St 513. KSK9R V Ljubljani, sreda dne 2. avgusta 1911. Leto H. : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-|»ldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K S'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. i Posamezna številka • vinarjev : Umdniltvo In upravnlitvo )t v Pranflikanskl ■itd l Dopiai se poiiljajo orednUtvu, naročnina upravniitat, Nefrankirana pisma se ne »prejemajo, rokopisi M vračajo. Za oglase se plača; petit vnta 16 v, osout-niče, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratna« oglašanju popust Za odgovor Je priložiti znamko. : Telefon Itevllka 303. : Kdo je kriv? Obče znano je, da je draginjo in bedo povzročila vlada pod pritiskom in zaslugi naših klerikalnih in agrarnih strank. Tudi v drugih državah, kakor n. pr. v Nemčiji, Franciji in na angleškem vlada ednaka velika draginja le s tem razločkom, da ni povzročila občne bede, ker je vlada preskrbela, da jo ljudstvo toliko ne občuti in sicer z različnimi naredbami in s tem, da je svojim uradnikom in uslužbencem, ki pridejo pri tem v prvi vrsti v poštev, uredila in razmeram primerno povišala plače. Vlade rade pripoznajo, da se morejo od časa do časa plače razmeram primerno, brez prošenj in peticij urediti, ker se z naraščajočo draginjo zvišajo tudi izdatki. S to draginjo so najbolj prizadeti državni in nekateri deželni uradniki in služabniki, katerim vlada ne mara m noče uslišati najskromnejših zahtev, tako da je med njimi zavladala občna beda in da so tirani do obupa. Privatna podjetja in korporacije nekaterih dežel in občin so svojim uslužbencem uredile in povišale plače ker izprevidijo, da z prejšnimi plačami ne morejo izhajati. Ako nam država nalaga nove davke, ako ima za različne druge stvari dovolj denarja, ga mora tudi za svoje uslužbence imeti. Ako pa vlada svojih uslužbencev ne more primerno plačati, naj si jih ne drži ali pa naj svoje izdatke tako uredi, da bode mogla svojim uslužbencem primerno urediti plače. Država, dežela, občina nam nalagajo vedno nove in višje davke, ker potrebujejo za svoje uredbe in načrte vedno več denarja. Posebno država potrebuje za vzdrževanje svoje stalne vojske, za zgraditev novih ladij in kanonov ter različnih državnih podjetij, mnogo denarja. Reprezentanca na zunaj stane državo miljone in narašča od leta do leta, da bode kmalu dosegla miljar- do kron. Od države upravi jena podjetja razven monopolov so večinoma pasivna. Celo državne železnice, podjetje, katero bi moglo biti najbolj dobička-nosno, nimajo nikakega dobička marveč deficit, ker je mnogo glavnih prog zidanih iz zgolj strategičnih ozirov, ker se je dala vlada pri podr-žavljenju nekaterih glavnih prog ogoljufati, ker nam manjka lokalnih železnic, katere bi z svojo aktivo vzdrževale ravnotežje in ker se špekulira z akcijami državnih železnic in tako bogati različni finančni mogotci in Rothschildi. — Sicer je začela država monopolizirati zidanje novih železnic, da je pozneje ne bode treba dajati dobička različnim špekulantom. To vladi malo pomaga, ker pri zidanju ne pridejo gospodarski, marveč strategični oziri v poštev in ker dr- žava ne zna oboje primerno spojiti. Brezpogojno se vladi odobrujejo njeni načrti v državnem zboru in vlada nalaga redno višje in različne davke. Kmetovalec, hišni posestnik in drugi producenti se s tem odškodujejo, da zvišujejo cene svojim produktom oziroma najemnino in je zopet konsument oškodovan. Kosumenti se rekrutirajo v večini iz delavcev in od svoje plače živečih uslužbencev in ker pri tem privatni uslužbenci ne pridejo v poštev, njihove delodajalke so pravičnejše od države, — so zopet državni uslužbenci, ki najobčutneje občutijo nove dovke. — Vlada je tudi indirektno zakrivila to veliko bedo, ker je podpirala veleagrarno in klerikalno politiko. — Vsled velike šuše pred 4 leti so bili naši kmetovalci zaradi pomanjkanja krme primorani prodati veliki del svoje živine. Prodajanje se je višilo v upu, da se pri prihodnji dobri letini nadomesti prodana živina z novo. Naša vlada se je pa v tem času uklonila veleagrarnim in klerikalnim politikom, kateri so to stanje v svojo korist izrabljali. Namesto da bi se gojila zmerna agrarna politika, so pad- li v ekstrem in tako povzročili sedanje neugodno stanje, Izvoz živine je neomejeno dovoljen — uvoz je omejen. To zelo neugodno upliva na naše tržne cene, ker si kmet pri naraščajoči draginji ni mogel nabaviti nove živine in, ker so veleagrarci in prekupčevalci izvažali domačo živino na inozemske trge, kjer so dosegli višje tržne cene, nego na domačih trgih. Pri naraščajočem konsumu je tudi naraščalo vprašanje po živini in se ni krilo s ponudbami. Posledica temu je bila, da so naraščale živinske cene od dne do dne. — Uvoz živine je bil itak že omejen in je bil po nesrečni balkanski politiki popolnoma izključen. Aehrenthal je hotel druge uničiti in je vsled tega pripravil skoraj domačo državo do gospodarskega prepada. Zaprtija je zelo neugodno vplivala na domače tržne cene. Domače tržne cene so naraščale od dne do dne in so se kmalu krile z inozemskimi cenami. To je že iz tega razvidno, da je padel izvoz od 600000 glav v letu 1908 na 39.000 glav v letu 1910. Ko je Aehrenthal izprevidel, da je njegova balkanska politika zavožena, se je sklenila leta 1910 s Srbijo nova trgovinska pogodba, v kateri se je dovolilo Srbiji uvažati 15.000 goveje živine in 50.000 prašičev. Ta pogodba je bila pa sklenjena pod pritiskom veleagrarcev in Ogrov, ki so hoteli sedanje stanje še nadalje izkoriščati, kar se jim je tudi posrečilo, ker je bil kontingent v letu 1910 veliko manjši od leta 1908, akoravno je v tem času zavladala neznosna draginja in veliko pomanjkanje mesa. Da se pri znižanju izvoza niso tudi cene živine znižale je umevno, kajti domači živinorejci ne morejo zalagati domače trge, ker je uvoz omejen in ker prekupčevalci umetno vzdržujejo sedanje cene. Ugodno na tržne cene in domačo živinorejo bi vplival neomejen uvoz tujega posebno prekomorskega mesa. Uvoz zadnjega je prepovedan, ker je to zahtevala ogerska vlada in ostane še nadalje, ker je državni zbor odklonil tozadevne predloge. Da se bodo sklenile različne pogodbe z balkanskimi državami, ne bode imelo zaželje-nega uspeha, ker nam pride 'meso predrago in ker bode uvoz omejen. V toliko nam to lahko koristi, da se sedanje cene ne zvišajo, kar nam je se- veda zelo malo pomagano. Agrarci in klerikalci so nam zadali nov udarec in nam tako pokazali, da v Avstriji še niso prišli ob veljavo in moč. Dober odgovor na to klerikalno in agrarno imfamijo bi bil, da bi za- htevali napredni poslanci za državne uslužbence znatno povišanje njih plač in jih tako rešili stradanja. Znatno podraženje živil je neugodno uplivalo na cene drugih življenskih potrebščin in je povzročilo splošno še vedno naraščajočo draginjo. Kakor smo sedaj videli, nimamo od naših klerikalcev ničesar pričakovati in so oni tisti, ki nam draže živila in s tem tudi druge potrebščine. Pa kaj briga naše klerikalce oziroma dr. Šušteršiča, ako ljudstvo strada, vlada ga bode gotovo obdarila, ko izdaja na tak način koristi svojih volilcev. Naši klerikalci se radi izgovarjajo, da socialni demokrati in napredni delavci delajo draginjo, ko zahtevajo zvišanje svojih plač. To je pa le