkrat omejeno samo na Srbijo. FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: D ACM AR K ACER »ODPRI OCI NA STE2AJ, DA VIDIŠ, KAKO LEPO JE TU PRI NAS." JE REKEL SVETI PETER. ANGEL PA GA JE ODPELJAL NA PROSTOR, KI MU GA JE DOLOČIL V NEBESIH OCE. PRIŠLA STA DO JASE, KJER SE JE ANGEL POSLOVIL OI) FANTIČKA; NISEM TI VEC POTREBEN, ZDAJ SI ZE SAM ANGELČEK. JAZ POJDEM NA ZEMLJO ZA VARUHA DRUGIM OTROCICEM.: V. I" oia / ra ro: 46 Palača ob ,ezeru Nepo je spretno skoči I iz čolna in podal roko ostalim, vendar pa ie malo manjkalo, da niso drug /.a drugim popadali v vodo. Ko je prišla vrsta na Marino, ji |e podal olw> roki in je njeni krepko stisnil Deklica je nainrSiln obrvi, skočila nn suho in se ga nemudoma znebila Na -lopnicuh je družba srečala Kani, ki se je naslanjala na ograjo s povešonimi očmi. Ko se ji je približal Nepo, jih je dvignila in se mu nasmehnila. /delo se je. da nečesa pričakuje Nepo, ki ji je prve dni privoščil kako sladko besedico ali jo celo pobožal, je danes šel mimo nje, rte dn bi jo pogledal Temna senca je preletela njen obraz, ko se je okrenila in počasi odšla navzdol, t irof je prišel gostom naproti do stopnic in je posebno prijazno pozdravil don Inocencija. Grofica Foska je objela in poljubila Marino s takim ognjem, kakor da bi je ne videla najmanj deset let. Steineggeju pa je odzdravila šele. ko jo je pozdravil že v četrto. Marina jo pustilo ostalo družbo v dvorani in odšla v svoie sobe. Isto je storila Edita. Grof, inženir Ferrieri in don Inocencij so se medtem začeli pogovorjati o novi papirnici, z ozimni na zdravstvo in nravnost prebivalstva, ki po grofovem mnenju niti eno niti drugo ne bosta pridobila. Neizkušeni župnik, ki ga je navdušil vsak napredek iu vsaka pridobitev, ni o-iel videti senčne strani Ostala družba se je /brala poleg okna in razpravljala o politiki. Nepo je nekaj časa molče poslušal, nato pa si je |K>pravil naočnike in odšel v ložo. V trenutku, ko je stopil skozi vrulu. je prišla v ložo z druge strani tudi Marina. Zagledala je bratranca in zdelo se je, da se nekoliko obotavlja. Nato pa je počasi odšla naprej In se naslonila na ograjo na strani, ki jo gledala proti jezeru. Okrenila ie glavo in gledala bratranca. Nepo se ni mogel več umakniti. Kad bi bil prej govoril z materjo in zvedel, kak je bil uspeh njenega razgovora z bratrancem. Ker pu jo v glavnem vedel, da se je zadeva dobro iztekla, pač ni bilo pametno, da bj se umaknil in ne izrabil ugodne prilike,- ko ga je Marinin pogled kar vabil 1'ako jasno je govoril ta pogled: »Pri-dil Sama sva.< Kljub vsej svoji domišljavosti je bil v zadregi. Do tedaj je ljubimkoval samo s šiviljami, sobaricami in modistkami; ■/. odličnimi gospemi in gospodičnami pa je imel le lx>lj bratske stike. Srce mu ni govorilo ničesar in tudi razum le malo. Približal se jc Marini, se naslonil poleg nje na ograjo in spustil naočnike. »Draga sestrična,« je začel. Očala so padla na marmor in se razletela na kosce Nepo jo ostanke stekel odvezal z vrvice in vrgel na spodaj ležečo skalo. >Bila so iz Frisu,« je dejal in vzdihnil. Ko je končal ta kratek |>ogrebni govor, je ponovil: »Draga sestrična.« Zadaj za njim so prihajali iz dvorane glasovi njegove matere, grofa Cezarja in gostov, pomešani med seboj. * Dragi bratranec,« je odvrnila Marina in gledala na jezero, kjer je lahen vetrič trgal po- dobe belih oblakov in modrine neba. Nekaj trenutkov je vladala v loži tišina. Le iz dvorane jc prihajalo glasno govorjenje. Kako krasne dneve sem preživel z vami, draga sestrična I c »Zares?« »Zakaj, zakaj ne bi bilo vedno tako?« Našel je pravo smer in je nadaljeval s lihim glasom in z zanosom, kakor da bi govoril v parlamentu. »Zakaj bi ti krasni dnevi ne bili uvod v še krasnejše življenje, h kateremu naju vse vabi, družinske tradicije, rojstvo, vzgoja in simpatije?