Naročnina bmn&m t) Din, ca inozern* i(to 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, ca Inozemstvo 120 Din Uredniitve je ™ Kopitarjevi al 6/IH SLOVENEC Cek. račun: Ljnb-Ijana St IC.bVi ib 10. za uiseraie; Sarajevo itv. 7565. Zagreb itv. VM)I I, Praga-l )unaj 24.79* Telefoni arednUtvai dnevna služba 2*M — nočna 8N, 2994 ia M9t Izhaja vaak dan cjutraj, raaea ponedeljka in daeva po praznika Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 5W9» Iz korenin Vsak, kdor ee je udeležil včerajšnjega koncerta našega Akademskega zibora, je oldšel z zavestjo, da je bil priča velikemu kulturnemu dogodku, ki je zmožen obrniti vse naše duhovno-kulturno delovanje v novo smer. Melodija naše narodne pesmi, ki je v moderni prireditvi dosegla višino in moč svetovno znanih ruskih in makedonskih pesmi, je zgrabila slehernika za srce; vsakdo se je, čutil pritegnjenega z vsem svojim občutkom k zemlji, k tej naši preprosti, žehteči zemlji, ki je rodila tako žlahtno pesem. V človeku so se odpirale nove celice, rastla nova čustva, prav v dnu se je razgibala v živo jaka zavest, da smo, da smo bili, pa tudi da bomo. In ta zavest je v nas zaplala s tako živimi sokovi in tako toploto, da je vsakdo prav jasno začutil, da raste sam ie sebe čudno mlad, da raste — iz svojih korenin... Saj so nam že skoro usahnile, saj nismo-več čutili, da sploh kje stojimo, in nismo se zavedali, da t ran o stojimo, ko pa vetrovi vsak dan od druge strani uklanjajo naše vrhove! Lovili smo pesmi tujih glasov kot radijska antena v praznem zraku, nismo pa vedeli, da v nas buče melodije, ki hočejo v novo zeleno bratenje, v nov cvet, v nov sad, ki bo imel samo naš trpko-slastni okus. Tako nam je narodna pesem pokazala pot » k pramateri tajni nazaj«, r dno naše biti, v naš temelj, na katerega edino se lahko opremo, da nam srca ne omahnejo, da se nam ne posuše sokovi, da ne ostaramo v gluhoti, da se ne povesijo naši vrhovi kot suhe veje, viseče v zraku! V tla, v zemljo, v »delovni ritem snujočega, dejstvujočega slovenskega naroda«, kliče ta zbor s svojo pesmijo, v tista tla, ki so naša domovina. Ta domovina je — po sv. Tomažu — izvor in vzrok vsega našega, materialnega kot duhovnega, življenja. Ali ni to dovolj močan klic, da naj iščemo »svojo podobo«, če hočemo zavedno živeti kot narod? Ali naj ne bi bil ta klic impozanten uvod v »slovenski teden«, kot so ga zasnovali naši akademiki in ki naj pokaže vsem našim kulturnim smerem pot nazaj domov? Današnja družba se izživlja vsa v plitvinah: v plasbi vlada kozmopolitski buljvarni šlager, v književnosti materialistična persiflaža, v filozofiji marksistična dialektika, v politiki hlastanje po udobnosti — nikjer pa ni etičnih globin, tistih globin, ki so plemenitile našega neukega tlačana že pred vekovi, ki so tvorile duhovno podlago vsem našim rodovom in ki hi današnjemu morale veljati kot nedotaknjene svetinje, če bi jih seveda poznal in cenili znal. Tako pa je šel preko njeea val od bog-vekod, domača usedlina slovenskega človeka pa je ostala komajda še živa. Današnji človek se je ločil sam od sebe: nevarnost grozi, da se narodna enovitost, to je tista zavest enotnega porekla, skupne kulture, jezika in zemlje, zrahlja, da usahne vsa tvorna moč slovenstva, da se razbije na razrede in preraste z materializmom. V tej nevarnosti se je mladina in današnji človek sploh zavedel, da se moramo po pomladitev povrniti k izvoru, k studencem sveže in nove moči, tja, odkoder smo izšli zdravi in življenja polni preden smo osta-izšli zdravi in življenja polni, preden smo osta-kakor je v najtesnejši zvezi z njo, ki ga oblikuje v svojstveno duhovno postavo. V teh prvotnih ljudeh je skrito neznansko veliko življenjske svežosti, žar, ki more tudi nas zagreti. Ne zagreva mladine romantičen pohlep po zunanji folklori: hoče se okoristiti in obogatiti z njeno duhovno vsebino, z ljudskim etosom, z ritmom, dinamiko, z vsemi stvarnimi kulturnimi vrednotami, kot jih je izkazal slovenski človek v preteklosti. Pozabili smo nanje, kot da smo jih podcenjevali in se jim odrekli. Danes je prišel čas kulturne sinteze višjih in nižjih vrst: mesta in vasi, preteklosti in sedanjosti, ki je bila razklana po racionalističnem liberalizmu polpreteklosti. Zdaj pa vemo, kam gre naša pot. V vseh smereh kulturnega udejstvovanja. Prešeren tudi tu stoji v središču slovenstva: njegova visoka pesem ljubezni je tesno povezana z usodo naše zemlje, gorenjski kmet govori iz njegovih sonetov in v Krstu je narodni etos našel naj-fMiokejši izraz. Kdor se količkaj spozna na "«šem književnem trgu, se gotovo nemalo čudi veliki naplavini novodobnih romanov iz kmečkega življenja, kar se mu zdi žc prava »moda«. Toda globlje pogledano, ima to svoje globoko opravičilo: bravec se je že do grla nasitil francoskih naturalističnih meščanskih seksualnih osladnosti, zagrešenih iiz mehkužno-s'i, brezdelja in bolestne prefinjenosti, amoral-"osti in mrtve intelektualnosti. Hoče se človeku pravih, nepotvorjenih strasti, ki se izživljajo J prirodniu instinktih, za kar jih je odmeril nog in narava, to je tisto Večno, ki človeka dela človeka. Hoče se nam prirodnih lepot, pokrajinskih slik, živih cvetov in trav