Posamezna štev. 60 vin. Poštnina pavSalirana. Sev. 47. v uomiani, v pelek, fine 27. Februarja iB2Q. Leto KLVm. »SL O VENE C« vetja pa poitt m ne strani Jngo- ■Uvt)e in t Ljubljeni; na salo leto nprej. & 100— aa pol tok m .• n 35— ■ UrtMi « 30— „ .. n rooekfietno K140-- be Sobotna izda]a: ss Za oeio lato.....K 20— n taoienurtvo. ... „ Inserati: Knostolpna petitvnrta (SO mm Stroka in 3 mm visoka ali nje prostor) n enkrat ... po K 2"— uradni ra iglast, poslana itd« .... po K i M narožfln and 10 objav popust. Hajmanjil eglas 59/9 mm K6*-» I shaja vsak dan lsrzemil po nodeljek in dan po praznik«, ob 3. ari ujntrat IV Orednifitvo Je ▼ Kopitarjevi ulloi Ste*. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; neiraaklraM pisma k« ne ■prejemalo. Dredn. telef. štv. 80, nprarn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Nm>£ predsednik deželne vlade za Slovenijo prevzel posle. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hnm. ljubljanske it. 650 sa naročnino ln št. 349 za oglase avstr. in češke 24.797, oflr. 26,511, bosn.-horo, 75«i LDU Ljubljana, 26. februarja. Njegovo Vjsočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander jc blagovolil odobriti ostavko dr. Gregorja Žerjava kot predsednika deželne vlade za Slovenijo in imenovati za predsednika tc vlade dr. Janka Brejca. Predsednik dr. Brejc, ki ima poverilo, da ministrstvu stavi predloge glede nadaJjnc sestave deželne vlade za Slovenijo, je prevzel posle dne 26. februarja 1920. Predsednik deželne vlade bo, kakor sfišhno, šc danes povabil Jugoslovansko demokratično stranko in Jugoslovansko socialdemokratično stranko, da podaio izjavo, ali so načeloma voljne sodelovati pri sestavi deželne vlade. Ako se zato izre-četc, bo sklical stranke k pogajanjem, Simpatično pozdravljamo tudi njegove prve ukrepe, ki jih je storil takoj prvi dan v obrambo zakona in pravice nasproti absolutističnim ukrepom svojega prednika, Odstavil jc predsednika Gospodarskega urada za stvarno dcmobilizacijo, g. dr. Pe-stotnika, ki ga jc nastavil g. dr. Žerjav in ki je zadnje dni razprodajal dragoceno stvari samo zato, da jih je prodajal, Sistiral jc vse samolastne ukrepe g. dr. Žerjava v stanovanjskih zadevah, da sc izvrši revizija. Sistiral jc samovoljno na-redbo, s katero je g. dr. Žerjav izpremenil naredbo Narodne vlade SHS v Ljubljani glede uprave Kranjske deželne banke in samovoljno naredbo dr. Žerjavovo glede izpremembe statuta iste banke. Postavil je prejšnje urade v svoje funkcije; da. bo o njih sklepala celokupna deželna, vlada, v kar bivši predsednik deželne vlade sam ni bil upravičen. Naročil jc, da se mu predloži tabula-ričen seznam razpuSčenih občin.',kili odborov, da se prepriča, v kolikor je bilo v tem oziru ukrenjenega iz stvarnih in koliko zgoli iz strankarskih razlogov. Pravica in zakon! Konec absolutizmu! Zidge - ponarejevalci 4 židje aretirani na Dunajn, Dunaj, 26. februarja. (Izvirno.) Tukajšnja policija jc zaprla štiri Žide, ki so ponarejali jugoslovanske kolke za tisočake. Pri njih bo našli 1500 ponarejenih kolkov. Lesna indzisirijsiia Najvažnejši vir dohodkov v Sloveniji so gozdovi in samo gozdov, ki spadajo pod agrarno reformo, jc okoli 150.000 ha; po sodbi glavnega poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji, g. dr. Lukana, se da iz agrarnoreform-mh gozdov na leto posekati za najmanj 100 milijonov kron lesa. To je bogastvo Slovenije! Pred vojno so v mnogih delili Slovenije izkoriščali naše gozdove tujci, Italijani; glavnega dobička niso bili deležni posestniki gozdov, ampak italijanski icfsni trgovci. Zato jc sedaj treba paziti na to, da. bo bogastvo prirode Slovenije vir za blagostanje domačega prebivalstva in ne inozemcev. Namen agrarne reforme je predvsem, dati zemlje tistim, ki je nimajo ali je imajo premalo in jo žele, v ta na- j men razdeliti veleposestva in pomagali kmetskevnu prebivalstvu sploh. Glavni poverjenik pa ima o nalogi agrarne reforme očividno nekoliko clruge pojme. V Ljubljano je sklical zastopnike lesnoindustrijskih družb in velikih denarnih zavodov na enkelo; na tej enkeli so se posvetovali, kako bi osnovali karte! nekaterih lesnoindustrijskih družb in velikih denarnih zavodov, ki bi dobili monopol za neomejeno izkoriščanje nc samo agrarnore-formnih gozdov, ampak bi s svojo silo dali čutiti tudi drugim gozdnim posestnikom, Žagarjem, delavcem, voznikom, stavbnim obrtnikom in malim lesnim trgovcem. Veliki lesni trgovci so si že določili kraje, ki naj jih posamezne družbe eksploatirajo. Njihovo načelo da ne bodo konkurirali ne pri zasebnih posestnikih gozdov, nc pri a g r a r n o r o f o r rn n i h gozdovih. To se pravi: Pritiskali bodo cen c lesa pri kmetih in od prodajnih cen, ki bi jih povišali, sami utaknili v žep, iz agrarnorefornmih gozdov pa bi nu škodo države zopet delali dobičke člani lesnega kartcla. Tega — skoro bi rekli velikopotezno verižniškega — načrta so se opri jeli veliki lesni trgovci in veliki denarni zavodi s tako vnemo in ncvčako-no naglico, da sta si ta dva činitelja že prav nevoščljiva, kdo da bo iz največ- jega bogastva Slovenije ugrabil glavni delež. Zdi se, da se bodo vendar zedi-nili, ako jim tretji čini tel j, to je vlada, ne prekriža prelepih računov. Nikakor ne stojimo na stališču, da bi veliki denarni zavodi ne smeli iskati dobička in plodonosno uporabljati svojega kapitala, d a ne bi razne lesne družbe nc smele iskati poštnega zaslužka. