164. štev. V Ljubljani, sreda 9. uiija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: Ce'o leto ... K 84 -P°1 leta . . . , 42 — fcetrt leta . . . „ 21-— mesec. . . „ !■— inozemstvo: ** celo leto naprej K 95-la Pol leta „ „ 50-— ** ietrt leta , „26-- * Oesec „ 91— mk 'tlna knjižnica Na pismene naroCbe brei pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino ' nakaznici. Ljvblj ana. unajopopo-ostoru in sicer x mm ,.„ok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Uredništvo Je na Starem trgn Btev. 19. Telefon — Cpravništvo je na Marijinem trgn ==^S~; gter. 8. — Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Tprušanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkn. — Dopisi naj se fronklrajo. — Bokoplsl se ne vračajo. Resni problemi! i. ^a*C0r le »Jugoslavija” že koncem bruarja prerokovala, tako se je tudi ‘godilo. Znaten del svojih sorojakov j1* Goriškem, Trstu in Istri izgubimo ,n vprašanje je, kaj se ima znjimi zgoditi. Med vsemi Slovenci ni nikdo to-I . Pretrpel, nego naši Primorci. nn»?* f.0riŠko okolico je razdjala in Pustošila vojska, prebivalstvo je bi-taK^n?xy0ma odpeljano v begunska lerL • ’ mn°go j*h je pomorila ko- s m druge nalezljive bolezni, moški nar j korali padati in umirati za * 1državo, ki je zakrivila, da so se *a in uničila njihova domovja. iimj ,a 8tvo v Trstu in Istri je pa hiralo gladu, ker je avstrijska vlada P°polnoma zanemarila ondotno apro-2acij°. Saj se je Slo le za Slovane 1 hi„ .5>edanji položaj je tak, da pre-ivatcem goriške okolice nikakor ne *aze vrniti se domov, ker teo opustošenj njihovi domovi in nimajo kot Slovenci od italijanske vlade pričakovati nobene podpore. Pa tudi ko bi ostalo Sp v prejšnjem stanju, ne morejo naši vinogradniki, zeleninarji in pridelovalci zgodnjega sadja obstati v boju s ceneje proizvajajočo italijansko produkcijo.. Odpomoči bi se temu dalo le potom komasacije, parce-liranih zemljišč v večje gospodarske note, kar je pod danimi pogoji težko izvedljivo. Tem revežem torej ne preostane drugega, nego podati se v svet in zaupati vladi kraljestva SHS, da jim preskrbi nova domovja. Nekaj se ie v tem oziru že začelo in ravno agrarna reforma namerava začeti z napeljevanjem pridnih naših goriških vrtnarjev na obširnih veleposestvih v bližini Novega Sada. Toda to je veliko premalo, treba bo misliti tudi ”a ustanovitev obširnih slovenskih ko-‘°nij v deviških krajih Macedonije ** jugovshodnem delu Crnegore in *lasti zato, ker ondotno podaje omogočuje ravno tak način Produkcije kakor so je bili naši go-‘!8ki sorojaki navajeni doma. Seveda LEVSTIK. | se pora ta notranja kolonizacija izvršiti v skupinah in nikakor ne gre vreči posamezno družino sem ali tja. Seveda se bodo naši primorski ljudje težko ločili od svojih domov in odšli v neznane jim kraje. Menda bi se rajši izselili na našo severno štajersko mejo. To pa je odločno odsvetovati, ker bi nastala zavist in nevošljivost med ondotnim in priseljenim prebivalstvom in so vinorodni kraji na Štajerskem itak pregosto naseljeni. Sicer je pa menda upravičeno misliti, da, ker se je naselil in obogatel Švaba, tam tudi lahko naš človek ostane, čeprav gre začetkoma težko. Isto kar velja za goriške vinogradnike in vrtnarje, velja tudi za tržaške okoličane in prebivalce Istre. S tern pa nikakor nočem agitirati za izseljevanje, ker sem si svest, da mora glavni del našega naroda v Primorju vzdržati v interesu celokupnosti zadnjo preskušnjo pod tujim Jarmom, predno pride odrešenje. Izselili naj bi se le tisti, katerim drugače preti popoln gospodarski polom. Na vsak način pa morajo ostati večji in bogatejši kmetje, zlasti tisti, ki se pečajo z živinorejo in imajo gozde. Teh ne bo mogel uničiti noben italijanski pp-tiski Drugp vprašanje zadeva obrtniški in trgovski del našega primorskega prebjvalstva. 6 Ne samo večja mesta temveč tudi okolica teh središč se je pečala v večji ali manjši merj z obrtnostjo. Tržaški okoličani zlasti Nabrežincl so se živeli z obdelovanjem kamenja, ravno tako tudi mnogi prebivalci v Istri. Posebno obrtna je biia okolica Gorice. V Biljah in Renčah žive znameniti zidarji, Sojkančapi so izborni mizarji, na Rupi in Mirni se je Ijucj stvo pečalo z usnjarstvom in čevljarstvom, na Trnovski planoti pa z različno leseno drobnarijo. V Gorici sami so Slovenci z zadnjih letih neverjetno napredovali; obrti in trgovine so prihajale zaporedoma v njihove roke. Sedaj je Gorica in okolica kup razvalin. V nekaterih strokah zlasti v lahkih delih (fotografiji, brivski o-brti itd) je bilo že prej nemogoče vzdržati italijansko konkurenco, In po sklepu miru bo vsled podpore italijanske vlade samo Italijanskim podjetjem konkurenca italijanskim trgovcem in obrtnikom* tudi v drugih ozirih postala n mogoča. Izhajati je torej treba iz stališča, da zamorejo slovenski obrtniki in trgovci v bodoče konkurirati favoriziranim Italijanom le v onih panogah, kjer Italijani vsled fizičnih ali moralnih nedostaikov svoje rase niso za konkurenco sposobni. Vse druge je pa treba očuvati pred gmotnim uničenjem s tem, da jih preša dimo drugam, kjer bodo odlično izpolnili svojo nalogo. In taki kraji so naša obmeina mesta in trgi na Koroškem in Štajerskem, kjer bodo naši ljudje iz Primorja steber narodne zavednosti udani državljani in protiutež proti subverzivnim elementom, ki se bodo držali na severnih gra-nicah še dolgo časa v znatni meri. Mariborsko pismo. Maribor vstaja! Napisi dobivajo slovensko lice, hiše se popravljajo In povsod! je videti, da Nemec in Slovenec spoznavata važnost tega našega obmejnega mesta. Zato se prvi rado-voljno privajajo novim razmeram, spoznayaje veliko važnost njih posestva in trgovine, poslednji pa ponosno gledajo v bodočnost, ki se lepemu Mariboru obljublja. Maribor in Celovec, naši najsevernejši mesti, sta siv marsičem, posebno v nasprotjih, podobni. Kmalu potem ko je gen. Maister z vojaško resnostjo hujskače streznil, je piestp krenUp v slovanski tir in sedaj krepko nadaljuje započeto smer. Povsem drugačen je Celovec! Ondi je hujskanje in sovraštvo skoro da isto, negotovost v prihodnost skoro da večja. Celovec še vedno upa v zmago nemškega orožja seveda v zvezi istih Ital tja n o v, proti katerim se pred letom dni nihče ni toliko 124 nadaljevanje. repatica, meSčInske duSe°ae ’ Priznana nemoralnost korupcije, takozvano V nePr^žen višek nejšo nemškutarijo. Razlik zaspal je celo nenasitni glad po J31 .veŽ ’ in polnih koritih; fijakarski konji ritaio 'i!n .h prevažati to »inteligenco« ... Vse mesto živ!"*1^10 Je v veselje njegove »grofovske milosti«; BeaunT,-0 «us von Konningsbruch je postal parola vesoljne ?lQvenske takozvane politike in še bolj takozvane u‘ture!« čikl >^>1'etet0 se je nabrusil Mahne,« je kimal Smu-. las nekam potolažen; sam psovač brez primere, srebal vsako sočno zmerjanje z naslado izkušenega ‘Tokovnjaka. »Na, beri še dalje.« »Človek se nehote spominja Wellsovega romana: Uj.. komet preseče zemeljsko pot ter obda našo pre-n,.co s svojim plinastim repom; v tem novem 'Mn se izpremene ljudje in vse osnove njihovega tak^6 Tudi naša buržoazija je podlegla vplivu PridVe-Patice: s‘iaj višnJeve grofovske krvi ji je iz-11 tisto bore možganov in ji pokazal novo pot.« ta roman s* morava kupiti,« je vzkliknila ciklaslja. »Gotovo je etwas aristokratisches. Ali * v> Poznate, Dora?« oda Dora je preslišala vprašanje; njene oči so visele z mrzličnim bleskom na grofovem obličju. »In tudi Antikrist prihaja človeku na um« je bral Egon proti koncu. »Kdor mu sledi, stori to na svoj rovaš; socijalna demokracija stoji trdno sredi vseobče kolobocije in gre svojo pot naprej, ne meneč se za ponorele meščanske malikovalce in njihovo višnjevo repatico.