in živali, vizije prave naturnosti, kot je padla iz božjih rok, z veliko zavestjo božje odgovornosti. Živeti z zemljo in z njo roditi ter se veseliti v "jenem blagoslovu, delati in se truditi za človeku vredno življenje, deliti z njim trpljenje •n žalost, rojstvo in smrt, svečanosti njegovih svetih obredov, praznikov in ženitovanj: vse to hoče novi zdravi duhovni realistični človek namesto meščanskih odmirajočih intrig, ki se Ponavadi gneto vedno le okrog nezdravega, de-kadentnega erotizma, nikomur koristnega, "rav tako se ne more navduševati za marksistično, razredno, brezdomovinsko agitatorično »romantiko«, ki deli narodno občestvo na dve sovražni polovici, obe hlepeči po oblasti in udobnosti. Novi človek hoče obuditi prvotni občestveni etos v sebi in svojem narodu in ga Izoblikovati do najvišje mere. Prav tako vse druge kulturne elemente, ki se izkažejo kot bistvene eni rasi. Ni to pot v fašizem, je le obramba pred njim, je borba za kulturno J a ni o r o d n o s t. V tej borbi odpadejo vse •raze, velja le delo. naporno delo za čistočo naSi" korenin, ki so vera, etos, be-melodija, linija, ritem, oblika... Neče-v »herezijo XX. stoletja«, v poganski in SaeionalistiAui šovinizem, hočemo »v 6vojo po- Glas očeta vsega krščanstva „Bog, osramoti in razprši narode, ki hočejo vojno!" ,z £222122Š2I2 o mim 0 tajnem konzis toriju, ki ga je imel papež Pij XI. L aprila L 1. in v katerem je bilo sklenjeno, kot je »Slovenec« že poročal, da se blaženi kardinal Fisher in Tomaž Moore proglasita za svetnika in da se zasedejo mesta nekaterih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, predvsem kardinala kamerlenga ter novega westminsterskega nadškofa, izvemo sledeče: Ko so bile tozadevne formalitete izpolnjene, je papež, govoreč o politični situaciji Evrope, dejal sledeče: »Ko obračamo svoj pogled mi strašno gospodarsko, politično in predvsem moralno krizo, ki pretresa človeštvo, in ko premišlja-mo še bol^ hude posledice, ki nam grozijo v bodočnosti, imamo v resnici veliko vzroka, da smo globoko užaloščeni. V trenutku, ko še ni popravljena škoda zadnje svetovne vojne, se zopet zagrni ja nebo s temnim obla-kom, ki ga trgajo zlovešči bliski. To vznemirja vse duše tako, da sc spominjamo besed Izveličarfja: Slišali boste govoriti o vojskah in o prevratih in nastopila bosta kuga in draginja in strahovite stvari ter znamenja. Ljudi navdaja strah zaradi stvarL ki bodo nastopile po vesoljni zemlji. Ne čudim se, da narodi v tolikem strahn in v toliki stiski z vseh stran! obračajo svoje oči k Očetu krščanstva, zahtevajoč od njega luči, tolažbe in upanja. Ker želimo odgovoriti, kolikor moremo, na vprašanja naših sinov, hočemo odpreti svoje očetovsko srce, ki se sicer trese za svoje otroke, se pa vendarle 1 obrača s trdnim zaupanjem na pomoč vse- ' usmiljenega Boga. Ljudje, ki so v vseh časih potrebovali podpore krščanske čednosti in upanja, so danes s posebno močjo prisiljeni, da se obračajo na nas v trdni veri, da usodo človeštva vodi modrost božje volje. Stiska današnjega človeštva naj se spremeni v gorečo molitev k Vodji vsega vesolj-stva, du bi vendar enkrat napočili boljši časi. Kakor so se apostoli, ki so jih zagrinjali besni valovi časa, da so se obrnili, polni zaupanja v Kristusa, tako moramo mi, zato da se vrne k nam zaželjeni mir, ponoviti prošnjo: Gospod, roši nas, ker tonemo! Ker so posebi.o govorice o vojski, ki se vsepovsod razširjajo, poglavitni vzrok, da je človeštvo splošno vznemirjeno, zato hočemo izpregovoriti o tem besedo, katero nam nalaga apostolska dolžnost, ki nam jo naložena. Nikakor ne moremo verjeti, da bi oni, katerim je zaupano blagostanje narodov, hoteli stvari gnati do krvavega konca in do katastrofe, ki ne bi zadela samo tega aH onega naroda, ampak velik del vsega človeštva, Toda če bi res kdo hotel izvršiti tak gnusen zločin, potem prosimo Boga, da odstrani tako nevarnost, okateri mi sami mislimo, da se ne bo zgodila in da se ne sme zgoditi, ter s trpkim srcem obračamo k Bogu svojo prošnjo, naj osramoti in razprši narode, ki hočejo vojsko! Mi smo prepričani, da nihče ne bo imel predrznosti, da hi izzval novo vojsko. Toda mi, ne glede na to moralno stran tega vprašanja, menimo tudi — in z nami soglašajo mnogi — da tudi niso dani fizični in mate-rijalnl pogoji, da bi se zanetila vojska, čeprav živimo v zelo težavnih okoliščinah.« Nato je papež z apostolskim blagoslovom zaključil tajni konzistorij. Potem je bil kar-dinal Pacelli imenovan za kardinala kamerlenga svete rimske Cerkve. Temu prevažneniu dogodku dodajo italijanski listi sledeči komentar: »Papeški na- frovor v konzistoriju je dokument, ki mora meti in bo imel globok odmev po vsem kulturnem svetu. Najvišji poglavar Cerkve obsoja in kliče obsodbo samega Boga na one, ki bi si drznili izzvati vojsko, opustošenje in uničevanje ter propad vsega, kar je človeštvo ustvnrilo velikega. Želimo, da bi vsi državniki, ki odločajo o usodi narodov, razumeli in vpoštevali ta klic svetega očeta. Italija, ki sc ne boji vojske in je pripravljena, da odbije vsakega sovražnika, ki bi se dvignil proti njej in proti vsej Evropi, ho slej-koprej delala na to, da vsi narodi Evrope solidarno sodelujejo na pomirjenju in ureditvi sveta, in je prepričana, da bodo besede Pija XI. rodile blagodejen sad in da bo mir mogoče še bolj trdno zasipran po moralni vzajemnosti vseh, ki ga hočejo in morajo ohraniti.