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi sc največji vir bogastva. Slovenije monopolizmi! razmeroma mali družbi posameznikov, široki sloji naroda pa naj bi pobirali samo drobtine in država, ki potrebuje v svrho ureditve svojih financ, naj bi skoz prste gledala in se zadovoljevala z manjšimi dohodki na korisi, posameznikov. Načrt, kakor ga snujejo pod vodstvom glavnega poverjeniku za agrarno reformo v Sloveniji, lesni vele-tržei in banke, pa tudi najmanj ni v skladu s cilji, ki jih mora zasledovati agrarna reforma. Kot odločni zastopniki zadružništva smo tudi odločno zato, da imajo od agrarnore forumi h gozdov koristi trojni činitelji: domači kmetje in mali posestniki, ki so v kraju agrarnore-formnih gozdov, lesne zadruge in pa država. Kako se odškodujejo dosedanji posestniki agrarnoroformnih gozdov, je drugo vprašanje, o katerem tu ne razpravljamo. To naj ima pred očmi glavni poverjenik za agrarno reformo v Sloveniji, ako hoče svojo nalogo dobro in pravično rešiti in zanj agrarna reforma ni sredstvo, da prevelika posestva posameznikov preidejo v drugi obliki zopet v posest posameznikov. e Poslanec dr. H o h n j e c je v imenu štajerske Kmetske zveze ~2A. februarja poslal na finančnega ministra dr. Vel i zarja Jankoviča to-le interpelacijo: Med kmetskim ljudstvom jc zavladalo veliko razburjenje, ker davčni uradi pri zamenjavi staro-avstrijskih markiranih bankovcev v veliki meri zaplenjujejo oziroma pridržujejo tisoč-kronske bankovce, češ, da so koleko-vani s potvorjenimi kolki. Tako se je na. primer zgodilo, da. je davčni urad v Mariboru dne 23. februarja pri držal neki kvnetski mladenki od 51 tisoč-kronslcih bankovcev kar 43 komadov, ker baje niso veljavni. Nekemu kmet- skemu posestniku so dne 23. februarja pridržali od 13 komadov tisočkronskih bankovcev kar 7. Dvignil jih je pred tednom v banki. Banka se izgovarja, da nc more trpeti škode, kmetu pa so jih vendar odvzeli. Takih slučajev je na stotine po Štajerskem in po celem slovenskem ozemlju. Nekateri ljudjo bodo s tem gospodarsko uničeni. Mnor ge bo to gnalo v obup. Interpelant vpraša finančnega ministra., če mu je znano, zakaj prejšnji finančni minister ni takoj ob začetku markiranja dal uradom, denarnim zavodom in sploh javnosti na razpolago natančnega opisa pravilnih kolkov, zlasti onih za tisočkronske bankovce, s čimer bi bil onemogočen vsak več ali manj upravičen sum, da so je uradno markiranje vršilo deloma s krivotvor-jenimi kolki? Ali je g. finančni minister voljan nedolžne žrtve goljufije ali uradne ne-, paznosti obvarovati pred nesrečo ter takoj ukreniti, da se posameznikom in zavodom, ki so prejeli s ponarejenimi kolki markirane bankovce v dobri veri, da so pravilni, isti brez potežkoč zamenjavo za nove bankovce? Ali je g. finančni minister voljan iakoj odrediti, da sc posameznikom in zavodom, ki so se jim odvzeli bankovci, kateri so sedaj spoznani za neveljavne, katere pa so dotične osebe ali zavodi sprejeli v dobri veri o njih veljavnosti, isti vrnejo, oziroma zamenjajo za nove bankovce? LDU Moskva, 26. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle čičerin jc poslal romunski vladi in romunskemu poslaniku v Londonu brczžičho brzojavko, v kateri stavlja ljudsko poverjeništvo za zunanje posle romunski vladi forme!en predlog, naj prične s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. LDU Moskva, 26. februarja. (Dun. KU - Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Čičerin jc naprosil vlado Zedi-nienih držav, naj slopi v neposredna pogajanja s sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada nima nobenih namenov, vmešavati se v notranje zadeve Ze.dinjc.nih držav, temveč ima samo to željo, pričeti takoj z vsemi državami mirovna pogajanja. LDU Moskva, 26. februarja. (Dun. KU — Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Čičerin jc naprosil japonsko vlado v Tokiju in japonskega poslanika v Londonu, naj sc pričnejo med sovjetsko Rusijo iri Japonsko mirovna pogajanja. V LSSTEK. ta ,Gospa nemška kura.1 Švedska vaška povest. [Švcdt-ki spisal Avgust Bondeson, prevedel France Hrast.) (Dalje.) Ko je prišel Janez čez nekaj časa vun, je pobral ubogega belca za peruti, ga nesel k drvarnici in mu odsekal glavo. Ko je pa prišel z njim v sobo in dejal, naj Stina skuha iz njega juho, se je Stina zopet razhudila in dejala, češ, to naj naredi peklenšček, čc hoče! Opoldne je pa vendar stala na mizi velika skleda dobre kurje juhe — saj jc vendar le gosposka jed, takle petelin. Ampak huda je bila Stina, huda, »Kaj misliš, da sme ta spaka spaka-sta, ta gospa nemška kura redili na dvorišču peteline, pred katerimi moj pelclin-ček ni varen življenja?« je dejala Svenu. »Ti pa tudi ne zineš, kot da. nc znaš odpreti ust! Tepec si, da veš! Nikdar nisi nc dober, kakor se spodobi, nc pošteno hud. Če bi ti bilo kaj za tvojo ženo, bi šel (ja in povedal tem le v luknji notri resnico, kakor se spodobi. Ta visokoleteča drhal, ta! — Ali naj sedaj njen petelin hodi tod Ako.lL da moram imeti zloraka zmerom pred očmi in sc. dan za dnem jeziti? — Če bi obraz bil le toliko zaceljen, da bi mogla med ljudi, takoj bi šla v Ilinleberg in kupila največjega petelina, kar jih imajo in naj stane, raagari deset tolarjev. Petelin od gospe nemške kure ne bo hodil tod okoM kakor gospodar po hiši. Tako moraš pa to ti storiti, Sven. Kupit moraš iti petelina. Slišiš?< »Nak. tega pa ne storim! Da bo še več prepira. Meni ga je že dovolj!' je menil Sven, »Kakopak! Ti hočeš torej, naj sc jaz skrijem pred to gospo nemško kuro! .laz da naj se skrijem pred njo! Torej ti tvoja, žena. ni več kakor stara metla! — Moraš ga iti kupit, ti pravim, drugače ne slišiš dobre besede od mene. Kaj mi ne sinemo ravnotako imeti petelina kakor oni? Kaj morebiti nc premoremo toliko, kaj? Če oni potem ne pazijo na svojega, naj jih vrag vzame radi mene! Moraš ga. kupiti, pravim!« Toda Sven je bil na to uho gluh; dejal je čisto pametno, da jc bilo žc dovolj ;:gagc radi petelina, ki so ga imeli. Sedaj bi Berlin petelin lahko zadostoval za vse kokoši, jc menil. Aha, torej naj se mi gospe nemški kuri prilizujemo, da nam da spet petelina za naše kokoši! Ali naj bomo slabši od nje, kot da bi sami ne premogli enega petelina?^ je dejala Stina. — »To U pa povem, Sven. čc nc rfreš v tfrad in nc kupiš največjega petelina, ki ga imajo — naj stane kar hoče, vrnila ti bom, kakor hitro začno kokoši dobro nesti — čc torej tega nc storiš, te, svoj živ dan ne pogledam več. — Ali ne smemo tudi mi pravtako imeti petelina kakor ne tega, kako se bosta zjutraj srečala njen novi petelin in ta umazani .no-mec«. In ko je zaslišala iz hleva surove hripavc glasove, ji je veselo poskakovala staro srcc. Stina je bila zunaj pri hlevu, še predno so pri Kalejevih odprli vežna vrata. Toda kokoši ni še spustila vun, kakortudi so kokodajskalc in silile. Čez nekaj časa jc začula. Stina vendar le Bertine lesene čevlje ropotati po kamenju v Kristenovi vezi. Tudi Bertine kure so začele kokodajskali. V tem hipu se jc odprl zgornji del vrat in nemški petelin jc skočil na spodja vrata, udaril s peroti in zapel: »Kokokroori!