« »Hvala Bogu, zdaj vsaj vem, kaj sem!« je vzkliknil grof nekam prisiljeno ter se udaril po kolenu. »Višnjeva repatica ^— izvrstno, hahaha!« »Kako romantično ime,« se je oglasila Dora, počasno sekaje zlog za zlogom; grof je čutil, da govori njemu ter zahteva, naj jo sliši. »Pa kako skrivnostno!« »Zares,« je odgovoril nehote, s prisiljenim usmevom in zavedaje se, kako izpreminja barvo. Izprva ni niti pomislil, da je Dora videla risbo na njegovih prsih: šole čez hipec mu je šinil v možgane spomin na tisto noč in na strastno, trmasto izpraševanje. V bliskoviti notranji tesnobi je potemnel in Prebledel tik nato kakor zid; drobna rosa mu je stopila iz čela. Naporno je vzdignil oči, kakor bi hotel reči: »Zakaj me izkušaš, da slutiš in veš!« — ter videl zdajci, da se je pobelil tudi njen obraz; opazovala ie bila igro njegovih črt in je razumela, ludi Egon Vi je zmerom potuhnjeno prežal na njo, kadarkoli sc je obrnila h grofu, je bil zasačil ta odsev bolestuegu notranjega krča; pogled se mu je hudobi"' z., .rrri), 3tis.’il je ustnice in jih mahoma prevalil v be sto škodoželjnem nasmešku. Nina zabavljal od nemških listov. Maribor se je otrese! starih predsodkov, ne briga se ne za sever ne za vzhod, ker ve, da je njegove bodočnosti misija na jugur saj je že c)a-nes važno carinsko mesto, pozneje postane še prometno in trgovinsko. Celovec-Spittal zapravljata svoje sile v dragih vojaških operacijah, Maribor pričenja svoj kapital nalagati v solidno bodočnost. Maribor je vdan in resigniran, Celovec domišljav in uporen; kaj so mesta Berolin, Dunaj, Pešta, koje je ugnala svetovna vojna v kozji rog, v primeri s „svetovnim” središčem ob mrzlem Vrbskem jezeru I Ondi vedoma in iz trme silijo v propast, Maribor gleda zaupno v boljšo bodočnost, kajti javeljne se bo v nekaj desetletiih podvojilo, kar moramo v Celovcu v nasprotnem smislu trditi (ako namreč nemški ostane). V Celovcu domišljavo tuje uradništvo, v Mariboru solidno, domače meščanstvo; v Celovcu boječ Slovenec-okoličan, tukaj zavesten Slovenec-meščan. In še nekaj: cbema je pomagal do veljave škof Slomšek; Celovcu je dal Družbo sv. Mohorja, Maribor škofijo in tudi v tem stegnfra Celovec, a Maribor napreduje. Med Nemcem v Mariboru In med onimi v Celovcu je velika razlika; še je čas, da se poslednji strežne in posnema prvega. V korist bo le njemu samemu! A. F. Tendencijozne italijanske laži. G ene v e, 8. julija. (Pos. por.) »Bureau Stampa“ je nedavno poročal iz Zagreba, da še vrši sistematično napredovanje srbskih čet proti italijanski meji. Sedaj pa poroča, da se nahajati na meji že dve srbski diviziji z 200 kanoni, pripravljeni na napad v slučaju splošnih nemirov v Italiji. Namen teh tendencijoznih poročil je prozoren. in grofa; njene oči so se je besno ošinila Doro ujele z maternimi, češ: »Pa še taji strupenka, da nimata ničesar skupnega za našim hrbtom!« Nekaj soparnega je leglo na družbo. Skalon je pokašljal, Smučiklas je zavil oči v nebo, sredi katerega se je risal večerni krajec lune kakor bleda slutnja. Tedaj so slišali grofa, kako je odgovoril Dori s hladnim, steklenim glasom: »Bogme, romantično in skrivnostno ... Če dobro premislim vse skupaj, je »višnjeva repatica« dosti bistroumen^ dovtip — ne gospodična?« »Dovtip?« je zamrmrala Dora. »In bistroumen ? Hm, meni se vidi bdij presenetljiv,« ji je ušlo. »Kar piše o nezasluženih simpatijah do moje osebe in ljubeznjivem sprejemu, ki me je doletel v tem kraju,« je povzel grof, »vse tisto je seveda nesramnost. Mož bi gotovo tudi rad užival blagor tako odlične družbe, kakor je na primer moja v tem tre-notku, pa bljuva ogenj in žveplo na vse strani, vedoč, da vsak ne more biti »višnjeva repatica.« Nu, bogme, kaj morem zate ? Jaz mu gotovo nisem na poti gospodu uredniku »Rdečega Plamena«. »Dajmo, vzemimo ga enkrat medse, kakor tisti kralj v pravljici kmeta, ki mu je zavidal krono!« je izprožila Nina, vsa potolažena, ker se je bilo viso-korodje ob zadnjih besedah spet obrnilo k nji. «Lepo svinjo bi si nakopali,« je protestiral oče z basom globokega zaničevanja. ____________________ (Dalje prih.) Dr. Lotrič: Češke zadeve. Koalicijska vlada je padla. Nova obstoji iz 3ocijalnih demokratov, so-cijalistov (prejšnje takozvane narodno-socijalne stranke) ter agrarcev. Ta sprememba je le posledica zadnjih občinskih volitev v češki republiki, k! so se vršile na temelju splošne tajne jednake ter proporcionalne volilne pravice z vporabo kandidatnih listin. Volile so prvič tudi žene, ki so pokazale, da so res vredne popolne enakopravnosti. Klerikalci so razočarani, ker je tudi ogromna večina češkega ženskega sveta proti njim. Največ glasov so dobili soc. demokrati. Za njimi sta najmočnejši stranki: a-grarna in socijalisti. Sicer so pa soc. demokrati in socijalisti po prevratu v vseh važnih stvareh nastopali skupno kakor en mož. Gotovo dejstvo je, da se bosta obe stranki sedaj združili, čakalo se je le na izid volitev, ki so zajedno tudi zrcalo, kaki bodo rezultati volitev v narodno skupščino, ki se vrše najbrže septembra 1.1. Sedaj pristopi vsaka stranka kot pogodnica z gotovim rezultatom k sklepu pogodbe, ki bo radi tega jasna in tembolj neraz-rušljiva. Kdor je poznal bistvo sedanje socijaiistične (preje narodno socijalne stranke), je že davno vedel, da mora prej ali slej priti k popolni fuziji slednje s socijalno demokracijo. Socialistična stranka je danes istotako izrazito proletarska, kakor socijalno -demokratična. Ima isti program. V zadevi agrarne reforme nastopa še radikalnejše kot socijalna demokracija. Socijalno-demokratična stranka je v zadnjem času sestojala iz treh kril: sredini — vezi med obema skupinama kril — načeljujeta dr. Soukup in Tušar. To je gro stranke. Levo krilo vodita dr. Smeral in Stivin. Slednja koketirata z boljševiki, takozvanimi komunisti, ki so potom svojega vodje Mune v stalnem stiku z Ljenincm in Belo Kunom. Izdajajo tudi precej časopisov in brošur, ki propagirajo komunizem. Dr. Šmeral, ki je vodil ves čas vojske zelo oportunistično politiko, bil zagovornik in največja opora nemške socijalne demokracije, je bil po prevratu potisnjen v ozadje. Vsled tega osebno razžaljen, se je naslonil na boljševike, ki so pripravljali puč proti prejšnji vladi in hoteli celo odstraniti Masa-ryka. Katcor raste oziroma pada barometer boljševiškega gibanja v Rusiji, Nemčiji in na Ogiskem, tako tudi stopa oziroma pada korajža čeških boljševikov. Največ pristašev ima ta smer med rudarji. Nje središče je Kladno. Mu na je sicer sedaj /v zaporu, ker so mu dokazali, da je bil celo med madžarskim vpadom na Slovaško v stalni veleizdajalski korespondenci z Belo Kunom. Zgodilo se mu pa najbrže ne bo ničesar, ker sedanja vlada gleda na komunistično gibanje z drugačnimi očali, kot prejšnja koalicijska. Boljševiki niso izstopili iz stranke. Potom urednika Stivina in dr. Šmerala imajo velik vpliv na glavno glasilo stranke, in sicer na jutranjo izdajo. Pravo lidu, ki včasih bolj, včasih manj prikrito zagovarja to gibanje in brani njega vodje. Večerna izdaja istega lista pa zopet nastopa proti tej smeri. Tu so namreč zopet uredniki protiboljše-viške tendence. Desno krilo sta tvorila Modraček in Hudec. Nastopata kar najostreje proti boljševikom. V zadevi agrarne reforme pa sta se postavila na temelj zadružništva in sta glede te progra-matične točke prišla v nasprotje z ostalo stranko. To krilo je izstopilo iz stranke in pri zadnjih volitvah nastopilo samostojno. Dobilo je nekaj mandatov. Po združitvi obeh socijalističnih strank se bo stranka konsolidirala in Modračkova skupina se bo skoraj gotovo zopet povrnila k svoji matici. (Dalje prih ) pariške mirovne konference : Mirovna konferenca je pripravljena teritori-jalne pogodbe za Nemško Avstrijo ugodno rovldLatl. Nemško Avstrijo bodo po njegovem mnenju proti vzhodu povečali na stroške Ogrov. Tudi gospodarske in finančne določbe mirovne pogodbe bodo po rijegovem mnenju za Nemško Avstrijo ugodno izpre-menili. (Ldu) Politični pregled Mirovna konferenca. Tittonijeva politika v jadranskem vprašanju. New York, 6. julija. (ČTU.) Telegraphenkompagnie javlja iz Pariza: v konferenčnih krogih smatrajo, da bo Tittoni vodil čisto drugačno politiko, kakor Sonnino. Menijo, da bo Tittoni v dalmatinskem in jadranskem vprašanju nekaj popustil, da se bo pri tem držal londonskega dogovora, pa da bo morda tudi pripravljen zadovoljiti se z drugimi kompenzacijami. Tittoni bo sicer Reko na podlagi prava samoodločbe zahteval za Italijo, vendar pa se eventualno zadovoljil s priznanji v Sredozemskem morju in v Mali Aziji, potem pa Reko in drugo ozemlje prepustil Jugoslovanom. V francoskih političnih krogih se boje, da ne bi ta priznanja v Mali Aziji in Afriki ne šla v glavnem na stroške Francije, in da ne bi Italija v prvi vrsti zahtevala Dibutija. (Ldu.) Težkoče v reškem vprašanju. London, 7. julija. Po poročilu ,DaiIy Horalda* se bližajo v roškem vpra-šantu nove težkoče. S francoskimi četami, ki se nahajajo na Reki, postopajo ne samo Italijani, temveč tudi reški prebivalci kot s sovražniki, francoski častniki so so popolnoma pridružili Jugoslovanom in se živahno udeležujejo političnega življenja v mestu. Italijanske oblasti so brezuspešno protestirale proti temu. (Ldu.) Revizija mirovnih pogojev z Nemško Avstrijo C ur ih, 7. julija. (Ctu.) Zastopnik švicarske brzojavne agenture v Parizu poroča iz krogov f Tonče Štern abiturijent * 1898, f 2. jul. 1919 v Celju. — — in zopet je posegel Izrael s koščeno roko med nas. Že peti si Ti, dragi naš Tonče, peti izmed naših najboljših., Ah, prišlo je tako nenadoma, tako nepričakovano — in mi Ti nismo mogii pomagati. Težko, da, skoro nemogoče nam je, spoprijazniti se z temno mislijo, da Te ni več ... Ti, naš revolucijonar, agitator in organizator, delavec brez omahovanja in utrujen ja, si se potopil iz luči v one mrakove, o kojih si toliko sanjaril in razmišljal. Požrtvovalno je bilo Tvoje delo, a tudi polno razočaranj — saj Te dostikrat niso razumeli. Razumelo Te jih je mogoče le nekaj najožjih Tvojih tovarišev, a včasi tudi oni ne. Tiha tragedija je bilo Tvoje življenje, nemirni valovi in viharji so se zaganjali proti vrtu Tvoje mladosti, v katerem je čudno drhtelo toliko žalnih rož... Zadnje čase me je obhajala tuja misel, da Tvoje moči pojemajo, bil si mi v trenutkih kot mož, ki stopa v svojo zadnjo dobo, in ki mu je že treba grčave palice za oporo. A kaj, sem si dejal, to je le prazna, neutemeljena slutnja — Ti imaš pred sabo še vse življenje, čaka Te še delo bodočnosti, „delo v prid in blagostanje človeštva", kakor si večkrat sam ponovil svojo oporoko. Sedaj si šel, dragi nam brat, brez poslova si se podal v neznano, komaj siuteno Vesoljstvo. Peti si Ti, peti iz naše itak male, stare družbe. Težki so za nas ti udarci — težki, da smo postali skoro že fatalisti. — Toda vedi, nepozabni naš Tonče, da ne bomo obupali nikdar, saj tudi ne smemo. Segli si bomo tesneje v roko in ponovili bomo v naših srcih Tvojo in ostalih pokojnih oporoko ... In v tistem trenutku nas bo obšlo hipoma spoznanje, dasi med nami i Ti z onimi nepozabnimi — in to nam bo ulilo novih moči in nove volje. Minila bodo desetletja, marsikdo izmed sedaj še ostalih nas bo zapustil, a Tebi, Tonče, bodemo ohranili spomin živih sreč in lep kot je bil nekdaj — — takrat, ko smo si bili šepetali, da Te ni več ... Snivaj mirno, dragi Tonče, V oni naravi, ki si jo tolikanj ljubi), in ki Te je »trgala z neodoljivo močjo iz naše srede. Snivaj mirno in izroči bratcem v novi, vesoljni domovini naše pozdrave in prisege 1 — Rado Pečnik. p Politični razgovor z dr. Korošcem. Belgrajski dopisnik amsterdamskega »Telegrafa« se je razgovar-jal z min. podpredsednikom dr. Korošcem, ki je rekel med drugim: Konvencija z Grčijo in Čehoslovaško je zelo zaželjena in se bo najbrž tudi izvršila. Naša država bo imela veliko korist, če bo mejila na Čehoslovaško. Na ta način bi ločili Nemce, Avstrijce in Madžare. Zveza Berlin — Dunaj — Črnomorje bi bila preirgana. To je velikega interesa, ker ne bodo mogli zavezniki nikdar preprečiti nemško-avstrijske zveze, ker se bosta oba naroda preje ali pozneje združila. Kar se tiče naše politike na-pram Italiji, lahko rečem, da stoje Jugoslovani kot en mož za vlado. Naš notranji položaj je izvrsten. Boljševizem je pri nas izključen. Naše ljudstvo je delovno in vedno pripravljeno, da se prikroji gospodarskemu napredku. i p Dr. Slokar in centrale.,Hrvat' piše: Famozni Slokar v ministrstvu za ! izvoznice je napravil zopet eno cen- i tralo. Znani k. u. k Kriegswirtschafts-verstSadige dr. Slokar dela na uničenju naše industrije. Trgovsko ministrstvo je v rokah demokratov, a dr. Slokar igra tam pašo v našem gospodarstvu. Kakor javljajo službene novine, je o-snoval centralo za gozdno industrijo. 1 Ta centrala naj bi bila po § 1 osno- i vana za tuja podjetja na našem o- \ zemlju, ki se morajo likvidirati. To je zopet en poskus, ki se vtika v mednarodno vprašanje in se bo naše modro ministrstvo blamiralo, kakor smo to javili po zaključkih iz Pariza. Dalje sledi odredba, da bo g. Slokar izdajal izvoznice tudi domačim pod jetjem. Tako sabotažo državnih inte- ; resov in uničevanje trgovine in indu- j strije more dopustiti samo naša država, j p Sporazu ?• med Bolgari in Jugoslovani. Rumunski dopisni urad poroča iz Zofije: „Mir“, list nacijonalne stranke, priobčuje izjave ministrskega predsednika Protiča, o macedonskem , vprašanju ln govori o možnosti sporazuma med Bolgari in Jugoslovani. p Nemško vrhovno vojno vodstvo, kateremu je načeloval general Hindenburg, je razpuščeno. p Nemčija in mir. Vsenemci nadaljujejo svojo propagando proti pariškemu miru. VsenemŠki krogi računajo z razširjenjem boljševizma v ; ententinih deželah. Takrat bodo Nemci | poklicani, da udušijo boljševiško gibanje in se polastijo zopet svetovne oblasti. Zato je treba, da je nemška armada disciplinirana in pripravljena na vse, kar jo čaka. Vsenemških tnožgait ne bo ozdravil morda niti Clemenceau l p Nemški germanlzatoričnl načrtl.Parlški listi,osobito „Le Journal" opozarjajo, da se je nameravalo tisoče in tisoče Nemcev izseliti v obe Ameriki. Sedaj se trudi Nemčija organizirati izseljeniško gibanje ne več v dežele preko morja, ampak na Balkan, v Rusijo in novo jugoslovansko državo. ..Premagana Nemčija poskuša kolonizirati ali bolje germanizirati slovanske narode, prijatelje entente." Tako v Parizu. Tudi mi umevamo tendenco zlomljene Nemčije. p Poljska republika. Bern, 7 (Brezžično) Agencija »Europa Press* doznava iz Opole (Oppeln) sc je komisija poljske narodne skupščine za ustavo izrekla za republikansko dr žavno obliko. Novi državi bo ime: Poljska republika. (Ldu.) p Latin«kazveza. New York 8. julija. (DKU-Brezžično.) Pariški poročevalci newyorških listov javljajo: Zdi se, da se v zadnjih dneh člani ita lijanske mirovne delegacije trudijo dokazati Francozom, da bi bil stesen stik Francije In Italije za obe državi koristen. K temu pripominja August Gauzain v »Journalu de> Debats«: Tudi pri nas so politiki, ki zahtevajo, da podamo Italijanom roko v zvezo proti slovanskemu in anglo- saškemu svetu-Bila bi blaznost, ako bi hoteli vsetu klubovati z blokom samo 80 milijonov Latincev. To bi bil samomor Italije in Francije. Kje bi bili mi s svojo zvezot z Italijani, ako bi šlo proti