prazen izgovor, s katerim hočejo naši klerikalci prikriti svoje pregrehe, kajti delavci zahtevajo šele tedaj zvišanje svoje plače, ko izprevidijo, da pri naraščajoči draginji ne morejo več izhajati. Izgovor, da pomankanje delavstva neugodno vpliva na tržne cene poljskih pridelkov, je utemeljen. Res nam manjka delavskih moči, toda temu je naša vlada sama kriva. Da bi se več brigala za domače razmere, jih pričela ugodno reševati, vstvarjala različne ugodnosti, podpirala domače poljedelstvo in industrijo, bi naši delavci ne bili primorani se izseljevati in si v tujini iskati boljšega zaslužka. Vsled ekstremne politike, katera koristi le veleagrarcem in veleindu-strijcem, pripomore naša vlada vsled izseljevanja naših zdravih moči drugim državam do lepega gospodarskega razvoja. Edina naša rešitev leži v neomejenem uvažanju prekomorskega mesa, da zameni naša vlada svojo veleagrarno in veleindustrijsko politiko z zmerno agrarno politiko in se ozira pri tej tudi na mestno prebivalstvo, da zameni svojo robotstvo napram ogerski v neodvisno in zdravo domačo politiko, da podpira živinorejo, poljedelstvo in domačo industrijo, da zabrani oderu-štvo, vstvari trajne in pomembne ugodnosti proti izseljevanju in da opusti podpiranje klerikalne politike. Kam vede klerikalna politika, nam spričuje zgodovina. Klerikalizmu je pripisovati propad mnogih držav, katere so gojile in podpirale klerikalno politiko, ker ta pripravi vsled osebne in strankarske politike ljudstvo do bede in upora. Zboljšanje plač svojemu uslužben-stvu po izgledu drugih držav in privatnih podjetij bi morala biti nujna skrb naše vlade, da si tako ustvari delovno in zadovoljno uradništvo in delavstvo. Šele sedaj ko pride vlada do prepričanja, da ne obstoji avstrijska država iz par veleagrarcev in veleindu-strijcev, marveč iz milijonov delavcev in uslužbencev, in kadar izprevidi ljudstvo samo, da je klerikalizem za obstoj in razvoj osebne prostosti ljudstva nevaren, da goje klerikalci osebno in strankarsko politiko, potem se je nadejati, da bije tudi za nas ura rešitve, toda to je še zelo daleč. A. Iz slovenskih krajev. Iz Žlrov. Roparski napad na Ži-rovskega Sokola v Rovtah. Ko se je vračalo v nedeljo 30. julija ob pol 2. uri ponoči 5 članov Žirovskega Sokola od Župnega Zleta idrijske Sokolske Župe v Št. Petru iz Logatca čez Rovte proti domu, jih je na sredi vasi napadla s kamenjem pijana četa ta-mošnjih članov izobraževalnega društva. Junaki so se poskrili v obcestno grmovje ter bombardirali mirne mimoidoče Sokole s kamenjem in njim primernimi psovkami. Dva člana sta bila od kamnov zadeta in le hladnokrvnosti in previdnosti Sokolov gre hvala, da ni prišlo do hujših pobojev. Za stvar se že zanima orožništvo. Iz Ilirske Bislrlce. Na sokolskem zletu v St. Petru na Krasu je postavil Sokol iz Ilirske Bistrice 15 telovadcev za proste vaje in 8 telovadcev na bradlji. Izvajali so telovadne vaje vsi prav dobro, posebno pa se je odlikoval brat Janko Kovačič. Nastopile so tudi telovadke iz Ilirske Bistrire, in sicer v prostih vajah s kiji in v vajah na bradlji. Občinstvo je Sokole in Sokolice iz Ilirske Bistrice prav simpatično pozdravljalo in s ploskanjem izrazilo svoje zadovoljstvo nad lepo izvajanimi vajami. Iz Leskovca pri Krškem. (Dalje.) Kaplan je predbacival baje zadnjo nedeljo liberalcem, da ne razumejo nobene olike. Inteligenca vojvodine Kranjske! Blagovoli se potruditi v farovže, da se boš naučila pri .murnih* vsaj trohico .manire*. Izpit prideš lahko narediti k dekanovi sestri, katera pokaže drage volje vsak trenotek ped dolgi jezik, dasiravno ji visi spodnja ustnica, kakor slonu uho. Toliko zna v obnašanju. V razgovoru opazuje dvorne etikete, posebno, če jo pride obiskati visoka gospoda ala Matevž, Starčevka in druge tretjerednice. Takrat si namaže jezik in .prokleti črni Kranjci so sami tatovi, te hudičeve duše nam vse pokradejo, ko bi jih strela ubila* — zna že na pamet Kako se zna posloviti, je znano dekanu Schweigerju. Enkrat ni smel vzeti svojega vina za delavce in tudi kruha mu ni dala, ampak mogel je oboje skrivaj kupiti. To pa stri .bratovska« ljubezen. .Liza* je še hujša, kakor župnikova sestra v Cerkljah, ali pa mati svetoduške fare, tista znamenita »Mejče* ko ni dala kaplanu jesti — pa vsaj pride to pozneje na vrsto — da ne zmešamo tvarine. Samo ob sebi je umevno, da morajo po farov-žih nositi hlače tudi kuharice, drugače bi kmetavzarji bogvekaj ugibali. Sicer je .murnom* znan .Umgang mit Menschen*, svetovali bi pa, naj bi si naročili .Knigges Umgang mit Menschen* — res zlata knjiga za lemena-tarje in Jegličeve podivjance. Omenjena knjiga se k sreči ne nahaja na .Index librorum prohibitorum*. K verouku spada seveda tudi dekanovo poročilo raz prižnice, da je bilo zaslišanih že 41 prič v neki kazenski zadevi. Gospod Schweiger 1 Kazenske stvari spadajo v kompetenco sodnije, kakor pripada uradna tajnost na le-skovški pošti temu uradu. Zapomnite si vsi, da v .Zaljkini hiši* ni anončna pisarna, ampak c. kr. poštni urad, kar je razvidno na tabli imenovanega urada. Kdo je dovolil pregledati vse .Domoljube* zadnje izdaje? Gospod Pfeifer 1 ali ne veste, da se ne sme povedati niti najmanjše stvari nepoklicanim? Tega bi nam še manjkalo in zagotovimo vam, da se bo pečal državni zbor z najmanjšo pritožbo, katero zasledimo, pa če se prevrne stolec takratnega trgovskega ministra, kakor se je prevrnil pod g. Latscher-jem oni za domobranstvo. Pa tudi, ko bi ne bilo uradne tajnosti, je skicirano postopanje za vsako moško osebo nedostojno. Poizvedovati in potem naprej klatiti je navada neizobraženih starih bab. Mnogo boljše se tndi .murni* ne znajo obnašati. Ko je prinesel pred volitvami »Slovenec* o Hrastenčanu iz Amerike notico, bil je dekan Schweiger prvi, ki jo je raznesel po vasi. Avtentičnih poročil, da Hrastenčan ni umoril svoje hčere, se mu ne ljubi povedati. Pretečeno nedeljo je kvasil zopet o omenjeni kazenski zadevi. Oprostite nam vprašanje : Kdo je pa vendar kriv v prvi vrsti, da se kaj takega godi, če ie sploh dejanje resnično. Gotovo tisti, ki ne skrbijo za blagor človeštva in tisti, ki zapirajo vse vire k zadostni izobrazbi, in to so sami ljudje vašega kalibra, kdaj je pa še kdo razkladal na prižnici državne in druge postave, ki bi ljudstvu gotovo več hasnile, kakor tiste neslane pridige o politiki itd. Ko bi bili povedali v nedeljo: kdor najde čez goldinar vrednosti, MICHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. Šla bi h kakemu kanalu in se spustila v vodo. Kratek plujsk, par mehurčkov, ki bi se dvignili na površino, in končano bi bilo njeno trpljenje. Ob takem premišljevanju si je Juana osvežila solzne oči z vodo. Nato se je spustila po stopnicah, ne vedoča kam in po kaj, ter se napotila po ulici tjavendan. sledil zapetami83 Sandri8° Postav^ Pred nJena vra*a» ji je Juana je hodila brez cilja dobre pol ure, ponavljaje si v mračni trdovratnosti svojo fiksno idejo: — To ni mogoče, da bi se Sandrigo poročil z Bianko. Naenkrat pa se je ustavila in zapazila, da stoji na bregu Velikega Kanala. Par barkarolov je kramljalo in se smejalo; sedeli so na robu nabrežja ter mahali z nogami nad vodo. Juana se je dotaknila rame enega izmed njih, rekoč: — Ali bi mi hoteli pokazati palačo