« •Oo-ooo-o. sc je odzvalo surovo ul grdo ir. Svcnovcga hleva, da jc Berta odprla oči in ušesa. Odprla jc tudi spodnir polvrata. »Nemec« je skočil na tla in ' koši so stekle na dvorišče. Tedai ie odprla Stina vrata pri sedanjem trenotku, ko so vse protirevolu-ci jo name vojske poražene in ko so zavezniki od poklicali svoje ekspedicijskc zbore, oziroma jih odpoklicujejo, se zdi sovjetski vladi važno, da stavi formalno mirovno ponudbo. Več vlad je že pričelo s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Narodi Rusije nimajo napadalnih namenov proti Japonski. Ruska vlada ne namerava na noben način vmešavati se v notranje zadeve Japonske in priznava popolnoma posebne gospodarske in trgovske interese Japonske na vzhodu, ki nadkriljujejo z različnih stališč interese drugih držav. Sovjetska vlada je pripravljena, skleniti z Japonsko tozadeven poseben dogovor, ki bo koristil obema državama. Sovjetska vlada želi najti modus vivendi, ki bo zajamčil mir med Rusijo in Japonsko, in vzpostavil med obema državama normalne odnošajc. Ljudski poverjenik za zunanje posle predlaga zaradi tega japonski vladi, naj se takoj priČ-no mirovna pogajanja. Nova Djenikinova vlada. LDU London, 25. febr. Reuterjcv urad poroča: »Daily Telegraph« javlja iz Novorosijska z dne 18. t. m.: Denji-kin jc sestavil nov demokratski kabinet. SSržaua SHS. Narodno predstavništvo. LDU Beligrad, 25. febr. — Včeraj je dospelo v Beligrad večje število narodnih poslancev iz Bosne in Hercegovine. LDU_ Beligrad, 26. februarja. »Tribuna'-- poroča: Vlada je sklenila, da se začasno narodno predstavništvo skliče k siji dne 1. marca. Pri tem zasedanju bo vlada objavila svoj program. Zakonska predloga o volilnem zakonu je že izdelana in se šc pretresava v vladi. Predstavništvo bo najprej izvršilo ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo, potem bo razpravljalo o zakonskem predlogu o dvanajstinah ter zakon o obdavčenju vojnih dobičkov in končno predloge o volilnem zakonu. Finančni minister bo predložil velezanimiv ekspoze o finančnem položaju naše države. Državni proračnn. LDU Beligrad, 26. febr. V vseh ministrstvih se izdelujejo proračuni za prvo četrtletje leta 1920. Vlada bo predložila parlamentu zakonsko predlogo o dvanajstinah najbrže žc tekom prihodnjega tedna. Zamenjevanje bankovcev, LDU Beligrad, 26. februarja. Finančno ministrstvo je poslalo vsem bankam v kraljestvu odredbo, da morajo pri vseh svojih blagajnah sprejemati brezpogojno tako kronsko-dinarske novčanicc, kakor tudi dinarje Narodne banke. LDU Beligrad, 26. februarja. Celokupna količina kronsko-dina.rskih novčanic, s katerimi se bodo zamenjali kronski bankovci, se jc že odposlala pristojnim mestom za zamenjavo, tako da se bo zamenjava mogla izvršiti v odrejenem roku. LDU Beligrad, 26. februarja. Finančni minister dr. Velizar Jankovič je izdal odlok, po katerem bo novi naš kovani drobiž sestajal iz zmesi cinka in aluminija. Kolkovanje bankovcev. LDU Beligrad, 26. februarja. Finančni minister je z odlokom od 22 t. m, odredil, da se rok, ki je bil določen za vlaganje prošenj pri generalnem inšpektoratu, tičo-čih se naknadnega kolkovanja kronskih bankovcev, podaljša do 10. marca t. 1, za vse one primere, kjer je bilo prosilcu po jem hlevu in vsula se je iz njega kurja družina z velikim rmenim »Špancem« na čelu. ^Oo-ooo-o!« je zahreščal »Španec«. »Kokokroooo!« je zapel »nemec«. En trenutek sta se gledala — potem pa stekla drug proti drugemu. Berta je skoro zakričala, ko je videla velikega rumenega petelina'planiti iz Se-renovega hleva. »Taka drhal!« Kot blisk sta planila petelina drug na drugega in kmalu je začelo leteti perje naokoli in začela je teči kri. Bertin »nemec« se je odkraja držal dobro, čeprav je bil manjši; hitreje se je sukal kakor veliki neokretni Španec, In Berta se je morala nehote namuzniti, ko ga je videla vsak hip okretno skakati okrog španskega bika. »Kale! Vun pojdi, Kale!« Kale je prišel vun v samih spodnjih hlačah. »Tristo namalanih zlomkov!« je jek-nil, ko jc zagledal rumenega španskega orjaka. Toda »ncmec« se je pri skakanju kmalu upehal, »Španec« jc stal vedno enako trdo na svojih trdnih rmenih nogah, Nakr&t je skočil in dobil »ncmca- podse, T« nftmsrfai Iralf A ie ♦nllrot c nAH,< »«l "^B, K"*" — ------------—— »• - (j«luv- mi in sekal s kljunom I (Dalie.C višji sili nemogoče, predložiti svoje kronske bankovcc pravočasno v kolkovanje. Prošnje, ki bodo vložene po poteku tega roka, in one, lu ne bodo podprte z zadostnimi razlogi, sc sploh ne bodo reševale. Davek na vino ukinjen. LDU Beligrad, 26. februarja. Ministrski svet je sklenil, da sc proizvodni davek na vino na Hrvatskem, v Slavoniji in Mc-djimurju ukine do daljne naredbe, Predsednik sarajevske vlade. LDU Beligrad, 26. februarja. »Tribuna« javlja: Kakor doznavamo, bo za predsednika nove bosansko-hercegovinske pokrajinske vlade imenovan dr. Milan Sr-skič. Pametna odredba, LDU Beligrad, 25. febr. Ministrstva za notranje stvari, za verstvo in za pro- sveto izdelujejo sporazumno odlok, po katerem so določa, da, sme mladina izpod 15 let obiskavati kinematografe samo ob gotovih dneh, ko se bodo predstavljali samo zanjo primerni filmi. Druge dni bo obisk kinematografov mladini prepovedan, ker se drugače mladina pohujšuje z nemoralnimi in kriminalnimi filmi. Iz ministrstva za prehrano. LDU Beligrad, 25. februarja. Minister za prehrano se je pogodil z eno izmed zagrebških tvornic za milo, da bo dobavljala milo izključno za potrebe ministrstva za nrehra.no. Ruski begunci v Srbiji. LDU Beligrad, 25. febr. Snoči je dospelo v Beligrad okoli 100 ruskih beguncev. Med njimi je bilo več uglednih ruskih osebnosti, kakor general Stern-pla in knez Galicin. LDU Beligrad, 25. febr. Iz Rusije je dopotovalo v Beligrad šest vladik, ki so posetilj ministra za verstvo. LDU Beligrad, 26. februarja. Snoči je dospe! v Beligrad znani ruski publicist Burcev. Narodni muzej v Zagrebu. UDU Beligrad, 25. febr. Izšla je na-redba o razširjenju Narodnega muzeja v Zagrebu. Ustanovil se bo nov oddelek za predzgodovinsko dobo. Proti taiinslvenosti pogajanj. — Amerika grozi. Del londonskega časopisja se ostro obrača proti tajinstvenosti, v katero je zavito vse delo pariške konference, »Pall Mali Gazette« pravi, da bi bilo najlepše sredstvo, da se izognemo trenju med Združenimi državami in zavezniki, ko bi bila vsa pogajanja in vsa