Llot a* MrMl dolov, akago l|MÉetva. DtUv. M «privié«!!! dO »•H» kar produeira|a TIH« hPM te dovo«ad •• the iRMrMia tf tK» working ikn. Work-•ra ara MMtUë •• ail whai (Kay produ««. ■a limmli ••eoo«-oi4Ma Dm. i, I«07, at t h« umi orno* »I CfclMSo IU. uudif iS« ▲«« ot 0**«r... «f Mtrob Sr4. IS*. Off i e« : 4001 V. 31. Str.. Ohiufi, IH "Delavci vseh dežela, združite se! ŠTEV. (NO.) 465. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 8. AVGUSTA, (AUGUST) 1916. Železničarji, kapitalisti in stavka. PAZITE1 na itovllko v okUpafu ki aa naha|a pola g va-«*->wa naslova, prtlop||o* naga apodalall na ovitku. Ako /465) |a itavllka . . tada) vam a prihodnja itavilko natega liata p» toča naročnina. Proot-mov ponovita |o takof. LETO (VOL.) XI. Glaaovanje železničarjev o vprašanju, če naj ae razglasi stavka ali ne, je končano, glasovi so prešteti. Dasi še ni ofieielno naznanjen uspeli štetja, je vendar gotovo, da je najinanje devetdeset odstotkov izmed 400.000 železničarjev, organiziranih v štirih velikih društvih, glasovalo za to, da se vztraja na zahtevah in da se gre zanje, če je treba, tudi v štrajk. To je pravzaprav prva zmaga železničarjev, zakaj od prvega časa, ko se je pričelo sedanje gibanje, so ielezničarske družbe ua vse mogoče načine vplivale na vslužbenee in pritiskale nanje, hoteče jih "prepričati," da so njih zahteve neopravičene in da jih na noben način ni mogoče izpolniti. Z večno tožbo o revščini železnic je bila ta agitacija v kričečem nasprotju. Kakor so družbe pa eni strani pritiskale na svoje uslužbence, tako so na drugi strani vplivale na vse javno mnenje v Ameriki in so se v ta namen v prvi vrsti posluževale velikega kapitalističnega časopisja, ki jim je objavljalo preparirane vesti, neresnično statistiko in sugestivne uvodne članke. Kdor količkuj pozna potrebe kapitalističnega časopisja, vé, da je to veljalo miljone dolarjev. Kajti take objave je treba v velikih časopisih plačevati kakor oglase. Le na ta način je mogoče, da so "veliki časopisi" res veliki. Saj si vsakdo na prste lahko izračuna, da ni mogoče dati za 1 cent niti toliko praznega papirja, kolikor ga dajejo taki časopisi tiskanega. Naj se prište-jejo tiskarski in upravni stroški, izdatki za cele armade urednikov, reporterjev, zunanjih sotrud-uikov, posebnih dojvsnikov, pa stroški za brzo-jav, kabel, telefon, pošto i t. d., pa mora biti tudi najslabšemu računarju jasno, da mora to časopisje, ako ima le redne dohodke od prodaje in od normalno plačanih oglasov, delati z ogromnimi izgubami. In vendar vidi, kdor ima le oči v glavi, da si postavljajo izdajatelji takih listov velike mnogo* nadstropne palače za uredništvo in upravo, da žive sami v pravih gradovih, njih uredniki in ma-uagerji v razkošnih rezidencah, da imajo najdražje avtomobile in da spadajo sploh v razred bogatinov. To je pa le na ta način mogoče, da imajo izredne dohodke. Kdor si želi uslug od tega časopisja, jih mora drago plačati. Tako so jih tudi železnice drago plačevale, sicer ne bi bili listi cele mesece pisali, kako žalosten da je položaj družb in kako krivične da so zahteve uslužbencev. Kar se je po listih pkalo za vso javnost, to so v posebnih letakih in brošurah ponatiskovali za svoje uslužbence. Prijazno so govorili z njimi in so jim dopovedovali, da so interesi podjetij obenem interesi železničarjev. Pravili so jim, da s svojimi zahtevami ¡spodkopavajo obstanek in bu-siness družb in s tem škodujejo sami sebi. Rotili so jih z vsemi melodijami, naj ostanejo "zvesti" svojim gospodarjem in naj se ne dajo "zapeljati." l)a so ostali železničarji kljub temu pritisku trdni, je dobro znamenje. Tukaj podjetja že spo znavajo, da so izgubila igro. Ali zato še nikakor ne mislijo ua to, da bi se vdala, ampak še z večjo vsiljivostjo preparirajo javno mnenje. Sedaj je zveza zapadnih železnic zbrala o-krog 150 plačanih in prej objavljenih uvodnih člankov v posebni knjižici in jih razpošilja, da "dokaže" z njo, kako je "javno mnenje nasprotno osemurneniu delavniku. Ce se javno mnenje na ta načiu fabrieira, je seveda naravno, da bo to "javno mnenje" vedno na strani kapitalistov. In to ¡»odkupljeno "javno mnenje" spušča proti železničarjem tem stru-penejše strele, čimbolj se kaže, da so uslužbenci trdni in pripravljeni za boj. "Financial American" in "Railway Age Gazette" imata posebno čast, da stu našli patri otične argumente, ki nasprotujejo štrajku. "Fi-nancialAmerica" svari železničarje pred stavko, dokler traja evropska vojna iu pravi, da bi bilo prikladno iine za tako stavko "izdajalski oportu-nizeni." "Railway Gazette" gre še nekoliko dalje, govori o možnosti vojne z Mehiko in zaključuje: "To bi bil najslabši čas za stavko in razglasiti jo v takih razmerah, ne bi bilo nič druzega kakor izdajstvo." Nič ne de, da se je razmerje z Mehiko prav zadovoljivo popravilo in da ni za vojno prav sedaj niti najmanjšega razloga. Ce bi se mogla s tem preprečiti stavka na železnicah, bi bili železniški baroni gotovo pripravljeni provocirati nekoliko novih homatij in novo vojno nevarnost, pa ne bi tega imenovali izdajstvo. Drugi kapitalistični listi filozofirajo, da 4 delo nima monopoii na štrajk." Nekateri, med njimi tudi chicaška "Tribune," groze, da prevzame vlada železnice. Človek bi mislil, da je to največja grožnja za kapitaliste; saj se vedno naglasa, da zahteva ameriški duh privatno lastnino in da je v Ameriki državni obrat na železnicah krat-komalo nemogoč, predvsem pa nedopusten, ker bi bila nezaslišana krivica, če bi se privatnim kapitalistom "konfiscirale" železnice. Ali finančno časopisje zna iz grožnje za kapitaliste napraviti grožnjo za — železničarje, češ ako postanejo železnice vladna last, izgube uslužbenci pravico do štrajka. Človek bi bil kar ginjen, videč, kako brižno skrbe zastopniki kapitalizma za delavsko št raj-k ura k o pravico. Ali preden pride solza v oči, se ustavi, ker se možgani spomnijo, da so bili ravno tisti listi delavcem skrajno nasprotni, kadarkoli so se p< »služili svoje pravice, da štrajka jo. (V bo treba to pravico braniti, je gotovo ne bo bra-nilnihče drugi, kakor delavstvo samo in njegovo časopisje. Ako bi ta Štrajk res pri vedel železnice v javno last in upravo, ne bi bilo želeti nič druzega, kakor da bi st»|to čimprej zgodilo in bi se s tem uresničil košček delavskega minimalnega programa. Prepričani smo pa, če se res pojavi ta mož* nost, da bodo proti taki razlastitvi prvi zagrmeli tisti, ki jo slikajo danes kot strah za železničarje na steno. Za preprečitev štrajka se sedaj mobilizirajo razne sile. Predlogi prihajajo od vseh strani, konference se vrše, tudi predsednika VVilsona so že zainteresirali. Odkritosrčno lahko povemo, da bi l?ilo tudi nam ljubše, če bi se stavka preprečila. Ali ljubše bi nam bilo to le pod pogojem, da dolu* železničarji brez Štrajka, kar po pravici zahtevajo. Dosedanje izkušnje so jih pa menda že toliko izučile, da se ne bodo dali žejne prepeljati čez vodo. Kavno histerija kapitalistov, ne le železniških, ampak tudi drugih, dokazuje, da bi jih šefinj stavka najbolj bolela. Torej je to za železničarje pravi čas. Stradajoči Poljaki. Kakor je znano, je predsednik Wilson osebno pisal francoskemu prezidentu, angleškemu kralju, nemškemu kajzerju, avstrijskemu cesarju in ruakeuiu carju, da naj omogočijo dovoz ameriških živil za atradajuše Poljake na okupiranem ozemlju. Predsednik Wilson je sedaj za eno izkušnjo bogatejši, in sicer je njegovo spoznanje prav tako, kakor smo mislili, da bo. Anglija, ki prihaja na zavezniški strani najbolj v poštev, je naznanila ameriški vladi pogoje, pod katerimi bi dovolila dovoz hrane za civilno prebivalstvo. Ameriški veleposlanik v Londonu Walter Hilles Page je naznanil te pogoje vladi v Washingtonu brzojavno. Dopis, ki jih obsega in ki je bil v londonskih časopisih objavljen, pravi: "Vlada njegovega veličanstva namerava enkrat za vselej urediti vprašanje dovoza živil v kraje, ki so zasedeni od sovražnika. V ta namen podaja sledeči sklepčni predlog: "Ako bosta nemška in avstrijska vlada prihranili civilnemu prebivalstvu zasedenega ozemlja vse plodove zemlje, vso živino in vse zaloge hrane, krme in gnojiva v teh krajih in če pripu-< stita «v to ozemlje nevtralne osebe, ki jih izbere predsednik ZeiHnjenih držav s popolno oblastjo, da lahko kontrolirajo razdeljevanje živil med vse prebivalstvo in prevažanje prebitka živil iz enega kraja v dru£i, kjer jih primanjkuje, in če izbere predsednik Zedinjenih držav te agente, jim bo dala vlada njegovega veličanstva vso potrebno podporo in bo pripustila v te okraje vse importirane zaloge živil, potrebne za dopolnitev domačih zalog in zagotavljajoče domačemu prebivalstvu zadostne poreije, dokler bo vlada gotova, da izpolnjujejo sovražniki vestno svoj del pogodbe. Ako se ta pogodba zavrne ali odgovor zadržuje, dokler se ne prične žetev v zasedenih krajih, bo smatrala vlada sovražnike za odgovorne in bo zahtevala tako odškodnino, kakršno more izsiliti zavezniško orožje ali pa javno mnenje nevtralne- Se leto dni vojne. Kdaj se konča vojna T Optimistom, ki nsui že od začetka vojne prerokujejo hiter konec klanja, delajo tal vseh stra ni križe čez račune. Dokler so Nemci na vseli straneh napredovali, so nam optimisti dopovedovali, da se zavezniki kmalu ne bodo mogli nikamor več ganiti in da se bo zaradi tega moritev miljonov morala ustaviti. Ko so zavezniki lia vzhodni in zapadni fronti pričeli z ofenzivo in dosegli nekoliko uspehov, so prišli žreci, in so pravili, da je nastal preobrat, ki pomeni toliko kolikor kriza, ee ima kdo plučnieo; ako prebije krizo, je rešen, če ne, umrje. Zdaj se pokaže, ali se je vojna sreča preselila na stran zaveznikov, ali ne; ko bo to jasno, spozns slabejša stran, da nima vojna zanjo nobenega zmisla več, in tedaj se sklene mir. Tisti, ki so z vojno v bližnjih stikih kakor preroki, pa govore drugače in ne dajejo nobenega upanja. Ob koncu drugega leta vojne je govoril vrhovni poveljnik angleške armade na Francoskem' z zastopniki časopisja o vojnem položaju.NaglašaI je predvsem, da imajo ob začetku tretjega leta zavezniki iniciativo na vseh bojiščih in da izraža Anglija sedaj moč, ki se vjema z njenimi mnogoštevilnimi viri. "Val se je obrnil," je dejal general Dou-glas llaig. "fas je bil od začetka vojne pomočnik zaveznikov. Le vprašanje časa je, da dosežemo popolno zmago, ki prinese mir kakor v drugih vojnah. Dokler ni ta zmaga dosežena, ne morejo angleški vojaki na Francoskem misliti na mir. "Nobena tajnost ni, da nismo bili pripravljeni ob začetku vojne, ker je nismo pričakovali. Medtem ko je Francija, ki je imela veliko nacionalno vojsko in splošno vojaško obveznost, porabila vse svoje sile, smo morali mi graditi svojo armado od začetka. Večina naših regularnih častnikov je bila v prvih bojih ubita ali ranjena. Z ostankom kot jedrom smo začeli, da ustanovimo armado z nekoliko miljonov mož, ki se mora boje vati a častniki brez vojne izkušnje proti nemški armadi, ki se je 40 let pripravljala na vojno. Imeli nismo uniform za može, ki so se oglasili za vojsko. Morali smo šele graditi tovarne za izdelovanje pušk, preden smo mogli oborožiti svoje rekrir te; graditi smo morali tovarne za topove in mir nieijo, preden smo mogli organizirati artilerijo. "Medtem smo morali stati na Francoskem s tako Vojsko, kakršno smo imeli, proti temeljito pripravljenemu sovražniku, čigar udarci so bili strašni v odločnih poizkusih, da zmaga, ker je vedel, da je čas proti njemu. Sedaj je imela naša armada svojo prvi izkušnjo v praktičnem naskoku velikega sloga. "Angleški vojak misli samostojno in uvažu-je o težki nalogi, ki je pred njim; nemški vojak, izurjen v poslušnosti, brez ugovora verujoč svojim predpostavljenim, je bil zavajali v vero, da tr fenziva naše armade, ki ni bila vzgojena po nemškem vzoru in je zato neučinkovita, ne more biti grozna in torej tudi ne uspešna. "Ko smo po prvem prelomu prve nemške črte prodrli drugo črto, je bila osuplost nemškega vojaštva velika. Prvič so nemški častniki, ki so prišli v naše vjetništvo, priznali, da je bila Nem eija premagana. Kden izmed njih, ki je bil na poti v Anglijo in je videl naše rezervne tabore na Francoskem, je pravil, da mu je bilo rečeno, da imajo Angleži le majhno število vojakov na fronti in če odbijejo Nemci naš naskok, da z lahkoto dosežejo morje in napravijo vojni kraj. "Tretje leto vojne bo leto zaveznikov. Pripravljena kakor Francija, napne Velika Britani jn vse sile, da požene vsiljenee iz Belgije in Francije.*Anglija pa doseže svojo popolno moč na suhem šele v poletju prihodnjega leta." Torej danes čez leto dni misli Anglija, da se bo še bojevala. Slaba tolažba za preroke! ga sveta za vsako državljansko življenje, ki bo izgubljeno vsled nezadostne prehrane v zasedenem ozemlju." Komaj je ameriška vlada dobila to obvestilo, je ps že tudi dobila odgovor nemškega kajzerja, ki pravi odločno: Ne! Viljem pravi, da je imel najboljši namen, da bi bil omogočil pomoč za Poljake. Toda Anglija je kriva, da to ne gre. Kajti Anglija stavlja nemogoče in nesprejemljive pogoje. Nemška vlada jih odklanja in se ne bo z nikomer več pogajala zaradi tega vprašanja. Kajzer iVIjeni se ne bo dal sekirati od Anglije. Razume se samo po sebi, da niso za Anglijo merodajni razlogi humanitarnosti, če se pogaja zaradi prehrane Poljakov, Srbov ali kogarkoli. Vojna in humanitarnost sta nasprotna pojma. Toda ker je vojna, je popolnoma naravno, da odločujejo tudi v takih vprašanjih vojni interesi. S tega stališča so pa pogoji Anglije popolnoma umevni. Zavezniki so blokirali Nemčijo — kolikor so jo pač mogli, kajti nemške suhmsrin-ke delajo blokadi velike zgage — in se prizadevajo, d» bi jo izstradale. Ce se pošlje na Poljsko ali v Srbijo z njihovim dovoljenjem kakšen živež, hočejo, da ga dolie le Poljaki ali Srbi, ne pa nemška armada.' Ravno tako s* branijo, da bi zato, ker bi prišla za Poljake in Srbe hrana iz Amerike, nemška armada zase pobrala, ker se na Poljskem, v Srbiji ali Flandriji pridela. To je očitni namen angleških pogojev. Da se to izvrši, zahteva Anglija kontrolo, ki naj bi bila v rokah lievtralcev. To niso nemogoči pogoji in tudi nič poniževalnega ni v njih. Ako jih Viljem noče sprejeti, je s tem le dokazano in na tihem priznano, da so se sedaj pridelki iz zasedenih krajev res rabili za Nemčijo, namesto za domaČe prebivalstvo, in da namerava nemška vlada tako ravnati tudi z letošnjo žetvijo. Zato ji res ne more ugajati nevtralna kontrola in zato mora prebivalstvo v zasedenih krajih dalje stradati. To je izkušnja, za katero je obogatel Wilson, Viljemov manifest. Londonska "Daily Mail" ima iž Vevev v Švici poročilo, da je Inl na ministrskega predsednika grofa Tiszo uprizorjen atentat, ki se pa ni posrečil. Poročilo tie obsega nobenih posameznosti. Devetletnega jubileja svetovnega klanja se je spomnil tudi nemški kajzer, ki ima zelo razvit zniisel za formalnosti. Poslal je kancelarju Bethman llollwegu sledeči poučni manifest: "Drugič se vrača obletnica dneva, ko so me naši sovražniki prisilili, da sem pozval sinove Nemčije na orožje za obrambo časti in obstanka države. "Nemški narod je preživel dve leti liedo-sežnih junaških dejanj in trpljenja. Naša vojaka in mornarica v zvezi z našimi lojalnimi in hrabrimi zavezniki je dosegla najvišjo slavo v napadu in v obrambi. Mnogo tisoč naših bratov jc zapečatilo svojo zvestobo s svojo krvjo. "Na zapadu in na vzhodu so naši junaški mož je v bojni sivini z neomajano trdnostjo kljubovali grozuim napadom sovražnikov. "Naša mlada mornarica je tisti slavni dan pri Skageraku dala težak udarec angleškemu bro-dovju. Dejanja požrtvovalnosti in zveste tovarši-je na bojišču se jasno blešče pred mojimi očmi. "Tudi doma vidimo junaštvo. Možje in žene, stari in mladi, vsi nosijo tiho in hrabro žalovanje in tesnobo vseh, ki organizirajo in pomagajo zmanjšati trpljenje, povzročeno od vojne in de lajo nočindan brez prestanka, da poakrhe našim bojujočim se bratom v zakopih in na morju potrebno orožje. "Nada naših sovražnikov, da prekose naše izdelavanje vojnega materijala, se izkazuje tako nedosežna. kakor je bil brez učinka njih načrt, tla bi dosegli z izstradavanjem, česar niso mogli z mečem. "Božji blagoslov na njivah Nemčije je napla-čal kmete bogateje, nego smo se drznili upati. Na jugu in na severu t raje prijateljska tekma, da se dobe najboljša sredstva za enako razdeljevanje živeža in drugih potrebščin. • "Vsem tem bojevnikom doma in na bojišču izrekam najsrčnejšo zahvalo. "Toda pred nami so težki časi. Po groznem viharju dveh let se oglaša hrepenenje |m> solnčni svetlobi in miru v vseh ljudskih srcih; toda voj- na traje dalje, ker je bojni klic sovražnih vlad še vedno uničenje Nemčije. Krivda za nadalnje prelivanje krvi pada edino na naše sovražnike. Nikdar me ni zapustilo zaupanje, da je Nemčija nepremagljiva, najsi je število naših sovražnikov večje; in vsak dan potrjuje to iznova. "Nemčija ve, tla se bojuje za svoj obstanek. Svojo moč pozna In .zanaša se na božjo pomoč. Torej ne more nič omajati njene odločnosti in njene gotovosti. Ta boj privedeni«) do kraja tako, da bo naša država vnaprej varna zoper vsak sovražni napad iu da bo nemškemu geniju in nemškemu delu zagotovljeno svobodno polje. "Živci i bomo svobodni, varni in močni med narodi sveta. Te pravice nam nihče ne vzame. Prosim Vas, da razglasite to javnosti". • llinavščina, katere je ta razglas poln, nas ne preseneča; ta se strinja z monarhističnini ^»klicem iu s splošno viljeniovščino. Tudi je prijetno, skoraj pesniško zagrnjena. Viljem je bil prisiljen poklicati sinove Nemčije na orožje; prisilili so ga tisti "sovražniki," katerim — je on napovedal vojno. In oni so sedaj odgovorni za prelivanje krvi, ker še nočejo priznati, da so bili po pravici napadeni in da smejo llohenzollerni iu nemški kapitalisti razdeliti svet po svoji volji. Ta hinavščiiia je . Bolj zanimiv je pa Viljemov.manifest zaradi tega, ker razdira tudi on upanje optimistov, da bo kmalu mir. Ne —r pravi Viljem — dokler nismo zmagali takt», kakor hočemo, nam mora Bog še dalje pomagati. Prelivanje krvi se torej nadaljuje. V Avstriji so zopet prepovedali celo vrst ti srcialistienih časopisov. Za mesec dni so bili suspendirani "Freiheit" v čeških Toplicah, "Volks-ville" v Karlovih varili, "Wahrheit" v ASu. Strah pred besedo mora biti v Avstriji že zelo velik, zakaj pod pritiskom preventivne cenzure, kateri se mora predložiti vsak list, še preden gre v tisk, je bilo itak nemogoče napisati kaj "nevarnega." 