Imperije? Barkarol je brez odgovora iztegnil roko. Juana je pogledala v naznačeno smer. oto korakov od tistega kraja je zagledala blesteče mra-morno pročelje; za njegovimi okni je plamenelo nebroj luči in sijalo skozi raznobarvne šipe. — Ali je to Imperijina palača? je dejala, kakor da si hoče pridobiti časa in dobro premisliti vse, kar ji je rojilo po glavi. — Da, to, je dejal barkarol. Veselica je v palači. Gospa kurtizana ima baje hčer in nocoj praznuje ta hči svojo zaroko. Barkaroli so se glasno zagrohotali. Juano je streslo. Vsa bleda se je oddaljila proti palači, ki je sredi modrikaste noči kopala svoje mramorne stene v dvojnih lučih; v resničnih in tistih, ki so gorele v kanalu. Tolpa ljudi je stala nedaleč od vhoda. . Berači, revne ženske, ljudje, ki so prišli po svoj aejez slavlja in so ob vhodu občudovali kurtizanine goste, berači v nadi, da izmoledujejo kaj miloščine, meščani pa, da bi mogli doma pripovedovati svojim ženicam o čudežih, ki so jih videli. Ko se je Juana ustavila med množico, je ravnokar nova gondola pristala ob znožju širokih mramornih stopnic; iz nje je stopil moški, oblečen nenavadno bogato, v spremstvu treh lakajev v sijajnih livrejah. Z mogočnim zanosom v vseh gestah in korakih je stopal po stopnicah navzgor. Ker ta mož rti imel obraza zakritega, so ga nekateri spoznali, in njegovo ime je za-šumelo med množico, ki je zijala od občudovanja. Aretino 1 Preslavni pesnik Aretino I . . . Skoraj v istem Hrenotku je poleg krasne gondole Aretinove pristala druga, zelo preprosta. Veslal je Nubijec oblečen v tuniko iz bele svile. Gost, ki je stopil iz nje ter stopil naglo v palačo, je imel krinko na obrazu; zato ni nihče spoznal v njem kardinala škofa beneškega, prevzvišenega Bemba. Ul. Mati ali kurtizana. Veselica, ki jo je priredila Imperija, si je izmislila ona sama še tisti večer, ko ji je Bembo napovedal dan nameravane poroke-o ^ napogji <}an veselice, je Imperija v spremstvu svojega intendanta obhodila palačo zunaj in znotraj, kritikovala razne odredbe, velela prestaviti par kipov in nekaj rastlinja in cvetlic. Prepričalala se je, ali so osvežila, sorbeti, slaščice in vina pripravljena ; ukazala je položiti še par preprog ter se naposled zadovoljna vrnila v svoje sobane. Bila je videti nervozna; smejala se je v nepravem času ter mahoma prebledevala in postajala mračna brez vidnega povoda. Ko se je bližala peta ura, je stopala v Biankine prostore, ki je živela, kakor bralec ve, zadaj v palači skoraj jetniško življenje. Odkar je Sandrigo privedel deklico k materi nazaj, je postalo to jetništvo še občutnejše, nadzorstvo še strožje. Na redke izprehode, ki jih je delala z Bianko, je hodila kurtizana zdaj v spremstvu oboroženih slug; zvečer, kakor v bivših časih, pa sploh ni več hodila z doma. Življenje, ki se je nudilo Bianki ob strani njene matere, je bilo torej zelo žalostno. To življenje pa je izpreminjalo, to žalost je povečalo skrito čuvstvo, ki je navdajalo Bianko: da se je odprl med njo in med Imperijo neznan, nepremostljiv prepad. Prej se obedve v svojih dolgih razgovorih in kramljanjih kar nista mogli nasititi izlivov medsebojne ljubezni, in Bianko je vznemirjalo takrat samo nekaj:. tajinstvena stran materinega življenja, ki si je ni mogla pojasniti. Zdaj pa ni bilo nič več izlivov ljubezni, nobenega kramljanja več. Bianka je videla vedno jasneje, kako se ji mati odtujuje. Priprave za veselico so še bolj razdražile njen notranji nemir. Slišala je prihajanje in odhajanje ljudi; njene ženske so ji odgovarjale na vsa vprašanja, da se ji pripravlja veliko presenečenje in da bo že videla, kaj. Bianka je trepetala. Cela dva ali tri dni je mati ni prišla pred oči. In ko je Imperija nazadnje vendarle stopila v njeno sobo, je hči zapazila, da je njen obraz tako trd in mrzel, kakor ga ni videla še nikoli. • b In res: ljubosumnost je divjala v srcu kurtizane. Vstopila je v spremstvu služkinje, ki je nosila kaseto. — Pustite to tukaj, je dejala Imperija, in pojdite še po ostalo. K Ženska je ubogala in se vrnila kmalu, s prekrasno belo svileno obleko, ki jo je položila na bližnji naslonjač; nato so prišli na vrsto razni drugi toaletni predmeti, kakor šerpa, pas in svileni šolnički. r r • • |e godala te priprave skoraj z grozo. Ko je služ- kinja odšla, je Imperija pozvala hčerko k sebi, poljubila io na čelo ter odprla kaseto. , !? rle. j®. biserno ovratnico neprecenljive vrednosti, glavnik, ki je bil istotako okrašen z belimi biseri, in zaponko za pas, mkrustirano z istimi dragulji. In naposled se je pokazala nekakšna majhna kronica, spodaj vrsta demantov, nato vrsta rubinov in nad vsem tem velikanski biser, ki je predstavljal že sam zase ogromno bogastvo. Kaj praviš o teh dragocenostih, dete moje? je vprašala kurtizana. (Dalje.) * — " ————————————i——————————————————— priredi že mali dodatek »pravega : Franckas kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. mora naznaniti, drugače dobi toliko in toliko kazni radi goljufije, bilo bi več vredno, kakor cela pesem od 41 prič. Čudno se nam zdi, če pripovedujete tako radi napake drugih ljudi in da ne raztolmačite nič, kdo je moril otroke v leskovškem farovžu, kdo je rekel jih odstraniti in kdo je skrival mrtve v kostenici pod zvonikom, kdaj in kje je bil pogreb, kako so orožniki sedanjo celo čukarno prevrnili, kdo je nesel v varstvu orožnikov mrlička v Krško itd. Kolikor se nam zdi, je bula papeža Urbana V., ponovljena po papežu Piju V. (1. 1561.) in Urbanu VIII, (1. 1627.) »In ovena domini" ali pa kakor je prestani Luther (1, 1522) Die Bulle vom Abend-fressen des Allerheiligsten Herrn, des Papstes še vedno v veljavi in vi stanujete v taki pregrešni hiši, v hiši, v kateri se je godilo že toliko najgrših stvari in kjer so začeli duhovi kričati po maščevanju celibata. Ne čudimo se, če se govori, da je smrten greh napredne časopise čitati in če vpije Kopitar od zaaranih hudičev, kajti »Domoljubu* in »Slovencu* ne kaže tako lepe stvari pisati, „Kšeft* bi se preveč pokvaril in prava vera bi se preveč dvignila. Vseeno pa tudi Kopitarjeve grožnje niso brez pomena, zadnjo nedeljo je bil že dopoldan ves .Narod* v Krškem razprodan; ker so ljudje čutili, da mora biti gotovo nekaj notri, drugače se ne bi »gospod* tako bali za duše. Gospod Kopitar, le domislite nas še na kaj, da bomo vse raztolmačili. Nam ne pride obenem vse na misel, zaradi prevelike množine materijala. V Avgijevem hlevu ni pri nas še nikdar nobeden pometal, dokler ni vzel metle v roke nove vrste »Besendirektor*. Če bosta par dni pridna, bomo šli prihodnjič malo Ja-kata obiskati, ker mu ne da žilca miru. Definitivno se pač še ne mislimo v Krško in tja gori preseliti, ker je doma preveč dela sedaj v ajdovi reji. DNEVNE VESTI Če Jaz kaj obljubim se naravnost zlažem, tako se je odrezal slavnoznani voditelj kranjskih krščanskih socijal-cev dr. Krek nekemu izvestnemu agitatorju leta 1907 potem, ko je bil že izvoljen. Pred volitvami pa mu je ta obljuboval dobro službo in vsa visoka nebesa. Kdo more potem še trditi, da naši klerikalci resno govore. Ob vsaki priliki ti maziljeni in nemaziljeni gospodje, ko imajo kakšen škodljiv naklep proti delavskemu ljudstvu, sklicujejo shode, na katerih morejo svoje laži pripovedovati. Tako