korespondenca javnosti dostopna, da bi mogel zdravi razum narodov sodelovati pri delu diplomatov. — •. Evening Standart « izraba mnenje, da je današnji položaj preveč zelo kočljiv, da bi ne spoznali vsi nujnosti, da so pogajanja javna; narodi imajo pravico vedeti, kaj delajo vlade. Pri tem naglasa list, da se da nenadni nastop Združenih držav opravičiti samo tedaj, če ta velevlast obenem prevzame dolžnost, da izpolni svoje mednarodne obveznosti, kot so določene v mirovni pogodbi. — Reuter potrjuje vest, da je WUson v svoji poslednji noti zaveznikom izjavil, da bodo Združene države prisiljene razmišljati, da umaknejo versaillsko pogodbo iz senata in da prekličejo pogodbo, ki so jo sklenile s Francijo, ko bi zavezniki hoteli rešiti jadransko vprašanje na način, ki nc bi zadovoljeval Združenih držav. Mirovna razprava v senatu. LDU. Haag, 25. februarja. (DunKU.) »Nieuwc Courant« javlja iz Washiugtona: Senat je sklenil, da bo v četrtek zopet razpravljal o mirovni pogodbi in da bo od-godil vsa druga vprašanja, dokler nc bo končana razprava o mirovni pogodbi. Poslanska zbornica. LDU Pariz, 25. febr. (DunKU) Na današnji seji francoske poslanske zbornice so razpravljali o vpoklicu letnikov 1919/20. Poslanec Ossola jc izjavil, da je Nemčija toliko izkrvavela, da no more misliti na vojno. Socialist Bon-court je zahteval popolno razorožitev Nemčije. Sicer je vsaka nevarnost izključena, dokler stoji francoska vojska ob Renu. Vendar pa sc mora nemška vojska kar najhitreje skrčiti na ono število, ki ga določa mirovna pogodba. Letni sejem v Lyonu. LDU. Lyon, 26. februarja. (Brezžično.) Pri šestem velikem letnem sejmu v Lyonu, ki bo slovesno otvorjen dne 1. marca t. L, bo francoski finančni minister Maršal, ki bo poselil sejem v spremstvu ministra za trgovino Isaaca, imel siavnosbii govor, kjer bo razmotrival gospodarski položaj Francije. Kakor se poroča, bodo obiskali se- jem mnogi zastopniki inozemskih držav. Italijo bo oiiciehio zastopal pri sejmu italijanski poslanik v Parizu, grof Bonin-Longare, v spremstvu predsednika italijanske trgovske zbornice v Parizu. Pravtako bo zastopal Argentini jo M. Alvear, argentinski minister-pooblaščenec v Parizu. Z njim bodo prisostvovali sejmu predsednik argentinske trgovske zbornice v Parizu Bremberg in več argentinskih časnikarjev. Kot zastopnik Grške bo posetil sejem grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu grškega poslanika v Parizu, Romanosa. Čehoslovaško bo zastopal minister za zunanje stvari dr. Beneš, Poljsko pa grof Zamojski, poljski poslanik v Parizu, v spremstvu svojega atašeja za trgovino in industrijo Deležala. Anglija. Nastop angleških poljedelcev. LDU Amsterdam, 26. februarja. (Dun. KU) -Telegraaf« javlja iz Londona: Zveza angleških kmetovalcev, v kateri je organiziranih 75.000 poljedelcev, je imela v Londonu veliko zborovanje, pri katerem je izjavila v resoluciji, da bodo kmetovalci prisiljeni ustaviti obratovanje, ako bi hotela vlada uveljaviti osemurni delavnik tu-di v poljedelstvu. Asquith vodja opozicije. LDU London, 26. februarja. (Dun, KU — Brezžično.) Vodstvo liberalne opozicije v angleški poslanski zbornici bo prevzel Asquith, čigar nazori se, kakor znano, v mnogih stvareh ne strinjajo s stališčem Lloyd Georgea in vlade. Rr. Renner ne gre v Beligrad. LDU Beligrad, 26. febr. »Politika« poroča: Italijanski list »Corriere della Sera« objavlja v obliki brzojavke iz Cu-riha nastopno vest: Kot dokaz za lojalnost avstrijske republike napram en-tenti se more navesti dejstvo, da se jc potovanje dr. Rennerja v Beligrad od-godilo. Kakor javlja brzojavka z Dunaja, je ena izmed velesil namignila, da ne bi bilo primerno, da sc Avstrija pogaja z Jugoslovani, dokler ti ne odnehajo v svoji upornosti, ki tako zelo otežuje rešitev jadranskega vprašanja. Vsled tega jc avstrijski kancelar dr. Renner sklenil, da odgodi svoje potovanje v Beligrad. — K tej vesti pripominja »Politika«: Omenjena velesila more biti seveda samo Italija. Nam je izredno ljubo, da ravno eden izmed italijanskih listov priobčuje vost, iz katero je razvidno, da hoče rimska vlada storiti vse, da čimbolj razširi kroge svojih spletk in ojači pritisk na nas glede jadi-anskega vprašanja. V kolikor se stvar tiče našega kraljestva, oz. njegovih potreb in interesov, jo pač popolnoma vseeno, ako g. dr. Renner tudi ne pride v Beligrad, zlasti ako se to zgodi na željo Italije. Samo v tem primeru bo morala seveda Italija prevzeti prehrano Avstrije. Uničevanje nemškega mornariškega mate-rijala. LDU. Pariz, 25. februarja. (DunKU.) Agence Havas poroča: Poslaniška konferenca je sklenila, da bo prebivalstvo mesta Kla pede (Memel) diplomatično zastopano po Franciji, Z uničevanjem nemškega mornariškega materijala, izvzemši onih ladij, ki se bodo začasno ali končnoveljavno predaie posameznim državam, bodo pričeli v kratkem. Nadalje se je sklenilo, naprositi nemško vlado, da podpira načrt uvedbe direktne zveze z brzovlaki med Parizom in Prago preko Numberga. ime novice. -f- Narodno predstavništvo. Minister notranjih del je z brzojavko z dne 26. februarja sporočil predsedniku deželne vlade za Slovenijo, da se prično seje začasnega narodnega predstavništva dne 1. marca t. 1, Predsedništvo deželne vlade vabi tajništva Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanske demokratske stranke in Jugoslov. soc. - demokratske stranke, da o tem takoj po potrebi tudi brzojavno obvestijo narodne predstavnike svoje stranke in jih povabijo, da bodo do tega dneva zanesljivo v Belem gradu. 4 V Javoru pod Ljubljano se jc vršil v nedeljo 22. svečana po prvi sv. maši javen shnd Kmetske zveze. Priredil ga jc Gale, načelnik K, Z. v Trcbeljevem. Shod je bil dobro obiskan. Govornik jc v svojem govoru pojasnil sedanji naš položaj in krivice bivše demokratske vlade ter razložil v jasnih obrisih programe nasprotnih, kakor tudi naše VLS, — Sprejete so bile resolucije: Vlada brez nas nima pravic*: odločevati cene živini in drugim našim pridelkom. Vlada naj gleda n:i to, da kolikor mngoče ukrene glede zamenjave denarja, da ne bomo trpeli škode. Mirovna konferenca naj skrbi, da se reši vprašanje mej pravično. Zene in dekleta so protestirale proti nameravani krivici glede volilne pravice, vlada naj sedaj skrbi za enakopravnost kmetsklh žen z drugimi. + Valuta, »Slovenski Narod« b mL »Slov. Narod« želi izvedeti, »kakšne namere imata gg. Protič in Korošec sedaj za valutno reformo.