1'resnieujc se, da ima strah velike oči. 08782140 Nemčija ne bo stradala Chicaška °Daily News'' je imela oil svojega dopkmika v Berlinu sledeče poročilo; "Naši pridelki letošnje letine bodo gotovo nenavadno razočaral naše sovražnike", je izjavil vou Scborleiuer, poljedelski minister, kmalu ko je pri*el s potovanja po Nemčiji. Seveda je še prezgodaj, da bi mogel natančno povedati, koliko bomo pridelali, toda vcdtu> je bolje, da smo konservativni iu da računamo na manj kot pa pričakujemo. Najsibo kakor hoče, glede na hrano nas popolnoma nič ne skrbi za prihodnjih dvanajst mesecev. Preteklo 11*10 je bila letina razmeroma zelo slaba, to pa vsled neugodnega vremena. Letošnja pomlad je bila sieer mrzla iu deževna, toda — teiuu se čudim — napravila ni na žito uiti najmanjše škode. Naše orožje je osvojilo v tej vojni več kot en mil joti hektarov (2,471.000) zemlje, katero smo vso obdelali iu obljubuje se nam lep pridelek." Vprašal sem ga, kako bo s krompirjem. "Prezgodaj je še, da bi vam mogel natančiio povedati,'" je odgovoril. "Zgodnji krompir je veliko trpel vsled dolgotrajnega deževja. Vendar, kakor izgleda, lahko pričakujemo nadvse dobro letino, tudi kar se tiče krompirja. Leta 1915 smo pridelali 50 miljouov ton krompirja, toda 40 uii-ljunoiu ton smo ga pridelali tudi v najslabših letinah. Nemško ljudstvo poje na leto okoli osemnajst mijjonov ton krompirja, drugi se pa porabi za živino in za različne produkte. Preteklo poletje smo pridelali zelo malo koruze in ovsa, vsled česar smo morali dajati živini več krompirju kot drugu leta. Letos bomo pa pridelali tudi ovsa, s katerim houio lahko krmili konje 111 druge živali, tako da ostane za prebivalstvo dovolj krompirja." Pripomnil sem, «la je v Nemčiji veliko pomanjkanje mesa. "Ufivanje mesa," je odvrnil, smo res znatno omejili, toda ves nemški uurod bi laliko meso ravuo v taki meri užival, kot gu je pred vojno, ako ne bi mi gledali v bodočnost. Naiu ue bi bilo treba zdaj štediti z mesom, ako bi hoteli, toda vendar je bolj pametno malo manj uživati iu si semintja kaj pritrgati kakor pa da bi bili po končani vojni v zadregi za živino. Mi hočemo, da obdržimo zalogo živih zivuli kolikor mogoče ua visoki stopnji. Naša ekonomija iu omejitev uživanja mesa nima nikakršnih posledic ua zdravje ueiuškegu ljudstva; vaaj takih ne, kakor pravijo. Zdravniški strokovnjaki so nam že večkrat pripovedovali, da uživamo v Nemčiji veliko preveč mesa iu drugih težkih jedil." Poljedelski minister je pri tej priliki tudi hvalil francosko kuhinjo, češ da so francoska jedila veliko lažja in vsled tega zdravejša. Dejal je, da bo deloval ua to, da se bodo tudi nemške gospodinje naučile kuhati taka jedila. Omenil je tudi, da se je pričelo zdaj nemško ljudstvo zelo pečati z rejo domačih zajcev, perutnine iu drugih drobnih živali, ki doslej niso bile bogve kako razširjene. Dalje, kot je rekel minister, rede zdaj tudi zelo veliko drobnice — ovac in koz —, kar je tudi v veliko pomoč pri vzdrževanju zadostnih zalog hrane. "Naša situacija glede hrane," je rekel minister, "je taka, da se nam ui treba bati stradanja. Sovražniku se je nakana, da bi nas izstradal, popolnoma rzjalovila." (lotovo ne želimo Nemcem, da bi atradali. Za take "božje kazni" nimamo nič zmisla. Ali, kar je pripovedoval gospod minister, so vendar očitne neresnice. Dokler ni žetev pospravljena, nima ljudstvo nič od nje. Da je hiiu lanska letina zelo slaba, priznava minister sam. Prav tako priznava, da so omejili uživanje mesa. Splošno je znano, da so vpeljali krušne karte, ki dajejo človeku pravico do največ 250 gramov kruha na dan. Tudi tri postne dueve so vpeljali, ko se nikjer nt* prodaja meso. Kruh je pomešan s krompirjem. Da se od ' samega takega kruha iu od krompirja ue more dobro živeti, je gotovo razumljivo. Kar se tiče sedanjosti, je v Nemčiji pomanjkanje nedvomno. Razni nemiri zaradi draginje in lakote so bili od tolikih strani potrjeni, da morajo biti vesti o irjili resnične, tudi če so morda tu' patam pretirane. Imenovanje diktatorja za živež bi bilo nerazumljivo iu nepotrebno, če ne bi bilo pomanjkanja. Kar govori minister o mesu, katerega so haje ua Nemškem preveč uživali, so prazue mar* nje. V prvorednih restavracijah, kjer se je večerjalo za deset mark, je že mogoče kaj takega; ali tja ne zahaja ljudstvo. Ce bi se reklo, da se uživa ua Angleškem mnogo mesa, hi bilo to še ne-k«ko razumljivo, ali ua Nemškem, kjer je glaso- vita kava iz cikorije in kjer so peli o krompirju: Kartoffel in der Fru*h, * zu Mittag iu der Brueh, a m Ahend satu t dem Kleid, Kartoffel in Kwigkeit — je ironija vendar prehuda, če se pravi, da je ljudstvo jedlo preveč mesa. Kar ae tiče bodoče letine, vemo, da mora ju ua Francoskem, na Poljskem, v Belgiji, v Hrluji obdela vat i polje ondotni domačini. Ali domačini bodo tudi sami potrebovali hrano. Misli li polje de lak i minister pok rasti vse pridelke v teh krajih in jih pripeljati v Nemčijo! Kaj bodo tedaj jedli tisti, ki bodo okradeni? Smešno je, kar govori eksoeleuea o živini. Saj so morali v mirnih časih tudi skrbeti, da ua zmanjka živine za pleme, pa vendar ni bilo ofici-einih postnih dni. Ako sedaj slavi vegetarijan stvo, je minister k* pozabil, da je vegetarična hra na tedaj priporočljiva, če je tako izbrana, tako prirejena iu tako obilna, da lahko nadomesti vse snovi, kar jih obsega meso. Taka hrana je pa dandanašnji še dražja od mesne. Reja kuncev in podobne drobnine je prihaja la tudi v mirnem času na dnevni red, in slucr vselej, kadar je bila velika draginja. Ce jo sedaj priporočajo, je torej tudi to znamenje draginje iu pomanjkanja. Skratka — vojna ni prinesla ljudstvu na Nemškem blagoslova, kakor bi poljedelski minister rad dopovedal svetu, ampak ga je pahnila v bedo, iz katere mu vlada ue zna pomagati. Militarizem Skrb za varnost države je lepa reč. Socialistično stališče razumejo popolnoma napačno tisti, ki mislijo, da hoče socialistična stranka drža-_ vi odreči možnost obrambe, ako je napadena. Ce je socializem načeloma nasproten vojni, se mora to vedno razumeti v t itn ziuislu. da hoče socializem ustvariti razmere, v katerih ne ho več povoda za vojno. Nikdar si pa socializem ui pripisoval moči čudežev, in od kapitalistične družbe ne pričakuje, da bo obračunala z vojno. Socialistična stranka se bo z vsemi močmi u-pirala vsaki vojni, ki gre za osvajanjem, za uničevanjem neodvisnosti drugih, za kapitalističnim razširjanjem. Ali če se košček težko pridobljene svobode ne more ohraniti drugače, kakor z vojno. ne l»o socializem nikdar zahteval, da na i se /ji-radi kakšne blede teorije svoboda žrtvujeHiraii-stvu. Odločno se mora socializem upirati vsakemu militarizmu. Njegovo jedro je stalna armada. Kjer*se ona vgnezdi, si prejalislej pribori prvo mesto v državi in stlači vse druge interese podse. iMilitarizem postane sam sebi cilj in namen; čiiu se primerno razvije, ne služi več 011 narodu, ampak narod mora slu/iti njemu. Praktično se to lahko opazuje po vseh mili-tarističuih državah, najbolje na Nemškem in predvsem na Pruskem, kjer je militarizem dosegel vrhunec, tako da je postal vzor drugim državam, ki ga skoraj po opičje posnemajo. Kaj pomeni militarizem,"povedo predvsem proračuni takih držav, v katerih je ta sistem razvit, zlasti če se primerjajo tekom daljše dobe. Tedaj se opazi, da požirajo vojaške zahteve v nekaterih takih deželah več kakor katerakoli državna potreba, iu da ne naraščajo nobeni izdatki 1ako hitro in v taki velikanski progresiji kakor inilitarističiii. Kjer so stali pred štiridesetimi bti za vojaške zahteve tisočaki v proračunih, stoje danes uiiljoni.• Kakšno narodno gospodarsko škodo pomeni ta ogromna Moiohova požrešnost, nam je jasno, ako si domislimo, da gre tu vseskozi za neproduk tivne izdatke. To je denar ljudstva, pometau v brezdno, iz katerega se nikdar ne vrne noben vinar. To je izgubljeno delo miljonov. ' Tega denarja pa bi bilo družbi treba na vseh koncih in krajih za resnične, deloma skrajno nuj- ne potrebe. Tisočletja že obdeluje človek zemljo, a vendar je ni dežele na svetu, kjer bi bila vsa tlj| tako urejena, da bi moglo poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo itd. doseči največji mogoči uspeh. A gotovo je obdelovanje zemlje za človeštvo važnejše od militarizma, kajti zemlja ga mora rediti, in od produktivnosti zemlje je v največji meri odvisno blagostanje narodov. Z miljardami, ki jih požira neproduktivni militarizem, bi m> nešteta zemljišča lahko /.boljšala, močvirja osušila, suha tla namočila, vode regulirale, skalnati hribi pogozdili in povečala vsakovrstna rodovitnost. Ves pametni svet priznava, da je za boljše življenje sedanjega rodu in za napredek poznejših rodov treba temeljite ljudske izobrazbe. Militarizem požira denar, ki bi lahko prišel v prid šolstvu iu pospešil našo splošno kulturo. Tako ^e kaže militarizem škodljivca s svojo materialno nenasitnost jo. Ali njegova škodljivost sega še veliko dalje. Kar je v moškem svetu zdravega, mora vse v njegove kasarne. Nekoliko let mora tam preživeti komisiio življenje, čigar glavna vsebina je disciplina iu subordinaeija. Toda v vojašnici ne gre za tisto disciplino ki je potrebna v vsaki družbi iij ki j»* vteineljena v solidarnosti, temveč za slepo zatajevanje samega sebe, za brezpogojno priznanje, da je misel greh in da razum ne tiči v glavi, ampak v zvezdi ali v katerem že znamenju, ki označuje, šaržo. Korporal je absolutno modrej-ši od vojaka, iajtnant je pa že cel Sokrates. In lajtuant jc stalna zvezda na militaristič-nem nebu. On ostane v kraljestvu kasarne, kadar odidejo prvi, drugi, tretji rekruti. Oni, civilisti, se vrnejo kot rezervisti, on je še vedno tam. Iu novi rekruti, novi rezervisti prihajajo, rod za rodom, vsi pod njegovo roko, pod njegovo komando. (hi postane stotnik, major, civilisti so vedno 1 le rekruti in rezervisti. Oni lahko opravljajo najvažnejše posle v meščanskem življenju — zanj so vedno le rekruti in rezervisti. Tesar in profesor, kmet in umetnik, kovač in izumitelj mu mora salutirati in "pokorno javljati", ter ga smatrati za višje bitje. Tako nastane v utilitaristični državi posebna privilegirana kasta, ki ni nič manj domišljava ka- KRIZ IMA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR. "Bolje je. mislim, da ostaneš, da počakaš. Pošten fant je!" "Pošten fanti" je pritrdila mati in tudi ona su^je ozrla ua îlanco. 1 Pogledala je struhoma ua obad va. "Pojdem! Moram!" "Premisli dobro, llanca!" Osorcn je bil očetov glas in izpod obrvi je šinil neprijazen pogled. ( Zvečer je prišel Aiuerikanee ; postal je pred pragom, oče pa ga je poklical v hišo. "Kaj bi stal zunaj! Stopi malo noter!" Tone je stopil V sobo, sedel je kotleti stola iu je položil roke na kolena. ~ • "No, kaj je novega! Kako pa s službo!'* "Odpovedal sem jo." t "Kaj? Odpovedal f" "Snoči... Naveličal sem ae teh krajev, pojdem!" " Daleč f" "V Ameriko se vrnem!" Oče in mati sta osupnila ; llatiea je bila mirna, kakor da ji ui povedal nič novega. "Pa tako nenadoma! Kdaj pa si se namenil!" Tonetu so bila vprašanja neprijetna; gledal je v tla in je odgovarjal z zlovoljttim glasom. "Že zmerom sem mislil. Kaj pa bi tukaj! Dolgčas je... Mislim, «la se mi nikoli več ne bo zaželelo po domu ..." "Tam je seveda boljši zaslužek?" "Tudi... ampak človek živi povsod 1... Le veselja je treba!" Umolknili ao vsi, Tone je vstal. "Kdaj se napraviš!" • "Prav kntalu; ntorda že jutri, morda čez teden dni, ne veni še prav ..." Nasmehnil se je čudno in se je ozrl postrani na Malico. "Kakor bo vreme naneslo! V slabem vremenu bi se ne poslovil rad. Človek je jezen, če je dež iu blato, kadar sede na voz!" — "No. da. kakor je božja volja!" je zavzdihnila mati. V veži je prijel Ilaneo za roko. "Saj greš lahko tnalo z mano ... ta poslednji večer..." "Kaj res že odhajaš, Tone!" Pogledal jo je zlovoljno. "Kaj naj ostanem tukaj! Ali bi mi ti rekla, da naj ostanem?" "Pojdi!" "Zato pojdem ... ampak s tako težkim srcem, llanca. da ne vem, kako bom dospel do konca .., Nalahko se mu je tresel glas. "Pa že pojde, kakorkoli! Zaradi tega ne poginem ... delati bo treba !... Svet je velik in lep in človek nazadnje še na mater pozabi! Samo da bi pozabil hitro, prespal kakor pijanost, pa bi bilo dobro!" ... Prijel jo je krepkeje za roko ¡11 se j«« sklonil niže k njej. "Veš, Hanea, povedati ti pa le moram; nocoj ti lahko povem — nič se ti ni treba bali, saj tako pojdem in me n«* boš videla nikoli več!... To ti moram povedati, llanca, da te imam rad, kor nekdanji fevdalci in ki hote ali nehote ubija demokrat izem. Institucija enoletnih prostovoljcev in rezervnih častnikov, ki jo potrebuje militarizem ne le zato, da mu ne zmanjka oseh za oficirska mesta, ampak tudi zato, da se ne zameri "boljšim slojem", prenaša militaristienega duha v civilno življenje. Po državnih, deželnih, mestnih uradih, povsod kjer je kaj ofieielnega, povsod kjer so "šarže" in "rangi", se vpeljuje subordinaeija po vojaškem vzoru. Birokracija se uniformira, dobiva znamenja svoje stopnje in se s svojo obleko povzdiguje nad "navadne" civilne ljudi. Ce je današnja Prusija takorekoč ena, sama velika kasarna, se lahko pravi, da gredo vse utilitaristične države to pot in se bližajo temu cilju. Nobene salomonske modrosti ni treba, če se hoče spoznati, da izpodjeda tak sistem vse temelje demokracije, in vsebuje največjo nevarnost za ljudski napredek. Z militarizmom je vrednost ustavnosti in parlamentarizma popolnoma parali/irana. Države z razvitim militarizmom so absolutistične, pa naj bo njih koiistitucionalna oblika kakršna koli. V pruskem deželnem zboru je pred par leti neki naduti junker dejal: "Ceear mora vedno i-meti toliko moči, da ukaže lajtliantu, naj vzame deset mož iu z njimi raz/.ene parlament." Zgražali so se zaradi teh besed; nesramne so bile. Ali da je na Pruskem tako se ne da tajiti. Ce bi cesar.poslal lajtnanta in deset mož z nasajenimi bajoneti v deželni zbor, bi se ta razšel in hil Iu konec besed. Ko je bila pred Khuen Hedervar.vjevo vlado na Ogrskem opozicija v večini in je prišla v konflikt s krono, ni sicer cesar poslal lajtnanta v parlament ,pač pa obrsta Fabrieiusa, in ta je z bajoneti razgnal poslance prav tako, kakor bi bil to lahko storil Iajtnant ali pa tudi feldvebel. Ljudska volja, ki je poslala poslance v parlament, ni bila vredna piškavega oreha. In ko je postal Khuen Hedervary ministrski predsednik, je predelal tudi to ljudsko voljo po svoje — zopet s pomočjo militarizma. Kjer se je bilo bati, da bi zmagala opozicija, tja je prišlo vojaštvo "čuvat red" in v vsakem takem kraju je vlada dobila večino. Kdor bi hotel zbirati take dejanske primere, Iu lahko posvetil temu delu vse življenje, imel bi vedno dosti opravka, iu sestavil bi lahko celo, veliko knjižnico. To so tehtni iu pretehtni razlogi, iz katerih se demokratični socializem upira militarizmu. Se posebno važen pa je ta moment, da je militarizem večno nevaren delavskemu gibanju. Danes jih je ua tisoče ua evropskih bojiščih s puškami v rokah, ki ne morejo vedeti, če ue pride kmalu po vojni dan, ko se bodo ravno te puške obračale proti njim, kakor so se že obračale. Zagovorniki militarizma nam radi pojo pesem o njegovi vzgojevalni vrednosti. Pri vojakih — pravijo — se ljudje navadijo reda iu imajo od tega korist za vse življenje. Mi bi brez pomisleka priznali še več. V Avstriji n. pr., kjer je ljudsko šolstvo še vedno zelo zanemarjeno, se je marsikdo še le pri vojakih naučil čitati in pisati. Take slučaje poznamo saiui in ni liani jih treba še le dopovedovati. Ali taki dokazi nas ne morejo prepričati. A-ko hi militarizem le nekoliko miljonov manj pogoltnil, bi ostalo za šolstvo toliko denarja, da bi vsi duševno zdravi lahko znali tie le čitati in pisati, ampak še kaj več, in ne bi bilo treba tistih drohtin, ki jih pobere ta ali oni posameznik v kakšni " (Tnteroffizicrs-Bildungschule.'' Kar se tiče reda, mislimo, da je tudi to naloga šole. v katero pride človek prej kakor pa v kasarno, kamor prinese večinoma že gotov značaj. Razuntega pa je tisti "red", ki si ga želimo in ki naj izhaja iz svobodnega spoznanja potrebe, nekaj druzega kakor red iz vojašnice. Tudi v Ameriki imamo ljudi, ki se trudijo, da bi presadili cvetko militarizma sem. In priznati se jim mora, da niso leni, temveč razvijajo veliko delavnost in agitacijo. O nagibih, ki jih vodijo pri tem delu, smo govorili. Vpričo njihove vsiljive propagande pa je skrajno potrebno, da spozna ljudstvo vse nevarnosti militarizma, da se jim bo znalo tudi uspešno upreti. Socialistični časopis "Tribune" pravi, kakor poroča telegram iz Amsterdama, tla je stopilo 55.000 delavcev v berlinskih municijskih tovarnah in električnih napravah in v johannisthal' skem aerodromu v stavko za protest proti obsodbi sodruga dr. Liebknechta. kakor nobenega človeka na svetu; še svoje matere nisem imel tako rrd ..." Nekaj toplega ji je leglo v srce in ni si upala vzdigniti glave ter mu pogledati v lice. "t'e bi kdaj na vse pozabil, kar sem doživel hudega iti lepega ... na tisto uro ne pozabim, ko sem te nosi! v svojih rokah preko hriba. Lahko si sama itgenila, kaj je takrat čutilo moje srce; pa zdaj je vse minilo... Takrat sem še mislil — Bog vedi, neunttte so bile tiste misli — da bi se lahko izpremenilo, da bi bila midva sčasoma še prijatelja... Tako nespametno sem upal, kadar sva stala na pragu in sva se pogovarjala ... mislil sem že na majhno, prijetno hišico, na vrt... 110, kaj bi 1" Jezno je zamahnil z roko iu je pogledal v stran. "Z veseljem se bom spominjala nate!" "Spominjaj se rajši z usmiljenjem 1 Precej časa bo treba da se otrešeni iu pretegnem, pozneje se bom morda tudi jaz z veseljem spominjal ...in vseh dni še ni konec!" Pogledal jo je prijazneje in nasmehnil se je napol. "Hvaležen sem ti, llanca, veliko dobroto si mi napravila! Samo zato, ker si na svetu in ker i-maš tak») lepe oči in tako dobro srce! Živ ina sem bil prej, klada, pijanec 1 Ampak samo pogleda te človek in govori s teboj, pa mu je tako pri srcu, kakor da je prišel od spovedi iu nikoli več ne pozabi nate I,.. llanca je molčala; prijetno in blago se ji je zdelo, kar je govoril in vendar ji ui bilo lahko pri srcu. "Pa še nekaj bi te rad prašall" je nadaljeval s tišjim glasom iu beseda se mit je tatikala. "Pravijo, d« živi slabo ... no, da nima prijatelja .... ali veš ujet»v naslov T " . "Vem." "No... ni potreba, da bi umiral tam od vsega hudega ... vsaj toliko bi moral imeti, da bi se vrnil pošteno... Ce je fant za kaj, ne bo poginil, tudi ne, če je umetnik; samo da je vesel ¡11 pogumen, pa se izkoplje, če bi se bil pogreznil sto klar-ter globoko. Pomislil je. pogledal je nanjo in je stresel z glavo. "Rajši ne — bom že sam opravil... Samo pozdravi ga v mojem imenu, kadar se vrne ... Zdaj boš ti poleg njega in dobro se mu bo godilo .;. " Postala sta ob cerkvi. "Kaj si mi mislil še povedati!" "Nič drugega ... Zdaj pa zbogom, Hanea ! Samo poglej me še. ker se tako ne vidiva nikoli več, zato da se boš malo laže spomnila name ..." Vzdignila je glavo in se mu je začudila; pegast je bil njegov obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala rdečica iti ustnice so se bile zategnile v eu len nasmeh. "Ne zameri ... Saj je v slovo!" Sam se je sklonil, prijel jo je z obema močnima rokama in jo je vzdignil; na ustnicah, ua licih, tta čelu so jo zapekle njegove suhe vroče ustnice. Izpustil jo je, stal je pred njo globoko npog njen iu se je tresel. " Adijo, Hanea I" fl.asu mu ni več poznala, njegov pogled je bil tuj, svetal in nemiren. Hitro ji je podal roko, stisnil jo je, da jo je zabolelo in je odšel po klancu t. urnimi koraki... Zgodaj se je mračilo; svetloba belega neba je bila slalnitna in se je umikala hitro in plašljivo gostim večernim sencam... (Daljt prihodnji*.) ADV E RT 18 K HE NT Avstr. Slovensko m. jmvtmm IM i. Bol. Pod. Društvi lak« Sedet: Frontenac, Ummm. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBKRŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Pod pred« : JOHN UOR8KK, Bor 171», Radley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breeay Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK HTARČIČ, Box 245, Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNI K AR, L. Bo* 98, Fronteuac, Kana. NADZORNIKI: PONOR AC J URŠE, Box 207, Radley, Kana. MARTIN KOCMAW; Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZAfAN, Frontenae, Kana» POROTNI ODBOR: JOSIP SVÀTO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STlîClN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔET IN A, Box 2.1, Franklin, Kana. POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Froutenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina, od 16. do 45 leta znaša $150. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. . , POTOP PARNIKA. ako ne vozi vojni kontrabant Ker se "Petit Parisien" priobčuje iz Cher- P» na ladji ni našlo nič sumljivega, je bo ur ga dopis, kjer neki očividec pri- ¡lahko odplula^ Ko je poveduje, kako, je dne 17. februarja neki nemški čoln potopil francoski parnik "Ville de Lille". Ladja pod vodstvom kapitana llorchona je vozila 1200 ton kamenja iz Cherbourga v Duenkirche» na račun države. Razen moštva je bilo na ladji 19 moških kako se mučimo, da pridemo naprej, je zapovedal, naj podmorski čoln vleče naše čolne. Ranjenega kapitana je sprejel na podmorski čoln, mu dal vodo in brisačo, da si izpere rano; dal mu je tudi nogovice in čevlje, ker je bil bos. Razen tega je dobil vsak čoln in dve dami, vsaka z enim otrokom, ¡dve volneni odej. in živei. Uničeva-Gospc sta bili soprogi kapitana in nje "Ville de Lille" ae je videlo iz sve-strojnika s parnika "Ville de Strass- tilnika v Barfleuru, ki je takoj o tem bourg". Okoli pol treh, 8 milj severno brzojavno obvestil pomorsko prefek-od Harfleura, smo zapazili pred seboj turo. Kljub temu nas je vlekel pod-podmorski čoln, ki je plul v smeri pro- (morski čoln z največjim mirom in ti "Vilic de Lille". Ne vedoč, kateri ! hladnokrvnostjo naprej in če se ne b. narodnosti pr.pada podmorski čoln, je opazil dim v smeri rta Lev,, bi nas bil kapitan zapovedal. da se izpremeni ; vlekel podmorski čoln 600 m do Bar-smer vožnje. Podmorski čoln je pove- I«"™- Tako P» nM Je P«til in je Čal svojo hitrost in je vozil s hitrostjo 50 m oddaljen od nas pod mor- 15 vozlov. Ker pa je naša ladja vozila «ko K,a<*in<>- Francosko ladje so nas s hitrostjo 7 vo/.lov, se nam je pod- poincje sprejele na krov morski čoln čimdalje bolj približeval. Medtem zapazimo spredaj signal, ki je sestal iz zastave, kroglje in plamena, kar si je kapitan razlagal po med Deset sa poved i sa otroka. Neki nemški list priobčuje spominski list, katerega deli mestna uprava narodnem kodeksu: "Stojte, drugače v Reggio Emilia v Italiji med otroke, streljam!" Sedaj ni bilo nobenega zapuščajoče ljudsko šolo. Na tem li-dvoma, da smo prišli v sovražne roke. stu stoji sledečih deset zapovedi: 1. Kmalu smo zapazili, kako je zadej na Ljubi svoje součence, ki bodo v živ-podmorskem čolnu mahal neki mor- ljenju tvoji sodelavci. 2. Ljubi pouk, nar z nemško zastavo. Naš kapitan je ki je dnevna hrana; bodi tako hvale-zapovedal, naj obstanemo in ko je pri- žen svojemu učitelju kakor očetu in šel podmorski čoln tako blizu, da se je materi. 3, Vsak dan moraš posveče-moglo z njim govoriti, je poveljnik vati z dobrim in koristnim delom. 4. čolna zaklical: "Deset minut vam dam Vse dobre ljudi moraš častiti, vse lju-časa, da ladjo zapustite!" Naši ljudje di spoštovati in se pred nikomer po-niso čakali, da se jim to reče drugič, ¡niževati. 5. Nikogar ne smeš sovra-Mornarji so spustili čolne, kamor sta žiti, nikogar žaliti in se nad nikomur vstopili najprej obe dami z otrokama, maščevati; toda svojo pravico moraš nato so naložili hrano, a končno se je braniti. 6. Ne smeš biti strahopeten, ukrcalo moštvo; pri tej priliki je ka- Bodi prijatelj slabih in ljubi pravič-pitan tako nesrečno padel, da se je nost. 7. Spominjaj se, da izvira vse težko poškodoval. Ko je bilo vse v bogastvo na zemlji iz dela; kdor ga čolnih, je zapovedal nemški kapitan, uživa brez dela, ta krade onemu, ki da se oddaljimo od ladje in plovemo 1 dela, kruh. 8. Stremi vselej za resni-proti obrežju, ki smo je točno videli, co; ne verjemi ničesar, kar ugovarja Podmorski čoln je priplul čisto k naši tvoji pameti, ne slepi sebe ne drugih, ladji, dva mornarja sta šla na krov 9. Ne misli, da ljubi domovino tisti, naše ladje, kjer sta položila dve bom- ki druge narode sovraži ali zaničuje, bi, in sicer eno v kapitanovi kabini, ali želi vojne, ki je preostanek bar-drugo pa spredaj. Mi smo veslali z barstva. 10. Želi si dneva, ko bodo vsi vsemi močmi in kmalu smo zaslišali , ljudje živeli v bratskem miru in pra-dve eksploziji. Naša ladja se je raz- (vičnosti, kot svobodni sinovi domo-letela in počasi potopila. vine. Podmorski čoln ni izgubljal časa. Ta mestna uprava je namreč ▼ so-Hitro je odplul k drugi ladji, ki je pri- Vialističnih rokah. Vidi se, kakšni hajala iz Cherbourga in jo preiskal, "barbari" so socialisti. Prva osvojitev Britanije. Pravzaprav ni izraz popolnoma'pravilen. Ite-či hi morali: Prva zgodovinsko znana osvojitev Britanije. Kdaj je bil tisti kos zemlje, ki se'dane* imenuje Britanija, prvič osvojen, to so pravi, kdaj so se prvič ljudje tam naselili, nam ni znano. Prav tako tudi ue veuio, koliko bojev se je vršilo med prvimi naseljenci in poznejšimi prihajale! in kakšni so bili ti boji. Kes da j«' arheologija odkrila mnogo zanimivega in važnega tudi v sedanji Angliji, ki je bila v predzgodovinskih časih spojena z cvropskm kopnem, ali toliko materijala uaiu ni priroda nikjer ohranila, da bi se mogla pisati kar zgodovina, ki je bila pred znano, pisauo zgodo vino. Saj je še ta tako prepletena z mitologijami in bajkami, da je v mnogih slučajih težko dognati, kje se konča fantazija in pričenja resnica. Dandanes, ko se borita v svetovni vojni prod vsem Nemčija in Anglija za prvenstvo, ko je Nemčija že nekolikokrat napadla angleške kraje s svojimi zrakoplovi, ko jc to poskušala tudi s po-tapljalnimi ladjami in ko so najbolj zaticšeni o-svojevalei sveta na Nemškem sanjali že o okupaciji Anglije, je spomin na prvo historično znano osvojitev Britanije času primeren. Seveda tedanja Britanija ni bila sedanja in tedanji Britanci niso bili sedanji Angleži. Sedanji gospodarji Anglije so se šele mnogo pozneje naselili. Britanci tedanjega časa so hili še barbari in njih premagovalec je bil rimski Julij Cezar. Bilo jc nekega septembrskega popoldneva 1. 55 pr. Kr., ko se je rimski vojskovodja Julij Cezar približal, kcutski obali v južni Britaniji z brodovjeiu 80 ladij. Tekom zadnjih dveh let je bil osvojil skoraj vso Galijo, prekoračil pri Neinvic-du reko Ren iu odplul proti Britaniji, da oplaši prebivalce in jih radi njihove vsestranske podpore, ki so jo nudili svojim plemenskim sorodnikom v (ialiji v vojni proti rimskim legijam, pokliče na odgovor. Julij Cezar jc bil prvi Rimljan, ki jc z vojsko prekoračil Ren in oecan. Britanski prebivalci so zasedli obal s konjenico in pehoto ter bojnimi vozmi; bili s«» pripravljeni, da svojo otočno domovino branijo do skrajnosti. Ker so bili rimski Vojaki opravljeni s težkimi železnimi oklepi, so se bali, da m*ne hili pobiti, preden bi se mogli ustanoviti nagibali; zato so se obotavljali in niso hoteli z ladij v morje. Cezar jc zato odredil, da so začeli Britance, najprej obsipati s kamenjem, ki so ga metali oblegovalni stroji z ladij. Ta napad-jc sovražnika prisilj^da se je pomaknil na/.aj. Toda vojaki so se še v?rliio obotavljali, da bi zapustili ladje: Tedaj je z.*$ta-vonoča 10. legije, ki je tvudrila Cezarjevo telesno stražo, stopil z zastavo na rob ladje, in z besedami: "Za mano, kdor noče biti priča, kako sovražnik upleni našo zastavo!*' prvi skočil v vodo. To je učinkovalo; vseh 12,000 vojakov je poska-kalo v votlo in se obrnilo proti obali. Britanci so jih sprejeli v vodi iu razvil se je hud boj; kri je obilo rdečila valove. Polagoma so si Rimljani priborili pot na suho, se ondl hitro uredili in z nova napadli; strašni naval dobro discipliraiiih čet je gnal Britance pred sabo kakor vihar. To je bil začetek rimske invazije v Britanijo pod Julijem Cezarjem. Kasneje je ta vojskovodja še enkrat napadel ta otok. A šele čez skoraj 150 let so Rimljani prišli na Škotsko. Medtem ko je bila do I. HO. po Kr. že skoraj vsa Anglija izpremenjena v rimsko pokrajino, niso imeli Rimljani severno od Sol way FirMia še nič ozemlja. Tega leta jc Julij Agricola peljal čez mejo rimsko armado in previdno prodiral naprej. Domači rodovi so se sicer branili; ker so pa bili needini ined seboj, jih je posamezno napadel in drugega za drugim premagal. Rimljani so postopali z neusmiljeno strogostjo: hranite!je posameznih osvojenih točk in krajev so do zadnjega pobili, odgnali živino in uničili pridelke. Na tem krutem vojnem pohodu je Agricola prodrl do Forth of Clyde (blizo današnjega Crecno-cka^. Oba morska rokava segata tako globoko 'v deželo, da ju loči le 4 milj široko ozemlje. Na tej zemeljski ožini je Agricola zgradil vrsto u-trdit, ki so stale v enakomerni oddaljenosti druga od druge, da t njimi zavaruje osvojeno ozemlje pred bojevitimi severnimi plemeni. Ker se je bal napada teli plemen, jih je sklenil prehiteti in poiskati v njih lastnih mejah. Odrinil je torej iz svoje trdnjavske Črte, prekrižal Forth pri (lucns-ferry in skozi Fife prodiral proti severu. Vsepovsod so se dvignila plemena v hrambo domovine iu se ob Ardoškeni močvirju v Pertshire na vznožju grampiauskega pogorja pogumno postavila v bran (84. 1. po Kr.) Kakor piše Tacit, je kaledon-ska armada štela .'10,000 ,rimska pa 2*1,000 mož. Kaledonci so se borili z obupnim pogumom, toda neprimerno boljša disciplina in orožje rimske armade sta tej zagotovila zmago. Kaledonci so doživeli krvav poraz ¡rt šele noč je končala krvavi» klanje. Nad 10,000 mrtvih je pokrivalo bojno polje. Agricola jc peljal svojo zmagovito armado nazaj proti jugu in šele po njcuctn odhodu so si upali domačini na bojišče, da pokopljejo svoje mrtve. Agricola je bil tudi, ki je prvi odredil, da so plule ladje krog in krog Britanije ter jc ua tem otoku utrdil rimsko gospodarstvo. Skoraj dvatisoč let jc minilo od tega Časa. Dvatisoč let zgodovine, civilizacije iu kulturnega razvoja. Isti duh osvajanja, gospodovanja, pod-jarmljanja, krvavega reševanja konfliktov pa vlada še dandanašnji. Ije da jc tudi on napredoval in se ne zadovoljuje več s takimi malenkostmi kakor takrat. Šestindvajset ali trideset tisoč vojakov ne šteje dandanašnji sploh nič; kar je bila tedaj vojna, jc sedaj komaj praska. Moderni Britanci imajo sedaj svojo vojno. Tckoiu stoletij so sami stopili na%inesto svojih tedanjih sovražnikov; postali so novodobni Rimljani, največji gospodarji sveta: In proti njim stoji — v boju za svetovno gospodstvo — država, ki se jc sama dolga stoletja smatrala za opravičeno dedinjo nekdanjega rimskega cesarstva in dfc naravnost imenovala " Das hcilige roemi*ehe Reich deutsehcr Nation". Nekdanje neutolazeno hrepenenje po italijanskih planotah in po Rimu, ki jc tolikokrat vodilo nemške cesarje in čete proti jugu, je zaspalo, odkar se jc Italija po neskončno dolgi krizi zdru žila in državno uredila. Ali hrepenenje po povečanju, po svetovnem gospodstvu, rimsko hrepenenje v novi obliki umrlo in ni moglo umreti. Kakor so imeli osvojevalni pohodi starih Rimljanov svoje gospodarske vzroke, tako so v modernih in-dustrijalnih, kapitalističnih državah gospodarski vzroki, zahtevajoči razširjanje za — pridobivanje večjega prrfita. eVrz "Das Vaterland muss groes-ser scin" jc poetičen; v prozi, ki govori bolj realistično, hi se moral glasiti "Semenj mora biti večji, da bo dobiček večji.*' Za to poveča van je " faterlandov '*, za bogatejše investicije, za številnejše trge, za obilnejše profile se bore danes miljoni. Armade štejejo skoraj toliko miljonov, kolikor so štele 50 let pred K listom tisočev. Ladje niso več eolnički, kakor nekdaj, ampak ogromne križarke, dreadnought i, plavajoče trdnjave. Katapulte ne mečejo kamenja na sovražnika, ampak orjaški možnarji, velikanske havbice, pošastni topovi lučajo tone jekla, iiitrogliccriua, melinita nanj. Kakor pred dvatisoč leti, le v neskončno potencirani meri. Cnictnost ubijanja, znanstveno klanje se je izpopolnilo, dovršilo, da bi se zdele Cezarju samemu njegove nekdanje vojne otroške vojaške igre vpričo sedanje morit ve miljonov. V tem času jc nastalo krščanstvo, vera ljubezni, tudi dedinja starega rimskega cesarstva, ki je šla osvajat svet in ga jc osvojila. V kljub veri ljubezni se kolje pol Kvrope, Azije in Afrike in pri klanju sodeluje Avstralija in kos Amerike. In taki bodo učinki, dokler bodo vzroki taki. Ne vere ljubezni, ne pridig o bratstvu, ne nauka o Adamovih sinovih, ampak boja za razmere, ki ustanove vzajemnost človečanskih interesov, je treba, da dobi zgodovina drugo lice iu da se ne bo pisala s krvjo kakor pred tisočletji. _____________ Četrtletni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenae, Kans. OD 31. MARCA 1916 DO 30. JUNIJA 1916. .2? «> t* ** t* m ry 1 2 3 4 5 6 8 11 10 11 13 16 17 19 20 ' 21 22 Kraj društva DOHODKI Frontenac, Kans...... Chicopee, Kans....... Newburg, Kans....... Mineral, Kans........ Weir, Kans.......... Yale, Kans........... Fleming, Kans........ Kadley, Knns..... Jenny Lind, Ark...'... Brezzy Hill, Kans..... Adamson, Okla....... Franklin, Kans....... Carney, lowa........ Black Diamond, Wash. Ely, Minn........... Witt, III............. Huntington, Ark..... M « .«4 'n .«3 0 M a t» c iT 'a > Z 0 ^ rt a S3 2 fi ri ^ >T •3 "S •3- Uprav sklad 8*3 - 11 »Tc $ 54.05 $126.75 $ 20,28 $ 6.07 % 40.50 ! 16.56 31.50 6.04 1.26 I0.r»(> « 4.77 11.25 1.80 .45 8.75 46.22 99.00 15.84 3.96 33.00 18.76 37.00 5.76 1.44 12.00 j 23.87 48.75 7.80 1.95 16.25 19.10 43.50 . 6.96 1.74 14.50 46.36 100.50 16.08 4.02 33.50 ; 36.68 79.60 12.72 3.18 26.50 44.93 108.90 17.28 4.32 36.25 20.17 61.00 8.16 2.04 17.00 37.68 80.25 12.84 3.21 26.75 23.12 60.26 8.04 2.01 16.75 14.79 36.00 6.76 1.44 i 12.00 .74 1.50 .24 .06 .60 3.12 6.76 1.08 .27 ! 2.25 4.08 9.011 1.44 .36 1 3.00 $414.90 $920.60 $147.12 $ 36.78 ¡$305.00 M ta a 3 — v -3 ►•(IB E 2 « .Jkjust— I 37.09 11.58 I 4.89 28.98 j 6.24 I 11.21 j 10.34 22.29 1 15.00 22.97 , 6.66 24.69 7.25 ! 1.80 a -'S k rt o. o 2.14 .60 .30, 1.72 I .30 .72 í .64 : 1.26 1 .90 ! 1.38 .42 1.38 .42 .12 i CA fr $ 1.07 ..... 30 I.....j •15 ..... .86 I.....I .15 .....( .....I .32 ..... .63 $1.00 .45 .....1 .69 !.....! .21 !..... .69 '.....! .21 .06 d E ^ S 2 P I ~ o IZDATKI o. o M "ï 'I: "T o a C- II m n ** ct X c .... $ $ .25 3.00 1.86 ■ .12 $213.40|$ 12.42 .06 ..... $6.21 $4.00 $ 287.66 $ 220.00 77.34 43.00 27.36 ........ 229.83 214.00 , 81.65 • ••••••• 110.91 163.00 97.10 ........ 226.89 29.00 174.83 105.00 235.82 281.00 • 105.91 121.00 187.49 250.00 • 111.05 ..... 71.97 153.00 3.04 15.51 26.00 17.88 ........ $2,061.13 $ 1,695.00 $ .28 .17 .45 .40 .38 .15 .53 .10 .06 ,2o .24 220.00 43.28 I .17 , 214.00 i 53.00 .45 29.40 105.38 281.00 121.15 250.00 .53 153.10 .05 26.20 ! .24 i 2.95 ¡$1,597.95 $ rt U B rt rt k » ^ S « su ^ 67.55 ! 