Nemčiji? To ne more biti. (Ldu.) p Nemška poročila o Jugoslovanskih grozodejstvih/1 V Spitalo na Dravi se je vršil 2. t. m., kakor ve poročati dunajski korespondenčni uradi sestanek kakih 300 zastopnikov beguncev iz onih delov Koroške, ki SO zasedeni po jugoslovanskih četah, in ki šobili, kakor pripoveduje omenjeno poročilo, izgnani Iz svoje domovine. Večji del zborovalcev da so tvorili Slovenci, ki so iz goreče ljubezen! do svoje koroške domovine" branili svojo domačo grudo pred jugoslovanskimi visljivci". Na tem zborovanju so vedeli poročati omenjeni zastopniki o preganjanjih, o nasilnostih ju goslovavskih vojakov, o plenjenju hiš in o pustošanju polja. Koroški deželni upravitelj dr. Lamisch je glasom te vesti poročal o neprestanem prizadevanju koroške deželne vlade, širiti „resnico pri ententi o ra* merah na Koroškem". — K temu po ročilu pripominja Ljubljanski dopisni urad: Taktika nemških in ponemčenih faktorjev na Koroškem je prozorna in ostaja sebi zvesta. Vse on*; zločine, ona nasiljstva in one krivicei ki so jih Nemci v svoji samopašnostl povzročili brez potrebe prej proti našemu življu r-a Koroškem, zvračajo sedaj v lažiporočilih na naše jugoslovanske čete, ter taka izmišljena poročila širijo po lastnem priznanju v ententni svet. Ta taktika je enostavno navaden mu* never, da bi s tem pri ententi W sploh v javnosti zakrili svoja prejšnja zlodejstva. Ugotavlja se še enkrat) kakor se je to opotovano že storila da so jugoslovanske čete — kak^ priznavajo to tudi prebivalci sami, ki so ostali na koroškem zasedenem ozemlju — postopali in postopajo proti domačemu prebivatstvu ne samo korektno, nego da mu gredo tudi v vseh ozirih na roko. Okupacijske oblasti so nastopale le proti takim elementom, ki so se pri prejšnjih invazijah nemških tolp zločin; ski zagrešili, ki so ropali in plenili-Iz takih elementov se sestavlja najbrže večji del onih beguncev, ki so prostovoljno iz strahu pred posledicami radi svojega prejšnjega brezobzirnega ravnanja poiskali rešitve 1 begu; kajti gola izmišljotina je, da b' bil kdo izmed prebivalcev, kakof pravi gornje poročilo, izgnan z domače grude. p Blokada Madžarske. Lyofr 7. julija, (Brezžično) Vrhovni zavel' niški svet je razpravljal o problemu Madžarske, spoznal za nemogoče doseči kak aranžma z vlado Bele Kuna ter sklenil vzdržati blokado. (Ldu) p Italijani tolažijo Francoz*-Pariško časopisje meni, da je Nitti/**? vlada predhodnica Gioliitijeve, kU® prijatelj Nemcev. Z velikim veselju111 pa so vzeli na znanje uvodnik „Cof' riere della Sera*, ki konča z besedami: Francija se lahko zanese, d* ne bo Italija nikdar podpirala namŠk« maščevalne politike. p Tudi zadoščenje. Ko je Clemenceau zvedel, da so Nemci spr®-jeli mirovno pogodbo, je zaklical: A« gosdoda mojal 49 let sem čakal ia treni teki Nato je hitel v hotel, d*, sliši prvi strel kanona, ki je uaznafl*1 mir z Nemčijo. . p Posledica zažig* francoska’ zastav v Berlinu. „Temps“ ^orufa da bodo v Parizu kot povračilo t» sežgane francoske zastave poru.**1 Niedernaldov spomenik. p Bivši angleški poslanik f Zedinjenih državah lord 8ryce J| v angleški gosposki- zborn ci opozo* na iraliianRlrn-npmSlrnavKtriiskO ’ na t. valce italijj čilo tniro Ško vorn na italijansko-nemškoavstrijsko posebno na točko, kjer gre nova > talijanska meja do razvodja Ret J^ Alp ob Brennerju, in bi dobila > na ta način 200.000 nemških prebi-valcev na ozemlju, ki ni bilo nikdar italijansko. Nadalje je zahteval poro-,° 0 pogajanjih, ki so dovedla do Mirovnih pogojev z Nemčijo in Nemško Avstrijo. Nemci 30 dobili zagovornike tudi že v Angležih! P Clemenceau namerava odstopiti po sklepu mirovne konfe-•■ence. „Echo de Pariš11 javlja, da se le Clemenceau izrazil, da bo odstopil P° sklenjenem miru, ker smatra svoje "el°* radi katerega je prevzel vlado, Kot končano. p. P Italija ne demobilizira. Iz mma javlja »Temps": Energično se cementirajo časniške vesti, da se od-niti 1 il,liia trije In avgusta štirje iet-K1 italijanske armade. Demobilizacije ® v°' preden se definitivno ne reši Prasanje italijanskih mej. (Ldu.) Pokrajh . kr Kamnik. Dolgo časa smo 'h brez sladkorja, slednjič je vendar e prišel, a namesto* da bi se takoj iti lil* Pravi okrajni glavar gosp. tl, ”8er, da se bo razdelil še le čez akih 8—10 dni. Zakaj to ? Zahtevamo, sladkor takoj razdeli. slavil« W ie ^se ub°Sa n« « 1 kriva! Dne 3. t. m. je bila {nXae.ater|h vaseh občine Bloke huda r a ,ln napravila precej škode. Po . nekaterih šuštercijancov je lrn « temu kriva Jugoslavija, kajti kat Dili pod Avstrijo ni bilo ni-d»n Vremenske nezgode, ker so vla-ima..cesafji po božji milosti, in ker so eI> oblast razni Šušteršiči jan el 1 v«? Iz Trbovelj. V petek, pred-in a* Praznika blagovestnikov Cirila h ."Jftoda plapolali so tudi po naših »u t! tn holmcih ognji in grmade »obode. Letos videlo se jih je izvan-redno mnogo — znamenje narodne Prostosti in žareče ljubezni do naše mlade majke Jugoslavije. Najlepša je bila kresna prireditev vrlega našega »Gasilnega društva'1 na gaberskem hribčku »Dunaju". Velikanski kres je daleč naokrog oznanjeval, da prebiva tod z narodnim duhom prežeti rod — najsibode kmet, delavec aii uradnik. Grom topičev je nesel v slednjo gorsko vasico radostno poročilo, da letos prvič obhajamo praznik naših 81ovanskih apostolov brez skrbi in bojazni pred nemškimi in nemčur-skimi ovaduhi. Mnogobrojno ljudstvo vseh slojev prepevalo je narodne pesmi — zaplesala je mladina srbsko kolo — in Blaževa narodna godba je neumorno svirala slovanske komade. Srčna hvala prirediteljem 1 Narod je v8tal in živi! 7 kr Železničarska kuhinja v f‘danemmostu. Pridem večkrat v Janičarsko kuhinjo. Naročil §em si Ujh Notri je bilo tudi veliko želez-Vaw 1 * čudno! Vse se je pogo-Čarl v nemškem jeziku. Blagajni-Pa sede,a na svojem vzvi-j! ,® mestu (tam ki prodaja karte h»J[ \ ter Šov°rila v svojem sla-gem‘ nemškem jeziku tako, kakor da ZiHa« kraliica nemškega jezika v ^r=rd,A!u vTr as te Jur isessrar ljave pri nas več! Za enkrat zadostuje. Eden, ki je vse slišal. kr Celje. V hotelu »Balkan" v Celju gostuje takozvana »Zagrebška damska kapela" obstoječa iz 2 gozdov in 4 gospodičen. Bil sem z j prijateljem v imenovanem ho-_ u» ter sva morala poslušati, kako J,Se te gospodične že jmed večerjo Jbavljaie v nemščini in nemški jezik 5jl uporabljale med koncertom. Do-.1 sem utis, da te gospodične sploh ne xega ieztka ne razumejo, kakor ®h)škega, kar mi je na tozadevno žni natakarica tudi potrdila na*ostno dovolj, da si slovenski hotel more nabaviti slovenske kapele. dneh1 ?lam 8e» kako ie hotelir v prvih dnk . ie Prevzel hotel, se prijazno 8e t občinstvu, delal reklamo in bilo * narodnega Hrvata. Dobro bi * fe bi narodno občinstvo upo- šlevalo razmere v tem hotelu in njega internacijonalni značal, prepleten večkrat z nemškutarjenjem. Včeraj dopoldne sem bi! po opravkih v nemški tvrdki Zangger v Gosposki ulici. Ker sem moral nekaj minut čakati, sem imel priliko, kako je eden pomočnikov napol zgovarjajoč slovenske besede v osornem glasu nahrulil nekega kmeta češ: »Kaj mislite, da so sedaj cene blaga iste, kakor pred vojno, to, kar je poprej stalo 20 vin., stane danes 10 kron." Kmet je mirno poslušal, ter si od strahu ni upal ziniti besedice. Kedaj se bode že vendar enkrat slovensko ljudstvo toliko spametovalo, da ne bode podpiralo zagrizenih Nemcev ier se ne pustilo po nepotrebnem od njih nahruliti, ker je itak dovolj slovenskih trgovin. Potovalec. kr Ljutomer. Zamenjal je nekdo ob času konjske dirke na Cvenu eno kolo (bicikl), ki je bilo pri želarju No vaku shranjeno. Kolo je čisto na novo ponikljano in emajlirano, znamke ,Puch' zelenkasto pisana platišča in