« »Naše prebivalstvo želi vedeti, ali je v besedah in obljubah SLS in g. Korošca bila vera ali nevera. Na rahlo smo danes potrkali na okence za pojasnilo.« Mi smo to pojasnilo dali že 22. t. m. ravno »Slov. Narodu«, ko smo napisali: »Mi smo v Sloveniji prvi in dolgo časa edini zastopali stališče, da mora valutno vprašanje rešiti parlament. Na tem stališču smo stali in stojimo... Vsi gospodarski strokovnjaki, ne glede na politično pripadnost, pa proklinjajo danes zavrženo valutno politiko Veljkovič - Krarner - Kristanove vlade, ker vedo, da ni mogoče izbrisati relacij'e 1 : 4 na novih bankovcih. Kar se da zaenkrat napraviti, naj reši parlament. Če JDS in nje glasilo odkritosrčno mislita, naj poskrbita, da bo parlament mogel redno delovati.« — Sedaj, ko smo mi postregli »Slov. Narodu . s pojasnilom, ga prosimo za protiuslugo. Nekatera njegova izvajanja so vzbudila pri nas dvome. Slov. Narod« piše danes: .-Mi, ki dosledno pobijamo valutno reformo po načrtu g. Veljkoviča ...« Prvič ni res, da ste jo dosledno pobijali. > Slov. Narod*, jc pisal o valutni reformi, ki je sad velikih idej JDS. V njegovih predalih so izšli lirični slavo,spevi velutni reformi in razni strokovnjaki so spletali lavorova vence genialnemu reformatorju Veljkovi-ču. Drugič; --Slov, Narod« je zavzel potem nasprotno stališče, uprl se je sedanji valutni reformi. To reformo jc uvedla Davidovič - Ivramerjeva vlada, t, j. JDS in socialisti. Ali jc bil »Slov. Narod « takrat še glasilo JDS? Čc jc bil. zakaj ni stranka izvajala konstkvenc? Želimo izvedeti, kje je vera ali nevera. Če nam bo pa Slov. Narod* odgovoril po načinu »Napreja« (»Klerikalci lažejo}«), potem pojasnilo že v naprej hvaležno odklanjamo. Zdaj pa bi še mi rahlo potrkali na okence za pojasnilo? Ali bodo gg, demokratski poslanci šli v predstavništvo reševat valutno reformo ali pa jo bodo s svojo nenavzočnostjo sabotirali? Ako jim je do tega, da se to vprašanje reši v našem smislu, bodo šli in glasovali kakor poslanci VLS; ako pa tega ne storijo, potem pa bo vsej javnosti jasno, da se i2 ljudstva norca brijejo! -f Poglavje o surovosti, •»Naprej« nam jc posvetil včeraj kar celo številko. G. Kristan razpravlja o bistvu surovosti in gotovi smo, da ima za to več talenta ko L za šmne in rude. Rad bi bil dostojen, a no gre. »Slovenec« laže, če trdi vda jc Kristan moral sleči ministrski frak«, pravi g. minister v pokoju. G. Kristan sc je krčevito oprijel besede -frak in slovesno zatrjuje, da ga nikdar ni imel, kar vestno beležimo. Nadalje pravi: »Slovetioc< mi podtika »mlade, smrkave* doktorje —- to seve z gotovim namenom, Konštatiram da »Slovenec« zopet laže! Jaz takih izrazov nisem nikdar rabil.« Tega nihče ni trdil, da je g. Kristan rabil tc izraze. Zato pa Kristanovo glasilo »Ljudski glas« v 6, številki piše: »Zadnje čase zahajajo med delavstvo mladi d o h t a r j i in drugi taki mladi, nezreli ljudje, ki so polni velikih hesed ter begajo delavstvo z velikimi in lepimi besedami, obenem pa tako radi zabavljajo na stare, izkušene sodruge in voditelje.« »Ljudski glas« jim prideva tele častne priinike: »mladi frkolini«, »mladi učenjaki«, »mlečnozobi frkolini«, »zabavljajo proti vladi, sami pa se grejejo pri vladnih jaslih«, »vsled svoje nezmožnosti ne izvršujejo svojih uradnih dolžnosti'! itd. Kaj Vas je sram svoje duševne dece, g. Kristan? Ali bodete po svoji stari navadi tudi sedaj rekli, da lažemo? Odgovorili bodete po stari metodi: Če bomo povedali resmeo, bodete Vi (!) v surovem tonu predavali v »Napreju« nauk o surovosti. In ča bomo govorili o »Ljudskem glasu«, bodete Vi kriknili, da je nekoč g. Šte-fe umrl žalostne smrti, ali kakor se Vi na najkulturnejši način izražate, obesil Ravno to dejstvo, da Vi izrabljate ta tragični slučaj, da pokojnika, ki se ne more braniti, vlačite v dnevno polemiko, kaže, kdo je surov! Zaključujemo z Vašimi besedami: »Ljudje, ki padejo do take surovosti, niso ne junaki in še manj pomilovanja vredni. Vsak jih obsoja!« -f Nekaj o strokovnjakih. v>Naprej« in demokratsko časopisje je doseglo vrhunec duhovitosti, ko vprašuje, aH je dr. Korošec sposoben za ministra železnic, ker je duhovnik. V kabinetu, v katerem je sedelo 11 demokrntskih ministrov, je bil gosp. dr. Korošec minister prehrane. Ne spominjamo se, da bi takrat vprašali demokrati za kvalifikacijo dr. Korošca, vemo pa, da so verižniki, jzvozničarji in tiholapci silno zasovražili tega »popa«, ki jim je neusmiljeno kvaril delo. Vprašamo pa, kake kvalifikacije je imel advokat dr. Lttkiruč za ministra pošt, čev- Ijar g. Korač za agrarno reformo, črko-stavec g. Bukšeg za prehrano in časnikar g, Pribičevič za ministra notranjih zadev! »Naprej« bo seveda še enkrat pisal: »Železnice bo upravljal dr, Korošec, ki je — kajpada — železničar po poklicu. On bo »požegnal« mašine in vagone, pa pojde ...« G, Kristan, strokovnjak za šume in rude, teoretik za nauk o dostojnosti, kaj ne zardite, ko Vaš list iz Belega grada poroča o takih duhovitih doslednostih? -I- R. F. K. »Jugoslavija«, prinaša duhovite rebuse. Priobčila je članek »R. F. K.« t. j. radikajci — frankovci — klerikalci- Moj naivni prijatelj si to razlaga kot »Revolver ftir Kronen« (revolver za krone) in me opozarja na dejstvo, da živi ta list šc vedno od onih stotisočakov, ki jih je dr. šušteršič pred dvema letoma napol podaril sedanjemu lastniku tega lista. + Vinarski višji nadzornik Skalicky in inž. ravnatelj Vedrnjak na potovanju v Belgrad. Tukaj sc z vso gotovostjo trdi, da sta se ta dva gospoda podala v Belgrad kot zastopnika samostojnih, da povesta ondi ministrom, da so v Sloveniji tudi še neki »samostojni« in jih je treba tudi vpoštevati. Govori se tudi, da hočeta protestirati proti volilni pravici kmetskih žen. Kmetice so radi tega zelo ogorčene; pravijo: trudile smo se med vojno v potu svojega obraza od ranega jutra do poznega večera, da so imeli meščani in vojaki kaj jesti, zdaj pa hočejo nas zapostavljati; gospoda, pravijo, nikar ne kličita duhov, se jih bosta težko rešila! Tako govore zavedne kmetice. — Kdo se je tema gospodoma pridružil iz cele Slovenije, na Dolenjskem ne vemo; tudi ne, kdo jima je dal med šolskim letom dopust in kdo