50.28 27.19 19.76 81.65 «♦6.65 120.89 i 69.45 ■ 44.70 i 82.59 2.09 i 110.62 11.89 2.99 I lo i i 17.64 I 765.98]! tO 4» . « a o. ^ a P. N © O i ~r 16.22 '3.93 42.09 ,1 89.Hrt 47.83 64.60 Tako je na vojni! Urednik "Figam", Charles Tar-dieux, ki se je vojskoval kot desetnik in je bil nevarno ranjen, opisuje neki francoski napad tako-le: "Stojimo v bojnem metežu. Prvič amo v boju. Nekoliko se razburjamo, obotavljamo in ne vemo, kaj da se še vse pripeti. Krogle, ki švigajo neopa-žene pod listnato streho, spletajo okoli nas inrezo, ki se vedno para in obnavlja; v njo se slepo zaletimo s sklonjeno glavo, prav kakor ribe. Strašne so strojne puške, strojne kose! Če bi šli nazaj, bi nas nekoliko čuval te-ločnjak. Ne, povelje zahteva, kroglam se zoperstavi, če ti tudi preluknjajo, kakor igla platno, prsi, Čelo, oči; vse, kar lahko slučaj zmelje kakor ka&o drobno. Zavidam rinocera in krokodila. Nikdar kakor takrat nisem čutil, kju da sem lahko ranjen. Hitro teleč- njak na hrbet. Zavest dolžnosti me prešinja skupno z nevarnostjo. Poizkušam, da ne mislim na boj. Slutim, da sem za delec živejra, korakajoČega zidu soodgovoren. Gledam tovariše. Pokonci nc stoji nihče. Podolgoma leže vsi v travi. Kar poskoči pobočnik kvišku! Bled je obraz spačen, iskre se mu oči, za kliče: "Ne streljajte več! Naprej!" Sklonjeni skočimo naprej skozi goščavo! "Stoj!" — Vse se vrte na tla. Poleg mene se plazi neki ranjenec stokajoč iz bojne črte. Njegova kri i rdeči travo. V gostem drevju razločim komaj 10 mož. Kakor črvi se pla-zijo po zemlji. Še enkrat poskočimo. X črti smo. Nabijamo iz navade, topo puške. Veliko jih je, ki se več ne premaknejo. Reveži . . . Koliko časa ostanemo v ognju? Končno zadoni glasno stotnikovo povelje: "Naprej " ; — "Udai imo!" pravi moj sosed. Skloni se za majhen grm» Bojimo se. |Grmovje je tako gosto, da nc vidimo deset metrov daleč. Lahko zadenemo i nenadoma na skritega sovražnika. Ni mogo« e, da vzdržimo. Neznosno je, kar čutimo. Dvignem se. Truden sem in razjarjen, ker se moram tako plaziti. Se li ne konča gozd? Moramo li pasti naravnost Nemcem v roke? Tek, tek, tek, tek. .. Zopet strojne i puške. Naj se izdivja vihar. Kakšna toča! Dvigni glavo, mrtev padeš. Kje se nahaja moja četica? Nobenega človeka nc poznam več. Puška me žge v roki. Če bi zdaj prišli. Komaj 80 metrov nas loči še od njih. Povelje: "Nasadite bajonete!" Roka noče več ubogati. Mirno, mirno, desetnik! Kri divja v sencih, vroče mi je, grlo suho, komaj požiram. Krogle zadevajo drevje; stiašno divjajo. Strelske črte tvorijo vedno gostejšo mrežo okolu nas. Če vstaneš, se ti zdi, kakor da se potapljaš v kovinski potok. Granate drve proti nam kakor železniški stroji, kadar šumi para iz njih. Se li Nemci nc bodo naveličali streljati! Ni mogoče, da v tem šundru razumeš kako povelje. Plazim se in streljam, ker vidim, da tako .delajo tudi tisti, ki se nahajajo poleg mene. V valoviti črti, t ki se vali sem in tja, napredujemo podobno valu, ki se odbija ob nevidnih ovirah. Stokamo, kolncmo in tožimo, ko se plazimo čez že mrzla trupla svojcev. "Naprej!" Zopet naskočimo. Zadnjič. Duši nas strah, mrzlica, ne-potrpežljivost. da že končamo in da kaj vidimo. Tek, tek, tek, tek, tek, tek! Vržemo sc na tla. A dovolj je I takih, ki padejo, ne da podlože roki, in zapuščajo vrzeli. Končno, svita se. 40 metrov pred nami sc razprostirajo nemški strelski jarki, razsvetljujejo j jih svetli bajoneti in neprestani ogenj. Kako pridemo v jarek? Čutimo, kako obstoji naše premikanje. Negotovi se umikamo, niti ne mislimo vcČ, da streljamo. Naši kri-če: "Žične ograje". Nekaj naših se je že ujelo v strašni zapreki. Nič več ne vstanejo. Preluknjale so jih krogle. So li padli vsi voditelji? Z vseh strani kriče: "Nazaj! Nazaj!" V 30 sekundah preletimo 200 metrov. Prej smo /.a to rabili 20 minut, celo večnost med točo strojnih pusk. Nazaj v strelske jarke, kjer leže vsi ranjeni in mrtvi tovariši poleg proč vrženih stva-it i" ri. Bledi, razburjeni in zdivjani v 55 i 35 onemogli-jezi streljamo, streljamo v j? gozd. dokler ne pridirja poveljnik, 2;» rnzoglav. od zadnje čete in kriči: 5 "Prenehajte; nc streljajte več!" 13 _ Ji\ Neki dnevnik v Thicagu je nedavno ^5 priobčil sledeči oglas: "Docela nespo- > rt t* C .2 14 93.02 20.83 45 17 22 20 46 35 51 24 35 ti 16 2 3 4 24 soben, precej hreznačajen moški, šest 7 čevljev visok, suh kakor šiba ter ko-~'ri zav, išče posla. Star sem 19 let, izgle- Ko- DOHODKI CENTRALNE UPRAVE Gotovine dne 31, marca .....................................1 SI?ol Društva poslala v gl. blagajno................................. Vrnjena bol. po d p od dr. št. 4...........................................* Vrnjeni ček za odškodnino Fr. Suiteršič član dr. št. 20......................60.00 Skupni dohodki....................................$1,496.62 RAZDELJENO SKUPNO PREMOŽENJE Gotovine dne 30. junija 1916......\..........................$ 906 99 Posojilo prvo vknjižbo zemljišč.....\.......................... pOO.00 Posojilo na note.................V......................... 1,272.10 Društvo št. 9 na dobrem Društveni /.naki 75.60 9.90 IZDATKI CENTRALNE UPRAVE Društvom, primanjkljaj bol. podpor...........................I 325 i? Odškodnina Fr. SušteršiČ, član. dr. št. 20...................... Seja gl. odbora ............................................ Poštnino gl. tajnika........................................ Dnevnice in vožni stroški nadzornikam........................ Trimesečna plača uradnikom................................. Društveno glasilo Proletarec do 30. jun. 1916................... Skupno premoženje dne 30.) junija 1916...............$2,564.59 60.041 13.80 1.98 17.00 87.45 40.00 MARTIN OBERfcAN, gl. predsednik. JOHN ČERNE, gl. tajnik. Skupni izdatki ....................................t 588.63 FRANK STARCHICH, gl. blagajnik. PONGRAC JURSeilE, I. nadzornik. MARTIN KATZMANN, II. nadzornik. ANTON KOTZMAN, 3. nadzornik. 2 dam pn, kakor da jih imam 25. . maj Sem dovršil ljudsko šolo, zato pa - sem poizkusil 22 različnih opravil, in ' sicer v le petih letih. Vrgli so me iz 378.40 417 |211 trfrovjn \7 ministrskih uradov, iz odvetniških pisarn in gospodarskih hiš, ker nisem bil za nobeno rabo. Ne glede na to, da ničesar ne znam, nič ni-'•m in ničesar nimam — razven gori-omenjenih slabih lastnosti—še kadim, igram in pijem. Popolnoma zgubljen človek sem torej in nc verjamem, da bi sc mogel kdo za me zanimati. Če bi se pn kdo našel, ki bi hotel z menoj riskirati, ga prosim Za naslov, da se mu predstavim. Kolikor jc do mene, moram vsakega odbijati." —- Nadebudni mladenič je prejel nekoliko stotin pisem, s katerimi so sc mu ponujale službe, in pa petdeset ženitnih ponudb, kajti — tako so sklepale neveste — človek, ki tako odkrito sodi o sebi, mora imeti srce na pravem mestu I __ _a PROLETAREC LUT ZA 1NTKIK3Z DELAVSKSGA ljudstva. IZHAJA VS4 Hl TOREM. — laataik im - il»|o«lt»Mik« diliski litkivn éulfei t Ckieigt, Minis. Naročnina: Za Amiriko $2.00 sa celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo »t.$0 sa colo Uto, $1.2* aa pol lota. Oglati po dogovoru. Pri spremembi bivali!t* je poleg novega naznaniti _ tudi tiari naslov._ GImIU ih»i>a« •riMludl« J——L — iMlaNtlMw mM v Aw»Hkl. — Vm pri tot bo g lode norodnoga polil jaa ja IbU in drugih nerodnosti, jo pošiljati predsedniku družbe Ivan Mol.k 400« W«.t 31. Stroot. ^ Chicago »I__________ PROLETARIAN Owaad ud »«MIM •»«» T«n<» l»r lutk Slavi« Viriin'i Pakiskiag Ciipii! Ckltap, Mliaaii._ Subscription rate«: Unitod SUUa and Canada, $2.00 a year. $1.00 for hilf I oar. Foreign countries $2.10 a year, 1.21 for half year. -:- -:- Advertising ratet on agreement. NASLOV (ADDRESS): -PROLETAREC* «••• W SI. .r ne bi bili zavezniki "osvojili'' Soluna in ga utrdili in se v njem utahorili, vsled česar je nastala radovednost. kaj da bo še na Balkanu, sc ne bi nihče več zmenil za dogodke v onih krajih, v katerih se jc baje vojna porodila. Kajti glavni udar ci padajo okrog Verduna, ob Sotn-mi, v Volhiniji, v Galiciji, kjer stoje milijoni proti milijonom. In dasi so tla. na katerih je klanje na vrhuncu, francoska, poljska in ruska, jc vendar danes že skoraj vsakemu jasno, da se vodi odločilni hoj med dvema silama: Med Nemčijo in Anglijo. Vsi drugi so večalimanj neprostovoljni pomoeki; za Anglijo in Nemčijo pomoni ta vojna zgodovinsko usodo, vprašanje bodoče sile, bodočega gospodstva na zemeljskem planetu. V teh dveh državah pa je ovrop ski kapitalizem na vrhuncu. Med obema se razvija neizprosna go spodarska konkurenca. Obe sta razširili svoje trge po vseh krajih sveta, ustanovili kolonije po vseh kontinentih in otočjih, obe se napenjale, da bi izpodrinila druga drugo. Posledice vojne se ne IkhIo kazale samo v tem, da bo po miru .Nemčija ali pa Anglija ua trgu močnejša od svoje tekmovalke. Lahko se zgodi še marsikaj dru-zega, kar se lahko ugiba, česar pa ni mogoče prerokovati. Razne krone lahko sfrče z raznih glav, ali pa se še bolj utrdi mouarhizem; lahko se izpremene vse evropske meje, lahko nastanejo revolucije. Ali cena, za katero se koljeta obe skupini, je angleška in nemška gospodarska hegemonija. V tem je pravi značaj sedanje vojne. In dokler bodo na svetu taki cilji, je vojna mogoča. Klanje na severu in jugu, na vzhodu in zapadu pomeni popolni bankrot meščanskega mirovnega gibanja, čigar zastopuiki so mislili, da se da zgodovina voditi z etičnimi nazori. Gospodarski konflikti so na tej trdi zemlji najmočnejši in dokler bodo na svetu taka uasprotja mogoča, morajo narodi vedno trepetati pred krvavimi spopadi. Kapitalistična družba pa nosi taka nasprotja vedno v svojom krilu. Svetovni mir ni nemogoča utopija, kakor pojo na drugi strani brezpogojni skeptiki. Ali mogoč je le tedaj, če so veliki interesi človeštva enaki. To velja predvsem za gospodarske interese, na katerih sloni vsa življenska zgradba. Zaradi različnih nazorov o slikarstvu in kiparstvu ne bo nastala svetovna vojna; verske vojne lahko prepreči napredujoča o-mika, nacionalnim vojnam napravi avtonomija narodov konec.Vojne iz gospodarskih razlogov pa jninejo le tedaj, če izginejo gospodarski vojni razlogi sami. "Vojne ne ho več" se bo takrat lahko dejalo, kadar zavlada ua svetu socializem. Kajti tedaj bo vse gospodarstvo služilo vsem. Socializem pomeni konec gospodarske anarhije in s tem konec konkurence velikih sedanjih izko-riščevalnih skupin. Kadar ne bo več vprašanja, kdo požre večji profit, ne bo več razloga za vojno. In s tem prenehajo vojne. Oe je sedanja vojna zadnja, bi se moglo le tedaj povedati, če bi bilo mogoče prerokovati, kdaj premaga socializem kapitalistično družbo. Ako vidimo, koliko je še nezavednega delavstva po vseh krajih sveta, si moramo reči, da je se zelo zelo veliko dela in da bo treba tudi še časa, preden se vse opravi. Lahko pa pravimo eno: Vsak korak, ki ga kdo stori za razširjenje in za utrditev socializma, nas približuje svetovnemu miru.. Le socialistično delo je resnično in bistveno mirovno delo. Konferenca ^nevtralnih socialistov. Kraljevski princ e «tiskali, lz Pariza javljajo: Pred nekaj dnevi je bila opozorjena javnost na nekega kralja. Princ Kulery-Vanibalo jc bil napaden po nekem apašu in Šele sedaj »e doznaje, da jc ta črni kraljevski sin služil 17 let v legiji tujcev. Napravil je 34 vojn, ali bolje ekspedicij, poseduje mnogo odlikovanj in je bil 20krat ranjen v službi Francije. Kljub temu ni dobil nikdar niti vinarja doplačila in je sedaj zelo zadovoljen, da je dobil v neki rafine» riji mesto nekakega podajača. "Journal" smatra tako postopanje s princem, katerega deželo je Francija podjarmila, nevredno republike ter je napravil korake pri oblastnijah, da bi nekaj dosegel za tega zamorskega princa, katerega je zavrgel njegov oče radi vstopa v francosko armado. Odgovorili so mu pa povsod, da bi moral princ vložiti vsaj pismeno prošnjp. Ker pa princ Kutery-Vanibalo ne zna pisati, ima prav malo nade, da bi dobil kako državno podporo. Prehrana moderne vojske. O potrebah moderne armade dobimo pojm iz naslednjega poročila, ki ga je nedavno priobčil 'Journal de Geneve". Sotrudnik rafonega lista ie obiskal nekaj torišč, ki so bila središča prehranitve francoske armade. Na teh toriščih se jc sleherni dan pripravilo jedi za 300,000 mož. — Sleherni dan se je odpeljalo od tam otrebe, da se socialisti kljub velikim težavam pomenijo o važnih internacionalnih problemih, ampak tudi stremljenje. da se najdejo sredstva za sporazum. Poročito, ki je prišlo 1. avgusta iz llaga, pravi, da je bilo zastopanih devet dežel, in sicer Ze-d in jene države, ftpanija, ¡švedska, Norveška, Danska, Argentina. Švica, llolandija in Lukaemburg. Zedinjene države je zastopal sodrug Algernon Lee, kandidat za guvernerja v državi New York. Predsednik konference je bil sodrug Peter Jelles Troelstra, znani socialistični vodja iz llolandije. Na dnevnem redu so bile sledeče točke; 1. Manifest, ki naj bo namenjen socialistom v vojskujočih se deželah z oziroin na sklep trajnega miru. * 1. Predlog holandskih sodrugov, da naj se nevtralne dežele udeleže mirovnih razprav. 3. Poročilo holandskih sodrugov o gospo-darski vojni. 4. Ameriški predlog, da se skliče plenarna seja vseh članov mednarodnega tajništva. Za sredo, 2. avgusta je bil v Amsterdamu sklican javen shod v prid miru, na katerem je bilo napovedano, da bodo govorili razni delegati konference, med njimi tudi Algernon l^ee. Popolna obnovitev svobode in neodvisnosti Belgije in Poljske in demokratična federacija ne-odvisnih balkanskih držav so bile točke, o katerih so se člani konference popolnoma sporazumeli. Pieter Jelles Troelstra, ki je imel glavno be sedo v imenu holandske delegacije, j* dejal;da so akcijo.. Pozival je vse socialiste, naj bi se kmalu se deželah še premočne za skupno socialistično akcijo. P ozival je vse socialistc, naj bi se kmalu zavedli nalog, ki jih čakajo in naj pazijo, da se razvoj socialističnih tendenc, ki jih je splodila vojna, ne izrabijo za okrepčanjc absolutizma in birokracije. Švedski delegat sodrug Branting je svaril pred precenjevali jem razoroženja, zagovarjal je pa znižanje vojaških bremen. Vprašenje belgijske neodvisnosti je prišlo na program, ko se je prečitalo pismo sodruga Emila Vandervelda, belgijskega municijskega ministra Vandervelde je toplo priporočal, naj se konferenca brezpogojno izreče za obnovitev Belgije. Proti temu ni bilo nobene opozicije; na drugi strani jc bilo pa sklenjeno, da se konferenca ne veže z nobenim zaključkom glede na rešitev kočljivega vprašanja Alzacije iu Lorenc. Sodrug Algernon Lee je govoril o vplivu vojne na socialistične organizacije v Ameriki. Dejal je, da je bil prvo leto vpliv zelo dušljiv, ker je spravila vojna ljudstvo večalimanj iz ravnotežja. Ali sedaj se je delavstvo že popolnoma zbralo, Pravil jc, dasi je manjšina stranke morda pro nemška, večina pu odločno protiucniška, da misli vendar ogromna večina v stranki, da bi bilo najbolje, če ne bi bila nobena stran uničujoče poražena. Omenjal jo nadalje, da imrtjo Zedinjene države svoj lastni problem v zelo močnem utilitarističnem gibanju, ki se je tu razvilo. Medtem ko govore zagovorniki večje armade in mornarice neprenehoma o obrambi dežele, čutijo socialisti, da pomeni to stremljenje tendenco ameriškega kapitala, da bi dobil več moči za izkoriščanje Mehike in južne Amerike. Ne le socialisti, ampak tudi strokovno organizirani delavci se zelo aktivno bo-ju jejo proti tej struji. PrOtimilitaristično gibanje je postalo močnejše in jasnejše. (j lede na ameriški predlog, da sc skliče mednarodna konferenca vseh socialistov, je sodrug Lee izjavil, da čutijo ameriški socialisti, da so evropski sodrugi iz nevtralnih dežel nemara bolje informirani iu da je pripravljen sprejeti njihove nazore, kar se tiče časa, kdaj naj se konferenca skliče. Dodal je pa, da bi se moral tak sestanek po njegovem mnenju izvršiti čim prej je mogoče. Delegati so bili složni v tem, da se pri sklepanju miru ne smejo vršiti nobene aneksije iu zahtevati nobene vojne odškodnine. Kadar dobimo poročilo o vsej konferenci, iz-pregovorimo več o stvari. Če Vilče sedaj ne postane popularen, tedaj sploh ni več vredno, da bi človek igral komedijo. Kaj je že vse storil mogočni vnuk velikega starega očeta, da bi bil ljudstvu vsaj nekoliki» tako blizu kakor Bogu! Komandirai je pfj velikih ma nevrih, pa je bila tepena prav tiata partija, kate ro je «in vodil. Slikal je veliko alegorijo, pa so ljudje dejali, da packa. Pridigal je, a poslušalci so trdili, da je mešal sveto pismo ' z vojaškimi službenimi predpisi. Pesnil je, pa so dejali, da ni v njegovih pesmih toliko duha. kolikor v enem naprstku brinjevca. Vse se je ponesrečilo, dokler ni prišla vojna. To je bila Vtlčetova velika prilika. Vsi Hohenzollcrni so bili junaki, torej mora biti tudi Viljem junak. l*e poglejte njegovo fotografijo; ni li junaška! — Ampak človek ne more izkazati hrabrosti, če ni prilike za to, in priliko daje le vojna. Dobri Bog, ki je od nekdaj zaveznik Hohenzollernov, je uganil, česa je treba njegovemu Vilčku, in mu je poslal vojuo. Toda bil je zopet križ. Junaški kajzer bi rad šel v trenče, pa ne sme. Skrbeti mora za Nemčijo in za nemški narod; ohraniti mora svoje dragoceno življenje na vsak način, tako je določila božja previdnost. Kako lepa prilika bi bila to sicer za popularnost ! Prosti vojaki, v navadnem poklicu kmetje, delavci, učitelji in civilisti sploh, bi pripovedovali doma, seveda če bi sc vrnili domov, kako je sam cesar med njimi streljal in se boril, ksko pogumno je gledal smrti v oči, kako je tukaj zabodel An gleža, tam s kopitom pobil Francoza. Z odprtimi ust mi bi poslušali vaščani, žene in otroci, in kadar bi invalid končal, bi vsi zaklicali: "Da, naš cesar! Ta pa, ta!" Sličica strahote. Mlad ruski poročnik, ki se nahaja v avstrij skem vjetništvu, jc pripovedoval nekemu poročevalcu o svojih vojnih doživljajih. Dejal je: "Ves teden srno bili v dežju avstrijskega ognja. V začetku so letele krogle predaleč in mi smo se spogledovali in sc smejali. Ali skoraj nas je minul smeh, vedno bliže so letele krogle iu kmalu so padale med nas. Nič ni groznejšega, kakor pogled na krogle, ki se nam približujejo in ki izgledajo, kadar pridejo nad nas. kot da bi nam hotele zaklieati: "Ah, tukaj ste torej?!" po vsaki taki salvi smo padli ua tla in potem pogledali okoli se I m», koga je vzela smrt. Brez nade na rešitev stno bili in niti poskušali nismo, da bi utekli. In tudi ? ( y hi hoteli uteči grozni toči krogelj, te.iaj bi' bili morali zapustiti naše zakope in to bi bil siguren samomor. Med groznim streljanjem, ko tias je padla polovica, jc nastala noč in zapustili smo okope. Kolena so nas bolela in čisto nemogoče se je nam zdelo, da vstanemo. Pobiti in čisto zmešani (hI groznih eksplozij granat in šrapnelov in divji vsled