« Iz Moskve v Varšavo Presenečenja v Varšavi Eden nosi seboj popolnoma nove predloge za vzhodni pak Pilsudski - Edenu Program Poljske v 4 točkah Varšava, 2. aprila. TO. Na današnjem popoldanskem sestanku, ki ga je angleški minister Anthony Eden imel z zunanjim ministrom Beckom, so razpravljali o vprašanjih, ki jih je Eden nato razmo-trival v dveurnem razgovoru z maršalom Pilsud-skim. Po verodostojnih informacijah je maršal Pilsudski označil poljsko zunanjo politiko z naslednjimi štirimi točkami: 1. Poljska ne more vstopiti v vzhodni pakt v njegovi sedanji obliki, ako mu ne pristopi tudi Nemčija. Poljska bo na tem svojem stališču vztrajala, naj Francija sklene vzhodni pakt z Rusijo ali ne. 2- Med Nemčijo in Poljsko ni nobenih tajnih sporazumov, ki naj bi bili naperjeni proti Rusiji aH proti kakšni drugi državi, saj je Poljska sklenila nenapadalne pakte tako z Rusijo kakor tudi z Nemčijo. 3. Francosko-poljska zveza ostane nedotaknjene. Toda Poljska se ne bo udeležila vojne, ki bi izbruhnila med Nemčijo in Rusijo, pod pogojem, da nikdo ne bo vdiral na njeno ozemlje. Pomagala pa bo Franciji v vsaki vojni, ki bi jo ji napovedala Nemčija. 4. Poljska smatra baltske države kot posebno interesno skupino. Nastopila bo proti vsakemu, ki bi se v to skupino hotel vmešavati z orožjem. Vsaka kršitev nedotakljivosti baltskih držav, naj pride od katerekoli strani, je v očeh poljske vlade tudi kršitev poljskega ozemlja, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. Celodnevna posvetovanja Varšava, 2- aprila, c- Danes zjutraj so se začela prva posvetovanja med Edenom in poljskimi državniki. Dopoldne se je Eden podal v zunanje ministrstvo, kjer sta ga pričakovala Beck in maršal Pilsudski. Nekaj časa je razgovorom prisostvoval tudi Pilsudski, nato pa je ta kmalu odšel in pustil Becka in Edena sama. Eden je tokrat zopet na isti način otvoril posvetovanja, kakor jih je že začel v Berlinu in Moskvi. Najprej je poučil svojega tovariša o vseh problemih, ki so bili obravnavani v Parizu, Perlinu in Moskvi. Nato jm je isto storil Beck in Edenu podrobno obrazložil stališče poljske vlade. Med obema dobo«, spoznati vse njene najskrivnejše elemente in na njih graditi novo, moderno občestve-no slovensko kulturo, ki bo ravno v tej trdni zasidranosti v tla dobila prav poseben duhovni lik. Le na ta način bomo jiostali kulturno plodni ne samo za skupno jugoslovansko kulturo, ampak za vso evropsko, ker ji bomo prinesli nov svojstveni odtenek, že v podrobnosti izoblikovan. Kozmopolitizem — predvsem kulturni — se je v dvajsetem veku pokazal zmoten: segel je takoj v vrhove in pozabil na člo-večanske korenine, ki se ne dado premakniti. Te pa stoje večno, vedno mlade in polne plodnih sadov. Včerajšnji koncert jc v eni smeri zadel nanje in se tako priključil tistim, ki iz njih že ustvarjajo. V močnem koru mi še zdaj zveni v ušesih tisti fontissimo iz »Flosarske«, ki bi jim ga hotel še močneje odpeti v zasluženi odmev: J ur! Jur! Zdaj le odrini... doibro upiraj, huuiplaj po žanr! td. so bila na ta način kmalu ugotovljena vsa dejstva in razlike, ki bi prihajale v poštev. Že na današnjem sestanku je bilo ugotovfjeno, da so te razlike med poljskim in angleškim stališčem zelo majhne. Kakor poroča dopisnik pariškega »Tempsa« svojemu listu, je to zbližanje med angleškim in (»oljskim stališčem že zelo občutno. Po njegovih informacijah je Eden iz Moskve v Varšavo že prinesel načrt vzhodnega pakta Na ta načrt je tudi že pristal Beck in obsega približno sledeče: JVoi> predlog vzhodnega pakta Osnova vzhodnega pakta naj bi bila dosedanja nenapadalna pog<| Iba med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Ta bi morala biti izpopolnjena z vsemi določili pogodbe, ki je bila sklenjena med državami Male zveze in sovjetsko Rusijo v Londonu in ki ima predvsem najtočnejša določila o napadilcu. Skiep teh dveh pogodb pa bi bil zaključen s podrobnim garantnim dostavkom, ki bi obsegal za vzhod Evrope prav ista določila, kakor jih ima načrt jamstvene pogodbe za avstrijsko neodvisnost in ki je bil napravljen v Rimu med Lavalom in Mussolinijem in je tudi bil sprejet v angleško-francoskj sporazum v takozvani londonski resoluciii z dne 3. lebruarja t. 1. Poleg tega pa bi se Poljska obvezala še na sledeče: Mali in ve?iki proti Nemčiji Obveznosti za Poljsko 1. Po'jska priznava nedotakljivost Litve in ne bo nikomur dopustila, da bi se meja Litve kakorkoli spreminjala. 