jima plača pot in stroške. Mi vzamemo to na znanje in si bomo to dobro zapomnili. Upamo pa, da bosta v Belgradu dobro poučena ,da sta nastavljena za v s e kmete in vse vinogradnike, ne le za »samostojne«. Nikdar nc bomo trpeli, da ta dva gospoda, eden kot ravnatelj, drugi kot učitelj, zaneseta strastno strankarstvo v državno Grmsko šolo. Čudimo sc pa vinarskemu višjemu nadzorniku, da nosi »šlep« ravnatelju Vedrnjaku. G. vinarski višji nadzornik! Kaj Vam je hudega storila V, L. S., kaj Kmetska Zveza, kaj duhovščina, da zabavljate od Vinice počenši po krajih Belo-krajine in Dolenjske? Mi to obžalujemo, Vi boste pa to čutili. Kmetje in vinogradniki Dolenjci bomo klicali ta dva vzgojitelja pred ljudsko sodišče! Dnevne novice. —- Poslednja pot dr. Petra Rogulje. V nedeljo 22. t. m. je spremilo Sarajevo dr. Petra Roguljo k zadnjemu počitku. Bosanski kmetje, ki so ravno v tistih dneh imeli zbor zaupnikov v Sarajevu, so izkazali svojemu voditelju zadnjo čast, kulturni delavci vseh treh ver so spremili dr. Roguljo do groba, prebivalstvo vse.h plasti je šlo za njegovo krsto. Pred nadškofijskim dvorcem se jc dr. Šprajcer poslovil od pokojnika v imenu hrvatskega senijorata. V imenu jugosl. katoliških akademikov je govoril Domagojec Ščetinec: »Sedaj, ko pojmujemo bistvo življenja globje kot kedaj prej; ko občutimo samo, da vrednost idej ne preide: Obljubljamo mi, celi katoliški dijaški pokret, svojemu mrtvemu voditelju, da ne bomo odstopili od steze, ki nam je začrtana; da bomo vse svoje duševne moči dali za večne ideje!« Potem je krenil sprevod iz Krekove ulice dalje. Ves promet je bil ustavljen. Za krsto jc stopal škof dr. Ivan Šarič s provincijalom oo. frančiškanov, vrhbosanski kaptol, zastopniki senijorata, kmetskih organizacij, krščanske delavske organizacije »Krek«, zastopniki vlade in raznih hrvatskih in srbskih kulturnih društev, za njimi pa ogromna množica sarajevskega meščanstva. Slovencev ni bilo v Sarajevu. Silne prometne težkoče so nam zabratule, da bi mogli izkazati dr. Rogulji zadnjo čast. Saj jc bil tudi naš, tako kot je Krek tudi Hrvat. Njemu, v katerega je zaupalo mnogo slovensko srce, bomo ohranili med največjimi delavci za realno jugoslovansko vzajemnost, časten spomin. — Seja K. t. d. bo danes v petek popoldne ob 4. uri. —>■ Preosnova ministrstva za promet. Kakor poročajo iz Belega grada, jc došel 24. t. m. tjakaj na poziv ministra za promet dr. Korošca ing. in gen. ravnatelj železnic _ na Hrvatskem g. Leonida Franič, da prisostvuje sejam o reorganizaciji ministrstva za promet. Konferenci bosta prisostvovala tudi ing. in ravnatelj železnic v Sarajevu g. Jclič ter inšpektor Ne-govetič iz Ljubljane. — Za pomočnika ministra za promet bo menda imenovan g. Jelič, ravnatelj želcznic za Bosno in Hercegovino v Sarajevu. — Iz Dobrepolj. — Po dr. Koroščcvcm shodu dne 1. prosinca in po shodu »samostojnih« z dne 4. prosinca t. 1. gre naše življenje sunkoma naprej. Politično ozračje se je zvečina očistilo. Pošten, vpliven živel je prisegel na zastavo j." k. t: stari liberalci, sovražniki duhovnov in vere ter v vojni pokvarjeni fantalini pa so ostali pri »samostojnih« in groze našim pristašem z dejanskimi napadi. No, odnesli bodo pri občinskih volitvah dolge nosove, ker je pretežna večina faranov _ kot vedno _ v taboru V. L. S. Stari liberalni lisjak Mustar v svoji občini še kandidatne listine postaviti ne more. Mi zremo 5 korajžo v bodočnost! — Orožništvo, ki se briga res v prvi vrsti za svoie stanovske dolžnosti, je izsledilo roparsko druhal, ki ji je načelo val v faro pritepeni Žagar Gale. Njegovi pomočniki so bili podiralci mlajev izza orlovskega tabora, napadalci naših ljudi po gostilnah in zunaj njih, ljudje, ki so častili dne 4. januarja 1920 »samostojnega« velikolaškega mesarja Pudja, ljudje, ki jih je predsednik kr. odbora SKS, Franc Mustar z veseljem na-zval »naša mladina«. Čestitamo! Čas bo pa razkrinkal še druge stvari. — Županu Zev-niku so poslali »samostojni« nesramno grozilno pismo, ki jasno dokazuje, v kako kalni vodi ribarijo ti ljudje. Mož, ki ima čisto vest, se jih ne boji in sc ne zmeni za take čečkarije. — V nedeljo dno 15. t. m. so imele naše ženske protestni shod zoper nasilje in preziranje kmetske ženske pri volilnem redu. Resolucijo smo razposlali na merodajna mesta. — Kat. izobraževalno društvo je priredilo na pustno uedeljo »Prisiljen stan je zaničevan«, »Kmet Herod« in »Nagla brivnica v Kozjem repu«. Predstava ie uspela nepričakovano dobro in dokazala veliko notranjo moč uaših fantov in deklet, ki so skoro sami vodili režijo in skušnje. Le tako naprej! — Obroč Kmetskih Zvez Struge, Dobržpolje, Škocjan, Turjak, Rob, Velike Lašče in Sv. Gregor sc je že strnil v eno nepredirno celoto, okrajno J. K. Z. v Vel. Laščah, in bo podal roko Ribničanom pod Karol Škulievim vodstvom, in zaman bo trud in spletke sovražnih sil. liberalcev v samostojni obleki. — Kdor dela, bo zmagal, kričači bodo le hripavi! — Ponarejeni kolki na tisočakih. Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro nas prosi ugotoviti, da je delegacija takoj, ko je dobila prvo vest o potvorbah, t. j. že z dopisom z dne 18. decembra 1919, št. 9957/pr prosila vse slovenske liste za objavo, da so se pojavile v prometu ponarejene markice navedene vrste in da naj bo občinstvo previdno pri sprejemanju tisočakov, zlasJi tistih, ki prihajajo iz Hrvatske in inozemstva. Fak-tično so se tej prošnji odzvali n. pr. »Slovenski Narod«, »Slovenec« in »Jugoslavija« dne 23. decembra 1019 (št. 250, 247 in 260), »Nnnrej« pa dne 24. decembra 1019 fšt 267). — š. K. »Ilirija«, Redni občni zbor se vrši v petek, 27. t. m. ob ool 20. uri v verandi hotela »Union«. (K.) Uu&Slanske novice. lj Vodstvo VLS za Ljubljano ima danes zvečer ob 20. uri v čitalnici Jugoslovanske tiskarne III. nadstr., svoj običajni tedenski sestanek. Ker je na dnevnem redu predavanje o kornunalno-gospodarskem vprašanju, jc smatrati sestanek za vse krajevne odbore in pododbore obveznim. Zaupniki in zaupnice, pridite vse in pripeljite še druge s seboj! Naj bi ne manjkali s o c i j o l o g i in vsi, ki sc količkaj zanimajo za socijalno vprašanje! — Tajništvo VLS. lj V ljubljanski stolnici se bo vršil 10. marca cerkven koncert. Priredi ga Cecilijino društvo za stolno župnijo. Izvajalo se bodo novejše