« Maiina se je ugriznila v spodnjo ustnico, »Da,« je nadaljeval Nepo, ki ga je njegov lastni glas navdušil in je le s težavo zadržal govorniško kretnjo. »Da, kajti tudi jaz. čeprav sem živel .sredi najbolj izbrane družbe v Benetkah in Turinu, kjer sem občeval z najimenitnejšimi gos|>odičnami, sem že takoj v prvem trenutku začutil močno simpatijo do vas .. »Hvala lepa,« je zašepetala Marina. »...Simpatija, ki je kmalu postala strast, kajti že po naravi sem občutljiv za lepoto, za ljubkost in duhovitost, kakor tudi za najbolj skrito in nežne čare elegance. Draga sestrična. vi imate vse te stvari Grški kip ste, oživljen v Italiji in vzgojen v Parizu. Kakor nalašč ste ustvarjeni, da hi predstavljali mojo rodhino v Turinu ali celo v Rimu. kajti prepričan sem. da bom v glavnem mestu kmalu zasedel važno mesto. Govorim vam resno, draga sestrična. kajti Iu se ne začenja kak preprost ljubezenski roman. ampak se nadaljuje zgodovina.« Nepo je za hip umolknil, da bi sam sebi častita) za te posrečene besede »Zgodovina dveh slavnih rodbin,« je nadaljeval, »katerih ena je podpirala slavno republiko, druga pa Hlovilo italijansko kraljevino, ki sta vzklili ena na skrajnem vzhodu, druga na skrajnem zahodu Italije, kj sta se združili v davnini, ob času tujega nasilja in domačih razdorov, kot predznak bodoče združitve. V novejših časih sta to zvezo obnovili in )o hočeta zdaj zopet obnovili. na predvečer popolne narodne združitve.« Nepo je bil ves izmučen od napora, ker je moral ves čas zadrževati svoi glas in svojo zgovornost. Bogve kam bi bil Se zašel, če bj se nc bil nenadoma zavedel in odločno kreni! nazaj. •Marina,« je dejal po kratkem molku, »hočete postati grofica Salvador? S popolnim zaupanjem pričakujem vaš odgovor.« Marina ie še vedno gledala proti jezeru in molčala Pogovor v dvorani jc nenadoma utihnil. Grofica Foska se je prikazala na vratih. Naslednji hip se je umaknila, med tem ko je začela giasno govoriti. Kljub temu so ostali vdrli v ložo. »Obračam se na vas, markiza.« je kričal Fi-notti. Za njim je šel Vezza ki jo zmigoval z rameni. se smehljal in ponavljal: »Nikakor nimate prav. nikakor nimate prav.« Šele tedaj se je Marina zdramila iz svojih misli in tiho dejala bratrancu: ».lutri dobite odgovor.« Nato se je pribiižala gostom. Tudi Nepo se je ves nevoljen okrenil proti motilcem Za njimi je zagledal mater, ki mu je z žalostnim pogledom in z razprostrtimi rokami govorila: »Ne morem pomagati!« ŠPORT Razpredelnica po 8. kolu Pri razpredelnici, ki jo danes objavljamo, jc zanimivo, da imata Roma, ki je preteklo sezono zmagala v A-razredu in Bari. ki je bil prvak B-raz-reda, enako število točk, po osem. Roma je za sedaj šele šesta. Bari pa na deselem mestu. Razlika od Torina na drugem mestu pa do Barija na desetem znaša samo dve točki. Edino moštvo, ki pre- kaini naskoka. Livorno 8 7 1 0 17 7 15 Torino S 5 0 3 10 7 10 Genova 8 4 1 3 23 16 0 Lazio 8 4 1 3 21 18 0 Fiorenlina 8 4 1 3 10 14 g Roma 7 3 2 2 7 10 8 Juventus 8 3 2 3 18 17 8 Milano 8 2 4 2 8 8 8 Ambrosiana 8 3 2 3 5 b 8 Bari S 3 2 3 9 12 8 Bologna 8 3 i 4 12 g 7 Atalanta S 3 0 5 S 13 6 Trieslina 8 0 6 2 5 8 6 Liguria 7 o 1 4 7 15 5 Venezia 8 1 3 4 7 13 5 Vicenza S 2 1 3 0 18 5 V nedeljo 20. I. m. bo igral Livorno v Triestu. Ali bo spet remis ki jc postal letos že kar usoden /a Triestino. ali pa se Lo Luorno spet povzpel za dve točki naprej? • Hrvaška zintskošportna zveza se je dogovorila * slo\aško za mednarodno tekmo v hokeju na ledu. Gledali jo bodo I?, januarja 104"; v Zagrebu. O najmočnejših možeh iih sveta — mislimo na dvigalce uteži — čitamo novo razpredelnico svetovnih rekordov Omenjamo samo mere, ki so jih dosegli v ohojeročnh sunkih. V posameznih razredih veljajo naslednje znamke: peresni: Richter, Nemčija 127.0 kg; lahki: Shnms, Egipt 151.0 kg: srednji: Tounv. Egipt 152.5 kg; poltcžki: Vassif. Egipt ltiO.O kg; težki: Luhaer, Estonska 107.5 kg. Na zimskem dirkališču v Anversu so priredili dirko moštev na 100 km. Ob tej priliki sta postavila Debruycher in Dekuyssclier čas, o katerem doslej še nismo slišali. V cilj sta prispela v 2 urah 1:20 6 min. 50 letnico plavalnega športa so slavili na Nizozemskem / uspelo prireditvijo v Amsterdamu. Dosegli so nekaj prav dobrih časov, zakaj nn proslavi so nastopili najvidnejši predstavniki nizozemskih plavalnih klubov. Prav izvrstno so se izkazala dekleta: 100 m prosto: vun Scliaik I :Os.