so delali in begali par dni pred otvoritvijo sedanjega državnega zbora, delavce, seveda klerikalne backe, ki drvijo še na slepo za njimi. Kričali so o starostnem zavarovanju, da so ga demo-kratje pokopali v prejšnjem parlamentu pred nekaj dnevi socijalnodemo-kratični predlog o prekomorskem uvozu mesa in drugih živil. Naši klerikalci so podobni tatu, ki beži in vpije: primite ga, da s tem obrne pozornost od sebe, Seveda, kaj takega verjeti so zmožni še samo zaslepljeni klerikalni backi in delavci, količkaj bolj zaveden delavec pa se ne ozira na take neumne čenče in laži, ki naravnost in [očitno teptajo delavske pravice in koristi. Ljubljanski meščan In okoliški kmet. Znana stvar je že, da okoliški kmet Ljubljančanom svoja živila tako drago prodaja, da ima pri njih lep dobiček in vse stroške poplačane. Niti na Dunaju in v Gradcu ne najdemo takih tržnih cen za kmetske pridelke kot tu na Kranjskem. Pa naj bo letina še tako dobra, pridelki so vseeno — dragi, da le v Ljubljani skozi — mitnico pridejo! Zdaj pa poglejmo, kaj ima ljubljanski meščan od tega kmeta? Tistih par kron, ki jih tu plača za užitnino, ali skupiti da trgovcu, gostilničarju, vse drugo nese domu! Ampak klerikalci in duhovni kriče po svojih časniških cunjah: meščan živi od kmeta! Da, pa to življenje meščan prokleto — drago plača! Seveda, duhovni, ki jih kmet fu-tra z mastno biro; drago plačano štolo, mastno plačanimi mašami itd., ti kmeta nesramno ščujejo proti meščanu, ker so siti in spočiti in ki vlečejo še povrh nobel plače iz davčnih blagajn, in kmet, ki ne zna nič misliti, posluša te črne pijavke, zato bi bil čas, da se napredna stranka iz mest organizifa za resno delo tudi na kmetih! Tržaškemu Slovenstvu koristni Usti so: »Slovenec,, »Piccolo*, »Indi-pendente* in razni drugi italijanski in nemški listi, ker narodnjaki — iz tržaškega »Narodnega doma* niti ne pomišljajo na to, da bi vplivali na slovenske tobakarnarje, da ne bi več prodajali teh listov. Od gonje, ki jo vprizarjajo tržaški rodoljubi po tržaških tobakarnah proti »Jutrn*, jih bo še glava bolela, ker postanemo tudi mi brezobzirni In v jeseni bomo že Imeli svojo podružnico v Trstu, ki je iz posebnih ozirov do »Edinosti* nismo hoteli ustanoviti, ker nismo hoteli razvijati posebne delavnosti v njenem delokrogu. Sedaj so ti oziri odpadli in ker smo od »Edinosti* močnejši, sprejmemo lahko vsiljeni nam boj Nemške skrbi. Graški »Tagblatt* je v velikih skrbeh. Zasledil je namreč jugoslovansko izdajstvo in zaroto proti Avstriji. Nevarnost je res velika. Slovenski klerikalci so se združili s hrvaškimi klerikalnimi poslanci, razglasili so trializem in v tem vidi »Tagblatt* veliko nevarnost za Avstrijo. Nemške skrbi pa so nepotrebne. Pasji dnevi v »Slovenčevem* uredništvu. Zdaj se bliža katoliški barnum-cirkus in kdor bere »Slovenčeve* reklamne notice, bi moral misliti, da bo 25. avgusta Ljubljano kar klerikalna senca udušila in poklerika-lila, pa bo prišlo sem le par kmetskih fantov in deklet, ki so jih priklenili razni farji, Jakliči in Štruklji v cerkveni jarem, jim vzeli svobodo in zatrli lepše ideale, zraven pa naredili iz značajev —potuhnjene tolpe! Zdaj pa naj pride tisti gobezdavi Krek, pa naj pri tem v obraz pogleda: Ali so to tisti »bataljoni*, ki jih misli on v svoji krščansko-socijalni šoli dresirati? Pojte se, pojte solit! Če ste že sami neumni, pa ne mislite, da so tudi drugi ljudje v tem stoletju! O karakterju slovenske ljudske stranke prinaša zelo primeren in značilen članek »Zora*, glasnik srbske napredne omladine. V članku so po pisane naše razmere, kakor jih je ustvarila S. L, S. Članek opozarja na koncu na klerikalne špekulacije na jugu in bo gotovo ugodno vplival na vse, ki so doslej premalo oprezno gledali na namene slovenskih kleri kalcev. V članku je odkrito popisano vse početje klerikalnih mogotcev in vsi slavni čini zadnje dobe. Velik sokolski zlet v Domžalah. Že včeraj smo poročali, da vozi v Domžale v nedeljo 6. avgusta poseben vlak, in sicer odhaja iz Ljub ljane ob polu 10. uri dopoldne. Ker se s tem vlakom popelje Sokolstvo, bržkone ne bo ostalo za druge izletnike veliko prostora. Zato so pa drugi, redni vlaki jako pripravni: Zjutraj odhaja redni vlak iz Ljubljane ob 7 28 in dospe v Domžale ob 811; ta vlak je kaj fpripraven za tiste, ki hočejo videti impozanten sprevod Sokolstva, ki pojde iz Trzina v Domžale. Drug, redni vlak odhaja iz Ljubljane ob 11'50 dop. in dospe v Domžale ob 1235 pop.; tisti, ki se popeljejo s tem vlakom, bodo morda še mogli videti konec sprevoda, ki bo po Domžalah po slovesni otvoritvi Sokolskega doma. Popoldanski vlak pa, ki odhaja iz Ljubljane ob 3*15 in dospe v Domžale ob 3‘57, je najprikladnejši za tiste, ki pridejo samo k javni telovadbi in ljudski veselici. Poseben vlak odhaja iz Domžal ob 910 in pride v Ljubljano ob 9 50 zvečer. Redni vlak odhaja iz Domžal ob 9 47 in pride v Ljubljano ob 10 30 zvečer. Zveze so torej vse na vse strani kar najugodnejše. Vstopiti kakor izstopiti je na državnem kolodvoru v Šiški. Spored velike javne telovadbe v Domžalah je sledeči: 1. vaje naraščaja Ljubljanske Sokolske Župe s palicami; 2. proste vaje žensk. Kranjskega in Tržiškega Sokola ter ženskega telovadnega društva v Ljubljani; 3. skupine naraščaja Ljubljanskega Sokola na lestvah; 4. proste vaje članstva iz več sokolskih žup; 5. vaje članstva iz več sokolskih žup na orodju; 7, hkratne vaje in skupine izbranih telovadcev Gorenjske, Ljubljanske in župe Ljubljana I. na štirih bradljah. Obed na zletu v Domžalah. Vsi telovadci, telovadke in sokolski naraščaj obedujejo v gostilni pri Kuharju in dobijo izkaznice za to pri izkušnji za javen nastop. Vse druge Sokole se razdeli po društvih v več gostiln, kjer je preskrbljeno za prav dober in po ceni obed. Ljubljanski Sokol se udeleži II. hrvatskega zleta v Zagiebu v dneh 13., 14. in 15. avgusta. Brate člane ljub. Sokola vljudno prosimo, ki se nameravajo udeležiti tega zleta, da prijavijo svojo udeležbo. Glede prijave se je zglasiti v odborovi sobi ljub. Sokola v Narodnem domu, in sicer se sprejemajo iste vsaki dan do petka med 7. in 8. uro zvečer. Tudi drugi nečlani lahko prijavijo udeležbo istotam. Vsakemu, ki se zglasi, je plačati takoj 4 K za legitimacijo, s katero bode imel na zletu pristop k vsem prireditvam in pravico do brezplačnega prenočišča. Ker je do konca tedna treba prijave odposlati in se na poznejše glede prenočišč in skupnih obedov ne bo moglo ozirati, se vse udeležnike opozarja, da se do petka zanesljivo zglase. Nervozni orožniki. Svoj čas orožniki niso bili tako nervozni, kot so dandanes. Rajše so preslišali in pregledali tudi marsikatero debelo, nego da bi imeli nepotrebnega opravka pred svojimi oblastmi in pred sodišči. S splošno nervoznostjo pa so postali tudi orožniki nervozni, toda ne splošno, marveč le takrat, kadar so si Slovenci in Nemci v laseh in takrat jih prime nervoznost — to je nekaj čudnega, le proti blovencem. Poglejte po tolikih drugih že znanih zopet ta slučaj izza dobe »revolucije* šišenskih malih. Pred cerkvijo so vpile slovenske in nemške žene, slovenski in nemški otroci. Nemke so pljuvala na Slovenke, a te so se branile z — jezikom. Prišlo je orožništvo in namesto, da bi bilo položaj nepristransko