zelenkaste držaje, plašč je na sprednjem kolesu dostavljan. Prosi se dotičnika, naj kolo vrne, ali če kdo kaj izve, naj naznani Jožefu Farkaš, sv. Jurij ob Ščavnici, proti dobri nagradi. kr Ptuj — Razmere na mestnem magistratu. Vračujoč se domov po raznih opravkih v Nemški Avstriji, me je nanesla tudi pot v mesto Ptuj. Neverjetno, kako se je vse izpreme-nilo. Nemci so sicer mirni in prilagodili so se že današnjim razmeram. Sel sem po mestu in videl slov. napise na gimnaziji, glavarstvu itd. Ko-nečno sem prišel pred mestni magistrat. Krasna stavba. Na razglasni tabli sem videl nabite razglase in šel sem si jih ogledat — toda ostrmel sem, kajti še sedaj se razglaša tudi v nemščini. Bil sem v resnici vznemirjen in odšel zopet svojo pot. Ko-nečno sem govoril z nekim gospodom trdim Nemcem, kateri mi je rekel sledeče: „Z magistratom smo zadovoljni, saj se še vedno uraduje nemško." Torej gospoda pri magistratu ne pozna naredbe celokupne deželne vlade, katera doioča strogo, da je v kraljestvu SHS uradni jezik v vseh državnih, kakor tudi avtonomnih uradih slovenski, hrvaški in srbski. So li te odredbe samo bob v steno? Gospoda na magistratu povem Vam sledeče: Bil sem priča, ko se je v Nemški Avstriji reklo neki slovenski služkinji »ako ne znate nemško, najmite si tolmača". Za ptujske Nemce, tvrdke itd. kakor tudi za urade izven naše države naj velja isto. Ali še niste bili dovolj bičani, hočete še hujši bič nad seboj? Spomnite se na leto 1908 in na žrtve. Ako nimate slov. uradništva, tedaj ga brzo nadomestite s slovenskim. Če bodete pa postopali tako lojalno, tedaj se oni ne bodo nikdar učili slovenščine. Zakaj — ko jim tega ne bode treba. Kakor sem izvedel je na čelu magistrata vladni komisar veleugledni in zavedni blovenec. Zato sem uver-jen, da se to gotovo dogaja za njegovim hrbtom in apeliram v imenu Slovencev iz slov. Štajerja, da tako uradovanje prepreči za vedno. Kdaj v bivši Avstriji ste dobili na slovensko, vlogo slov. rešitev? Reklo se je vedno uradni jezik je nemški, torej. Nevem, kaj bi rekli nato bratje Srbi? Menda b| bili veseli svojih bratov Slovencev, ki so take mevže. Korsečno pa naj vsak pošten zaveden Slovenec, vsak * urad. ki začenja leztl po starih i,°I,'gosa in konečno naj izve Pfuici-; narodno predstavništvo. — je zagreši?. pa “a| P0}™1’ Lkar kr Matki Pušenjakov]. L'.Eni se Tebi je zelja spolnila, V zemlji domači da truplo lezi." — Blaga njena duša se je preselila 25. junija ob pol 8. uri zjutraj v lepši kraj, kjer ne vlada prevara in zmota. Rodila se je 8. julija 1815 kot hči nadučitelja na Cvenu pri Ljutomeru. Študije je dovršila z zrelostnim izpitom v Mariboru pri čas. šol. sestrah. Usposobljena je bila v Ljubljani. Pri nameščenju ji ni bila sreča mila. Vedno je želela v domači kraj, toda usoda jo je zanesla v Ko- njiški okraj. Tu je delovala 13 let in priljubila se je ljudem, posebno pa mladini. Duh ljudomilnostl in spoštljivosti jo ni navdajal samo med šolskimi stenami, nego jo je spremljal vsepovsod. Ganljiv je bil prizor na postaji, ko se je vrnila njim tako priljubljena gospodična po drugi operaciji na staro učno mesto. Dosti učencev ji je prihitelo 1 uro daleč naproti, ne da bi jih kdo opozarjal na to, in iskren je bil pozdrav, ki se popisati ne da. Dobre volje za šolsko delo ji ni nedostajalo; toda njeni dobrovoljuosti so se ustavljali raznovrstni zadržki. Bolezen ji je nakopala več nego leto neprostovoljne brezposelnosti. Takrat se je kazalo zlato njeno srce doma. Domačinom, kaker naprara vrstnikom je bila popustljiva in prizanesljiva ter prijazna z vsem. Kar se tiče narodnosti se lahko reče: »Dajte nam dosti takih učiteljev in rešena bo prekrasna naša Jugoslavija,11 Predraga Malka, obdajale so Te najlepše dobrine in ro3i se mi oko, če mislim, da Te ni. Prepričana sem tudi, da se veselijo svidenja s Teboj v boljši bodočnosti razne koleginje in kolegi. kr Vodstvo glavnega zastopa „Slavlje“ v Mariboru, Gosposka ul. 38, II. nadstr., prevzel je zavarovalni uradnik in znan narodnjak gospod Fr. Vršič. Imenovani sprejema zavarovanja proti požaru, vlomski tatvini in na življenje ter podaja tozadevna pojasnila. Izvajajte geslo 1 »Svoji k svojim" in zavarujte pri domači slovanski zavarovalnici. kajti ie te bodo imele v Jugoslaviji prihodnjost, kr Izlet na Uršiftb. Mariborska podrugnica SPD priredi v nedeljo dne 13. julija izlet na Uršulo. Odhod v soboto dne 12. julija ob pol 16. uri popoldne z vlakom do Guštanja od tam peš na Uršulo (1700 m) krasen razgled čez slovenski Korotan in Štajerske gore, prenočišče, v nedeljo dopoldne na gori planinska veselica s petjem planinskega oddelka, sodelujejo razna narodna društva. Popoldne odhod na postajo. Provljant se naj vzame seboj. Mariborsko partijo vodi gosp. dr. Brence. kr Preveč obzirnosti v Celovcu. Po nasvetu celovškega škofa je bila nedavno vojaška maša na dvorišču jezuvitske vojašnice mesto na trgu, kar je škof, ki ga dobro poznamo, storil iz gole zagrizenosti. Saj on sam niti danes slovenščine ne razume in mu mons. Podgora prevaja pastirska pisma, da se bi si bil za 100.000 svojih škofljanov že zdavnaj moral njih jezika naučiti. Našim vojakom se pa njih slovesnosti ni treba sramovati, kakor se Celovčani ne sramujejo moke in masti, ki so jim jo naši vojaki prinesli. V resnici Celovec dandanes tudi vse drugače sodi, kajti pravi njegovi hujskači so odšli preko demarkacijske meje in ondi stradajo in golaž po 50 K plačujejo. Naši vojaki naj pa ljudstvu pokažejo, da so oni in slovenski del del Koroške gospodar v deželi, ne pa tista inteligenca, ki je v Stimcah, Tagblattu in Klagenfurtarici na neza-šlišan način Jugoslovane blatila, a se sedaj ne brani jesti jugoslovanskega kruha. Vojaki, tako poniževanje bi bilo pod vašim dostojanstvom in častjo 1 kr Borovlje. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda so mnogo-brojni kresovi z naših gor in hribov po celem Rožu daleč naokoli naznanjali, da je ta zemlja last Slovencev in da ti Slovenci gorijo v ljubezni do Jugoslavije. Tudi Borovčiči niso zaostali v tej gorečnosti. Zapalili so dva kresa na Dobravi. Glavni, pri katerem so se zbrali tudi naši narodni uradniki, je gore! na posestvu puškarskega dobavitelja g. I. Sornika, kojega hčerka je za jugoslovanske invalide nabrala 200 kron. kr Borovlje. Nadzorstvo nad puškarsko zadrugo in državno obrtno in strokovno šolo za puškarijo jo prevzel g. ing. dr. Jeločnik, ki je pri svojem prihodu na veliko veselje vseh puškarjev naznanil, da je preizkuše-valnica za puške in s tem tudi puškarska obrt zopet otvorjena. Obenem je g. major tudi obljubil, da hoče V3e svoje moči in svoj upliv zastaviti za prospeh in procvlt-puškarske obrti v našem trgu. kr Spodnji Rož. Prehranjevalne razmere so se pri nas, odkar so nas združene jugoslovanske čete rešile izpod boljševiško-nemškega jarma, zelo zboljšale v največje zadovoljstvo vseh slojev, zlasti mnogoštevilnih delavcev v Borovljah in njih okolici. Prej mnogokrat pičlih količin, ki so nam bile nakazane po kartah, sploh ni3mo dobili; zdaj vsak lahko kupi masti in moke, kolikor se mu zljubi. Gospod okrajni glavar, vladni svetnik Župnek, nam je preskrbel tudi petroleja in sladkorja in drugih potrebščin v izobilju. Z ozirom na previsoke cene vina bi bilo želeti, da nam g. svetnik poskrbi tudi uvoz piva. Resni dogodki na Reki. Italijani z ročnimi granatami na Francoza. — Žrtve. — Francosko brodovje strelja. Reka, 8. julija. V nedeljo zvečer so hoteli italijanski vojaki in reški dobrovoljci navaliti na francosko bojno ladjo »Sacalave" ki leži usidrana pred molom „Zich^“. Francoska torpedovka je otvorila ogenj ter je obležalo na mestu več mrtvih in ranjenih. Nato