2. Poljska izjavlja javno, da jo vežejo z Berlinom prav iste vezi kot jo vožejo z Moskvo in da nima z Nemčijo nobene posebne napadalne pogodbe, 3. Poljska izjavlja, da obsoja nemške težnje na vzhod Evrope, posebno v Ukrajino. Poljska ne bi nikdar mogla sodelovati pri tem pohodu v Ukrajino, ker bi to pomenilo spremembo posestnega in teritorialnega stanja, ki bi lahko ravno Poljsko spravil v največjo nevarnost Laval povabljen v Varšavo Eden je moral prinesti Poljski precejšnje ugodnosti, ker sedaj poljska diplomacija skuša kar najbolj sodelovati pri razčiščenju [položaja na vzhodu Evrope. To se najbolj vidi iz tega, da je poljska vlada danes naročila svojemu veleposlaniku v Parizu, da naj gre k zunanjemu ministru Lavalu in ga v imenu poljske vlade povabi, da naj obišče tudi Varšavo. Laval je danes zjutraj tudi sprejel Chla-povskega in mu izjavil, da poljsko vabilo z vescljere sprejema. V Varšavi se bo ustavil na povratku iz Moskve, in sicer najbrž proli koncu aprila. Ne Stresa - Castello Boromeo Rim, 2. aprila AA. Konferenca v Stresi ne bo zasedala v samem mestu, temveč v Castello Boromeo, ki se nahaja na boromejskih otokih jezera Lage Maggiore. Novinarjem bodo potrebna prevozna sredstva na razpolago, da lahko vsak čas pohite i7 Strese v Castello Boromeo, Švica protestira v Berlinu ker so hitlerjevci „ukradli" čez mejo časnikarja Jacoba Bern, 2. aprila, c. Švicarsko javno mnenje se danes silno razburja zaradi napetosti, ki je nastala med Nemčijo in Švico. Včeraj je švicarski poslanik v Berlinu predal nem'j ški vladi ostro noto svoje vlade, v kateri zahteva Švica, da se takoj izroči Švici časnikar Berthold Jaeob, ki je bil nasilno odveden iz Švice v Nemčijo. Von Neurath je izjavil poslaniku, da je zelo presenečen nad ostrim tonom noto. Prosil ga je, da naj ohrani Švica mirno kri. Izjavil pa je. da Nemčija ne misli več izročiti Jacoba in da bo na noto odgovorila pismeno. Ta izjava pa je le še povečala razburjenje v Švici. Sicer tako miren nnrod jemlje to stvar silno resno in levičnrji to razpoloženje seveda še izrabljajo. Ta napetost se je danes tudi prenesla v Švicarski parlament in je bila danes se.in parlamenta zelo burna. Liberalni poslanec Tlialmann je vložil Interpelacijo na vlado zaradi postopanja Nemčije. V svojem govoru je Tlialmann izjavil, da hočejo sedaj narodni socialisti v Švici uganjati prav isto. kar so uganjali še nedavno v Avstriji. Od predsednlkn vlade Motta^ je zahteval, da naj kar najodločneje brani švicarsko suverenost. Sojn parlamenta je bila zelo burna in so vsi poslanci brez razlike navdušeno ploskali Thalinannu. Pred razsodišče v Haagu I Nato se je dvignil predsednik Motta in imel zelo dolg in resen govor o zadevi. Doslej je Motta navadno govoril v nemščini v parlamentu. Danes pa je ostentalivno govoril v francoščini in je samo besedilo note, ki je bila poslana v Berlin, prečit&l v uemščinL Nato pa je nadaljeval takoj zopet izmenoma v francoščini in italijanščini: »Včeraj je naš poslanik v Berlinu naletel na velik odpor pri von Nenrathn. Nemška vlada odklanja, da bi vrnila Jacoba, ki je bil ugrabljen od organov nemške policije na našem ozemlju. Von Neurath je izjavil, da nam bo odgovoril pismeno. Mi pa izjavljamo, da hotno odločno zahtevali, da nam Nemčija vrne isto pravno slanje. ki ca je prekršila na našem ozemlju na najbolj težak način, to je, da nam vrne Jacoba. Ce bo Nemčiia to odklonila. Izjavljam tukaj pred vami, da se bo Švica pritožila v Haagu in predložila lo zadevo kršitvr naše suverenosti mednarodnemu razsodišču v Haagu in sicer v smislu poarodbo o arbitraži med Nemčijo in Švico, ki je bila skle njena v decembru leta 1921. Slovesno izjavljam. da bi lahko bil vsak koralr naše popustljivosti napram Nemčiji poguben za nas in za Švico. Ves parlament je zelo navdušeno ploskal izvajanjem predsednika Motte. Tako razburjenje in ovacije so v švicarskem parlamentu zelo redke in najbolj nazorno dokazujejo, kako resno jemlje švicarska javnost zločinsko posecanje nemških agentov na tuj« ozemlje. Iz Basla prihajajo vesti, da je prod odotnim sodiščem sokrivec pri ugrabitvi Jacoba Wcsemann priznal vse. kako je bil Jaeob izvabljen v Švico in kako so ga tam Irijc agenti Oestapo ugrabili in odpeljali čez mejo. Wesemann je Jacoba izvabil t Švico zato, ker si nemška policija ni upala ugrabiti Jacoba v Strasshourgu. Wesemann je izvabil Jacoba v Basel na ia način, da m* je obljubi!, da mu bo lam izročil važne politične dokumenta. Škof dr. Srebrnič oproščen Tožba Sohota kraljevine Jugoslavije proti krškemu škofa Zagreb, 2. aprila, b. Pri okrajnem sodišču v Zagrebu se je vršila danes glavna razprava proti krhkemu škofu dr. Srebrniču, ki ga toži Sokol kra-jevine Jugoslavije zaradi čitanja spomenice katoliškega episkopata. Najprej je bil postavljen predlog, ta se izključijo vsi oni sodniki, ki so člani Sokola iraljevine Jugoslavije in pripadniki rimsko-katoli-*ke vere. Od sodnikov ni bil nihče član Sokola. Ker pa so bili sodniki rimskokatoliške vere, je zagovornik obtoženega škofa dr. Srebrniča, odvetnik dr. Turina navedel razloge, zaradi katerih želi, da se izključijo sodniki, ki pripadajo rimskokatoliški cerkvi. Spor. o katerem se vodi razprava, je na-s-tal radi tega. ker je rimskokatoliški episkopat kraljevine Jugoslavije pri vršenju svoje službene dolžnosti v svojem po ustavi zajamčenem delokrogu in v smislu pozitivnih cerkvenih predpisov izdal apostolsko pismo, za katerega je smatral tožitelj Sokol kraljevine Jugoslavije, da ga je žalil. Ker gre za verski akt, ki ga je izdal vrhovni cerkveni forum rimskokatoliške cerkve v Jugoslaviji, prihajajo sodniki, ki pripadajo rimskokatoliški cerkvi, v težak duševni spor, ker bi morali soditi o