velfkega števila padlih, lezemo bolj nego gremo, iz naših postojank. Tedaj nam je bilo javljeno, da se smemo v noči uta-boriti. Padli smo na zemljo in niti odvezali nismo odej. Naša izmučeuost je bila tako silna, da niti spati nismo mogli. V naši iiiotni^-domišljiji je trajal boj dalje. Noč nas je objela, vsi stno bili tihi in po poljani je vladal mir. Naenkrat poči strel. En edini strel V temi nad tisoči in tako se jc končal lažnivi mir iu pre gnal vsakemu iluzijo spanca. Vsi smo poskočili in vsi snu» zagrabili /a orožje. Brez dvoma je vdrl sovražnik v tabor in tako smo streljali okoli sebe in zasajali sablje in bodala v ineso. Ali kletve u-mirajočih so bile ruske in pri motni svetlobi smo zapazili, da smo morili svoje. V grozi in studu,'kot ljudje, ki se po hudodelstvu zavedo svojega dejanja. stno gledali okoli sebe iu se povpraševali za vzrok strela. Tedaj se začuje v noči glas straže: "Konj se je utrgal in ker sem se bal, da bi s*11 splašili drugi, sem ga ustrelil." Pobrali smo mrtve, bilo jih je 14 — te smo bili pomorili bratje! Pogled tla nje je bil tako grozen, da je potegnil stotnik samokres in se ustrelil. Po taki grozni noči so bile končane naše sile. Drugega dne smo prišli v avstrijsko vjetništvo." Angliia je prepovedala uvoz opiunia in kokaina v vse de/.cle Velike Britanije. Zadnja leta se je zlasti kokain v velikih množinah rabil kot omamno sredstvo. V Petrogradu je bil baje zadnji torek velik požar. Berlinski " Lokalanzeiger" pripoveduje, da se je vnel leseni most, ki drži čez Nevo k palači, na petih krajih obenem. Goreči čolni so plavali proti Vasiljevemu otoku in proti Inki, kjer se je vnelo dvanajst velikih ladij, med njimi več prekomorskih, plavajoči dok in Putilova tovarna za orožje. Na Vaailjevein otoku so razna ministrstva, vseučilišče, akademija znanosti in umetnosti in druga javna poslopja. Policija misli, da so ogenj povzročili anarhisti. PO VOJNI. In sedaj ne sme tega, ker je cesar! Kako težko breme mu je naložila božja previdnost! Ali naposled je vendar prišlo in se zgodilo. Iz Berlina prihajajoč telegram poroča, da je šel Vilče —t delat na polje. Ej, fanti in možje so morali oditi na bojno polje, zdaj primanjkuje koscev, in ker ima cesar same velike misli v glavi, je šel, pa dela namesto njih. Ne vemo, če pripoveduje telegram resnico. Ena ali druga izmed neštetih vesti, ki se pripovedujejo o njem, mora biti zlagana. Kajti drugi telegrami pravijo, da je bil na vzhodni "fronti" in da se je sedaj odpeljal na zapadno "fronto". Ker pa menda tudi on nima te sposobnosti, da bi bil na dveh krajih obenem, je le vprašanje, katera vest je zlagana. O cesarju Jožefu pišejo šolske knjige, da je oral. S plugom so sploh imeli opraviti razni "veliki" ljudje, rimski konzuli, češki kralji i t. d. Ampak kosa, to je nekaj popolnoma novega. To jc originalno, to je demokratično, to mora kajzer-ju pribaviti popularnost. Ampak kdo bi nam znal povedati, kdaj se je kajzer učil kositi.' Tako enostavno to namreč tudi ni, da bi se kar vzela kosa v roko, pa bi šlo.t Take fine ročice, kakršne so kajzerjeve, lahko poskusijo, opravile pa ne bodo"Ves dan toliko dela, kolikor kosce ve v eni uri! Toda kajzer nmra kositi, zato da postane po pularcn. Niso li vsi ti kralji in cesarji pravi pajaci rn niso li narodi neumni, da jih tako drago plačujejo^ ko bi vendar veliko ceneje lahko imeli mnogo boljše komediante in ne bi bili v nevarnosti. da jih v zahvalo za ogromne apanaže še pože-no v katastrofe, kakršna je sedanja vojna! Naravno je, da se mnogo ugiba, kakšne posledice bo imela svetovna vojna — onkraj oceana iu na tej strani luže. V Ameriki jc se danja umetna prosperiteta, ute-I meljena skoraj izključna na voj nih naročilih iz Evrope, tako za slepila široke kroge, da sploh ne mislijo, kaj ho jutri, ampak žive, kakor da se ne morejo gospodarske razmere nikdar več izprerae-niti. Prav ta prosperiteta ima pa v sebi nekaj skrajno nevarnega; če bi bila nekoliko manjša, bi napravila ljudi vsaj nekoliko skrbnejše. J n če pride kriza, nc bi bil padec tako strašan, kakor bo, če se ne napravijo o pravem času ukrepi, (da sc katastrofa vsaj nekoliko o-mili. Odkar je zrasla prosperiteta na vojnih naročilih, smo vedno izra žali mnenje, da mora hiti tc pro speritete konec, kadar se ustavijo vojna naročila, torej gotovo tedaj, kadar bo vojne konec, nemara pa tudi še prej. In kadar se ustavi prosperiteta, tuora priti kriza. l'im več je denarja investiranega v vojni industriji in čim več delavstva je zaposlenega v njej, tem večja mora biti kriza. Poslanec sodrug Meyer London je izrazil to v kongresu iu je sijajno podprl svoje mnenje. Kljub temu jc mnogo ljudi v Zedinjenih državah, ki ne verjamejo tega in se smejejo takim teorijam, ali pa nočejo misliti na to. Ali strokovnjaki soglašajo / nami. Tako n. pr. piše profesor nacionalne ekonomije na kalifornijski univerzi Ira B. Cross o tem perečem vprašanju: "Amerika bo po vojni imela največjo krizo,'kar jih je bilo v njeni zgodovini. Velikanske voj ne industrije in mutaicijske tovarne sc bodo zaprle, česar posledice bodo, da bodo plače delavcev veliko manjše, kar povzroči delavsko krizo, kakršne še ni bilo doslej k v tej deželi. Danes je Amerika dobesedno pijana zlata. Od 1. avgusta 1!>14 i pa do 1. junija 1916 je prišlo v deželo za nekako $63:1,000,000 zlata, i skoro vse za vojna naročila. To je povzročilo, da je v deželi' zelo veliko denarja, toda povzročilo j« tudi, da se zdaj zlata manj kupuje in da se je življenje po-i dražilo. Nastala je prosperiteta. i Plače in cene so se povišale. Ker i je v deželi tako ogromna množina zlata, je razumljivo, da je zlato prišlo ob svojo prvotno vrednost, kajti postalo je že preveč navadno in pregosto. To je za ljudstvo sicer malo težko razumljivo, toda vpošteva naj se dejstvo, da je vrednost vsake stvari odvisna od dveh pojavov, namreč od množine in pa od vprašanja, v koliki meri se more dotič-no blago razpečavati, ali z drugo j besedo; V koliki meri ga hoče ljudstvo kupovati. Dasi je cena unče zlata enaka kakor prej, kajti ceno zlata je določila vlada Zedinjenih držav, je zlato v primeri z drugim blagom manj vredno, kajti zlata jc zdaj več, druge stvari postajajo pa j dražje, vsled česar je razumljivo, i da se za gotovo množino zlata manj kupi, nego se je moglo kiifu ti prej. Kadar sc zmanjšuje kupovanje zlata, se kakor rečeno, cena zlata znižuje, medtem se pa cena drugih predmetov povišuje. To pravilo postoja tudi v na sprotnem slučaju; ako so za zlato zahteve velike, potem jc tudi zla to večje vrednosti in cene drugih predmetov padajo. » Ko bo konec vojne, bodo prenehale poslovati vse municijske tovarne in na tisoče delavcev bo brez dela. Razumljivo je, da to ne bo brez posledic na delavske plače. j; To pa povzroči veliko krizo, I zlasti med delavstvom, česar pa delavci najhrže ne bodo razumeli, temveč sC bodo čudili, kako je to mogoče. Ta industrijski preobrat ali nemir bo itnel svoj Jvpliv na deželne finančne interese, kar pa povzroči, da bomo videli v deželi veliko l>edo. Prišli bodo veliki socialni \in ekonomični preobrati. Zdaj je še težko reči, kakšen bo konec krize; morda se bosta morala sporazumeti delavstvo in kapital, kar bi bilo za deželo brc/, dvoma zelo velike vrednosti. Toda popolnoma gotovo je, da bo konec sedanje evropske vojne za Evropo velik blagoslov, med tem ko pride za Ameriko doba bede." Roger Casement obešen. Angleška vlada je torej res storila veliko ne-umnost, da je dala Sir Roger Casement a obesiti. V očeh človeka, ki ne misli z možgani dinastič-nih in burivasnih vlad iu ne vidi v zakonih se-danjosti najvijje modrosti in dobrote vseh časov, je bila ta justifikaeija več kakor neumnost; bila je kakor vsaka usmrtitev barbarično dejs-nje. Ali ker ua drugi strani sedanje vlade ne mislijo z našimi glavami, bi zaman pričakovali, da •e bodo ravnale po načelih človečnosti in tistih idealov, ki so po našem prepričanju višji od sedaj veljavnih zakonov. Po naših nazorih je vsaka smrtna kazen krivična, nekulturna in nespametna, pa naj gre za zanikrnega cestnega roparja ali pa za visoko izobraženega političnega zločinca. Po mnenju vladajočih je smrtna kazen pravična, etično in socialno opravičljiva in pametna reč. O teh nasprotnih načelih se nc kaže prepirati, kadar gre za specialen slučaj. Lahko se pa pravi, da je bila u-sm rt i te v Roger Casementa tudi brez obzira na na-čelno stališče napram smrtni kazni nespametna, tudi s stališča interesov Anglije, katere mora angleška vlada nedvomno v prvi vrsti imeti pred očrni. ('ase men t je organiziral, vstajo proti Angliji. To je seveda po državnih zakonih kaznivo. Vstajo je pripravljal ('ase men t v času, ko je bila dežela zapletena v vojno s tujim sovražnikom. To je gotovo obtcžcvalna okolščina. ('hseruent se je bil odpeljal v Nemčijo in je iskal njeno poiuoČ /a irsko revolucijo. To je zelo kočljiva reč, in da je vlada razdražena zaradi tega, je že razumljivo. Vse to se je, kakor so pravila poročila, Roger Cascinentu dokazalo in za vse to zahteva zakon smrtno kazen. Angleška vlada je izjavila, da je imel obtožence pošten proces in da je bila njegova kazen pravična. To je lahko'vse resnično. In vendar je cela armada razlogov, ki hi bila morala napotiti vin* do, da bi hila pomilostila obsojenca oziroma priporočila tisti škrlatni figuri na tronu, kateri je po zakonu pridržan privilegij pomijpščenja, da stori i . Casement j«* bil po besedi *hkona veleizda-jslec. Recimo, da je bilo tako. Ali med izdajalcem in izdajalcem je velikanska razlika. V Avstriji je živel polkovnik generalnega štaba po imenu Redi. Bil je za tako šaržo še mlad; v kratkem hi bil postal general in zagotovljeno mil je bilo, da doseže eno ali drugo najvišjih stopinj v armadi. Tu je bilo torej visoko socialno stališče, ugled, znatni dohodki in upanje na >«aj-sijajnejšo karijero. Ali vse to mu je bilo prema- lo. Koprnel je po neomejenih užitkih, po najvišji rszkošnosti, po enakosti z visoko plemensko in fi-na runo aristokracijo, in ker plača geueralštabue-ga polkovnika vendar ni zadostovala takim že-ljsm, je iskal sredstva za tako življenje v službi tujine. Prodajal je načrte svoj« dežele tuji vladi, s katero je mogla priti njegova domovina vsakčas v krvsv konflikt. Iz nobenega drugega uagiba ui delsl tega, kakor iz pohlepnosti po denurju. Bil je izdajalec za plačilo. V prvem razdobju sedanje vojne je ruska armada hitro prodirala v Avstrijo. Na severu je i-mels nekoliko uspeha; prekoračila jc mejo vzhodne Prusije, in dočiiu je morala na Poljskem najprej retirirati, se jc ščasoma tudi to obrnilo tako, da se je morala nemška vojska umakniti iu je prišla celo za nekaj časa v jako kritičen položaj. Toda namesto da hi bila obtičala v ruskih kleščih, se je ne le izmotala, ampak nenadoma potisnlia rusko armado tako nazaj, da se je ves položaj na vzhodnem bojišču popolnoma izpremeuil na škodo Rusije. Tedaj so dognali,da so Nemci velik del teh uspehov dosegli s pomočjo ruskega izdajstva. Tu di tukaj je bil med izdajalci mož na visoki stopnji, polkovnik Mjasojedov, in ko no se prepričali o tem, so mu dali vzvišeno mesto na vislicah. Koliko je bilo še drugih visokih izdajalcev in kateri so bili, je znano doslej le malemu krogu oficijelne Rusije; javnost ve le toliko, da jih je bilo večje število. Tudi oni so bili izdajalci za denar. Drugih ciljev razun plače ni imelo njih dejanje. 8 Casementnm je stvar hivstveno drugačna. Bil je Irec. Njegov narod živi v starem nasprotju do Anglije in njene vlade ter zahteva neodvisnost. Tudi Casementovs dejanja so imela namen, da pribore Irski neodvisnost. Ta dejanja so bila v svojem jedru revolucionarna. Cssement je hotel voditi vojno z Anglijo. Po tiskanem zakonu je to veleizdajstvo. Ali vsaka revolucija je veleizdajstvo, če — ne zmaga. Ako je zmagovita, je hila pa "vojna za svoliodo." «lasi pozna zgodovina tudi revolucije, ki so bile naperjene naravnost zoper svobodo. Zgodovina daje celo posamezne zglede, da ni zmagovalec izrabil svoje moči napram premaga nirn. Ko so v ameriški civilni vojni južne države podlegle, ni zadela voditeljev usoda veleizdajal-cev, ampak bili so enostavno premagani nasprotniki. Tako bi bila Anglija lahko ravnala z upornimi Irci in s Caseinentom. Na to se odgovarja, da je šel Casement v Nemčijo, torej k sovražnici Anglije po pomoč. Kajpada, k francoski ali ruski vladi ui mogel iti, ker sta obe zaveznici one vlade, proti kateri se je bojeval. Ali v teiu oziru ui Casemeutov slučaj nikakor osamljen. Asquithu in njegovim tovarišem hi za dostovalo, če bi se le malo ozrli po — Londonu. Ne žive li tamkaj tuji državljani, podaniki sovrsž-nih vlad, ki so v svojih deželah prav tako 44vele-izdajalci", kakor jc bil Casement v Angliji! Ne pričakujejo li tudi oni od — Anglije podpore za svoje puntarske, " veleizda jniške" namene, kakor jo je Cascmeiit iskal na Nemškem! Ni li Auglija, Francija. Rusija sprejela take " veleizdajnikc" v svojo armado iu jih še sprejema! Anglija s tem postopanjem odobrava "veleizdajstvo" tujih državljanov. Svojega državljana obeša za dejanje,katero na drugi strani odobrava. V Londonu velja torej dvojno načelo, dvojna morala. Ce stori kdo eno reč, je dobra, če jo stori drugi, je zls. Angleška vlada je že nekolikokrat izjavila, da se bojuje za svobodo malih narodov. To jc sicer vselej le na splošno izrekla in se je zelo varovala, da ni povedala nič natančnejšega, tako da hi se bilo spoznalo, kateri so po njenem mnenju mali narodi in kako si zamišlja Anglija njih svobodo. Ali kako naj se veruje le v odkritosrčnost načela samega, če daje obešati one, ki se tudi — slučajno z njo — bojujejo za neodvisnost svojega malega naroda! Na kakšni podlagi naj pričakujejo Čehi, Slovaki, Sloveuci, Hrvatje, Poljaki svojo svobodo od tiste Anglije, ki obeša svoje Irce! Casement ni zastopal vsega irskega naroda. Sinu Feinerji so bili le manjšina Ireev.Gotovo.Ali kje je narod, o katerem bi se lahko reklo,da so vsi njegovi člani enega mišljenja! Poljaki zahtevajo svobodo in izmed vseh narodov pod tujo vlado so se najbolj in najdalje pripravljali za to; danes jih vidimo vendar popolnoma razdeljene. En d$l se jih bojuje z največjo vdanostjo na strani Av-strie in Nemčije, drugi se bojujejo enako odločno in požrtvovalno v vrstah Rusije. Ce hi danes vpra ševali Slovence v Avstriji o njihovem mišljenju in bi imeli priliko, da hi ga lahko svobodno povedali, bi dobili čudno različne odgovore. To pa vendar ni nikakršen dokaz, da ta ali oni narod nima prá vice do neodvisnosti, ali «la je tisti, ki se bojuje za neodvisnost, nizkoten zločinec. Angleška vlada pa hi bila imela še poseben razlog ,da hi bila postavila milost namesto neiz-prospe pravice. Irska vstaja je premagana, potlačena. S tem pa vendar ni rečeno, da je ubit tisti duh, ki jo je porodil. Samo oh sebi se razume, da je ravno narobe, lie tedaj more Anglija upati, da izgine irska upornost, ako se doseže resnična sprava. Batine pa niso bile nikdar sredstvo is to. Poizkusi, ds se resi irsko vprašanje, so zašli v zagato. Zdelo se je, da je vse v najboljšem tiru, ko je Lloyd George z zastopniki irskih strank izdelal načrt zs Home Rule; zdaj se zdi, kakor da je vse razbito, ker se javljajo med strankami zopet ostra nasprotja in izjavlja Asquith, da se ne predloži noben načrt avtonomije, dokler se stran ke ne sporazumejo. V tsko situaeiji'bi morala vsaka inodra vlada skrbeti, da ne bi vlivala olja v ogenj. Z usmrtitvijo Casements je pa angleška vlada prav to storila. i' Oh času justifikacije je izdala obširno izja vo, s katero razlaga, zakaj "ni smela ustaviti pravice". Tam pravi, da je bil Caseinent več kriv kakor vsi irski vstaši, tudi tisti, ki so bili vjeti z orožjem v roki. S tem je indirektno rečeno, ds je moral Casement umreti zato, ker so umrli drugi, ki so bili manj krivi. Ce hi hila angleška vlada i mela široko obzorje, pač nc bi bila dala usmrtiti ne enega irskega vstaša. Namesto maščevalnosti bi bila od vsega začetka pokazala velikodušnost, s čimer bi si hila pri drugih narodih pridobila velika simpatije, med Irci pa pripravila tla za resnično spravo. Toda ker so napravili napako s tem, da so po streljali nekatere vjete vstaše, niso smeli iz tega izvajati, da mora Casement pomnožiti število žr te v. Od bojev v Dublinu in od prvih sodb do dneva Caseuicntove justifikacije je minilo toliko časa, da bi se bile strasti medtem lahko utišale in bi bil trezni razum prišel do besede. Izjava an gleške vlade res nc kaže posebne strasti; ali prav to je žalostno znamenje, da je prišla popolnoma hladnokrvno do onega zaključka, do katerega bi bilo razuinljiveje, če hi prišla razgreta kri. Tudi angleška .vlada ima o vladanju enake pojme, kakršne imajo vlade kapitalističnih držav sploh. Vladati |M>meni zanje gospodovati; kar se drzne vstati zoper gospodovanje, se potlači in potepta. To je naposled logična posledica organizacije naše družbe, ki je ustanovljena na podrejenosti in gospodovanju. Drugače bo šele tedaj, kadar stopijo uprave na mesto sedanjih vlad. Za to pa je treba popolne, do temeljev segajoče reorganizacije naše družbe na podlagi resnične demokracije, tako da ne bo uprava v resnici nič druzega kakor izvršujoč organ ljudstva in njegove volje. Tedaj tudi ne bo več veleizdajalcev in nc več rabljev. Nevarne zveze in pogodbe Dve dolgi leti traje evropska vojna. Se li pripravljajo prizadete države kaj xa mir? Ali se o-pazajo kakšna znamenja? O, da! Pripravljajo se, še celo prav močno, toda ne za miren, ampak za bojevit mir, za take ga, ki bo pomenil vojno v miru in ki mora, če ne prepreči lega kakšna druga sila. prejalislej neizogibno povzročiti novo, krvavo, najbrže še veliko večjo vojno od sedanje. Prizadete države se pripravljajo gospodar sko. Pripravljajo se, da si odvzamejo trge izpred nosa, da navijejo svojo konkurenco na najvišji» stopnjo in jo sovražniku kolikor mogoče preprečijo, skratka pripravljajo se na uajostrejso kapitalistično gospodarsko vojno. V resnici izgleda tako, kakor da sploh nc mislijo rkleniti miru, ampak k zapustiti krvava bojišča. Kajti mir pomeni nekoliko več kakor utišanje topov in pušk. Mir pomeni