je odšel oddelek italijanskih vojakov v Porte Berož, kjer se nahaja francoska baza za oskrbovanje francosko ogrske vojske. Tam so Itaiijani navalili na francosko stražo, ki je obstojala iz 20 Anamitov. Y boju Je padlo 6 Anamitov, druge pa so ujeli. Na italijanski strani je bilo več mrtvih in ranjenih. Izgredi so trajali pozno v noč. Ponovno je treba povdariti, da so bili Italijani postavljeni v gostih oddelkih po vseh mestnih nlicah. Reški dobrovoljci pričakujejo močna ojačenja iz Italije, ki naj bi imela nalogo pregnati francosko preskrbovališče iz Reke in se tako osvoboditi francoske vojske. Te dni so opazili na Reki več komu-nističvih elementov iz Budimpešte, o katerih domnevajo, da so v zvezi s krvavimi izgredi. (Po Ldu) _ Podrobnosti o nedeljskih izgredih. Reka, 7. julija. O raških dogodkih se odoznavajo nastopne podrobnosti: Vse reško meščanstvo je bilo že v naprej uverjeno, da je proglas generala Graziolija imel samo namen, namignili k nadaljevanju proti-francoskih izgredov. Včeraj v nedeljo so se ponovili krvavi dogodki. Kot običajno so izzvali izgrede pocestni elementi. Ko je tolpa napadla Francoze, so priskočili na pomoč italijanski vojaki. V raznih delih mesta je nastalo močno streljanje. Od posameznih strani so se čule eksplozije ročnih granat. Nekatere eksplozije so se čule tako, kakor da bi pričeli streljat! topovi. Na Anamite so streljali z revolverji in puškami. Anamiti so izstrelili eno salvo v zrak in to je dalo glavni povod italijanskim vojakom, da so se vmešali v boj. Tolpa je pregnala Anamite v skladišče in začela vanje metati ročne granate. Mnogo Anamitov je bilo ubitih ali težko ranjenih. Pozneje so odpeljali ranjence v bolnico. Nekega Francoza so ubili in kakor domnevajo, vrgli v morje. Nekega drugega Francoza pa so Italijani pobiii na tla in vrgli na tir pred tramvaj. Italijanašl so streljali tudi ir, hiš na Francoze z revolverji In puškami. V nekem delu mesta so bili štirje Anamitju brez municije in so se morali zaradi tega udati. Italijani pa so jih pobili. Med Italijanaši se govori, da je adjutant znani kapitan arditov Venturi povzročil prvi pokol med Francozi s šestimi ročnimi granatami, ki jih je vrgel vanje. Da je bila komedija Še večja, so Italijani privlekli na ulice celo oklopne avtomobile s pretvezo, da vzdržujejo red in mir. Na ljudi, ki so hoteli skriti v hišah Francoze, so Italijani streljali. Danes se govori na Reki, da bo priplulo francosko in angleško brodovje in da bo mesto vojaško okupirano. (Ldu) Protest jugoslovanske mirovne delegacije. Pariz, 8 julija. (Pos. poročilo.) Jugoslovanska mirovna delegacija Je izročila predsedniku Clemenceauju oMirno noto, glede najnovejših reškili dogodkov ter ostro protestira proti delovanju sedanjega „Conslglio Nazionalew, kateri nosi čisto privatni značaj in ne izraža volje naroda na Reki. — Jugoslovanska delegacija zahteva, da se „Consiglio Nazionale44 takoj razpusti in so imenuje med-zavezniška komisija, ki naj prevzame mestno upravo. Zagreb, 8. julija. (Izv. por.) Vsi zagrebški listi obširno razpravljajo o najnovejših italijanskih izgredih proti Francozom ter se vprašujejo, kaj se zgodi z reškim jugoslovanskim prebivalstvom, ko Francozi in zavezniki zapuste Reko. Zagreb, 8. julija. (Izv. poročilo.) Glasom privatnih vesti Iz Reke je priplulo v reški pristan 20 francoskih torpedovk. Reka, 8. julija, (izv. por.) Po pobesneli italijanski tolpi povzročena škoda še ni povsem dognana. Samo reška „Narodna čitalnica*' ima nad pol miijona kron škode. Razbite so vse šipe in vse polomljeno. Francija in reški dogodki. Pariz, 7. julija. (Pos. por.) »De-mokr&tle Nouvell« kratko karaktlzira način pisave italijanskega časopisja povodom prvih vesti o reških dogodkih ter kritizira njega netaktni nastop, — Splošno je vse francosko časopisje glede reških dogodkov zelo rezervirano in se ne spušča v nikako nepotrebno polemiko z italijanskimi listi. Dogodek večinoma samo registrira. Polet preko atlanskega oceana. V 109 urah 12 min. — okoli 11.000 km. New York, 7. julija. (DKU-Brez-žično.) Zrakoplov j,R 34“ je v 109 urah in 12 minutah preletel ocean. (Ldu.) Pariz, 7.julija. (Pos. por.) Zrakoplov „R 34“ je srečno, ob najlepšem vremenu Izvršil zračni polet preko atlanskega oceana v New York v daljavi okoli 11.000 km. Dne 2. julija ob 2^48 zjutraj je major Scott poletel iz pristanišča Eeast Fortuna (severna Britanija) sprva v smeri proti Irski. Zrakoplov je vodil major Scott. Opremljen je bil z brezžično postajo in na morju sta ga spremljale dve angleški križarki. Začetkoma je plul z brzino 72 km na uro, pozneje 55 do 59 km. Od Irske je vzel direktno smer proti Novi Britaniji (St. Johms), Halifaxu — V NewYork je zrakoplov priplul dne 7. t. m. dop. Morsko daljavo od Irske do St. Johmsa je napravil v 51 urah, 'til & dn Navodilo za cvetlični dan/ Kot navodilo, kako je prirejati evt! tlične dneve, naj služijo sledeči praktični podatki. V vsakem kraju naj se osnuje odbor žen, deklet in mož brez razločka prepričanj. Na prvi sestanek naj jih pozove župan ali kak drug ugleden mož dotične občine (nadučitelj, trgovec, uradnica, uradnik, jurist a. p.). Na sestanku se odbor popolni z ženami in možmi po nasvetu prisotnih tako, da so zastopane vse stranke in vsi sloji. Celotni odbor izvoli načelnika ali načelnico ter blagajnika. Nato se povabi na sodelovanje čim več deklet (gospodičen), ki se zbero dne Ifo /°b ?' ali *iutr*i v osrednji » v županstvu ali v župnišču ali v soli), kjer dobe legitimacije, da so pooblaščene pobirati prostovoljne prispevke in darila na korist našim invalidom. Dekleta (gospodične) prinesejo s seboj v koških cvetlice in večjo lahko steklenico, na katero prilepijo napis „Za invalid el" Nato gredo na ulice in po hišah prodajat cvetlice; skupila mečejo kupci sami v steklenice. — Kadar je steklenica polna, sc nabiralka vrne v osrednjo pisarno. Tam steklenici odbijejo dno, preštejejo denar ter zapišejo vsoto poleg nabiralk nega imena. Sodelujoče dame in gospodje sortirajo bankovce, drobiž in znamke (vedno po 10® komadov v en snopič ali zavoj). Po odbitku morebitnih troškov je poslati skupni skupiček na naslov: Oddelek za socijalno skrbstvo (za vojne invalide) v Ljubljano. dn Carina in gospodarstvo. Včeraj objavljen članek „Carina in gospodarstvo" je spisal g. Fr. Zelenik, kar je žel pomotoma izostalo. dn Operetno gledišče v Zagrebu. Zagreb, 8. julija. (Izv. por.) Na intencijo mestne občine zagrebške zgrade v Zagrebu novo gledišče za opereto in umetniški varietč, Ravnatelj gledišču postane ravnatelj opere Albin. dn Tovarne za papir v Nemški Avstriji brez obrata. Med čehoslo-vaško in neraško-avstrijsko vlado obstoji kompenzacijski dogovori glede papirja in premoga. Ker pa je Nemška Avstrija dobila le 26 odstot. določenega premoga, je morala večina tovarn za papir začasno ustaviti obrat. dn Nemški dijaki proti latinici. Dunajski visokošolci so sklenili, da zahtevajo od akademskega senata, naj ne bodo doktorske diplome več izvršene v latinici ampak v gotskih črkah. dn Aretacija meranskega župana. Italijanska okupacijska oblast je aretirala župana v Meranu, ker je verižil z občinskim blagom. Italijani se pri tem sklicujejo na avstrijske postave! dn Oddelek vojaške iutendance za nakazovanje pokojnin invalidom vdovam in sirotam padlih in pogrešanih vojnikov v Ljubljani na Friškovcu se začne celiti v pondeljek dne 7. ju lija 1919 v realko za dež, dvorcem, pritličje, desno. Po ureditvi se bode v novih prostorih zopet začelo uradovati za stranke v torek, 8. julija t. 1. in sicer za invalide kakor do sedaj. dn Odbor koroških beguncev naznanja sledeče: Ker se ponovno javlja mnogo