>, 100 m hrbtno: Feggeleen 1:10.6. Nfed moškimi je bil najboljši Sehouvven. ki je preplaval 100 m hrbtno v 1:10.4. Nemci in Švedi vodijo v letošnji tabeli najboljših evropskih rezultatov v lahki atletiki. Haeggovo ime čitamo na tej listi kar štirikrat. Podroben pregled rezultatov je tale: 100 m Mel-lerovvicz (Nemčija) 10.4: 200 m Mellerovvicz (Nemčija) 21 sek'.; 400 m Lanzi (Italija) 47.3 sek. 800 m Lanzi (Italija) 1:50.4: 1000 m Lanzi (Italija) 2:22.4 min.; 1500 m Haegg (Švedska) 3:45.8 min.; 2000 m Haegg 5:11.8 min.: 3000 m Haegg 8:01.2 min.; 5000 m Haegg 13:58.2 min.; 10.(HK) m Szilagv (Madžarska) 30:09.4 mili.; 110 Cenjenim bralcem našega lista! Za hrvatsko državo: Vljudno sporočimo, tl;i sp za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slov. tloina«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnico« blagovolile obračati na tvnlko »Press I m-1» o r 1«, Katančjčeva 3, Zagreb. Otl 1. decembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike pa mesečno 83 kun, s ponedelj-skini »Slov. domom« vred pa % kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune, za naročnike mesečno 55 kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike celoletno 110 kun. Cena »Bogoljuba« posamezna številka 4 kune, celoletna naročnina 45 kun. »Slovenčev koledar« za leto 1943 za m z zaprekami Lidman (švedska) 14.2 sek; 400 ( m z zaprekami Larsson (Švedska) 52.8 sek.'; skok v daljino \Vagenianns (Nemčija) 7.58 m; skok v višino Campngner (Italija) 1.98 m: skok s palico Romeo 4.17 m; troskok Johnsson (Švedska) 15 metrov; krogla \Voellke (Nemčija) 15.87 m; disk I.ampert (Nemčija) 53.48 m; kopje Nikknnen Finska) 71.24 tn; kladivo Stoch (Nemčija) 57.80 m; deseteroboj Schmidl (Nemčija) 7280 točk. Vidimo. da so bili najuspešnejši Švedi in Nemci, ki imajo vsak po sedem prvih mest. Na tretjem mestu je Italija s petimi prvimi mesti, Madžari in Finci pn imajo po eno. Razmeroma slabo so se letos odrezali Finci, ki so izgubili tradicionalno premoč v tekih na dolge proge. Še liolj pa pre-senča. da je letos na prvem inestu v teku na 10.000 m Madžar. Glede posameznikov ni nobenega dvoma, da je bil Gundar Haegg najvidnejši naročnike Slovenca, Slov. doma, Domoljuba, Bogoljuba, Obiska ter Slovenčeve knjižnice 100 kun. za nenaročnike imenovanih listov pa 140 kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 kun, v polplatno vezanim knjigam 75 kun, na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčeve knjižnice« (L j. 36 knjig) 1100 kun za broširane knjige, 2300 kun za v polplatno vezane, 3500 kun za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. Za Srbijo veljajo iste cene v dinarjih. med vsemi atleti, čeprav niso upoštevani v razpredelnici nekateri svetovni rekordi, ki jih je postavil . v tekih na eno in dve milji. Na drugem mestu med posamezniki je Lanzi. ki velja za najhitrejšega tekača v tekih na srednje proge. Lanzi je evropski prvak kar na treh progah: na 400, 800 in 1000 m. GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča RudolI Pajk, Sv. Petra c. 38 lefavnlkl: 15*30, 17-30, Sloga od 14 tfilje, nedelje m oraznik' 10 13-30. 15-30 17-30 v kinu Un>on Ie matineja ob 10-30 UroBnlčIt ie sen inlade najdenko Elir.abeta. Sanjava princesa Antonio Centa, Ir.iBella Dilllan UNION l'EL. 22.21 Delo nalviSie kvalitete Parifiko podzemlje 19. Htoleila1 Iloi strasti in kreposti! Dve siroti Alida Valii, Maria Denis, ltoberle Villn