konec sovražnosti in po\ratek prijaznosti. Poostrena gospodarska konkurenca, ki jo strastno pripravljajo, pa ne pomeni tega. Nameni držav ali državnih skupin se najbolje spoznavajo po gospodarskih pogodbah, ki jih sklepajo /e sedaj na vseh straneh. Koncem aprila se je, kakor je znano, sešel v palači Luxembourg v Parizu takozvani ekonomični odbor zavezniških držav. Sešli so se takrat na poziv Franciji, ki stremi za tem, da bi se med Anglijo. Francijo, Rusijo, Japonsko, Italijo, Portugalsko in drugimi zavezniki napravila nekakšna pogodb« za prosto trgovino med temi državami, s pomočjo katere hi sezidale okoli centralnih držav tako steno, preko, katere ne bi moglo seči nemško, avstrijsko ali turško blago. To mislijo napraviti na ta način, da bi predvsem ua vse nemško blago nastavili visoko eolnino. Konference koncem aprila se je udeležilo šti-riinštirideset francoskih državnikov, dvainštiri-deset angleških, štiriintrideset italijanskih poslancev in senatorjev, deset portugalskih in par srbskih zastopnikov; ruska delegacija takrat ni bila prisotna, temveč je bil pričujoč le ruski poslanik v Parizu. Angleški delegaciji so načelovall: Bonar Law, voditelj konservativne stranke; Walter Runci* man. predsednik trgovske oblasti, in William Moris Hughes, avstralski ministrski predsednik, ki se je ravno takrat nahajal v Angliji oziroma v Franciji. Hughes je šel takrat v Pariz, lic da hi bil dobil od vlade ali oil parlamenta kakšno navodilo sli naročilo, kakšno politiko naj zastopa v imenu Anglije. Avstralski ministrski predsednik je velik so vražnik Nemčije in j«» pričet kom lets imel po vse i Angliji govore, s katerimi je pozival ljudstvo, naj zahteva, da se odredi visok tarif, s pomočjo katerega bo mogoče snraviti Nemčijo na kolena. Ljudje so zahtevali, da naj gre v Pariz in zastopa Anglijo; od angleškega kabineta pa, ka kor rečeno, ni dobil nikakaršnega naročila. Kaj se je na dotični konferenci dne 27. aprila v Parizu sklenilo, oziroma kakšen namen in pomen je pravzaprav imela, ne vemo natančno, ker so izšla le ncoficielna poročila, o katerih se ne mo- re vedeti, koliko so točna. Itazun tega so znane nekatere izjave v parlamentih, ki pa tudi ne povedo mnogo. Angleški delegati so vsiljivim časnikarskim poročevalcem rekli, da so se le dogovorili, na katero blago naj ta ali ona država da prepoved za izvoz. Prof. Miljukov. voditelj ustavnih demokratov v ruski dumi, ki je bil ravno takrat na potu v Anglijo, j<» baje v Stockholmu dejal, da se zdi, ds se bodo pri teh pogajanjih prej napravile zarote zoper Rusijo kot pa zoper Nemčijo. Kolikor se da sklepati iz te molčečnosti, so zavezniki Angliji v gotovih točkah nasprotovali. Pozneje je bila druga konferenca zaveznikov, o kateri je zanesljivo znano, da je sklepala načrte za najtesnejšo gospodarsko združitev sedanjih zaveznikov iu za čini popolnejšo izključitev centralnih držav z vseh trgov, nad katerimi morejo zavezniki kakorkoli doseči kontrolo. Sedaj v vojni spojene države naj bi si vzajemno pomagale s surovinami iu fabrikati, s statistiko in trgovskimi podatki, uredila naj bi se kreditna vprašanja, trgovina s sedanjimi sovražniki naj bi s«' pa popolnoma izključila. Namen je torej očiten: Izolirati centralne države iu potlačiti njih gospodarstvo na čim nižjo stopnjo: Kar se godi na strani zaveznikov, se pa vrši tudi med centralnimi državami. Nemčija je imela od kraja pogled ostro upet v gospodarske cilje, ki jih je mislila doseči z vojno. Njen vrhovni cilj je velik nemški imperij v kakršnikoli obliki, najrajši v taki, da bi tvoril ves svet od Vzhodnega morja do Perzijskega zs liva nemško cesarstvo. V očitno vidni obliki se to sicer še ne da izvršiti. Turčiji in Bolgarski ni mogoče *v zahvalo za njiju pomoč enostavno vzeti sa-inostalnost in napraviti iz njiju pruski provinci. Pač pa bi bilo veliko nemško cesarstvo mogoče pod primerni) krinko, ako bi Nemčija zmagala. Doseglo hi se to s trgovinsko zvezo. V Berlinu se že zavedajo, da so gospodarske vezi naj» močnejše iu da slede politične formacije gospodarskim. Prvo stremljenje Nemčije je bilo namenjeno Avstriji. Nikjer še ni bilo rečeno, da izgubi Avstrija svojo samoMtalnost. Ali tista gospodarska zveza, po kateri hrepeni Nemčija, ne pomeni nič druzega. V Avstriji jc našla za svoje namene rodovitna tla. Tupstam se sicer še oglasi kakšen j osamljen list, ki govori o državni neodvisnosti Avstrije iu dinastije; ali pretežna večina govori le o zvezi in skupnosti. Trgovske zbornice so se nekatere prostovoljno, druge p»*l primernim pritiskom — izrekle za tesno trgovinsko zvezo iu skupno carinsko področje, in edino sitnost dela pravzaprav še Ogrska, ki čvrsto veruje v svojo državno suverenost. Prav zaradi nje je za enkrat nemogoče, da bi se habsburška monarhija kratkomalo anektirala. Toda politična prekanjenost napravi lahko tudi tako, da dobi Ogrska navidezno večjo politično samostalnost, pa jo pri tem v resnici popolnoma izgubi. Celo kaj jugimlovanskcga se na ta nm'in lahko ustvari. Mnogo Hrvatov hi mislilo, da ima- jo že vse, če bi se kakšen nemški princ v Zagrebu kronal za kralja Velike Hrvatske, ki pa bi bila v državni zvezi z Veliko Nemčijo in ne bi imela razun kralja sploh nič svojega. Gotovo je, da ni Nemčiji oblika prvo, pač pa njeno gospodstvo, ki se lahko prilagodi raznim oblikam. Za nemško-avstrijsko zvezo so razne priprave že izvršene in polagoma se Avstrijci tudi praktično vadijo pruske hegemonije. Vojaške razmere dajejo za to najboljšo priliko. Kjer so Nemci in Avstrijci na fronti skupaj, imajo povsod prvi vodstvo; tako n. pr. je sedaj Hindenburg vrhovni poveljnik cele vzhodne fronte. Avstrijsko vojaštvo mu je prav tako podložno, kakor ogrski hon-vedi in hrvaški domobranci. Kmalu bo tako, kakor da ni bilo sploh nikdar drugače. Avšstrija in Ogrska |>oskušatu sedaj medsebojno doseči sporazum in podpisati medsebojno pogodlu», kajti šele potem jima bo, kot celotni Av-stro-Ogrski, mogoče skleniti trgovske zveze z Nemčijo. To pomeni za enkrat zmago Ogrske, kajti v Avstriji so dokazovali, da je treba naj prej doseči popoln sporazum z Nemčijo, iu šele potem se lahko urede notranja vprašanja med Avstrijo in Ogrsko. Temu so se z vso odločnostjo upirali Madjari, vedoči, da imajo zvezane roke in noge, če je prej sklenjena pogodba z Nemčijo. Nemčija in Turčija sta že vsa taka vprašanja rešili "v popolnem sporazumu." Nedavno sta Avstro-Ogrska in Bolgarija iz dali kratko naznanilo o pogodbi, ki se tiče balkanskega vprašanja. Naznanilo je reklo, ds je "v zadovoljnost obeh držav." Kakšna je dotična pogodba, ni bilo nikjer oficielno povedano, ali iz posameznih opazk in iz nekega Oešovega govora jc posneti, da mislijo na Dunaju in v Zofiji na zelo radikalne izpremembe. 0<| Srbije hoče od-gristi kos Avstrija, drug kos pa Bolgarska, tako da bi je ostalo še manj kakor pred balkansko vojno. Črna Gora naj bi izgubila Lovčcn, Albanija bi zopet dobila svojega kralja, vse te dežele pa bi bile prisiljene vstopiti v trgovinsko zvezo z Av-stro-Neinčijo. A vstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija šc niso sklenile nikakšnih trgovskih pogodb, pač pa se delajo tudi za to priprave. Rumunija, ki /elo velika žitnica. je bila vedno v trgovskih pogajanjih s centralnimi drža vami in zavezniki. Najbolj upoštevanja vredna pogodba Rumnnske je bila ona, za katero ji ho Nemčija dala za plačilo streliva in drugih izdelkov. Centralne države so vsled tega sicer zelo tri-uuifiralc, v resnici pa nima stvar večjega pomena. Rumunija se bo ravnotako pridružila zaveznikom, če ji bo kazalo. >ot hi se drugače. Za Rumunijo se je potegovala tudi Turčija, jo poskušala na kak drug način privezati nase. toda doslej še ni imela uspeha. Pred par meseci je prišlo v javnost zanimivo neuradno naznanilo, da sts Grška in Rumunija sklenili nekakšno zavezo, da si bosta pomagali v slučaju, če bi bila ena ali druga izmed njiju napadena. Ta zveza tudi baje vsebuje sporazum, da ne pojde nobeni teh dveh držav v vojno, ue ds hi privolila druga. To naznanilo, kot rečeno, ui u-radno, vendar je verjetno, ker je bilo tiskano v Londonu, Berlinu, Parizu iu Bukareštu. Glavno, kar je iz vsega razvidno, je to, da se gradita dva ogromna kitajska zidova; eden lioee izključiti centralne države drugi pa zaveznike iz svetovne trgovine. Vsaka teh dveh skupin pa stremi po gospodarskem imperiju. Predvsem je seveda veliko vprašanje, ali zmaga katera teh dveh skupin tako odločno, da ji bo mogoče izvajati svoje načrte. Verjetno ni Čiindalje bolj kaže. da se bodo sile na obeh stra neh izčrpale, preden bo mogla ena ali druga sku pina tako odločilno zmagati, da bi bila drng:» popolnoma poražena. In ec nc bo mogla nobena diktirati miru in njegovih pogojev, se bosta mora li obe pripraviti na kompromis, tembolj ker So do prav v tem slučaju tudi nevtralni imeli kaj reči. Ali liodočnost je še bodočnost. ZnačiHi so nameni, tudi če se ne morejo izvršiti. Prav ti nameni potrjujejo z vso silo socialistični nauk, da n: varnosti za svetovni mir, dokler vlada kapitalizem. Nevarnost nove vojne se ne manjša, ampak povečava. Trajen mir je resnično najbolj odvisen od tega, kako se bo krepčal mednarodni socializem in kdaj bo dovoljTnočan, da strmoglavi kapitalistični sistem in odpravi s tem vzroke vojn. O lakot nih demonstracijah v Rumuniji prihajajo sedaj nekolike» natančnejše vesti. Dne 27. junija je bila velika demonstracija v Galacu. Sest delavcev je bilo ubitih, 25 pa ranjenih. Ru-mumki listi poročajo, da je dal poveljnik vojaštva. mlad lajtnant. streljati brez predpisanega svarila. Vinlja ruinunskih socialistov dr. Racovski j«» bil v Bukarešti na povelje «alaškega sodišča aretiran. V četrtek je bil v Bukareštu razgla sen protesten generalen Strajk. Deset delavcev jc doslej podleglo svojim ranam: :i.r» jih jc ranjenih. okrog 100 pa aretiranih. Časopisje ostro napada rumunsko vlado, ker jc trpela, da se je vprašanje živeža tako za vozilo. Rumunija jc imela dovolj žita in deželi se ni bilo bati la'kote. Toda rumunska vlada je sklenila z nemško in avstrijsko pogodbo za izvoz in je do volila, da so prodali špekulanti toliko žita in moke v Avstrijo in Nemčijo, da je sedaj doma premalo hrane. Tako podpira vsaka vlada kapitalistič in dobičkarstvo povsem brez obzira na interese ljudstva. Iz Ciucinusti, O., javljajo, da je .'»iol treba bojev in lavstva. žrtev, (ilasovnica sama na sebi Vzemimo n. pr. socialistični RLAUAJN1Ks Josip Žele, 6108 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAUAJNIK: Frank Pavloviif, 20 Main Ht., Coaenaugh, Pa. NADZORNIKI: 1. nadzornik: lv*n A. Kaker, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wis. f. nadzornik: Nikolaj Povše, 1 Craib St., Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, I'a 'J. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 5'J.l Ht., Clevelaad, Ohio. POBOTNIKI: L porotnik: Anton Lavrift, bos 8, Yukon, I'a. 2. porotnik: Frank liavdek, 3. porotnik: Anton Welly, box 44, Superior, l'a. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ' POMOŽNI ODBOR Frank Skufea, 4S.r> 2nd Ht., Conemaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kom, Conemaugh, Pa. Mihael Flek, R. F. D. 4, b. 143-a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, Pa. GLAVNI TRAD v hiti It. 20 Main Ht., Conemaugh, Pa. Uradne Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. .Ust St., Chicago, IU. Cenjena d ni* t ve, oziroma njih uradniki, so uljndno profteni, pošiljati vse dopise naravnost na glsvnega tajnika in nikogar drugega. Denar na se |»oAilja edino potom Poštnih, Espresnih, ali Hanenih denarnih nakaznic, nikakor pa ne ni V javne zastojK» njih liasprot CnTvPCoVnemaVhk^ana Bla9 Novak' D' V 1 4 Con*n,liuKh 1*1»« t „¡^ „jjf, izkoriščevalci, zastopni V alutajm, da opatijo drultven. tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznaaijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. * Opomba gl. tajnika S. D. P. Z. Odborniki krajevnih društev so naprošeni naj pošiljajo mcsein.no toine- ni nohena »last; on» Jt> ,C »recnela da j(« policija zarotnikom za peta-po L »Ijšcm, lepšem življenju, da mi, ni. Tudi anarhistom ni atentat ImmIo imeli delavci časa za izo pripisan, dasi so sicer vedno krivi ' i ra / bo, za agitacijo, /-. organiza- ■ vsakega takega dogodka, c i jo, za vse tisto, kar obsega de-! \t. /olimo, da bi kdo visel; za lavski boj ... i.imalo hi nas pa vendar, če je v Tako je posamezna točka soeia- tej stvari kaj preiskave iu če bo lističi.ega programov zvezi s ci- kdaj kaj prišlo na dan. I j« m socializma. Ii^tako jo jo tre ha razumeti. Tako jc treba citati program kot 'celoto. Tako pa je treba citati tudi vs.iko drugo reč, knjigo, brošuro, Stranka dne mesečne seje odslej naprej konca teh napadov na plcmeiuko' ¡IIK.|i volilne pravice. , ......... .............. tretjo nedeljo vsakega meseca, to-1 enakopravnost; šc sedaj prihaja Kaj bi rekli delavci preteklih stvo, brez katerega ne rej ne več četrto kakor doslej. fjo x zakoni, ki izključujejo i/, vo-! Mletij, če bi vstali iz groba in doseči pravega k,pit To naj člani blagovolijo vpošte- lilne pravice nepismene ljudi. Šol- videli, kako nemarno rabijo njih cilja. Odbor. V katerih bi se naučili pisati, jim -laslediiiki plod njihovih bojev in Seveda je treba citati soeiali- Dali so svojih sinovom o-,stični program točko za točko; stičnega gibanja, ampak le sred moremo i lisi i enega vati. Boji za pravico. pa ne dajo. zmag : ____Ali sužnoHt in črna koža nista rožje. da branijo z njim svoje pra-j ampak premisliti ga je treba kol Kad«r človek že nekaj časa ne-1 bi,i edini ^P^eki politu;nc enako- vice in koristi, sinovi ga pa vihte ¡celoto. Le tisti more biti socialist, k na volišče. Izjava neodvisnosti i/, pa bi razumeli, da onečasča spo /akaj zahtevam J\rfm,*rt leta 177«, ima sicer zelo lep sta- min svojih prednikov, kdor poma delovnega časa? o< zacc ^ i>ravj. y volilno pravico kapitalistom, Iz različnih razlo kaj ima, tedaj polagoma pozabi, ¡>rHVnoNti- Tu,,i takozvani svo-kako je to dobil. Njegov dedič!. m,mi:^,aV7 ^ pristop« pa sploh ne misli več na živi, kakor da je hilo že ka sveta vse tako, kakor je. V Ameriki imamo nekoliko za- ' Smatramo, da so same po sebi nimivih takih pojavov. V Zedinje ' umevne in dokazov nepotrebne nih državah velja takorekoč splo- sledeče resnice: Da so vsi ljudje šna volilna pravica. Pravimo: ta enako ustvarjeni in da so sprejel korekoč. Kajti povsem resnično Pod svojega stvarnika gotove neo-to ni. Tako n. pr. imamo države, . ^ ^rj^,.....^ voliti, p« nekatere dri»ve, v ka- in stremljenja i>o sreči. naj««c p terih ie ženska volilna i.ravica o tl i-. ■ • i • ™ hps,'(l°' s,avok " 8taV* olilna pravica o- Tako Jt, bl|0 na papirju. Lju- . ,it vrH ¿|anek pa ce. Tako narašča brezposelnost. mejena. ____ -- __;__________________- • a»»», ri,,,,n 1 ei r¿e"a' . . ... fdem je hilo priznano, da so vsi e- vendar ni ^tal članka; temveč po- Čim več je delavcev brez dela, feûStTtîkh ki misliio dV.'fnak0 ali. pr<;d, V0,i,l:i" h«"'^ veze med njimi tem večja je nevarnost za one, ki — sc «losu laKin, ki mislijo, da m, so AUo dohi |avei v kakšni tovarni boljšo pla- 7 H,i r v roke. JC še hujše, ker je čo, pa kapitalist ve. da ne ......re za splosno zato ker sam. la^ko dar niso smeli porabiti te nvobode. J. knjigo še bolj zbirati dobiti skebov, se ne bo dolgo glasujejo. In ker vedo nekaj o( I»rcdvsem ni bilo take svobode tem, da je Amerika svobodna re-|za dciavCe. Volilna pravica je \C •noceimi, MU Jfi.^v .v—v.« »k« naiivlade, aicer pa „o poznaj«.,,^ nii(.M" posedoV(ll, tndi „¡¡naprej, „.oramo pa skrbeti, da »e v,d, .nune br,.pn«c.n,h. pr.d- .v TAJNIKOM JUG0SL. S0CIAL. ' KLUBOV NA ZNANJE. V kratkem dobe klubi glasovnico za glasovanje o strankini platformi in programu in za glasovanje o' odpoklicu sodr. Iler-gorja kot člana eksekutivc. Tajniki naj vrnejo glasovnice v kraj, odkoder so bile poslane, \ » as.., ki .j« naznačeii na glasojf niči. Na glavni stan ni pošiljati glasovnic. Tajništvo J. S. Z. Vii7.no za ju gosi. socialistično klube v državi Ohio. Klubi v državi Ohio, ki še ni-Priporočljivo jc večkrat citati, majo charterja, naj to takoj na-tisto, kar sc nam zdi težko raz- znanijo tajništvu zveze, da jim ga umiji\o ali pa čudno. Prvič čita i/posluje. Charter mora biti iz-^KiHebiio.neizurjen človek le be- dan i><» okrajni ali okrožni v sede iu posamezne stavke. Celoto drugem slučaju p<> državni orga-pojmi ši-|o drugič. nizaciji. Kjer ne obstoji okrajna Ako bodo delavci tako «'¡tali, sc aii okrožna (County) organizaci-bodo rešili marsikatere zmote in ja, izdaje charter klubom držav-polem jim bo čitauje prinašalo ti- na organizacija. Kolikor je znano sto korist» ki jo želimo, zato da tajništvu, nekateri klubi še ni-liodo Sposobni svo io zmaifo. članek v časopisu. Le na ta način more čitauje prinašati koristi. To velja tudi za čitauje Prole-tarca. \aš list je pisan zato, «la hi imeli delavci koristi od njega. In to je le tedaj mogoče, ako ga prav "•itajo. Vzemi vsak članek v njem kot celoto. Sicer nima nobenega po-n ma. ali pa te pripelje celo d<» napačnih zaključkov, ako bereš \ -»ak stavek zase brez zveze z vselil. "Sveto pismo" nedvomno uči Hot:». Ampak če i/trgaui i/, njega nekoliko besed brez zveze z drugimi, lahko pravim; \ svetem pism i stoji. «In ni' IJoga. za svoj boj in za uiraI, posebno če spozna, «la s«» PU.,lika, odkar se je reši.. .«„,.(h[lB pn,vica ^ (> «U ,>H,1<- 'i«*tv.; Z vsrml OBVEZNO S0LSTV0 JEJO. VPELJU majo Charterja, zato je potrebno, • la sc štor«» koraki, da ga dobe. (JI. tajnik bo t»> izvršil, čim dobi <»«1 dotičnih klubov obvestilo. Tajništvo J. S. Z. • niv r —------ » zgodovine Zedinjenih držav, s«, imH vollti , ;fH 1H,„ ,„, ' n.«« bolj oteeino in boU «M '«~ to mm\. da " - , ^ 8rnPl W),,tu ,i0,H ,H,J- J0 N iniMlati Z vsemi silami moramo1 pl*«*. ker računa, da bodo morali delati na to, /akaj drugaže bi bil delavci iz strahu pred «keb. mu- no prenašati vsako klofuto. Ako ne bi bilo brezposelnih, ne hi bilo skebov, vsaj ne toliko, da v šno volilno pravico, odkar-je sa-,,liHO imHi zrm|jiiikc poanti, od bi-, . .. . mostojna. In ka«lar čitajo o bojih fa zaht,vn voli,Mi pravi,| B s|c. ves trmi socializma brezuspesen za splošno volilno pravico v dru- defim P„IaRlinjoln. |H««binio. da je naloga so- gih deželah, tedaj se ironično na- . # . cializma velikanska. Osvojiti hoee „^....