koroških beguncev, ki na nage pozive v listih prej niso po slali svojih naslovov, opozarjamo, da je treba pridejati vsaki prošnji za podporo potrdilo župnijskega ali občinskega ali sodnijskega urada, da je dotičnik res bil begunec in kako dolgo; to je potrebno, ker rdzni ljudje, ki niso bili begunci, skušajo od odbora doseči podpore.Nadalje naznanja odbor, da se delijo samo denarne podpore za čas begunstva. Obleke, obuvala In perila odbor ne more poskrbeti. Prošnje za državno podporo mora vsak begunec sam vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu. Škode, nastale vsled vojnih pohodov ne poravna odbor s podporami, temveč naj jo prizadeti javi dotični komisiji na Koroškem. Pisma in prošnje naj se naslavljajo do 20. t. m. na Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4, po 20. juliju pa naj se pošljejo gosp. blagajničarjn dr. Janku Arnejc, žnpniku v Žrelcu na Koroškem. dn Vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno vsem domačim, od katerih ne dobimo že dolgo nika-kega poročila In tudi oni od nas ne, naznanjajo, da so še živi in zdravi ter jim pošiljajo nebroj srčnih pozdravov iz Korotana, fantje slov. plan. polka, 2. čete, od posadke na gori Sv. Mihaela nad Mostiščem: kad. asp. Sadar Adolf, četov. Tavčar Joško, Selca, efes. Pfajfar Joško, Selca, Razberger Franc, St. Rupert in strelci: Novak Franc, St. Rupert, Burnik Franc, Stara Oselica, Smrekar Pavel, Št. Pav^l, Sajč Jaka, Mirna peč, Hren Franc, Kandija, Zajec Franc, Vel. Račna, Okorn Jože, Besnica, Jurkovič Jože, Banja Loka, Pristov Franc, Radovljica, Rupert Ivan, Bohinjska Bela, Bauer Jože, Kuželj, Meglič Miha, Lom, Tepina Franc, Jezersko, Pavše Ivan, Brezje pri Rž. D. in še mnogo drugih. dn Kdo ve knj? Kdo od vračajočih se ruskih vjetnikev ve kaj o mojem sinu Karolu Tanko? Bil je trgovski sotrudnik, ki je zadnjikrat pisal 5. avgusta 1917 iz Omska v Sibiriji. Blagovoli naj se sporočiti njegovemu očetu, naslov: Franc Tanko, Ljubljana, Karlovška c. 12. Ljubljanske vesti. 1 Draginjo mesa bi se dalo odpraviti na ze’o enosiaven način in bi bilo brezvestno izkoriščanje revnih širokih mas mahoma odstranjeno, ako bi le ljudstvo to samo hotelo. Ne kupimo recimo 14 dni princlpiielno nobenega mesa. Biti brez mesa 14 dni gotovo ni tako zelo hudo, ker imamo hvala Bogu v Jugoslaviji izvrstnih živil dovolj in toraj nadomestila za meso v izobilju, in sicer izbornega nadomestila! De loma si je občinstvo na trgu na sličen način že samo pomagalo in glej: danes, vabijo mesarji kupce k stojnicam, medlem ko se je predtem dobilo pri njih le „po protekciji" kak košček govedine in še takrat te je mesar ali pa njegova »boljša polovica" precej surovo nahrulila . . . Danes, ko ponujajo mesarji za kilogram žive teže dobro rejenih goved komaj štiri do pet kronic, prodajajo pa po 14 kron, bi bila dolžnost naše vlade, da stori temu brezprlmernemu navijanju cen in odiranju ljudi energično takoj konec! Saj gospoda pač lahko plača, revežu pa po njih mnenju menda mesa niti treba ni. .. Preostane nam torej edinole samopomoč: Ne kupimo vsi brez izjeme, prihodnjih štirinajst dni niti'koščka mesa in nad pos!ed’co bodo strmeli — mesarji 1 Videli bodete, da bo meso takoj približno za polovico ceneje in tudi dovolj ga' bo . . . 1 Zavednost Slovencev. Ne verjetno ali resnično je, da posamezni slovenski trgovci ne izpolnjujejo svoje dolžnosti v naši svobodni Jugoslaviji. Prepričali smo se v tem oziru že večkrat pri oddaji poštnih paketov in pisem, da se še nekateri slovenski trgovci niso odrekli nemščini. Seveda se gre za kupčijo, pri kateri so narodni interesi v zadnji vrsti. Dokler je na Hrvatskem že pred 10 leti bilo določeno, da se imajo vsa krajevna imena le samo hrvatskl pisati, seveda tudi uradno, — katero naredbo so celo za časa vojne spoštovale vojaške oblasti, imamo v Sloveniji, seveda Ljubljana ni izvzeta, še "vedno trgovcev nemškutarjev. Na paketih in pismih se še zmiraj bere: Absender X. Y. Laibach in naslovi na posamezne tvrdke v Jugoslaviji se glasijo seveda popolnoma nemško kakor: Herrn U. U. Marburg, Cilli, Pettau,— mogoče radi tega, ker omenjena me sta v slovenskem jeziku nimajo imen. Komentar nepotreben! Za nas Jugo slovane je to več kaker sramota. Dotične gg, trgovce, katerim narodna samozavest na noben način ne gre v glavo, opozarjamo, da če že z Nemci dopisujejo v nemščini, vsaj zunanji obraz takih dopisov treba da nosi slovenski karakter. Nemci, kateri se obračajo na Ljubljano, delajo to najbrž iz trgovskih razlogov, in če jim že slovenski trgovci ugajajo in strežejo z nemškim dopisovanjem, se jim vendar v svoji lastni hiši ni treba bati, da si ne bi upali vsaj naslove pisati v slovenskem jeziku, kakor se to za našo svobodno Jugoslavijo spodobi?! Če se ne bodo v kratkem spametovali, prinesemo prihodnjič polna imena tistih »zavednih" Slovencev trgovcev, katerim je ie kupčija, narodna zavednost pa deseta skrb — merodajna in bodemo na tak način posredovali, da se jih varujejo vsi Jugoslaveni, in da si potem iščejo stika edino le z Nemci, njihovimi prijatelji. — Slovenska samozavest kje si?! Vzdrami se! 1 Lastnovoljvo povišanje pristojbine dimnikarjev. Pripetilo se nam je, da nam je povišal dimnikarski pomočnik v teku dveh mesecev dvakrat pristojbino za očiščenje malega štedilnika in sicer od 1 krone K 1-40 do 2 K. Pri prvem povišanju smo plačali brez ugovora zahtevano pristojbino, ko pa smo drugič upravičeno ugovarjali radi povišane pristojbine, nas je dimnikar nesramno nahrulil, češ, da izpod 2 K sploh ne bo ometal. Vprašamo pristojno oblast, ki določa tarife za dimnikarske posle, kak smisel ima sploh določitev pristojbine, ako posamezni dimnikarji po svoji lastni volji zahtevajo pristojbino in jo zvišujejo, kadar se jim zljubi, dimnikarsko zadrugo pa, če nima toliko moralnega vpliva na svoje člane, da bi mogla že vendar enkrat preprečiti dogajanja takih neupravičenih in predrznih nastopov svojih članov napram strankam. Za vsako malenkost vendar ne moremo letati na sodnijo, toda končno nam ne bo preostalo druzega, kakor da brezobzirno naznanimo takšne predrzne neotesance obrtnemu razsodišču. Prizadeti. 1 Nered na ljubljanski telefonski centrali je vkljub raznim pritožbam še vedno velik. Včasih je treba zvoniti po cele minute, predno se oglasi milostljiva gospodična. Predno pa se dobi priložnost naročiti inter-urban, mine zopet par minut. Opozarjamo g. poštnega ravnatelja na ta nered in ga v javnem interesu prosimo, dc stori vse potrebno v svrho rednega poslovanja v centrali. 1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice0 je v sredo 9. t. m. Odbor. 1 Gospodu Milanu Hočevarju. (Odgovor na njegovo „ Poslano" v blov. Narodu.) Kar je »Jugoslavija** pisala o tem gospodu, je vse res in onLSe^ai, ,ak0 zav!ia in taji. Tistih 2000 K, kr mi jih ponuja, pa naj raje porabi v poplačilo svojih dolgov, saj j? med drugim tudi meni že nad leto dni dolžan še nad 500 K za oglase v Tedenskih Slikah, ki jih pa nikaker ni mogoče iztirjati. Anton P 6ne 15. julija v občinak Krško nKxv ’ V sredo, dne 16. julija v »l. j*1 Bnčka in Škocijan. 10. V toki »*• 22- julija v občinah Trebnje ^ Mirnapeč. 11. V sredo dne 23 ju-2J,Viobčinah Šmihel-Stopiče. 12. V eirtek, dne 24. julija v občinah ^ečna in Toplice. 