cer-kvcnc skladbe dr. Kimovca, P. H. Satt-nerja in Premrla. Razun tega oigcljsko skladbe (Gade, Bossi, Rhemberger). lj Ujetniki se vračajo. Tekom današnjega dneva sc pripeljeta v Ljubljano dva vlaka vojnih ujetnikov iz Italije, lj »Krivoprisežnik«, narodno igro uprizori Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljudskem domu v nedeljo 29. februarja. Vstopnice se dobe v trgovini g. Češnovar, Stari trg 16. (k) lj Umrli so v Ljubljani: Fran Vi-čič, železn. poduradnik v p., 64 let. — Karel Šmuc, sin bančnega uradnika, 2 meseca — Marjana Sušteršič, zaseb-nica, 80 let. — Marija Polajnar, mestna uboga, 76 let. — Oskar Ferenc, sin elektrotehnika, 1 mesec. — Ivan Goršič, mestni ubožec, 82 let. — Josip DoTar, natakar, 44 let. — Stanislav Jankovič, sin železn. premikača, 2 leti. lj Shod kovinskih samostojnih obrtnikov (kovačev vseh vrst) se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: Nagovor. Splošno poročilo. Volitev odbora. Slučajnosti. Shod kovačev in izdelovalcev vozov sc vrši isti dan na istem prostoru ob 2. uri popoldne. (k) 1) Pameten ukrep. Predsedstvo ljubljanskega deželnega sodišča jc odredilo, d^. jc državna varnostna straža zastražila porotno dvorano. Straža ne pusti v raz-pravljalno dvorano nikogar, kateri še ni 20 let star. Ukrep pozdravljamo, ker poslušanje sodnijskih razprav za mlade ljudi ni. lj Porotna razprava zoper Jakoba Brlel}«, razpisana na 36. februarja 1920 je odpadla, ker se Briclju ni moglo dostaviti vabila k porotni razpravi. lj Predrzna tatvina. V četrtek 26. t. m, sta prišla v trgovino »Humanic« na Aleksandrovi cesti okolu 8. ure zjutraj dva moža, katera sta govorila slovensko s hrvatskim narečjem; oblečena sta bila elegantno. Rekla sta, da nameravala kupiti par čevljev, V trgovini se nahajajoča prodajalka in blagajmčarka Tinka Šef je predložila tujcema 2 škatlji s čevlji; nič hudega sluteč in zaupajoč na lepo obleko kupccv, jc šla nato gospodična Tinka v za trgovino ležečo sobo, da ugasne tam električno žarnico, nato gre nazaj v trgovino, toda ne more, ker je eden tujcev zaprl vrata in tiščal kljuko, drugi je pa medtem ukradel 10 parov čevljev in iz ročne blagajne 800 kron; tujca: 20 do 30 let sta staja, sla z ukradenim blagom ušla. Policija ju zasleduje. lj Če. poješ ponoči. Konjski mešetar A. G. je napravil dobro kupčijo, pil je preveč in na to budil ljudi na Poljanski cesti iz sladkega spanja. Koncert brez vstopnine jc končal državni varnostni stražnik, kateri je A. G. prepeljal na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga ostro kaznovali, ker je v Sloveniji prepovedano biti pijan. Ravno tako se je zgodilo J. F., katerega so našli v Šiški ležati popolnoma nezavestnega, poleg njega pa 80 1 obsegajočo steklenico, v kateri je moralo biti žganje. Ne more sc dognati, ako je J. F, steklenico izpraznil, ali so mu pomagali drugi in čc niso kaki poredneži k J. F. podstavili steklenice. lj Drp.gi slrdkor. V neki trgovini se je prodal kg sladkorja za 52 K. Dobiček je vsekakor velik, ker stane zdaj v prosti trgovini na debelo kilo sladkorja 42 K. O zadevi bo razsojal centralui verižniški urad. lj Ponarejeni bankovci. Josipu W., kateri je znan verižnik, so zaplenili državni varnostni organi 42 fsočakov, od katerih je bilo 14 ponarejenih. lj Ker sta. ki"iov?>Jj> nod ki'rr"m lire, so aretirali detektivi Franca Telurja in Tv na Bu^hrbai-ha, Tmeki sta s seboj tudi veliko 5Vi:"ir>sk'h lir. I' SeJ«ž koxi!e pVrfi^el ie Pr»vel Bcr-c- z Jrfi Ko ro izvedli deV *ivi kolrdvor-s* pr'i-1'slre ekmoziture hiš"o oreickavo nri njem so n^šli poročni nrrtan, katerega je svo!emu gosood^riu. lj Av,f!"nol>!!®M t^t*?* svmJiive "ro-vrf.:„n„e je pr0Ja,-p] Ivan Cedilnik. Magnet so mu detektivi krlodvorske policiji ~ ^snoziture zan1<»mli. lj Errrične nrrJm"fa: so zelenili de-fptfivi kolodvorske mM-ijske ekspoziture Viču. ftarodno glediSče. Opera, 27 februara, petek, »Netopir«, abonement C. 28. februarja, sobota, »Rusalka«, abo-nement E. 29, februarja, nedelja, »Prodana nevesta«, izven abenementa. 1. marca, ponedeljek, zaprlo. Drama. 27. februarja, petek, »Kristalni grad«, abonement E. 28. februarja, sobota, »Brezdno«, abonement D. 29. februarja, nedelja popoldne, »Pe-pelka«, izven abonementa. 29. februarja, nedelja zvečer, »Beneški trgovec«, izven abonementa. 1, marca, ponedeljek, »Beneški trgovec«, abonement A. Prosvefa. pr Beneški trjjovao, To lepo Sha-kespearejevo veseloigro v treh dejanjih, ki jo je znova prevel pesnik Oton Župančič, so igrali predsnočnjem v našem dramskem gledališču. Igra jc bila precej dobro naštudirana, vpletena karnevalska scena, (radi katere je prišel ta ali oni v gledališče in se je med ostalo igro dolgočasil) ni motila enotnosti. Težko vlogo ShyIoka je igral Osi-povič-Šuvalov, Port.io je igrala gospa Šaričeva. Sconični problem je bil dokaj dobro rešen. Igra se jc kljub svoji pogosti menjavi prizorov in dolžini, končala že ob enajsti uri. Natančno poročilo o igri sami in o igranju bomo še prinesli. Gledališče jc bilo polno. BfaSnoueiia poručlia. PREKMURJE IN DAVIDOVIČEV KABINET. Beligrad, 26. febr. Dem. soc. vlada jo v ministrskem svetu sklenila, da so Prekmurje popolnoma ločeno od Slovenijo organizira kot spmostojno upravno telo. Za upravnika Prekmurja jc bil imenovajj v petem činovnem razredu g. okr. glavar Fran Schitnig, ki bi moral že s 1. marcem nastopiti svojo uovo službo, HRVATSKA PUCKA STRANKA. Zagreb, 26. februarja. Včeraj je imel krščansko-socialni gradjanski klub pučke stranke številno obiskan sestanek, na katerem sta poročala poslanca Stanko Banič in dr. Janko Šimrak o političnem položaju v Belemgradu, Bosni in Dalmaciji, medtem ko sta poslanca dr. Deželič in Stjepan Ba-rič poročala o položaju v Zagrebu m o pogajanjih za sestavo hrvatske vlade. Gradjanski klub jc odobril postopanje delegatov pučke stranke pri pogajanjih za sestavo vlade, kakor tudi politiko pučke stranke, RAZMERE V ČRNI GORI, LDU Beligrad, 26. februarja. V Črni gori so razmere vsak dan bolj povoljne. Poslednje dni se je vdalo več stotin odpadnikov; v šumah jih je ostalo lc še malo. ALBANCI PROTI ITALIJI. LDU Beligrad, 26. febr. Pokret v Albaniji proti Italiji se razvija čim-dalje živahneje. Albanski voditelji so apelirali na zavezniko in zahtevali, da se jim zagotovi neodvisnost in da zavezniki ščitijo