ugotovilo, začelo je zasledovati le po tem, kaj so Slovenke odgovarjale na nemške pljunke. Med orožniki, ki so višili zasledovanje napram Slovenkam, je bil tudi orožniški stražmojster Andrej Napotnik. Ta gospod je bil tisti, ki je pri tisti priliki aretiral Podlipnika zaradi »vmešavanja v orožniško službo*. Včeraj je moral Napotnik svojo aretacijo opravičiti pred sodiščem. To pa je storil tako: Pred cerkvijo, kjer so imeli šulferajnski otroci svojo mašo, je dejal g. Napotnik, so kričale ženske, jaz pa sem zasliševal, katere in kaj so kričale. (G. Napotnik ste tudi zaslišali kaj so kričale Nemke ? Op. poroč.) Med drugimi sem zaslišal tudi g. Hribovšek, ki je slišala, da je gdčna Volkar nekaj kričala. Poklical sem obe k sebi. Na strani stoječi g. Podlipnik pa je rekel, naj se ga. Hribovšek legitimira. Sto-pivši k g. Hribovšek, sem jo nemško nagovoril, ker nisem vedel, da zna tudi slovensko. G. Podlipnik pa je zopet posegel vmes ter rekel, naj ga. Hribovšek slovensko govori. — S tem je g. Napotnik opravičil svojo aretacijo. Mi smo mislili bogvekaj je Podlipnik zakrivil, da so ga aretirali ter kot zločinca gnali v justičho palačo. Zdaj pa izvemo iz ust tistega, ki je skoro gotovo le vsled prevelike nervoznost? Podlipniku aretacijo napovedal, kaj vse je že danes v stanu razdražiti preveliko občutnost orožnikov — to je nekaj čudnega — le napram Slovencem. To preveliko nervoznost bo treba začeti radikalno ku-rirati, predvsem pa razvado, da orožniki že za take malenkosti aretirajo jim osebno znanega človeka. Ce je Napotnik res mislil, da je to kar je Podlipnik v svojem razburjenju izrekel, res že vmešavanje v uradno poslovanje, bi bilo popolnoma odveč pa se nam zdi, da se ga tudi še aretira. G. Napotnik nam bo že oprostil, če se hočemo odslej bolj pobrigati, ako je on v izvrševanju svojega posla vedno tako natančno vesten, kot je bil v tem slučaju. Sodišče — kakor je to že v navadi — ni pripustilo prič, pač pa je g. Podlipnika obsodilo na 10 K globe. Gosp. Podlipnik se je proti tej obsodbi takoj pritožil. Iz Tržaške ceste. Prav zabaven večer so priredili mladi diletantje iz Tržaške ceste v prostorih gosp. Novaka. Vprizorili so dve igrici: »La-žnjiva Danica" in pa „Darežljivl otroci*. Pred predstavo je imel Srečko Štavt nagovor, v katerem je vse navzoče navduševal za Ciril-Metodovo družbo. V prvi, kakor v drugi igrici so vsi mladi igralci prav dobro rešili svojo nalogo. S k o d -larjeva Olga nam je bila kot mamica in kot otrok prav po volji. Kirerjeva Jožica je v obojih igricah tako dobro nastopila, da se je vsemu občinstvu priljubila. Pohvalno moram omeniti Češnovarjevo Marijo. Mancinijeva Mira je beračico prav dobro pogodila. Prav iznenadila pa sta vse občinstvo Štavtov Srečko in Mancinijev Tonček. Koncem igre nam je zapel Štavtov Srečko ob spremljevanju klavirja in gosli pesem »Ciganski otrok*. Občinstvo mu je prav prisrčno aplavdiralo. Dober prijatelj družbe sv. Cirila in Metoda je poslal vstopnine 10 K. — Čisti dohodek malih diletantov pri Novaku na Tržaški cesti znaša 25 K 78 v, ki se je izročil Družbi sv. Cirila in Metoda. Kaj pa je to: Wasserversor-gungsgenossenschaft in Unter Schi-schka? Prejeli smo: V volilnem imeniku za spodnješišenske volitve najdemo napisano tvrdko Wasserver-sorgung sgenossenschaft. Ker Slovenci v slovenski Šiški ne poznamo take tvrdke in v volilnem imeniku ne najdemo naše ljube prijateljice v o d o v o d n e zadruge, pričakujemo z zanesljivostjo, da nam bode g. Anton Pogačnik kot bivši župan in obenem načelnik vodovodne zadruge to stvar natanko pojasnil. Narodno napredna stranka je sedaj dobro informirana za koga je g. Pogačnik kot zastopnik občine in vodovodne zadruge, oziroma kot volilec za svojo osebo pri zadnjih državnozborskih volitvah oziroma pri ljubljanskih občinskih volitvah oddal glasovnice. Za to ne bo prav nič zgubila, če vodovodna zadruga ni vpisana v volilnem imeniku in če sploh ne voli. Toda Šiškarji — vsaj veste kako so radovedni — venomer vprašujejo: Kaj pa je to: Wasserversorgungsgenossen- schaft? G. Pogačnik, ki dobro ve, kako ga imajo zlasti napredni Šiškarji radi in ki je, kar lahko potrdijo njegovi nemški prijatelji Oroszy, Zelenka, Kosler in vsa častita družba pri lepi vdovi, jako radodaren s pojasnili nepojasnjenih zadev, bi storil Šiškarjem veliko uslugo, če pove, kaj pa je to: Wasserversorgungsgenossenschaft ? Iz tukajšne predilnice se poroča iz zanesljivega vira naslednja resnična vest: Lavrič Lovrenc, oženjen, oče peterih nepreskrbljenih otrok je zaposlen v tukajšnji predilnici kot »žlajfar* že 40 let nepretrgano. Imel je zaslužka na teden 20 kron za delo. Zdaj se mu je pa odtegnilo celih 8 kron na teden, iako da sedaj mož potegne po 50 letnem zvestem službovanju samo 12 kron. Kako naj on sedaj preživlja sebe in svoje nedorasle otroke? Posebno se mora še tukaj omeniti da je omenjeni mož klerikalnega mišlenja in je tudi sedaj volil vsemogočnega dr. Šušteršiča. Ko je mož prosil, daa naj se mu da tisto, kar je imel preje, ker drugače ne more živeti, in ker je toliko časa služil, se mu je pa povedalo, da bo pa za to dobil — medaljo. Iz tega je tudi razvidno, kako zaslepljeni so klerikalni backi in z vsem tekstilnim delavstvom tukajšne predilnice s tisto Jugoslovansko strokovno zvezo, ki ji načeljuje klerikalni koritar dr. Zajc, katera dela edinole za medalje namesto za boljše živ-ljenske razmere. Zato pa ni čudno, da je dr. Žitnik zaklical svojim zaslepljenim volilcem, da je neumnost najdražji zaklad za sleparske klerikalne zastopnike, ki si na podlagi neumnega kmečkega prebivalstva svoje trebuhe rede in žepe polnijo. Ker naši nasilni klerikalci niso mogli pri občinskih volitvah v Ljubljani zmagati, da bi imeli še ljubljansko prebivalstvo za take kmete in tepce, si niso mogli kaj, da so proglasili politični in gospodarski bojkot, ki pada ravno tako na klerikalne zaslepljene delavce kakor na tiste, katerim so ga klerikalci proglasili. Torej opozarjamo delavstvo ljubljanske predilnice, naj se nikakor ne da slepiti in begati od brezvestnih in lažnjivih Kristusovih namestnikov ki hodijo v ovčjih oblekah okoli in se hlinijo, v resnici so pa največji uničevalci delavstva. Poglejmo te ljudi, kakšne obljube so delali že neštetokrat pred volitvami, da bodo odpravili draginjo, da bo delavstvo lažje živelo, pa delajo ravno nasprotno. Zadnji atentat na delavstvo so napravili pretečeni teden na Dunaju v zbornici pri debati o argentinskem mesu. Tekstilnemu delavstvu pa kličemo : zdrami se in odtresi se uničevalnih pijavk rimskega klerikalizma, ki ostane vedno enak kakor lisica. L. Lavtarjeva računlca za ljudske šole je sedaj tudi v Laškem Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljSa zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSk# slatina, pošta ttuStaiij, Koro&ko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Tolstovrško slatin« MAH LISTEK. MANICA KOMANOVA. Tako je v življenju... Pokanje topičev, vriskanje fantov in potrkavanje zvonov je oznanjevalo po vsej bližnji okolici, da se pelje k poroki Fernandov Peter, najbogatejši posestnik Št . . . ške vasi. Ljudje so od vseh strani hiteli v cerkev, seveda ne toliko iz pobožnosti kakor iz radovednosti. Ko je ženin Peter, mlad in lep