13. V torek, dne lulija v občinah Semič in Kot. 14 ir m Sredo» dne 23 julija v občini Vici! ,15, ^ četrtek, dne 30. julija v le h ^d^e^ce' Pregledovanje se vrši slab uS°dnern vremenu, v slučaju nei«^3! Vremena se preloži na poz-daial Vinarski nadzornik bode nJ !ja licu mesta vinogradnikom vitin 1 5 ‘n poučila v obdelovanju drnrJu 0v’ zatiranju škodljivcev ln t 8tr°kovnih vprašanjih. Kraj sestanka se določi z oklicem. Draur ^zr°ki draginje. „Matin“ raz-coru ? vzrokih draginje na Fran-^ sem in 0 sredstvih za njih odpravo, vsem iša sred3tva bi bila, da se bnri- Producentom dovoli zopet svo-xA,°na. Produkcija, da se vpostavi na Anicah in na morju red, da se i.. ejo vse rekvizicije, gospodarski konzorciji in monopoli, kakor tudi vpaka protekcija in prohibitivni carinski z*Stern. Najbolj potrebno pa je pridno delo na vseh poljih in strokah. g Parobrodno društvo ,Adrija* V Italijanskih rokah. Dve italijanske banke sta kupile večino delnic parohi brodnega društva „Adrija“ na Reki in tfj1 |jja*ajc° tudi to podjetje postalo ita- „ e8 ItaWJa in jugoslovanski trg. ", ..ec poročena <■§>— cina 29. junija 1919 Globasnica, tforoška. Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice ele^trote^ni^c Izdelki S¥etO¥nih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Sirite med narod sledeče knjige in brošure: ir ir koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. .. j^°SJavjc o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje ) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom! Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah. »Narodna knjižnica'1. Snopič 1 in 2. Bilenlina Bednika izbrani spisi. Cena 3 krone. Natisnila in založila czna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Umnika s tem, da aa spoznamo l Naročite takoj I Gosposvetsko polje naše Kosovo I X X Dr. Bogumil Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil Ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919« Natisnila In založila »Zvezna tiskarna** v Ljubljani. ■ ''= Cena 2 kroni. - ——... Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom ententO' o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze.- Brošuro raz-21 ■m.ed ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, EV' ?p*'“ naro5e J* i?odo1v' dobe na vsakih W izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška Je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! ISS KS K2 Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do svoje zemlje! Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (27. nadaljevanje.) Kako čudno bitje je bila Marija! Bila te ko- J *iltr keta po nagibu, nezavedno nenravna v svojih na-gnenjih, malone orijentalska v svojih poltenih idejah, a pri tem tako ljubka, da io ie vsakdo rad imel. Bila je že po naravi dogodljaj jo je bil h. ki že pozna pomen strasti jemaiSKa v svojin puucmu mcjn«, bka, da jo je vsakdo rad imel. vi zaljubljepa iti njeni egiptovski izpremenil iz dekleta v žensko, Na nesrečo so njenega duha pokvarije pepri- ' 1 t« 1' *•j l- ^ -4-1 ^ merne knjige, ki jih {e skrlvši dobivala njena služabnica Neža, in mnogi rjenih nazorov o ljubezni in ljubimcih so izvirali iz nemoralnih francoskih romanov. Po kosilcu me je Marija popeljala v svojo sobo in tamkaj me je dobesedno bombardirala z vprašanji o mojem bratrancu. Smejala sem se temu, kajti nikdar si nisem mislila, da bi bil on take vrste človek, ki bi si mogel osvojiti domišljijo kakega mladega dekleta. »Draga Marija, želim, da bi nekaj zame naredili,« je prosila, ko mi je položila svojo lepo glavo na ramo. »No ... kaj pa, ti abotno dekle?« sem vprašala, »Vi se udeležite dijamantne poroke svojega starega očeta in stare matere,« je odgovorila. »In jaz veni, da bo tudi Rudoti tam. Prosim, povejte mu, da mu nekdo, ki ga ljubi, pošilja prijazna pozdrave. »Kaj takega pa m storim,« sem odvrnila. »Praga ipoja, taki volkovi kakor Riudoif samo požro taka mala jagneta kakor si H, Zagotavljam te, da v res njpi ni tisti junak, kakof si ga predstavljaš, pač pa brezsrčen, lahkoživ človek«. »Tega ne verjamem,« je vzkliknila. »Na vsak način mu izročite moje sporočilo.« jaz nisem hotela še nadalje poslušali njenih budalosti, in ko sem se poslavljala, sem ji pogledala strogo v obraz ter ji rekla: »Veš, ko Se vrnem zopet nazaj na Dunaj, upam, da si boš pregnala Rudolfa iz glave. Veruj mi, »draga Marija,« oh ni vreden resnega vpoštevanja. Kmalu sem pozabila na te zadeve Marije Vet čere, ko pa sem se vrnila za nekaj dni na Dunaj, sem prejela od nje pismo, v katerem me je vprašala če bi mogla priti k meni na čaj. Sporočila sem ji, da me bo veselilo in Marija je prišla s stre-žajko ob določenem času v hotel. Popolnoma sem pričakovala slišati Rudolfovo ime v prvem hipu, ko sva bili sami, a v veliko moje začudenje ga ona ni omenila; mesto tega pa mi je pripovedovala vse dunajske govorice, in bila *pm vesela ob misli, da je njena zatelebanost v mojega bratranca pri kraju. P Nudim fino francosko in dalmatinsko Olje slivovko pristno rum 40% in vsakovrstno špecerijsko blago na debelo. GREGORC & VERLIČ, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo žel. 7. Priporoča se tvrdka: JOS. PETELING Ljubljana, Si. Petra nasip št.7 ob Ljubljanici. Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Tečja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade. Čevlje na debelo Priporoča tvrdka Aleks.* Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Josip Jug stavbeni ln pohištveni pleskar ln ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmersa cena. Za vsa Izvršena dela jamčim 2 leti. Angleška čudatvorna mast Velika zaloga vsake vrste čevljev lastnega izdelka. Razpošiljam s poštnim povzetjem po celem kraljestvu. Kupimo dobro kulise za ohranjene srednje velrk oder in nekaj ducatov gostilniških stolov. Ponudbe na upravništvo tega lista. VREČE hladi, čisti, mehča izvlačl tuje tvarine, prepreči zastrupljen j e krvi ln operacije. Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8-8o za 1 dozo. Lekarna Thlerryja v Pregrada, glavna zaloga v Ljubljani R. SUŠNIK, Marijin trg štei. 5 in vse druge lekarne. Pšenični škrob vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). JiMNL Ljubljana .'red odhodom me je Marija prosila za dovoljenje, da napiše neko pismo, ki ga je potisnila v kilogram po 35 K, razpošilja po pošti v zavo- jih po 10 kg JOSIP JUNC svoj muf, ter me je še naprosila, da jo spremim do kočije. »Samo za še en poljub,« je dejala. Ko sem se poslavjala od nje, sem jo presenečena videla švigniti k nabiralniku pri hotelu in vreči Novp mesto. Pri večjem odjemu znaten popust. vanj pismo, ki ga je bila napisala zgoraj; nato me je še enkrat v naglici poljubila in odšla. Drugi dan sem prejela od Marije pismo. »Dovoli, prosim, da te pridem obiskat,« je pisala. »Imam ti zelo veliko povedati.« Ker sem bila povsem sama, nisem bila proti njenemu obisku, in zbok tega sem pisala baronici z vprašanjem, Če bi mogla Marija prebiti večer pri meni. Tisto noč je bila Židane volje; plesala je po sobi, me poljubljala v presledkih, dokler se ni polagoma umirila in sedla poleg mene. »A’i morete obdržati zelo, zelo veliko skrivnost?« me je vprašala. Nasmejala sem se, ko sem pomislila, čigave skrivnosti sem nekoč obdržala zase. ^Mislim, da morem.« »Ne da bi kdaj komu povedala l« »Tedaj pa poslušaj. Dajte, Marija, da vas trdo primem za roko ... kako ste prijazni, kako ... sedaj pa pričnem. Navsezadnje sem se spoznala z Rudolfom. Nisem mogla živeti brez njega; navdajal je vse moje misli, in jaz sem mu marala povedati vse, kar čutim.« Zdrznila sem se. Kaj mi pove v naslednjem hipu? Toda mogla sem samo reči: »No, Marija, in potem?« »Pisala sem mu,« je nadaljevala. »Povedala sem mu, da ga ljubim in da je moja najsrečnejša želja, da bi ž njim govorila. Ali mi more dovoliti razgovor? Pismo, poslano poštnoležeče pod neko številko, ti pr’š!o do mene.« »In Rudoif?« sem vprašala, ne vedoč ali bdim ali sanjam. »Rudolf mi je odpisal,« je odvrnila Marija. »Sporoč i mi je, da bo vsako noč o polnoči čakal izvošček v S tezij rs