„i Mvnii * ^ vsakem mestu in v vsaki svet, strmoglaviti hoče kapitali- postajali nevarni za\c.|- i. Na njegovem mestu hoče u- <»rganiziranim delavcem. Da smihajo: Kako dale«* so se z« n«nu, , .. . . . ... .. .. , . J , ... . . 'občim morajo biti ljudje, ki ne ki smo kar zaceli s popolno demo 1 kracijo! Tako stara pa ven«lar ni ta 'popolna demokracija,' in kdor sc malo bolj zanima za politično zgodovino Zedinjenih držav, se prav lahko prepriča, «la je imela tudi ta dežela neštevilne boje za politično enakopravnost; mnogo teh bojev morejo, ker nimajo posesti, k«r«k-torj« (to se pr«vi naslova ali i-menitnejše službe) «li izobrazbe, prinašati nobene koristi javnim institucijam, in se jiin zato ne smejo priznavati politične pravi- „. 11 ce. To jc enaka k«kršno se zetn. .,„ ............... vesti nov red. Lahko hi tudi rekli, "e kolikor mogoče prepreči brez- povsem po pravici, da hoče soeia- pnsclnost in odpravi ta nevarnost, lizem sploh vpeljati red, kajti v morajo delavci sporedu« r razvo- sedanji družbi ga ni. ,ph,,ike »«htevati skrajsanjc Le malo jc treba premisliti, pa delovnega časa. se lahko spozna, da jc to velikan- Vsako delo, naj bo duševno ali ska naloga. Saj kapitalizem ni telesno, ugonablja človeške moči. ka argumentacija, s slaboten. Mogočne sile mu služijo. Kno izmed onih sredstev, ki uatb»- je hilo zelo krutih in v nekaterih]R"r"no sr Pr- Tls/;t "" % Vsak d«n lahko vidimo, kak«, t.-- oteMajo izgubljene i.....li, je in>či kraiih ni niti «lavno, odkar soj.!*krm ,,PirH volilni pravi žak je najmanjši boj z njim. tek. Ce je dcb.vni čas predolg, .i«- vsaj moški «Iržavljani dosegli;delavcev in nemadjarskih naro (*> se premaga kapitalizem, pa počitka premalo; moči opešajo splošno volilno pravico. f,ov- ,n po vseh deželah so se pri- nikakor še ni vse opravljeno, tako, da se ne morejo nndomesll- Posobno obširno poglavje bi sc, viloKirnni nazadnjaki posluževali Drugi še težji «lel socialistične ti. ("lovek «jslabi, ne more se varo- l«hko pisalo o zgodovini volilne ™akih zlaganih razlogov. naloge je uvedba socialnega reda. I vati nevarnosti, ki preže nanj pri 1 —...... - ' • - • 1 ----! — 1 * ' "-----..... postaja vse slc- pravice v južnih državah, kjer je!' Tudi iz drugih razlogov sc jc po <'V hočemo, da bodo delavci go- delu. Oaranje mu v dobi sužnosti črnci sploh niso i- nekaterih drž«vah .i«lr. kal« volil-¡spodarji produktivnih sredstev, težje. Sčasoma ne more ar samo na pravica. preti vojno /. An moramo tudi hoteti, da bodo spo- diti priganjanju, pa ira spoi.o. >a vsakem glijo so pobožni Quakerji, ki s«, sobni z« vodstvo vsega dela iu stara leta, če jih doživi, u «.ra kor mu- it Evropo bežali, «la bi uživali ver vseh tistih nalog, ki so v zvezi z iskati "lahko" delo. Namesto d;. meli. To se je razumelo kar ob sebi. Suženj je bil v osirn gospodarjeva last kakor mui« Kvroj........... ................... ( _ ... . le in konji. Co bi mule in konji *ko svobcslo, v nekaterih vzhod ¡njim. ¡M mul v starci I;« I.h« lahko glasovali, bi morda tudi nih krajih odrekali vsem «Irugo Socializem hoče, da se bo pro- »tdel, «emu ? sklenili, da sc mora odpraviti bič., ver«n*in volilno pravico. In pieti- duciralo za potrebe ljudstva, ne leta, mora ssr. «m asmi >c »'»..t Kdo hi bil tnko neumen, d« bi suž-1 stični duh versko intolerance j«« še pa z« špekulacijo. Te potrebe bo siradati. . dolgo vl««lal po raznih državah, treba natančno poznati. Vedeti bo Skrajšanje del.ivnega «-asa /a-in tudi dandanes ie ni iztrebljen, treba, koliko in kakšnega dela sc htevanm, da lu s. človek ohranil njeni do v olil glasovati za odpravo ¡d«>lgo vladal po sulnoati f Po smagi severnih držav so tudi Ponekotl n. pr. katoličani in židje mora i^ršiti, da se zadosti vsem svoje mo«-t. zamorci dobili volilno pravico. Ali niso smeli voliti, drugod zopet ii-1potrebam. To delo bo treba čim O življenji ker so bogati plantsžniki prej im-jdje in unitarci ne. Tako n. pr.(točneje organizirati. enkrat. Kaj •nju vem«», da ga živimo bo p«» smrti, nam je portirali toliko tega ''človeškega Taft ne bi bil postal predsednik,! Sadovi d«-ln se bodo morali ne neznano. Ce pa mora delavec «.^a-blaga", «la je bilo v nekaterih km-,čc bi bil priš«»l nekaj prej v drža |le pravično, ampak tudi pametno rati «hI zore «Io tr«lne n«»« i, «1 m-jih več črncev kakor lielih, in ker vi l)elaware na svet; kot unitarec razdeljevati. Zato bo treba zna-se je belemu zdelo, da jc ponižan, I ne veruje v "sveto trojico,' hrerJnja; potreben bo velik umen apa- nadan, leto za letom, l«'«laj nikdar ne živi. Nikdar ne pride do Uak- Ju/.ne dr/.ave napicdujejo. Kultura sc razvija v njih. Prišel bo vas. i ko n«* bo smel nihče več goyoriti o zaostalem jugu. L«' «la gre ta razvoj bolj počasi, nekak«, s polževo pos!<>. Seveda, kar je staro, j«' posvečeno in zategadelj s«- ne smej«, častljive tradi«'ije očakov prehitro polagati v grob. Dne .'in julija j»' IcgMatura »1 r /,avc (ieoruia sprejela zakon «• «ddigatoričiiem šolskem obisku. To ni šala, kakor bi s«> zdelo čin veku, ki misli, da j«' obvezen s«»l ski pouk neizogiben pogoj kulturne države. Uesnma jo, «la j«' država (ieorir'ui Jet a 111 I'» p«. K risi«, vem rojstvu sprejela zakon «. obli gatoričucm šolskem pouku. Ali «la ne bi novotarija nikogar preveč bolela, so bili očetje do-umviiir v (let.rgiji blagi. L«'t«. ima !dvanajst nn'seeev, in če se «»«Išt«*-jfta «Iva /a počitnice, bi jih deset 'ostalo v:\ šob». Driitf«»«! se /
  • pristopnice in jih na zahtevo pošilja klubom, kak«.r doslej; sprememba j«' torej le v tem, «la hrani pristopnice, potem ko jo kaiulidat podpiše, klub in uc tajništvo zveze. Kadar se ustanavlja nov klub, je pa naravno treba poslali gl. tajniku imena novopri-stopiv šib članov na posebni listini da more na podlagi dotičnih imen zahtevati od državnih organizacij charter. Tajniki so prošenj, naj vzamejo to na znanje in se v tem smislu v bodoče ravnajo. Tajništvo J. S. Z. Conemaugh, Pa. Slovenski socialistični klubi i/. Cambria County, Pa., priredc v nedeljo, H. avgusta t. I. skupen piknik na Park f Vili* Odbor je poskrbel zn raznovrsten spored, (lovoril bo na pikniku so»2. Ziegler, lil. Jugual. aoe. udruienje, tajnik M. Vidakovich, bos um ----------godbe V nedeljo, dne \l\. avgusta, »I.-Jugoal. .0«. klub, tajnik M UJuri.kiek,>. t«5, Ifadteoa, III Olencoe, Ohio. piknik na Powers Kun na New ('lane Jugoslovanskega noeigli-! Era Camp. Val rojaki so uljudnO|lM Nnkoi.ila, tu. - Jugosl. Mt»enega kluba štev. 2 upozarjam, ' vabljeni, da se udeleže piknika, |54 ru¡¡* *v . ; i i . . L «^.L.U ______.. ____-.i * ... K 110. Mtauutou, 111.—J ugodi. soe. klub, tajaik Aut. Auauc, L. Bos 156, organi r.ator Frank Htrtmlck, Jugosl. h«»i», klub, tujuik Frank Porenta, Hm Ul. Hej? v mesecu, _ Pi____ _______ „___udruienje, tajsik Dna Vuki.h, Bs 0*6 da j* redna seja kluba vsako tre- kjer poskrbi poseben odbor za irto. i»orrt*\ ille, 1M. - Jti^tml. nor. klub, tajnik IVed. Zelene, Bo* 16*. leljo v ineaeeu ;d> «to-1 vsakovrstno zabavo. ' Htauntou, III. - Jugosl. aoe. udruienje, tajutk Mike Kadilk, Bas :i.lf. Ker so druge kare na štrajku, ■_ M» priporoča 8harpsburg kara do ladianapolia, Iad. — Jugml. nor. klub, tajnik Aut. Mravlji-, 74« Rolai«»* uve. konea, potem pa hus 4 Hemlrl« Ave. j To naj blagovolijo vpostevati društveni zastopniki! MINNESOTA: — Iivrševalni odbor I rbi»holm, Milili. — Jugoal. «oc. klub, tsj. M. E. Roetsrich, 30S W. Birch Ht.j razredno zavednega de v v rst t lavstva. S soe. pozdravom J. Jarkovich, tajnik. 152. Virginia, Minn.—Jugoal. udruieujf; organizator Nik. Jugovick, Box S30. S«tv«rovl prlpruvkl ho lupruduj v l<*k»rti»h THi*|wiVH<«f)l. Zalitcvitlt« Scv«ruv* '/«irus.lu UmvBHM Im» krvwii i«r 4» » Umi» »bvuruju* iiiMloiii«ftltfV. Ako u« iuur«i» Uubktl S«v«roVM 1'iipruvkc v v um okuUd, m»rni»jt« jib od um>. >tt»loVll« W. F. SEVERA COM Cedar Rapids, Iowa. Izvirno potrdilo (ORIGINAL RECEIPT) (2*) _____MIB80URI* IUi,n P0**'«!® P0**1" urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je PRIPOROČLJIVO. i ,4. s,. Louia',~M«» -Jugoal. aov. udrui., ta jnik Mirko Katlch, I7ls M,»ar.l h, denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo setn, ga hranimo za to, da M0NTANA: — se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. 73. Heil I,oJuf0il. BOf> gkupina. tajnik L tleaiberg„, u Box 12. - Klub je priretlil tine 1.». julija t vda rja m O, da Proletarec lie spre- j Redne mesei-ne «eje Bo vaako t. nedeljo popi. pri aodr. N. fclembergerju. svoio veselico in zahvaljuje ob- ietna teh naročil. Naročil se na sla-| H- J Youagetows, t) JufO^. aoa. ud ralea je, taj^ Joa. Aeatok box 511. , . . i ■ i i • i i i i . i\ t ' Neffs. O. — Jukos!. toe. akupine, taimk Karl Deraai, bex 26 Cleveland, t).—Jugual. aoc. nkupiua. tajnik Math Petroviieh, lotM» K (17 St., Aut. Kol»ii\ «ugauizator. Sej«* vnak li. «'etrtek in ¿etrto soboto olt s. uri f%'eier v ineseeu na 1107 K. 61. t»t. OHIO: — 2. Olencoe, O.—Jugoal. aoc. akupina, tajnik I. 21embergar, L. činstvu. ki jo je obiskalo in «turo- deči naslov: Literature De pa rt valeem, ki so nam priskočili na po- inent Socialist Partv, HOU \V. Ma j moč. Anton Mravlje. ,dison St.. Chieagt», 111 Jugoslov. socijalistična Zveza v Ameriki. EK8EKUTIV A : N. Dlmich, FUlp Uodins. P. Kokotovlch, rr. Mrgole. M Poloviua, J. Krpan. I. Patch, Alex Dubravac, Fraak Hren. B Slkii, Fr. Sau» la V. Suša. Trank Petrlch, gb tajnik, 803 W Madiaon Street. 4th Floor, Chicago, IU. Heje ekaekutive ao vn«ko prvo eobato v meaeea ob S. i\i«Vr na S03 W. Madiaon St. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrieh, rhicago, III.; Demeter Ekonouioff, Hary, Ind ; 1 i'rlick, Weat Aiiie, Wia.; N. Dnnieh, Okieago, III. ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zajc predaedoik, Alei Dubravac blugajnik, Pet. Kokotovick tajnik Frauk Mrgole in Joa. Bteiner odborniki. c « Klubi, kl Aele govornike, naj se obrnejo do gl WJolka. ARKANSAS: — Kl. Fort Smith, Ark—Jugoal. soe. klub, taj. Frank (¿rile, box 37, Jenny Lind, Ark. S»»je se vaako tretjo nedeljo v meneeu, v Jenny Lind, Ark. 107. Hutingtou, Ark.—Jugoal. aoc. klub, taj. Juo JarnovUh, K. F. D. Box 167. 140. Harford, Ark. —■ Tujuik John Spenilal, Bx 22 ARIZONA: — 164. Ulube, Ar»/.- Jugonl. h««c. u.lru/ , tajnik Bartol Ojokovieh, box 11i>7. COLORADO:— 132. Pueblo, Colo. — Jugosl aoc. klub, tajuik Ckaa. Pogorelec, 508 Moffat ave. ILLINOIS: — 1 Phieago, III —Jugoal eoc klub, tajnik FMlip Oodina, 2814 8o. Karlov sv^, 4. r.a Salle, III. -Jugoalovanaki aocialiati^ni klub, tajnik John Kogel, 42 7 titer liug Street. 6. Chivado, III.—Jugoal. Hoc. Udru/enje, tajnik (Jeo. Hablé, 1W44 So. Racine Avenue. 20 Chicago, 111.—Jugoalaveuako aoc. udruienje, tajuik Petar Kokotovich, 2306 Civ bourn Avenue. 4.r>. Waukegan, III. — Jugoal. aoc. klub, tajnik P. Peklnj, 427 Belviderr St. 46 Panama, 11). — Jugoal. soc. klub, tajuik Andr Ilerii*, Box 831. 50. Virden, III. — Jugosl. aoc. klub, tajnik 8im. RaoéU, Box 105. Seje ao vaako 2. nedeljo v meseeu ob 9. uri r.jutraj v Minera Hali. t^i <'hieago, 111. — Jugoal. aoeisliatii'no udruienje, tajnik Tonv Sore, 3lrt)2 l'rineeton Ave. Soc. klubi so pooblaščeni nabirali oglase za A. D. KOLEDAR ZA LETO 1917 Prošeni so, da se potrudijo pridobiti kolikor mogoče oglasov in jih pošle jo upravniitvu do 31. avgusta. Kasneje poslani oglati se neupoitevajo. ■Uprava Koledar)«. Pozor! Pozor! Pozor! Slovenski soc, klubi iz Cambria County, Pa. P fire da v nedeljo, dne 13. avgusta svoj PIKNIK na slovenskem prostoru v Park Hill (Johnstown, Pa.) Na pikniku bo govoril sod Ctbin Kriatan ia Chirac«- — Deklamacije: •od. F. Kav7, Struthera, O. 71. Cleveland, O.—Jugoal. »oe. udruienje, tajnik P. Matuua, HUW K. 64. Ht. 76. Euclid, Ohio — Jugoal. aoc. klub, tajaik John Ula^a, Cul Rd. Akron, O. .lupoid. aoc# udruJ. t»j. S. J. Buj&n, .170 Orleana A\e Kear. borain, O- Jugoal. soc. klub, tnjnüt (!co. Kvieh, 1711 K. 30th St. 113. Bridgeport, O. — Jugoal. soc. klub. 141. SltMibi-n ville, O. -Jugoal. «m>c. tidruJcnje, tajnik Ha rt I Arujcr, 203 So. Jr.t at. 147. Barberton, O.—Jugoal. si«e. udruienje, taj. Stevo Zfnich, Box 3#4. l"»9 Bellaire, O. Jugoal. e«»c. udrur>, tainik Božo Bober. Bft 21 Yorkville, O. I 161. Yorkville, 0. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Htojen Bagui, Box TiS. OREGON: ' 47 Portland, Ore.—Jugoal. aoc. udru/., tajuik I.ukaa Iatvnnirh, 621 Bidwell av fENNSYLTANIA: — » N. S. Pittaburgh, Pa.- Jugoal. a« e. akupina, taj. John Bestich, 722 Euilin Ht 1 5. Conemaugh, l'a. — Jugoal. «ne klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone- 1 uiangli, l'a. IU. Kereat City, Pa. — Jugoal. aoc. akupiua, tajnik Prauk Ratais, bex ss3. 12. K. Pittsburgh, Pa. Jugoal. aoc. udru;., tajnik O. J. Ruaija,' B* 2M John Ora^auin, ergauir-ator. 13. Bygan, Pa,—Jugoal. aoc. klub, tajnik John Polanc, Box 47H, Morgan, Pa. ItV ('iairton. Pa.- Jugoal. aoc. udr.. laj. John Apfelthaler, Box 128 Klixnbetb, Pa 19 Karrell, Pa.—Jugosl. aoc. udrui., tajnik M. Pabiaucich. 10.18 Spiarman ave | .12. West Newton. Pa.—JUgosi. soe. skupina, tajnik Jos. Zorke, B. P. D. 3. bx 60 .r»7. So. Side Pittsburgh, l'a. — Jugosl. sue. udruienje, tajuik Jos. Black, 2620 Sarah St. .'«9. New Brighton. Pa.—Jugoal. soc. udr., tajuik John Chogich, box 17"». •».'(. Ilermiuie, l'a. — Jugoal. socialistični klub, tajnik Ant. Kodrich, R. P. 1». 3, Box 1<>6. Irwin, l'a. Gfi. Johnstown, l'a. — Jugoal. soc. klub., tajnik Math (iabreuja, R R. 1. bx 120 69. Herminie, Pa. — Jugosl. soc. klub. tajnik Alois Hlebir, box 117 7u. Large, l'a. — Jugosl. aoc. udruienje, tainik Nik Jakrlin, Box 195. 74. Willock, Pa. — Jugoal. aoc. klub. tajnik J. Miklauiii, L. Box 3. 77. McKees Rocks, Pa.—-Jugosl. soe. udruienje, tajnik Bla* Onkovieh, 339 Phoenix St. 78. AmbriJge, Pa.—Jugosl. s«>c. udmienje, tajnik (!eo. Jug, b 1.t• •. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostonb Bac. Ed. Bureau. Orgauizator Jehu Baraga. Seja ae vsake sadnje nedelje ▼ oaeaeeu. 90. Primrose, l'a. — Jugosl. aoe. udruženje, tajnik A. Sauer, Box 74M. 93. Browudale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik P. Verbaje, KFD. 2. Forest Cltj. 9S. J ar reit, l'a.—Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, R F. D. ¿2. 99. MeKt i sporl, l'a.—Jugosl. aoc. udruienje, taj. Anton Toinac, 412 Archer Ave. loti. Ellsworth, Pa.- Jugosl. soc. udruienje, tainik M. I>otlieh, b. .'l.r»ti, Bentlev-ville, l'a. li»4. W oodlawu, l'a. — Jugosl. soc. udruienje, ta jnik J. Kažeta, h. Box 133, Aliipilppa, l'a. 117 Beaversilale, l'a. —Jugisl. soc. klub, tajnik Ant. Zalnr, BA 127. IIS. Canonsburg, l'a.—Jugoal. soc. klub, tajnik Paul Poaega, box 365, Caaoas-burg, Pa. <127. T>unlo, Pa.— Jugoal aoc. klub, tajnik Frank Bavdek, Box 242. 131. Pittsburg, Pa.—Jugoal. soc. k'iub. tajnik, Bart. Florentin />171 Dresden. Alle. 144. Fitr. Henrv, l'a. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Ant. Boltich. 1SÄ. Rending. Î'n.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Pater Koievar, 143 River 8t. 162. Brownsville, l'a.— Jugo«l soc. udružonje, tiijnik Mato StnriVvlch, b. 1X9, West Brownsville, Wash. ('o. 167. oath View. l'a.—Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Sue, South View, l'a. 170. Steclton, l a. —Jugosl aoc, udruienje, tajnik J. Mroovleb, 553 So 3rd St. WA5KN0T0N: — Roslvn, Wnst.. — Jugosl. hoc. udruienje, tajnik Vjnko ftolic, Box 8. W. Va.: — 166. M i I burn, W. Va.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Tony Hemec, P. O. WISCONSIN: — . 9. Milwaukee, Wis.—Jugoal. soc. udrui., tajnik Peter Radulovich, 291—7th St. 11. Kennahn, Wis— Jugosl. soc. udruienje, tnjnik Msto Mladjan, Box 55. Orgn-ni/.ntor Paul Jurca. — Seje ao vauko rndnjo nedeljo v mesecu v na Hocia bat gl. stanu. '«5. W. Allia, Wis Jugosl. udrui., tajnik I. Celich, .">222 Hhernmn St. 122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. miru/cilje, tnj. John Dobrinleh, River View. 1 -47. Kenosha, Wis. — Tajnik Pavel Jurca, 400 (Jrand Ave. WYOMING: — x. Cumberland Wyo.- Jugoal. soc. klub, tsjnik Ant. Aifrar. Box 64. 44. Superior, Wvo. — Jugosl. aoc. akupina, tajnik Lukaa Oroser, bo* 341 Cene po dnevnem kurzu. ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne uloge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAG0, ILLI0N0IS. Razširite s\«.je znanje! Poučite •■■<• o socializmu! Razvedrite si dukat "Proletarec" iuia n »voji knjiievni zalogi sledeče knjige in broiuro. Poilji-te naročilu "<• «lani s: • Maksliii Oorkl: Mati, mehka vcr.ba ...............................$100 Uptou Sinclair (po?lov. Jon. Zavertnik lu Iv. Kaker): Diuugel. Povest ix chtcaSklh klavnic ...........................................75 Enrlco Ferrl: Sociallzom in inoderua veda ..........................50 Proletarlat.....................................................10 Etbln Kristan: Nevarni soci Hreni ................................10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Socializem.......................................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka iu "NaSa bogatstva" .............10 Kapitalistični razred.............................................10 Vojna ln socijalua demokracija...................................16 Prof. Walirmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno nazlraaja in svobodna znanost.........................................25 O kousminnih društvih..........................................10 Zadružna prodajalna ali konsnm ...................................05 Kako je lep vojaški stau. (Poljudne /t rke "Več luči!" 6. snopič.)