človek videl toliko obrazov, ki so bili Obrnjeni vanj, držal se je ponosno in ko so se pripeljali do cerkve, je z nekako eleganco pomagal svoji nevesti iz voza, ter jo peljal skozi dolgo vrsto svatov v cerkev. Ta prizor je videla mlada vdova, stanujoča v borni hišici tik cerkve. Zakričala je kakor bi jo pičila strupena kača ter omahnila na bližnjo klop. Na njen krik pa se je prebudilo in zajokalo v posteljici ležeže trimesečno dete, sinček njen in — Petrov. Toda ona ga ni čula. Prijela se je z obema rokama za glavo. Vsakovrstne misli, kesanje, spomini na preteklost, vse, vse se ji je podilo po razburjeni glavi . . . »Da, ravno dve leti je od tega, ko je tudi ona praznovala poročni dan s svojim Jaketom. A njena zakonska sreča je bila kratka. Komaj par mesecev po poroki, prinesli so štirje možje njenega moža iz kamenoloma — mrtvega. Hu, to je bil dan groze, žalosti in obupa! Potem pa se je zgodilo z njo, kar se je skoro moralo zgoditi s tako mlado žensko v njenem položaju, zlasti še ako prične laziti okrog nje tako lep in bogat fant kakor je bil Fernadov Peter. In ko mu je nekoč razodela, kaj se zgodilo, je obmolknil, potem pa je izostal cel teden. Ko pa je zopet prišel, izvlekel je iz žepa šop stotakov in lekel: »Draga, slušaj kar moraš šlišati! Ljubil sem te, a vzeti te ne morem, to sama sprevidiš. Jaz moram poročiti dekle, ki bo meni vrstnica. Da pa boš videla, da nisem tako brezsrčen kakor se ti morda sedaj na prvi hip dozdeva, prinesel sem ti to-le da boš imela zase in za otroka. To pa le pod pogojem, da me ne izdaš. Ko te bodo ljudje o tem vpraševali, reci da jih to nič ne briga. Glej, če bi me izdala, bi to tebi nič ne koristilo, meni pa na ugledu zelo škodovalo. Spoštovan sem daleč naokoli, in župnik ki je moj najboljši prijatelj, poveril mi je cerkveno klju- čarstvo, izvojeval mi mesto občinskega odbornika ter mi dovolil pri procesijah nositi nebo nad monštranco. Tora j molči prosim te, molči! Sicer je pa tudi zate bolje da molčiš. V slučaju da me izdaš in tožariš, bi ti sodišče ne priznalo niti polovico te svote, katero ti danes ponujam. Torej vzemi!* Prav malo je manjkalo, da ni tedaj prevarana ženska, skočila nezvestemu ljubimcu v obraz ter mu izpraskala oči. Toda iz ljubezni do otroka se je premagala in vzela ponujano vsoto. Od tedaj pa ni Peter nikoli več prestopil njenega praga. Za njo pa so se pričeli sedaj težki časi. Pekel, ki je gorel v njenem srcu so podžigali še ljudje, ki so s prstom kazali za njo, trdeč, da se je spečala brezdvomno z zelo zavrženim človekom, ker jo je sram povedati njgovo ime. Vkljub vsem 'takim strupenim opazkam je trdno molčala in trpela, trpela najhujše muke prav do današnjega dneva. Ker je vedela da je Peter za njo izgubljen, skušala si ga je izbrisati iz srca, toda kmalu je strahoma uvidela, da to ni mogoče, da ga vkljub vsem krivicam, ki jih ji je prizadejal, Še vedno ljubi. Zato pa je bil udarec, ki ji ga je zadal, njenemu srcu prehud, pregrozen — smrten. Kakor iz težkih sanj, skočila je uboga žena kvišku, hitela k otroku, vzela ga v naročje, ter ga tako krčevito k sebi pritisnila, da je vnovič prav krepko zakričal. »Otrok moj*, zavpila je z groznim glasom, »ali veš kje je sedaj tvoj oče ? Ali veš, da stoji z drugo pred altarjem ? Ali veš, da je slavljen in češčen, da mu pojo orgije, pritrkavajo zvonovi in duhovnik deli blagoslov. Pa — saj ni tvoj oče! Očeta sem ti prodala za Judeževe groše. Z denarji mi je zamašil usta, da ne morem povedati njegovega imena.* Vrgla je otroka nazaj v posteljico, skočila k omari, pograbila iz nje vas Petrov denar, vrgla ga ob tla: „Fej te bodi, prokleti denar, naj ga vzame vrag, jaz ga ne maram!" V njenih očeh se je zaznalo, da v glavi ni več vse v redu. Zaletela se je zopet k otroku, ga zgrabila in zakričala: »Njega so mi vzeli, a tebe mi ne bodo, ne nikoli ne, raje umrjeml* Z detetom v naročju je planila iz sobe. Na vasi so začeli zopet pokati topiči v znamenje, da je cerkvena ceremonija končana. To pa je še bolj razburilo nesrečno žensko. Bežala je proč iz vasi, proč od ljudi, bežala je brez pravega cilja in smotra tja čez polje proti globoki reki . . . V hiši ženina Petra pa se je isti dan pilo, pelo in plesalo da je bilo veselje. Zvečer je prišel na svatb0 tudi župnik ter se vsedel poleg Petra. Videti je bilo, da je v tej hiši zelo domač. Pečenko — katere se je takoj lotil — je pridno zalival z vinom, tako da so njegova okrogla lica začela kmalu rudeti in nos, se je začel izpre-minjati v rudeče-višnjevkastih barvah. Naenkrat pa se pojavi med vrati sivolasi Petrov sosed Šimen ter zakliče s prestrašenim glasom: »Ljudje božji, ali že veste, da je tacenski ribič pravkar potegnil iz vode Kazinarico in njenega otroka. Bila sta seveda oba mrtva. Ribič je skušal vzeti otroka materi iz naročja, a ga je, če tudi mrtva — tako tiščala k sebi, da ga ni mogel oteti iz njenih mrtvih rok." Ta nenavadna novica je svate sicer zelo presunila, a vendar ne za dolgo časa. Kdo bi pa tudi žaloval na svatbi! »Saj je bila malo vredna, škoda je itak nič ni* dejal je eden izmed navzočih. »Zmedla tudi nič ni, ker ni [nič otrok pustila* je drugi pristavil drugi. »I kaj bo zmedla reva! Saj je bila zadnji čas sama taka, kot bi bi la vsa zmedena. To je še dobro, da je utonil z njo vred tudi otrok,* dodal je tretji. In bili so zopet dobre volje. Le ženin, ki je v tem za kake okraju obligatno uvedena. — Čestita mo 1 Z našega trga za živila. Na trg prinašajo kmetski ljudje zdaj zeleno in napol zrelo sadje. Včeraj dopoldne je bilo na sadnem trgu več prodajalcem tako sadje odvzeto in uničeno 1 V Trstu razsaja kolera, ljudje pa nosijo iz same lakomnosti na trg nezrelo sadje, da bi otroci in odrasli — grižo staknili! Taka brezvestnost je vse kazni vredna! Ljubljanska električna cestna železnica je beraško podjetje, ki ima samo beraške tri proge in še na teh se plačuje po tarifi kakor v kupeju I. razreda na železnicah. Kedaj dobimo v Ljubljani občinski svet, ki bo imel nekaj energije in smisla za moderne prometne naprave in odpravil enkrat izkoriščanje ljudstva po židovskih podjetniških špekulacijah. Le na treh progah se lahko voziš v Ljubljani po električni železnici. »Hajdi k vragu još oni, ki je to kulo pripelao sam v Lublanu1“ Slovenski šahlst Inž. dr. Milan Vidmar bo igral ta mesec v Karlovih Varih. Snidejo se tja najslavnejši ša-histi vsega sveta in mnogo drugih uglednih osebnosti. Ing. dr. Vidmar oo igral z najbolj znanimi šahisti. Zeumo mnogo uspeha. Vročina pojenjuje. V soboto je prinesla nevihta od Gorenjske tudi čez Ljubljano in okolico nepričakovano mirni dež, ki je vsaj za silo ohladil sopare razgreto ozračje. Tudi v nedeljo popoldne je sledila pri nas mirna, kratka padavina dežja. Moralo pa je biti po drugih krajih v tem času več hudih neviht, kajti včeraj je biio doslej s soparo prenapolnjeno ozračje čisto pihljal včasih čisto hladen vzhodnik, vsled česar je tudi toplota v opoldanski uri (v senci) dosegla komaj 30 o C. V mesecu avgustu zopet suša? Po dosedanji vremenski izkušnji je bilo navadno tako: Če je bil julij zelo vroč in suh, je v mesecu avgustu navadno nastopila reakcija, to je vreme se je temeljito izpremenilo, avgust je bil večinoma moker. Za letošnji avgust pa meteorologi