dejanju, ki je vrhovni forum vere, katere člani so sodniki sami in kateri pripada tudi toženec, ki je vršil svojo versko. moralno in versko vzgojno dolžnost. V vprašanju izključitve sodnikov je bil zakonodajalec zelo širokogruden, ker je hotel, da sodišče obvaruje tudi od najmanjšega sumničenja pristranosti. Iz obzirov napram sodniku katoliku in posebno napram sodniku sploh, zahteva izključitev sodnikov rimskokatoliške vere, da ne bi v slučaju oprostilne razsodbe sovražniki katoliške cerkve pričeli dvomiti v pristranost sodnikov katolikov. Predlog zagovornika je starešinstvo okrajnega sodišča odklonilo, ker ni po zakonu utemeljen. Radi tega se je prešlo takoj na razpravo. Prečitana je bila obtožnica, na katero zagovornik obtoženca izjavlja, da obtoženec priznava delo, za katero ga Sokol kraljevine Jugoslavije toži, v celoti, in je obrazložil tudi nekatere ugovore obtoženca. Posebno je poudarjal, dn je spomenica verski, moralni in verskovzgojni akt, katerega je izdal episkopat kraljevine Jugoslavije v vršenju svoje pastirske dolžnosti in v globokem prepričanju, da so interesi katoliške vzgoje mladine ogroženi. Zastopnik tožitelja dr. Hugo Werk je repliciral | na ugovore zagovornika dr. Turine in zanikal pravno važnost konkordatU ter zahteval pristojnost so- 1 dišča. Ob 11.45 je sodišče razglasilo sodbo, s katero se obtoženi krški škof dr. Josip Srebrnič oprošča | vsake krivde, ker se je sodišče postavilo na stališče, da toženec ni javno o tožitelju govoril neresnice. Ko je čital spomenico katoliškega epiRkopala, ; je delal samo kot organ diaceze. Poseben namen toženca ni dokazan in ga tudi sam zanika, j Z oprostilno razsodbo se zastopnik Sokola kra- j lievine Jugoslavije dr. llugo Werk ni zadovoljil in . je napovedal priziv zaradi kršitve zakona. Na- i sprotno pa je bil zagovornik toženca z razsodbo zelo 1 zadovoljen. Dva strašna požara Uničenih je vseh skupaj 10 hmetshih domačij Studnicki - poljski Rosenberg Kako si poljski profesor zamišlja novo organizacijo srednje in vzhodne Evrope v okviru novega poljsko-nemškega bloka Varšava, 29. marca. V par dneh pride angleški minister Anthony Edem na svojem povratku iz Moskve v Varšavo, kjer bo ostal par dni in bo skušal Poljsko pridobiti za nekak kompromis s francosko-rusko politiko vzohdnega pakta. Ne nameravam govoriti o tcin političnem dogodku, o katerem bodo pisali bolj poklicani. Toda zdi se mi važno, da za bolj pravilno presojanje poljske zunanje politike kakor tudi njenih notranjih trenj opozorim na knjigo, ki je nedavno izšla v Varšavi r oficiozni vladni tiskarni Gebethncr in W»lff in kd je po vee-j Poljski vzbudila nenavadno veliko prahu, zagovorov in ostre kritike. Knjigo je napisal sedaj že po vsej Evropi znani politični pisatelj W. Studnicki ter ji dal naslov: Sistem evropske politike in Poijska. Z ozirom na osebnost pisatelja, ki je edem prvih sobojevnikov maršala Pilsudskega, ko je slednji bil še član revolucionarne socialistične stranke na Poljskem, in je tudi sedaj še ugleden član »generacije polkovnikov«, ki trenutno Poljsko vladajo, je ta knjiga brez dvoma izredno važna, ker takore-koč podaja ideologijo zunanje in notranje politike sedanjega režima na Poljskem, čeravno tega javno ne priznava. Izdana je bila z vladno pomočjo in predstavlja na ta način zrcalo političnih teženj vladajočega režima. W. Studnicki je bil v prvih letih svojega zelo razburkanega političnega življenja, prav za prav do leta 1930, ko je zapustil zunanje ministrstvo in prof. za politično zemljepisje na trgovski akademiji v Vilmi, velik nasprotnik Nemčije, kakor vsi poljski rodoljubi in revolucijonarji, ki so svojo domovino reševali iz pruskih in ruskih okovov. Toda iz velikega nasprotnika Nemcev je postal njihov velik prijatelj. Prav za prav ga je pognal strah pred Nemci v njihovo naročje in je ta poteza zelo značilna in jo najdemo pri mnogih slovanskih politikih. Ljubezen iz strahu. Ljubezen, ki še ni ljubezen, ampak ponižnost in servilnost, strahopetnost, ki jo pa skušajo ti ljudje potem upravičiti z ideološkimi argumenti. Studnicki opisuje v prvem delu svoje knjige zemljepisna položaj Poljske v zvezi z Nemčijo. Iz tega, da ima Poljska 1912 km skupne meje z Nemčijo, da je Varšava oddaljena samo 100 km od vzhodne Prusije in da jo lahko obstreljujejo s topovi naravnost z nemškega ozemlja, letalske »kupine pa z letališč pri Berlinu, sklepa, da takšen položaj sovraštva ne dovoljuje. Tudi velika industrijska središča, od katerih Poljska tako rekoč živi, so na nemški meji tn Nemčija Poljsko v primeru vojne lahko gospodarsko zaduši. To je drugi razlog, da si Poljska ne sme nakopati nemškega sovraštva in da se mora v svoji zunanji politiki s skrbjo ogibati vsakih zavezništev, ki bi Nemčijo izzivala. Zemljepisni položaj Poljske naravnost na-nalaga poljski vladi, da išče čim tesnejšega sodelovanja z Nemčijo, s katero naj ustvari poseben »rednje-evropski državni blok. Z evropskim za-padom Poljsko ne veže ničesar, z vzhodom, ki je v rokah boljševizma tudi ne, njeno mesto je v srednji Evropi in to ob strani največje srednjeevropske dTŽave ,ki je Nemčija. Rusija je za Poljsko mnogo meoj nevarna kot sovražnik, kakor