Albanijo napram Italiji. SREDNJEŠOLSKE KNJIŽNICE. LDU Beligrad, 26. februarja. Minister za -rosveto je odredil, da ravnateljstva vseh srednjih šol in učiteljišč takoj izvrše komisionalni pregled knjižnic in pohištva, da se bo mogla izvesti preobrazba vseh srednješolskih knjižnic, IZ NOTRANJEGA MINISTRSTVA. LDU Beligrad, 26, februarja. Dr, Sve* tidav Mihajlovič bo imenovan za sekdj-skega načelnika v notranjem ministrstvu, v odseku za Vojvodino, VOLITVE NA IRSKEM. LDU Berlin, 26. februarja. (DunKU) »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama i Kakor javljajo »Daily News<, je bil rezultat volitev na Irskem nastopni; v južnih pokrajinah jc bilo izvoljenih 95» sinfajnovcev in 778 pristašev delavska stranke; v ulsterski grofiji so prolirepub-likand dobili večino 114.353 glasov. Druge pokrajine so sc pokazale kot. zmerne, južne pa kot republikanske. LATINSKA NOVČNA ZVEZA PRENEHA. LDU Berlin, 26. februarja. (DunKU) »Deutsche Allgeuieinc Zeitung • poroča iz Haaga: Kakor javlja list »Toute I' Euro-pe«, se jc pri konferenci zastopnikov onih držav, ki pripadajo latinski novčni zvezi, sklenilo, da počenši od 23, decembra t. 1, latinska novčna zveza nc bo obstaiala več. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 26. februarja. Tečaj Devize. Berlin 144—147, Milan 775—790| New York 13.500—13.800, Pariz 1000 do 1020, Praga 140—146, Dunaj 49.50 do 50.50, Curik 2200—2400. Valute. Dolarji 13.200—13.400, avstrijsko krono 50—52, levi 170—178, carski rublji 160—165, čehoslovaško krone 150, dinarji —, angleški funti 450—460, francoski franki 975—985, marke 175—180, švicarski franki —, liro 765—775, loji 175—195, 20 kron v zlatu 485, napoleoni 480—490, turški funti v zlatu 520—530. LDU Beligrad, 26. februarja. Tečaji: Valute. Angleški funti 115, francoski franki 253—256, lire 192, dolarji 32 50—32.70, grške drahme 350—353, leji 48, marke 43—43.75, levi 43.40—44.50, čehoslovaške krone 38—40, avstrijsko krone 13.50. parsste. Eksplozija ročne granate na Savi. Janez Zupančič, gozdni delavec na Savi, je imel od preobrata naprej shranjeno v drvarnici ročno granato. Po orožniški ovadbi jo dognano, da je prinesel ročno granato na večer 7. januarja seboj v hišo, kjer je tudi razpočila, nc da bi se dalo dognati, C«. (C bila granata namenoma vžgana ali ne. Ker bi prišel do granate lahko kak otrok ali pa bi se bila slučajno lahko drva podrla na isto in jo spravila do eksplozije in ker je slednjič obtoženec, o katerem je potrjeno po pričah, da ni bil do nezavesti pijan, pri-nesd granato v hišo, kjer se jc razletela, jc podan dejanski stan pregreška v smislu § 3 postave z dne 27. majnika I. 1885. Razpravi je predsedoval nadsvetnik Vedernjak. Z ozirom na to, ker so porotniki prvo glavno vprašanje potrdili, ostala vprašanja pa zanikali, jc porotni senat obsodil Zupančiča na 2 mcscca strogega zapora. Obtožbo je zastopal dvorni svetnik Trenz, obtoženca jo zagovarjal dr, Švigelj. Ukradena konja in kolo. Ivan šebat iz Radovljice, Matija Strle z Dobrove in Matija Cerar so 27. novembra 1919 zvečer ukradli kobilo z žrebetom Ivanu Straži v Škocjanu pri Domžalah; odgnali so jo proti Vrhniki, toda na Glincah sta ju državna varnostna stražnika Šuligoj in Adolf Ste-klasa aretirala šebata in Štrlela, dne 13. januarja t. 1. so pa aretirali tudi Cerarja, kateri jc 15. oktobra 1919 Ivanu Jerančiču na dvorišču pri Figovcu ukradel kolo, vred- no 1200 kron. Ker so porotniki na vsa na. nje stavljena vprašanja odgovorili z »da^<, jc obsodilo porotno sodišče Šebata na 2 leti, Ccrarja na poldrugo leto in Štrlela na 1 leto težke ječe. Kdo vračajočih se ujetnikov ve, kje se nahaja, moj sin korporal Jožef Panco, ki je bil okrog 18. novembra 1818 pri 1. kompaniji jugoslovanskih vojnih, ujetnikov, Campo Concentra- mento, Castel d' Arrano, Provirieia Ve-rona? Ker jo težko obolel, je šel v bolnico. Iz bolnico so ga prepeljali po mnenju tovariša. D. Bezenška z avtomobilom v Verono. Od tega. časa ni več sledu o njem. Za slučaj, da bi kateri od njegovih tovarišev kaj vedel o njem, naj blagovoli proti povrnitvi stroškov sporočiti njegovi materi Mariji Pance, Ljubljana, Krakovska ulica 37. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, svak itd., gospod cand* med. JoI@ Klun sanitetni podporuinik dne 25. februarja 1920, po dolgi, mučni bolezni mirno preminul. Truplo pokojnika se prepelje na domače pokopališče v Ribnico. V Ljubljani, dne 27. februarja 1320. Žalujoči ostali. Zahvala. O prliki nepričakovane in nenadomestne izgube svojega iskreno ljubljenega soproga in o Se ta, oziroma sina, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Hupna Casagrandeja izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so blagemu pokojniku požrtvovalno pomagali in stregli tekom njegove smrtne bolezni v daljnem kraju. — Posebno hvalo smo dolžni gospodu Valterju Blumauerju in drugim gospodom uradnikom SHS žitnega zavoda v Somborju. Istotako dolgujemo veliko hvaležnost ravnateljstvu SHS žitnega zavoda v Ljubljani in vodstvu ekspoziture v Somborju, ki je velikodušno omogočilo in oskrbelo prevoz in pogreb pokojnikovega trupla — sredi ožje domovine. Nadalje se zahvaljujemo vsem onim prijateljem in znancem ter ožjim rojakom iz Gori-kega, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Bog obilno plačaj vsemi Žalujoče družine: Casagrande, Lavrenčič, Dx. Brecelj in MShlbaner. Ifnntprielinia cven- tudi začetnica MOmihiia zmotna slovenske in nemške stenografije, strojepisja se sprejme takoj v vcCje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod Kon-toristinja 761. pr. Josip Uerič odve!n'k pletena roj, pahor poročena Ljubljana Volčja draga 25. februarja 1920 pri Gorici jgareini papir sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 Vreče vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10. Poirefiniemo gobotne ponudbe se prosijo nauprav-ništvo „Slovenca" pod št. 22. SrejnrrO SasE*!*! popolnoma uulia, več vagonov stoječih na postaji kakor turli posnmezne vozove pripelje na dom tvrdka Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31. Širite „SIovenca"! ij* 2 selezn> polžastl stop. II. njici (VVendeltreppe) lo več komudov irtjovlnslie oprave. Vpraša se pri Jos. Fabiani, Prešernova ul. 54 rudečo, kupuje na debelo, postavljene na katerokoli železniško postajo. P