proro-kujejo nadaljevanje suše in vročine. Zenkerjeva teorija pravi, da bo ves avgust bolj suh in da bo le malo dežja, oziroma vremenskih izprememb, ki padejo na 2., 10., 15, 25. in 27. avgusta. Temu mnenju slično se glasi tudi Falblova teorija, po kateri bode v času od 11. do 24. avgusta občutna vročina ter lepo jasno vreme. — Bog ne daj, da bi imeli vremenski proroki prav. Nevaren slepar Brejc aretiran, j Šišensko orožništvo je včeraj po dolgem zasledovanju prijelo nevarnega sleparja imenom Brejc. Tiček je svoj čas sleparil po Vodmatu, zadnji čas pa po Šiški, je doma iz Idrije, kakih 23 let star in je bil že večkrat kaznovan. Kdor kaj ve o tem tičku, blagovoli sporočiti podružnici »Jutra“ v Spod. Šiški. K naši včerajšnji notici: Kako se najboljše obvarujemo pred tatovi, pristavljamo toliko, da gosp. Leopold Markič ni bil odpuščen iz službe, ampak da je sam izstopil; tatvine in tatov g. Markič ni naznanil šele po izstopu, ampak jih je naznanil vodji g. Ertlu takoj, ko jim je prišel na sled. Vse drugo bo pokazala obravnava. Izgubil se je od železniških skladišč do Dunajske ceste kos železa (del stroja) rdeče pobarvan. Odda naj se v Metelkovi ulici 7. Plavalna tekma. Zdravniška komisija na Bledu priredi dne 20. avg. plavalno tekmo, ki ima sledeči spored: Dopoldne ob 10. uri: Prvenstvo Bleda 2800 m. Vloga 10 K. Častna nagrada in trije častni znaki. (Eventualni pred-plavi in medplavi k popoldne se vršeči tekmi.) — Popoldne ob 3 uri: 1. Deško plavanje 50 m. Za dečke, ki do sklepa prijav še niso dovršili 15 leta. 2 Dekliško plavanje 50 m. Za deklice, ki do sklepa prijav še niso dovršile 15. leta. 3. Novinsko plavanje 50 m. Za plavače. ki še niso tekmovali pri nobeni javni privatni tekmi. Vloga 2 K- 4. Hrbtno plavanje 100 m. Vloga .3 K. 5. Glavno plavanje 500 m. Vloga 5 K. 6. Damsko plavanje 100 m. Vloga 2 K. 7. Skakanje novincev. Za skakače, ki se še niso udeležili nobenega javnega tekmovalnega skakanja. Vloga 3 K. 5 prostih skokov. 8 Prsno plavanje 100 m. Vloga 3 K. 9. Plavanje mlajših 50 m. Vloga 3 K. 10. Glavni skoki: 6 predpisanih skokov in 3 prosti skoki. Vloga 5 K- (Predpisani skoki: 1. Odskok vznak v pri-ročenju. 2 Salto vznak. Z naletom. 3. Plovni skok. 4. Salto naprej. 5. Skok na glavo s priročenjem. 6. Auerbachov skok. 7. 3 prostovoljni skoki iz poljubnih pozicij, pri čemer se bo pozicija vpoštevala.) 11. Bočno plavanje 50 m. Vloga 3 K. 12. Hitro plavanje 100 m. Vloga 4 K. Ob 8. uri zvečer lazdelitev nagrad in sestanek v Zdra-viškem domu. Konkurence se vrše slično pravilom zveze avstr, plavalnih društev in se jih udeleže lahko vsi amaterji. Štart za vsa tekmovanja iz-vzemši št. 5 je kopališče Louisenbad na Bledu. Prosta plavalna proga brez obrata, označena z bojami. Deske normalne, nalet 3 m. Nagrade: Pri vseh mednarodnih konkurencah dobe zmagovalci srebrne častne znake; razen tega dobe zmagovalci v mednarodnih tekmah dragocena častna darila. Prijave z vlogami na zdraviško komisijo na Bledu. Sklep prijav: Dne 15. avgusta ob 12. uri opoldne. — Prijave brez vlog so neveljavne. — Javno izžrebanje prijav in štartnih prostorov dne 15. avgusta ob 6. uri zvečer v hotelu Louisenbad na Bledu; pristop imajo člani prijavljenih društev. Veliko vrtno veselico priredi »Podružnica slov. plan. društva v Radovljici” v ljubkem gozdičku gostilne »Triglav” v Lescah. Gostilna je prešla sedaj v spretne roke gosp. Kmeta iz Ljubljane, ki jo je popolnoma prenovil in opremil sedaj z vsemi udobnostmi. Oni senčni gozdiček spremeni »podruž nica” v pravi raj — delajo se že šo tori, kjer bodo stregle naše narodne dame. Ljubiteljem in ljubiteljicam naše prelepe Gorenjske svetujemo, da si lahko dopoldne ogledajo edini Bled, a popoldne pa pohite na veselico na »Triglav”. Dobro nam došli. Premije za pogozdovanje goličav. Vsled sklepa XIX. občnega zbora z dne 7. junija 1. 1896. kranjsko-pri-morskega gozdarskega društva v Ljubljani razpisuje se 5 premij po 20 K ali po 40 1< za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti 1. 1910. ali 1. 1911. izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 ha = 1 oral. 2, Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1.50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, mirajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1912. pri kranjsko-primorskem gozdar ikem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih četrt ure izginil iz sobe, vrnil se je pravkar tako bled, da je nevesta to opazila in ga vprašala, če mu je morda slabo? »Kako me vendar moreš kaj ta-cega vprašati, ko sem vendar vesel in zdrav ko riba v vodi” odgovoril je Peter, pobožal svojo mlado nevesto po licn ter se vsedel poleg nje. V tem pa se je vzdignil župnik, potrkal ob mizo ter pričel govoriti š kolikor mogoče svečanim glasom: »Ljubi svatje! Nocoj je izven-redno vesel večer za vse tukaj pričujoče. Vesel sem z vami tudi jaz, ker sem združil danes pred altarjem dva katoliška človeka za vse življenje. Ženin Peter je moj osebni prijatelj, katerega ljubim jaz in vem da ga spoštujete tudi vi vsi, ker je vseskozi Wag, katoliški človek. Kot tak pa, si je seveda zbral ženico, ki je njega Popolnoma vredna. Zato smelo trdim, je tukajšnjega novoporočenega para vesel Bog in ljudje. Ta par naj vam služi vsem skupaj v lep zgled 1 Posnemajte ga, ako hočete biti srečni v življenju, srečni v smrti! V svarilen zgled pa vam lahko postavljam samomorilko Kazinarico. Glejte kam pride človek, ako pozabi na Boga! Služiti začne nečistosti in vsem drugim.pregreham. Od tacega hudobneža obrne Bog svoje obličje, zato si potem vsak sam življenje vzame. Toraj ljubi svatje glejte, katerega si bodete za vzgled izbrali! Vama pa, ženin in nevesta, voščim vse najbolje. Živita tako lepo,’ kakor sta živela do sedaj! Izročavajta se bogu in molita rada, molita. Tudi jaz bom molil za vaju. Sicer sem se vaju že danes spominjal pri presveti daritvi, vendar pa hočem opraviti jutri zjutraj še eno sveto mašo za vajino srečno bodočnost. Toraj Bog živi!” »Živio, živio* se je razlegalo po sobi in kozarci so zažvenketali . . . Kedor bi bil opazoval ženina Petra, bi videl, kako so se na njegovem obrazu med župnikovim govorom spreminjale barve. Sedel je kakor na trnju in niso se še polegli »živioklici” ko je planil izza mize, pograbil svojo nevesto ter zaplesal z njo burno, skoro divje ... Svatje pa misleč, da dela to od veselja, so mu pridno sledili in se veselih pozno v noč . Drugo jutro so farni zvonovi mogočno zazvonili k maši, katero je daroval župnik v prisotnosti Petra in njegove mlade žene za njiju srečno bodočnost. Po maši ju je še enkrat blagoslovil in še enkrat poškropil z blagoslovljeno vodo, za tem pa so se odpravili vsi trije na dober zajutrk. Proti večeru ravno istega dne sta vzdignila dva umazana možakarja v mrtvašnici krsto, v kateri je ležala mrtva Kazinarica in njen sinček, ter jo nesla k jami, ki je bila izkopana na posebnem prostoru za samomorilce- , V zvoniku je bilo tiho kakor na veliki teden. In tudi župnika ni bilo nikjer, da bi blagoslovil krsto in vrgel nanjo par kapljic blagoslovljene vode. navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni 1. 