pa kot prijateljica. Po teh uvodnih razmišljanjih, iz katerih izhaja ra Studmickega potreba, da mora Poljska opustiti vsa druga zavezništva in se približati čim bolj tesno mogoče Nemčiji, prehaja pisatelj na poglavje Rusije, ki je skrajno poučno in zanimivo »n odkriva uprav čudne, narodnemu socializmu podobne dinamične tile, ki se naenkrat na Poljskem pojavljajo: »Varnost Evrope zahteva, da s« politično utrdi ln vsestransko zavaruje. Zato je v prvi vrsti potrebno, da se tudi v Rusiji ustali nekak trajen politični režim. Toda ne v Rusiji koit je danes, kajti Rusijo je treba amputirati na zapadu, na jugu in na vzhodu. Predvsem bi bilo potrebno odtrgati od Rusije kavkaško ozemlje z vsem tamošnjim pe-trolejskim bogastvom, nadalje Turkestan s svojimi zakladnicami bombaževine. Seveda je treba popraviti poljsko-rusko mejo, ki jo j« tako krivično popačila mirovna pogodba v Rigi.« Na vprašanje, kje naj nehajo poljske meje, odgovarja Studnicki, »da meje Poljske nehajo tam, kjer se neha pretakati po 6loveSkib žilah arijska kri, čista arijska kri, ki mi več mešana s finsko in mongolsko krvjo.« V tem smislu razvija Studnicki nato svoj načrt, kako osvoboditi Rusijo, kako organizirati neodvisno Ukrajino na podlagi mej« iz leta 1772. Tudi Japonska dobi svoj delež, češ, »vse ozemlje od Tihega morja do Bajkalskega jezera naj pripade Japonski.« Francija, »ki je s svojimi afriškimi zamorci izdala belo pleme;« Francija, »ki nima več zdravega ljudskega prirastka in je tehnično zaostala, nc more več biti ognjišče, okrog katerega naj se zbira Evropa. Ta vloga pripada sedaj Nemčiji, ki je tehnično najbolj izobražena in ima -največ sposobnosti za organ-zacijo.« Francija, to je »velika • i . m__x!| — ___171- _ i---1 - X___i T~ p rosnjsi.« neiiicija »t^iia« mmuuIHjm.« rran- coski vpjgvi so povzročili xi«moraiizactio •Trop- skih narodov. Nizka moralnost Romunije je posledica francoskega vpliva. Za Poljsko bi bila velika narodna nesreča, če bi kedaj morali postati severni Francozi.« Vzeti jim je treba Alzacijo Loreno. K temu srednje-evropskemu bloku, ki je edini odrešilen za Poljsko, bi se pridružile še Češkoslovaška, Avstrija, Madjarska, Jugoslavija, Romunija, Turčija, Finska, Letomska, Litva in Estija. Kakšna veličina bi to bfla, kakšno gospodarsko in vojaško moč bi pomenil ta blok z 200 milj. ljudil« »Poljska se ne more družiti z Rusijo, ki bi ji vsilila boljševizem. Nemčija pa se ne more družiti s Francijo, ki ji odreka enakopravnost in pravico svobodnega narodnega razmaha. Francija bi rada izrabila Poljsko in Malo zvezo, da bi i njimi pritiskala na Nemčijo .To ne gre. Hitler je imel svoje razloge, da je iztrgal Nemčijo iz okovov Francije, ki nosijo ponižno obleko Zveze narodov, ter je ponudil roko Poljski. Poljska mora iz istih razlogov to prijateljstvo sprejeti in ga gojiti. Naloga tega bloka, ki sta ga začeli ustvarjati Nemčija in Poljska, je, da išče sedaj zaveznikov še drugod po srednji Evropi.« Seveda bodo *a vse države, ki hočejo prebivati v tem nemško-poljskem bloku, nekatere žrtve neizogibne. »Tako bo morala Češkoslovaška, ki je zemljepisna nesmisel, sprejeli nekaj amputacij, kajti do nekaterih njenih ozemelj imejo Poljaki in Madjari pravico. Tudi od Jugoslavije bo treba nekaj odrezati. Romunska Transilvanija pa mora biti razdeljena med Madjare in Romune. Litva bo morala sprejeti poljsko nadzorstvo in Poljska bo imela svoboden dostop do Libava in s tem do morja. Letonska in Estija bodo gospodarski kli-jenti in vojaški pomočniki Poljske.« Tudi Nemčija ne bo mogla nasititi vse svoje apetite: »Vi Nemci, ki ste velik narod, se ne smete prepirati zaradi malenkostnega poljskega koridorja, vi morate imeti velike zamisleke in priključitev Avstrije je ena takšna, vašega genija vredna zamisel.« Studnicki razglablja naposled način, kako ustvariti to novo Evropo po tem sijajnem poljsko-nem-škem načrtu. Največ pričakuje on od vojne med Rusijo in Japonsko. »Kot je že leta 1904 japonska ' zmaga nad Rusi dala prvo pobudo za vstajenje svobodne Poljske, tako je tudi sedaj zmaga Japonske predpogoj za učvrstitev poljske države in za uresničitev novega srednje-evropskega bloka.« Poljska se rusko-japonske vojne ne bo udeležila, razen kot zaveznica Nemčije, če more računati na pomoč nemškega brodovja in nemške mornarice. In tako se nadaljujejo te politične fantazije sikozi knjigo do kraja. Samo to je na celi stvari neprijetno, da Studnicki ni osamljen sanjač, kot med vojno Nemec Neumann, ki je sanjal o nemškem imperiju od Berlina do Bagdada, ni bil osamljen. Z njim sorodno misli mnogo vplivnih oseb v poljski državi in tudi mnogi med »generacijo polkovnikov«, ki vodijo danes usodo Poljske. Morda je pri tej priliki prav, če omenimo razgovor med Bismarckom in angleškim poslanikom, ki ga je prišel nagovarjat za protirueko zvezo: »Čemu,« je dejal Bismarck, »hi se vojskovali z Rusijo? Če jo premagamo, bi morali ustanoviti svobodno Poljsko. In kaj potem? Potem bi se pa morali zopet združiti z isto Rusijo in Avstrijo, da to Poljsko zopet porazdelimo.