... .10 Katoliška cerkev iu socializem ....................................10 Spoved papeža Aleksandra ....................................10 Francka ln drugo..............................................26 Vse tc kuj i;1,o in broftnre pošljemo poštnine prosto. PROLETAREC, 4008 W 31 Rt St.. CHIOAOO, ILLINOIS. Central Hotel Coneitiaugli, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. najboljših socialističnih revi i t angleškem jeziku ▼ Amerl ki je: 'INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW." — Lihajs mete^no in stane $1.00 na leto. — Naalov: Int. Soc. Review, 841 ■ Ohio St., Chicago, 111. ROJAKOM NA ZNANJE. Onjcnim rojnkom v Chicagu, W'au-kofTnnu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam. dn sem prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivAi Martin Potbknrjev Place, na 1625 S. Kacina Ave., ter se jim priporočam za o vil en obisk. Točil bodem naji/.bornejsi pijače ter vsakemu kur najbolje postie-gol JOE PITT Jot. Pungerčic ali po domače Skut 1(525 S. Kacine Ave., Chicago, HI. Telephone Canal 3014 VABILO NA VELIKI "PIKNIK" 9» As d rej Kriifinik, box 10.1, organizator. Seje ae vaaka druge nedelja v mesecu papeldse ah t uri v Hali K PeruAka 10* Cnmtiria, Wvo. - Jugosl. soc. udruSenje, tajnik Nik Ptnfetins, B<»x 25 ? MM, tfock Springs, Wvo. — Jugoal. soc. klub, taj. Prnnk Taucher, 674 Ahsay av. 'X 169. Kelian, Wvo. - Jugosl, hoc. klub, tainik Ant. llcrmotM, Bx .'17 •[• ? KONFERENČNI ODBORI. , * St. L Zapadna Pennsylvania. Tajuik Paul lianas, 2*40 Kast St., N. R ? Pittsburgh, Pn. X At. 2. Ohio. Tnjnik Bp. Markovich, 330 Emerson PI., Youngatown, O. A At .".. Chicago. Tajnik Bla> jakc»|»ec, 1944 So. Racine Ave •{• At *». Wisconsin. Tajnik Jos. Stepich. 412—4th A\e., Milwaukee, Wia X A. 5. Mlaourl in Juinl 111. Tajuik Prnnk Porentt, box :t0. .j. At. 6. Kanaaa Tajnik John Oorüek. Box 195 Bndley, Kans At. 7. Ohio. Tnjnik Ton v Ako.la, R. 2, Bo* 161. Bellnire, O. |Z Vse pri toft be tlčoče m J. 8 Z., Je nasloviti na aodr. Maurlclja, člana nad i sornega odbora, 1944 Bo. Baclna Ava., Chicago, IU. katerega priredi društvo "Zavedni Štajerc šiv. 9, S. D. P. Z. v Kelso, Pa., dne 15. avgusta, 1916. x X Začetek ob 2:30 popoldan. T V Vatopnina z.i moike $1.00. Dame proste. Pivo bezplaČno. t ? liljudno vabimo n jm? cenjeno občinstvo iz Johnstowna in okolico, da s«* našo vesolico i»ftlnostevilno udeležo in s U*m .'«! nasomu dnistvu imtna^ajo do bolišovra uspeha. Ob priliki J Vam vrnemo. Za dobro |Kistre/.bo pa bo skrU»l Oibar % NEMÔKA SOCIALNA DEMOKRACIJA Iz Lausanue v Švici prihaja poročilo o sklepi, ki jih je storilo vodstvo nemške socialno demokratične stranke na eni zadnjih sej. (\i so te vesti pravilne, se jc glavni odbor ha vil najprej z zadevo živeža in potem z vprašanjem miru. Naposled so bile sprejete tri resolucije. Prva pravi: "Vodstvo stranke odločno protestira proti vsakemu nadaljnemu zviševanju cen in zahteva enako razdeljevanje zalog, ki so na razpolago." Druga resolucija pravi: 44Vztrajajoči v celoti na temeljih mirovnega programa, ki so bili od socialno demokratične akupine načrtani v državnem zboru, protestiramo proti zahtevam aneksio-nistov, ki le povečavajo odpor naših sovražnikov iu lahko podaljšajo vojno do popolnega izčrpanja. Socialna demokracija se postavlja zoper vsjf ko aneksijo in zo|>er vsako politično ali gospo darsko hegemonijo nad katerimkoli narodom, kajti vsaka taka hegemonija bi nujno vodila zopet na vojno. Socialna demokracija je mnenja, da mora biti edini cilj vojne obramba nemške politične enote in varnost za gospodarski rozvoj Nemčije." Proti tej resoluciji je glasovalo osem navzočih; večina jo je pa sprejela. Razvidno ni iz poročila. v kakšnem zmislu ji je manjšina nasprotovala. Tretja resolucija se bavi s prapravanti za konferenc«., ki naj se skliče za reorganizacijo stranke. Vojna poročila imajo to zanimivo lastuoat, da pripovedujejo, kako hudo se godi sovražni kil. Tako smo lahko e i tal i o strahovitih angleško-fra moških, zlasti pa ruskih izgubah, ko so nemške armade napredovale. Sedaj doživljamo nasprotno. Kjer so zavezniki v ofenzivi, poročajo o strahovitih nemških izgubah, /a opazovalca te ga nezaslišanega klanja imajo te Vesti zlasti tedaj vrednost, če se opirajo na kakšne dokumeu tarične dokaze. Tako poročajo Angleži, da so na šli v osvojenih nemških pozicijah -dokumente, ki dokazujejo grozne izgube bavarskih čet v angleškem artilerijskem ognju. V zapiskih nekega vjetega častnika so našli apel 2. bataljonu 16. bavarskega pešpolka. v katerem je rečeno:. "bataljon je ravno dobil od podpolkovnika Nutume povelje, da se prideli ¡1. bataljonu kot rezerva. iiataljou obstaja sedaj i/, treh častnikov, dveh podčastnikov in 1!* mož." — Normalno šteje bataljon okrog tisoč mož! V poročilu neke kompanije .'i. bataljona sc pravi: "Težki sovražni artilerijski ogenj. Vsi kalibri 11 o 28 centimetrov na kompaiiijskem odseku. Moč kompanije en častnik in dvanajst mož. Prosim nujno za hitro pomoč zu kompanijo. Kar je še ostalo od kompanije, je tako izmučeno, da l»i se ne mogli ljudje boriti v slučaju sovražnega naskoka." Neki drugi je poslal sledeče poročilo: "Kompanija je izpostavljena zelo težkemu in intenzivnemu artilerijskemu ognju. Oddelek je izgubil vso bojno vrednost. Ljudje so popolnoma izmučeni, da jih ni več mogoče poslati v boj. Kompanija bo kmalu popolnoma uničena. Prosi se nujne pomoči za kompanijo." Ta poročila so popolnoma verjetna. Angleži iu Francozi so na zapadni fronti napredovali. Ker so bili Nemci v zelo močno utrjenih poziei-jah, je bilo to napredovanje le po silni arfileristr čni pripravi mogoče. Topniški boj je bil tako intenziven in dolgotrajen, da so bile utrdbe večinoma popolnima razdejane. Razumljivo j«', da so tedaj tudi cele stotnijc in celi bataljoni poginili pri obrambi teh utrdb. Nemci pa imajo "tolažbo", da morajo biti napadalčeve izgube enako strašne, ali pa še strašnejše. Med Prusijo in Bavarsko je spor. Poznavalec nemških razmer se ne bo temu preveč čudil; med severnimi iu južnimi Ncmei so stara nasprotja, in najbolj menda "leže" Prusi in Bavarci drugi drugim "v želodcu?' Tudi v nemški literaturi se to precej močno izraža. Seveda s«» to ne sme jemati preveč tragično. Simpatije in antipatije so povsod; naroda, čigar člani bi se vsi ljubili kot bratje in lizali, ni na svetu, ('asi, ko so se južni Nemci na strani Avstrije bojevali proti Prusiji, so minili. Sedanji spor tudi ni nastal zaradi moiia-kovskega piva, ampak zaradi reči, ki je v sedanji vojni dobi še nekoliko važnejša kakor H6f; braeuhaus v mirnem času. Prepirajo se zaradi živil. Monakovski časopisi ostro odgovarjajo berlinskim, ki slikajo Bavarsko kot deželo, kjer teče med in mleko, ki pa egoistično zanemarja svoje dolžnosti napram Nemčiji. Berlinski listi očitajo Bavarski, da krši nemško solidarnost, ker prepoveduje izvoz, pa zahtevajo svobodno izmenjavo živil med vsemi nemškimi zveznimi državami. Na drugi strani pa kritizirajo Bavarci severno "zapravljanje" in pomunjkanje organizacije. Predsednik bavarskega agrarnega društva zahteva, da naj se, preden se komu odvzamejo živila, dožene, da so enake omejitve za vse. "Najprej naj se odpravi po velikih hotelih postrežba z jedili p*» jedilnem listku." Na to odgovarjajo berlinski listi, da se zgodi, če vlada kdaj zatisne oči, to le z ozirom na nevtralne goste. Spor ima gotovo nekaj resnega v sebi, kajti preživljanje v času vojne je resna reč. Sklepati iz tega, da prihaja partikularipein posameznih držav na površje, kakršen je bil pred zedinjenjem Nemčije, bi bilo napačno. Baš zato, ker se to ne sme sklepati, pa kaže spor veliko moč gospodarskih vprašanj. V Berlinu in v Monakovem hočejo edinstveno Nemčijo; vsi so deutsche Brueder, am-pak če ni za vse brate dovolj jedil, hoče najprej jesti tisti brat. ki kaj ima Ako ieliš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader'1 navečji so cialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. 8tane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. LISTU V PODPORO. Pet neimenovanih v Hertninie, Pa. $1.35 — John Jarnovich 50«. iT. Skrle 2fic. J. Zupaueieh 25e. J. Jaka 25c. F. Opady 25e. J. Zore j2f»c L. M. I0c. M. Podobnik 10e Mrs. Frances Podobnik 05e. i llauptmaii 12c. Mrs, Franees Perrich 30c. F. Zaje 25c. K. IVtrič 50c. A. Fabijan 25c. M. Naglic 25e. F. (ialičič 15e M. Kek 25c. Vsi v Huntington, Ark iu poslano po I no Jaruovichu.—Krnest Kru-šič, Coalton, III. 55c. — Doneski celega tedna $5.97. Zadnji izkaz $808.60. Vsega do danes $309.57. Ravaalellskl MirhMl--- IC manual Bere»«* Dr AmUm »»eakiei Jok i» Kuelk A. V. Oil—» J »bo C. Er»« Ki D« «i Sunde J «i»•• » Hin»'»« C. K. WtlWtk Jame« F. Slepita, predsednik. Chrbtlan R. ffalleck. I. | »od p red». bnaouel Beraoek, II. podpreds. Adolf J. «rasa, blagajnik. Ameriška Državna Banka 1825-27 Blue Island Avenue, bliso 18-ste ulic«, CHICAGO, 1LL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 ODPRTO- Pondeljek in v četrtek do 84 zvečer UUrnlU. vse dru^e dneve pa do 5i popoldan Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR! Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnoiti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite _______po cene. Uspešno zdravljenje. Obsežnj denarni premet in nizke cene. Vse pošiljatve garantirane. Zdravnik, ki hoče doseči uspeh, zdravi svoje bolnike z zdravilom, ki je popolno zdravilo: čisto, na tančno, učinkujoče. In ravno tako zdravilo je Trinerjev ameriški e-liksir iz grenkega vina. Imu sicer jafco grenek okus, ker je pripravljen iz grenkih rastlin in rudeče-ga vina. Pomaga pri vseh boleznih katere treba pregnati iz telesa, odstranja vse nepotrebne snovi in pomaga, ako potrebuje telo nove življenske moči, sile in energije. Pri nerednostih v želodcu, drobovju, jeter jako hitro pomaga.: liahite to zdravilo'pri zapeki, ako ne čutite dobro po jedi, ko ste Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleške in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Nemški kronprinc je hotel .biti hraber. Zad ¡slabi, nervozni, imate slabo kri, vaš a|M>tit se bo vrnil iu tudi pre-ba va bo dobra. Cena $1.00. Pri j vseh drugistih. Josef Triner, kemik in izdelovalec, 1333—1339 S.! Ashland Ave.. Chicago, III. Dejstvo, da je povpraševanje po Trinerjeveni lininientu dan za dnevom večje je dokaz, da so na ši prijatelji z njim zadovoljni. Izvrsten pri revmatizinu, nevralgiji, nji teden je prvič poletel z vojaškim aeroplanoui in je ostal baje celih petnajst minut nad francoskimi linijami. Poročilo ifc Berlina pa pravi, da so tam prav neradi sprejeli to vest, češ da ne bi smel prestolonaslednik s takimi nevarnimi podjetji ris-kirati svojega življenja. Hm! V.u kronprinci so hrabri in energični. To je že stara reč. Vsaj v vseh knjigah, ki so pisane za dinastije, je to povedano. Zakaj torej ne bi smel biti nemštko pruski kronprinc hraber in energičen, zlasti dokler skrbi njegov papa tako |oteklinah. Cena 25 in fiOe. po po-previduo za svoje dragoceno življenje, kakor smo št i 35 in 60c. zadnjič čitalif Sicer njegov polet z aeroplanom * —--- nemara vendar ni bil tako nevaren, kakor mislijo Berlinčani. Iu potem ima za vsak slučaj še nekaj bratov. Glavno je pa to: Kaj so Berlinčani popolnoma izgubili vero v božjo previdnosti Nebeški oče, ki je namenil, da bo Vilčetov najstarejši poba nekoč vodil usodo vsega neme-škega naroda, že tudi poskrbi, da se njegovemu izvoljencu nič ne zgodi. Ali ne? Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki jc = Narodna Tiskarna = I1M-M Blue Island Avenue. Chicago. II*. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni Strašna katastrofa parnika "Titanic" je bila v soboto, 29. julija, še enkrat pri'klieana v spomin, ko je sodišče v New Yorkn rešilo družbo White Star Line vsake odgovornosti. Proti družbi so bile vložene tožbe za odškodnino v skupnem znesku 18 miljonov dolarjev, ker se je trdilo, du je katastrofo, ki je zahtevala 1600 človeških žrtev, zakrivila malomarnost. Ker pa so bili tekom obravnave podani dokazi, da je potop zakrivila nesreča, so se tožitelji izvensodnijsko poravnali z družbo, ki plača 665000 dolarjev odškodnin. Dr. Boris Zamik: 0 BOJIH V ŽIVALSTVU. (Dalje.) Drugi se vzpenjajo ter skušajo z izrazom divjega strahu v mrklem pogledu in z ježečo se grivo ubežati besnečerau viharju, pa Indijanci jih zaganjajo nazaj v vodo. Nekateri vendar uidejo pazljivosti ribičev, dospo na breg, pa je, prignali napajat konjsko čredo, mislili, da posebno škodujejo učin-Nedvomna istina pa je, da je ogor- ki električnega toka na oaredno jev električni tresk v neposredni živčenje, na možgane in hrbtni bližini tako krepak, da pač utegne mozek, da je tu iskati vzroka smrti, omot it i tudi konja iu druge večje Toda omenjena učenjaka sta pozivali. Neki drugi potovalee. Kap- kazala, da je smrt pri električnem pler, poroča, da je pri ribarenju udarcu izključno posledica srčne-po neprevidnosti stopil z obema ga krča, ki nastopi vsled električ-nogama na ogorja; udarec, ki ga nega razdraienja srčnih mišic. — je dobil, je bil tako silen, da je bil Zato je električni udarec le tedaj ves omamljen. Ce bi s«' ne bil o- smrten, če gre njegova smer pre- ., . *. , , prijel korenine na bregu, bi hit. ko srca. ¿ivčevje sicer jaki elek- spotikajoci s«» ,»ri vsakem koraku , . , ... ? .. K. 4 .. . A . . ... . , . „ Ä 1 J kakor pr:i\i najbrze utonil Nog«* trieni toki omoti jo. toda srce se zgrudijo v pesek; do smrti so izmučeni iu udi so jim odreveneli. \ tfo mu za nekaj časa pop minut, utoneta „ . . • . • i «. ... . , . „j,,.: ». u»» , : ~ .. , . , . Prav verjetno je torej, da utone Pri ribali si slede udarci v krst- dva konja. (Igorji, ki so poUlnig , . ,. . , • , , .. .... ^ . . „ . . . , . ..? konj, ki ga je ogor v neposredni kih presledkih, torej slicno kakor meter dolgi, se pritiskajo po njih . ... ; » . . . • * . i i. i k. 1 dotiki tresel po trebuhu. — pri izmeničnih tokih. Poskusi ka Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba. Emil M. Markich, 5306 Butler St. Pittsburgh, Pa. j. (20-7 Advert.) Moderno urejena gostiln» VILLAGE INN s prostranim vrtom sa izlete MARTIN P0T0KAR, Ogden Are., blizo cestno ialsnš ške postaje, Lyona, I1L Telefonska štev.: 224 m. Dr. Rlchtir's Pain Ezpellsr sa rsrmatlčae to IsClns, sa bolettae otrpnslostl skle por ln mtlte Prsvi se dobi le • r.svitku, kot Ta« kale ts slika. N» vcemits gs, aka nims na zavitka naša trftns sna» ks s Sidro. - 25 in SO e*nto< » vsek lekarnah, s» pa nsroAito st sa ravnoat od F.Ad. Richtert C» 74-B0 WashlngU» ■treet, 1 ! o J^ADAR potrebujete društrene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mil Ear d Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. »«♦»»»♦♦»»«ssssss^eeees Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. NOVA IZBIRA, NOVE CENE! Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Požurite se, dokler mi zaloga ne poide! Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1 Cicero, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA 460 BRAND AVE., KENOSHA, VIS. Telefon 1199 SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $(»00. $1.000 ali $1.500 posmrtnine. Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. New York. N. z vso dolžino svojega električnega organa. Srce. črevo in trebušni. - - , . ... • . * " i da elektroiiiotorična sila 400 vol- kov s ;>0—100 presledki v se živci trpe pri tem največ. Jasno ,m 1 1 1 . i____ l._l____________________puvnn lili miiiriililiclsl <1(MMII1 je, da je učinek iste ribe pri konju mnogo jajči kot pri človeku, ki se je dotakne z roko ali nogo. Brez Novejši poskusi namreč kažejo, žejo, da so učinki izmeničnih to- ' kov s f>0- 100 presledki v sekund1 tov, kakor jo proizvaja ogor, izda ! ravno liajpogubnejši, dočim so to leka zadostuje, da umori večje ži- ki z večjim številom presledkov do-vali in tudi človeka. V zadnjem kaj manj škodljivi. Kakor orne-času sta izvedla o učinku električ- njeno, imajo pa električne ribe ri-go le omamijo, potapljajo se pač!»»* tokov na živalsko telo zelo na- tem 50--100 treskov na sekundo. I zato. ker se ne morejo pobrati, tančne poskuse ženevska fiziologa : torej bas oni ritem, k. vpliva na dvoma ribe konj ne ubijejo, ne dokler še divja boj drugih konj z Prevust in Battelli. Našla sta. da živa bitja najjače. drugimi ogorji. - Toda polagoma «<> eelo mnogo slabši tokovi smrto- Klcktr.cne lastnost, ogorja m Inirba pojenju je, ribji treski s(> ve- nosni. Najhujše so posledice tako- soma torej odgovarjajo vsem za- dno man in manj jaki. Naposled «ranih »meničnih tokov, kjer se v htevam da proizvajajo smrto,um- * i CARL STROVER Attorney at Law Zastsps ai Mik titfiiik. specialist za tožbe v odškodnina kih zadevah. St. sobe 1009 133 IV. WASHINGTON STRE t T CHICAGO, ILL. Tslsfon: Mail Sltt opeša jo ogorji poimlnoma in Ituli- i kratkih presledkih menjava smer ne učinke m najvrn-jm, živalim. - bV.Y/. C. Ohlendorf, M, D, jsnei jih polov, z lahkoto. toka. Izmeničen tok s 150 presled- j SevHa celotna električna energ^ Mrsntk » ^ s—l 70 let pozneje je prišel nemški ki v sekundi je že z napetostjo 10, ja. k, jo -Idajejo ribe navadno ^ b notovalee F Saehs v one kraje -20 voltov po 2 sekundah nbil več- ne prihaja v postev, ker gre velik ^ j# ¿„^ ltl4 kise irfa* Ker j- hotel proučevati električ- jega psa. ki sta mu dala en konec rav ničesar vedel, tudi zovali v treh slučajih, da so že iz- ¡mopn^ricim«i H0RKE vjHO •"•■•»I k »WM.«« •«• Cena $1.00 Boj za življenje, ostrejii vsak dan, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki po-jabijo nase^ postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost, človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO. To sredstvo spravi v „pravi tir in gibanje pre-havljalne organe, ki opeAajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba: s tem isbolja« aptlit, regulira prebarnoat, prepreči zabaaanoat, odpravi zapeko in pokrcpca telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko -vino regulira tlelo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apatita, alaboat po jedi, napenjanje ¿rev, amrad is ual, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledeloat, nervoznoet in telesno alaboat. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate avoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Prorti revmatumu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dein, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in f»0c v lekarnah. Po pošti 3f>c in f»0c.