1912, morda nastali pomankljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja pred-sedništvo omenjenega društva, ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalne diplome razdeljevalo. O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Najdeno. G. Alojz Gorjup je našel včeraj zvečer ob 8. uri pred gledališčem v drevoredu na klopi svilen dežnikj Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v uredništvu »Jutra*. Najnovejša telefonska brzojavna porodila. m Cesarski manevri. Dunaj, 1. avgusta. Cesar se ne udeleži letošnjih cesarskih manevrov na Ogrskem. Zastopal ga bo nadvojvoda Leopold Salvator. Manevri se prično 12. septembra in se končajo 15. septembra. Mednarodno razsodišče. Dunaj, 1. avgusta. Kakor poroča »Allgemeine Zeitung* se bližajo h koncu pogajanja med Nemčijo iii Združenimi državami Severne Amerike v prilog sklenitvi pogodbe o mednarodnem razsodišču. Ta pogodba temelji na istih načelih kot pred kratkim sklenjena pogodba med Anglijo in Združenimi državami. Maroko. Pariz, 1. avgusta. Maroško vprašanje se bo v kratkem rešilo potom addicionalne pogodbe. Nemčija bo priznala Franciji, da ima v Maroku politične interese, zato pa bo tudi Francija priznala Nemčiji v Maroku gospodarske interese. Albanska vstaja. Dunaj, 1. avgusta. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se sodi, da bo albanska vstaja v najkrajšem času končana. Porta je pripravljena skleniti mir z Malisori. Tudi diplomatični krogi vedo, da bo črnogorski kralj Nikola vztrajal na dosedanjem svojem korektnem stališču. Kolera. Lvov, 1. avgusta. »Večerna Ga-zeta” poroča, da se je v nekaterih krajih v Galiciji pojavilo več slučajev kolere. V vasi Dolgi Potok sta dve osebi na koleri umrli. Oblasti so odredile najstrožje odredbe. Lastnik m glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik dr. Iran Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. , ...vT0'!8^ s 4 gimn. razredi in 3 letnike učiteljišča, zmožen slovenskega in nemškega je-f'x,a, v,govoru in pisavi, Želi po končani vojaški službi t. j. 1. oktobra vstopiti v kako pisarno kot zaseben uradnik. Prijazne ponudbe pod .Vojak* na upravništvo »Jutra*. 294/1—2 Špecerijska oprava, nove stelaže in druge pripadajoče potrebščine se prav ugodno proda v Sp. Šiški št. 182. 295/3—1 Krojaški učenec se sprejme v pouk z vso oskrbo pri Franu Kraigher, krojaški mojster v Gosposki ulici 7. 447/3 — 1 Stranka, dveh oseb, išče stanovanje na periferiji mesta za september. Ponudbe pod .Stanovanje 302* na Prvo anončno pisarno. -_________________________ 449/2—1 Iščem stanovanje % dvema sobama in pritiklinami ter nekoliko vrtom za novembrov termin. Ponudbe z označbo cene pod .Mirna stranka* na upravništvo .Jutra* 297/4-1 »JUlia At7/ /T““I Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp Šiška. Gostilniška oprava se ceno proda Cascio, Lingarjeva ul. 1. 453/x—1 Nemška dofra, enoleten pes, se ceno proda. Postajenačelnlk, Šmarje Sap. 454/1 — 1 Dobro izurjena šivilja išče dela pri raznih družinah. Ponudbe pod »Šiviha* na Prvo anončno pisarno. * 455/2—1 Otrok se sprejme v oskrbo. — Kje, pove podružnica .Jutra* Sp. Šiška. 299 Stanovanje z eno sobo in kuhinjo se ta-kbj odda na Tržaški cesti 4. 300 Dobro ohranjen pianino se ceno proda na vogalu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2, I. nad. 301 Salonska garnitura se ceno proda. Kje, pove Prva anončna pisarna. 452/2—1 Motorno kolo 4'/2—5 HP se ceno proda. Več se poizve v upravništvu .Jutra*. 302 Dva kasona 2 veliki in 2 samski diri, 2 tehtnici, štedilnik in konj je naprodaj. Kje, pove »Prva anončna pisarna”. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica ter vse pritikline, zračna lega, dvajset minut od glavne pošte se odda za november. Več v »Prvi anončni pisarni*. Prostovoljna razprodaja gostilniške in hotelske oprave dne 3., 4. iji 5. avgusta t 1 Ogleda se lahko vse takoj. ^Bavarski dvor66 Dunajska cesta. : Hiša : na Poljanski cesti štev. 58. se tokof odda. Javna zahvala. Vsem onim, ki so mi v težkih in bridkih urah dne 28. m. m., ko sem visel na nitki tako junaško stali na strani, posebno še svojemu požrtvovalnemu pravdnemu zastopniku gosp. dr. Anton Švigelj-u, odvetniku v Ljubljani, kakor tudi vsem, ki so mu brzojavno, pismeno in osebno čestitali k srečni izvršitvi se tem potom najiskrenejše in odkritosrčneje zahvaljujem. Iv. Pr. Lampret, tiskar v Kranju. Najboljše odgovori „ Slovencu “ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika! mm m narede največjo škodo v kleteh in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3*—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 3-60 do 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju L. Pose h “*S“35Mra’ Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-— .v..,:.-.1.vozne in nagrobne svetilke, itd. ............... $ M URE Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, — urar — Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve :je delničar največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .*. ALPINA URE .*. z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla prodala. Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti JUTRO" se prodaja v Ljubljani po G vinarjev v n-asledjajila. toTosOcaraasiJa.: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Pičli ler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cesta Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar, domu. Košir, Hišleijeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica. Klein stein, Jurčičev trg. Križa], Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tencnte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glinee. Strkovlč, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. za slabokrvne in prebolele iročeno črno Kuč 3r. Novakovič, Ljubljana. Je zdravniiko pripor dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo S kg franko K 4*50 Diplomirani krojač Anton Presker Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša S kjer se nahaja dobro vpeljana'špecerijska in gostilniška obrt. Reflektira se le na resnef kupce. Kje, pove »Prva anončna pisarna v Ljubljani.* Cternit ETEMT-lm najboljše poki Ivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. Glavna zalogra.: T. Koru, mumuun Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd. Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6. Jako zanimiv, zabaven in poučen list $ slikami je Jlustrovani tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: llustrovani Tednik, Ljubljana. Najboljši pokončevaleo mrčesa je tazdvomno F. Soherag-a JANOL pomori podgane, miši, stenice, štoke i. t d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Funftiaiisgasse štev. 5. Telefon interurban Stev. 129. Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skadišče: Poljanska c. 19. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. m [i Zastopstvo in zaloga v Gorici: 1 Gruden & Co., Sion trg Štev. 9. m ■■■■m 11 ■ 11—inirriii~ifTT lnna Okasion nakup. Jaket obleka Iz čiste volne za gospode. Redka prilika. lepa bluza In krilo ali kostum iz blaga za dame. obleka Iz blaga ali iz belega platna za otroke. Pralna obleka za otroke klobuk ali ft slamnika za gosp. in dečka. »Angleško skladišče oblek“ O. BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5. , Jutro' se prodaja v Trst u po O vinarjev •v 2^e^le