« W, R, Požar v Pragi Praga, 2. aprila, c. Danes je prišlo na iižhorod-skem kolodvoru do strašne požarne katastrofo. V bližini kolodvora je bilo spravljenih nail 50 vagonov sena in slame. Doslej še nI bilo ugotovljeno, kako se je ta ogromna količina sena in slame užga-la. Zjutraj se je nenadoma pojavil požar, katerega gasilci še pozno popoldne niso mogli pogasiti. Požar se je širil s tako brzino, da je zajel nad 50 človeških bitij, ki so dobesedno zoglenela. Toda to število smrtnih žrtev še ni končno. Ko so popoldne gnsilei razmetavali ostanke požara, so naleteli na vse polno zogljenelih človeških okostij. Policija je kmalu morala ugotoviti, da so bili ti skladi senn in slame dobrodošla bivališča mnogih brezposelnih in revežov. Tako ni izključeno, da jo mnogo prebivalcev teh zasilnih stnnovališč tudi zgorelo pri požaru. Doslej je mogla policija ugotoviti identiteto samo pri enem nesrečnežu, kor je bilo njegovo telo najmanj ožgano in je mati spoznala v mrtvecu svojega sina. Od ostalih trupel so ponekod ostale samo hrbtenice; še celo kosti so razpadle. Zato najbrž, nikdar ne bo ugotovljeno, koliko oseb jc prav ta prav zgorelo pri tej strašni nesreči. Brezposelne v Abesinijo Kairo, 2. aprila. AA. Listi objavljajo živahne proteste proti nameravanemu odhodu brezposelnih delavcev iz Egipta v italijansko SomaPjo. Gre za kakih 7000 delavcev, ki pa jim je vlada prepovedala odhod v Somalijo. Rim, 2. apr. AA. Iz Napolija poročajo, dn jr odplula v Afriko ladja »v ampidoglioc z 2500 vojaki in vojaškim uruiterijaloiu. Na Dravskem polja Uničenih je 7 kmetij Maribor, 2. ajprila. Danes v dopoldanskih urah je izbruhnil v Dobrovcih na Dravskem polju požar, ki jo postal usoden za vso vas. Uničil je celokupno imetje sedmih dobro stoječih posestnikov. Ogenj je nastal okoli 10. ure doi>o]dne ter se je »kraja omejil le na nekaj objektov enega posestnika. Proti poldnevu pa je pritisnil silovit veter, ki je razpihnil ter prenesel ogenj na sosednja poslopja. Goreti je pričelo okoli 10 pri posestniku Antonu Pleteršeku v Dobrovcih št. II. Vnela se je najprej hišo. od nje pa go-s[)odarsko jx\sl«pje in hlevi. Požar je povzročil 25.000 Din škode. Domačini so oge.nj pri Pleteršeku že skoraj pogasili, ko ga je veter prenesel na hlev soseda Martina JerovSka v Dobrovcih št. 85. Tudi tam je pogorelo go»]xidar-sko poslopje, stanovanjska hiša in hlev v vrednosti 20.000 Din. Ogenj se je pričel nato širiti bliskovito na vse strani. Zgorelo je hiša, hlev i,n ostala poslopju posestniee Marije Kokalj, ki ima tudi 20.000 Din škode. Posestniku Sreč-ku čolniku je napravil požar 30.000 Din škode. Dalje je zgorelo vse imetje posestniku Alojzija Čandru, Martinu Horvatu in Francu Voh-fju. Pri vsakem se ceni škoda na 25.000 Din. Pri Pleteršku, Jerovšku in Kokalju ter Čolniku je zgorela v hlevih tudi vsa živina, dočim so jo pri Čandru, Horvatu m Vohlja rešili. Vohlju jc zgorelo na njegovem podstrešju motorno kolo, ki ga je imel tam sli ranjenega. Domačim so že dopoldne prihiteli na pomoč gasilci od Sv. Miklavža na Dravskem polju s svojo ročno brizgalno. Ker pa je 'ribnik z vodo oddaljen kakih 600 m od vasi. so bili gasilci popolnoma brez moči. Tudi potem, ko so prispeli gasilci iz Hotenje vasi s svojo brizgalno, niso mogli proti divjanju ognja ničesar napraviti ter so se oboji omejili le ua reševanje živine iiz gorečih hlevov ter pohištva in obleke iz ogroženih hiš. šele popoldne ob ko je silovit veter pihal plamene na vse strani ter je grozilo, da bo uničena vsa vas, so se spomnili prebivalci iz ogroženega kraja ter odhiteli na bližnjo telefonsko postajo ter od tam prosili za pomoč mariborske gasilce. Pod poveljstvom Benedičičn je takoj odbrzela velika motoma brizgalna z 8 gasilci ter prispela malo po 3. uri na mesto požara. V nekaj minutah so mariborski gasilci razvili 600 m cevi od ribnika do vasi in pričeli bruhati prve vodne curke v plamene. Z Mariborčani so prišli na pomoč še gasilci iz Pobrežia, Dogož-in Studencev s svojimi motorkami. S skupnimi napori se jim je posrečilo, da so požar omejili in tako rešili ogroženo vas. Toda šele popoldne ob 6 jim je uspelo, da so popolnoma pogasili vsa pogorišča ter tako preprečili, da bi silovit veter požara znova ne razpihal. Kako je požar nastal, se šo ni ugotovilo. V Janžu v Roža 3 slovenske kmetije pogorele Podrožčloa, 1. aprila 1935. Tri gospodarska poslopja so danes nenadoma postala žrtev požara, ki je grozil, da bo sploh popolnoma vpepelil prijazno vasico Šent Janž v Roža. Malo po polnoči je zazvonilo plat zvona po vsem Rožu in eelo zvonovi iz Zihpolj so klicali na pomoč, ko je, švignil plamen iz poslopij po domače Plav-šiča, ki je last Janeza iz starodavne slovenske družine Einšpilerjev, ter ožaril ves spodnji Rož ter obseval celo stene karavanških gora. V kratkem času je bilo vse v ognju, hlevi in gospodarska poslopja ter stanovanjska hiša, eden najlepših primerov slovenskih kmetskih hiš iz Roža, kar jih je še ostalo od roparskega pohoda modernega stavbarstva. 0<1 Plavšičevih je ogenj preskočil na Staretovo kmetijo, čigar lastnik je Janez Dojak. Tudi tukaj je ogenj strašno šaril in je vsa kmetija z vsemi poslopji v par minutah bila vsa v plamenih ter je zgorela do tal, ne da bil kdo mogel kaj rešitL Od Staretovih se je ogenj razširil še na Jelovško domačijo (lastnik Jaka Merličnik), kjer so zgorela vsa gospodarska poslopja, med tem ko se je združenim močem velikega števila gasilskih čet, ki so prihitele od vseh strani, posrečilo rešiti stanovanjsko hišo. Vse skupaj ni trajalo 20 minut in so bile tri kmetije z vsemi pripadajočimi poslopji eno samo ogromno ognjišče, ki je razsvetljevalo vso dolino tako, da so sa Zihpolje lepo razločno videle kakor podnevi. Nenaden izbruh požara je vzbudil med ljudstvom strašno paniko, saj so ljudje večinoma spali, ko so bili prebujeni in so se morali iz postelj reševati skozi goreča poslopja. Življenjskih žrtev ni bilo nobenih, samo enemu Plavšičevemu hlapcu, ki je spal v svislih pod streho, je že slaba predla, ker so jra obdajali že plameni in se je rešil s tem, da je skočil skozi line. Premoženje vseh treh slovenskih družin je popolnoma uničeno, Saj jim je vso zgorelo in niso mogli rešiti več, kot par ži-vinčet, eno samo svinjo in par kur. Zavaro; vanja so tako nizka da so te družine sedaj popolnoma osiromašile. Le največjim naporom 9 gasilskih čet se ima ostalih 15 posesit-nikov v Šent Janžu v Rožu zahvaliti, da niso pogoreli, predvsem pa cerkev sama, o kateri so vsi dvomili, da jo bodo mogli rešiti. Oblasti so dognale, da je požar nastal po zločinski roki. __v Propaganda za našo zemffo po CSR Praga, 2. aprila. (Izv.) Že nekaj dni potuje predsednik ljubljanske J-č lige g. dr. Egon Stare po Češkoslovaški in v vrsti predavanj po večjih mestih prikazuje širši javnosti potrebo tesnejšega češkoslovaško-jugoslovanskega sodelovanja. Ne gre samo za češko-slovensko sodelovanje na kullurno-političnem, ampak predvsem tudi na gospodarskem področju. Z živo besedo spremlja krasne diapozitive naših slovenskih Alp in tako vzbuja med občinstvom zanimanje za našo lepo deželo. Predavatelj je nakazal tudi pota gospodarskega zbližanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Kljub splošnemu stremljenju po gospodarski avtarkiji in ustvaritvi samostojne , jugoslovanske industrije, je češkoslovaškemu kapi-1 talu dana možnost, da sc v Jugoslaviji z uspehom ! uveljavi, saj Jugoslavija nima sama zadostnega kapitala, ko pripada pri nas povprečno na enega državljana komaj desetina prihrankov, kateri pripadajo povprečno na češkoslovaškega državi :ana. Češki kapital pa je pri nas iz narodno-političnega slališča pozdravljen pred vsemi ostalimi- Gospodarska politika Jugoslavije ili zlasti Češkoslovaške se mora preusmeriti proti vzhodu. Urediti pa je treba tndi železniške tarife in prometne zveze tako, da bo mogoča neposredna zveza med Češkoslovaško in jugoslovanskimi morskimi pristanišči. G. dr. Egon Stare je predaval doslej v Pribramu, v Pragi in v Plznu. Zlasti v poslednjih dveh mestih je imel velik uspeh. Poslušalci so predavanje večk at prekinjali z glasnim odobravanjem. Navzoč je bil jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Grisogono. Publika je bila zlasti v Pragi izbrana. Polnoštevilno so bili zastopani odborniki Č-j. lige s prolesorjsm M- Murkom, dr. Beringerom in praškim »slovenskim konzulom« redaklorjem Strakatyjem. V velikem številu so bili zastopani čsl. diplomatski krogi z biv. čsl. poslanikom v Belgradu dr. Fliederom na čelu. Gospodarske kroge je predstavljal zlasti gen. tajnik praške trgovske zbornice dr. Novak, gg. ravnatelja Pilat in Smejkal od Živnostenske banke, ravn. Kučera od Praške kreditne banke, ravn. Eouda in dr j Tudi jugoslovanska kolonija je bila polnoštevilno ! zastopana. Tako v Pragi kot v Plznu so dr. Sta ela i po predavanju številni gospodje kar obsuli z različnimi vprašanji. Vladna kriza v Španiji Madrid, 2. npr. c. Ko je včeraj Lerroux odklonil. da bi sestavil novo vlado, je predsednik republike Alcala Zamora poveril mandat zn sestavo vlade Martinezu Velascu. Ta pa je danes tudi vrnil mandat za sestavo vlade, češ. da ne more sestaviti širše vlade narodnega bloka. Nato je poklical Zamora k sebi zopet Lerrouxa in mu dal mandat, da sestavi vlado. Lerroux ima pooblastilo, da sestavi tudi manjšinsko vlado, če ne bi mogel doseči zadostnega sporazuma med različnimi strankami. Belgrajske vesti Belgrad, 2. aprila, m. Semkaj je snoči prispel ▼ cerkvenih zadevah ljubljanski škof dr. Gregorij RoZman. Belgrad, 2. aprila. AA. Železniška uprava bo uvedla za katoliško veliko noč dva ljudska izletniška vlaka, in sicer iz Zagreba v Split in nazaj, in iz Zagreba do Bohinjskega jezera in nazaj. Belgrad, 2. aprila, m. Iz političnih krogov se doznava, da so sedaj že določeni kandidati na listi predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča za mesto Belgrad. Za kandidate bodo sprejeti na listo predsednika vlade: bivši predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi, minister za gozdove in rudnike Sve-tislav Popovič, bivši finančni minister Ješa Protič, kotlar Stojadinovič in žganj ar Bora Gjurič. Belgrad, 2. aprila, m. Ker se bo prihodnje dni . pričelo sestavljanje definitivnih list za dravsko banovino z nosilcem Bogoljubom Jevtičem, je za jutri zjutraj napovedan prihod bana dravske banovine dr. Dinka Puca. Belgrad, 2. aprila, m. Danes je odpotovala iz Belgrada skupina romunskih častnikov iz II. ro-J munskega gardnega lovskega polka kralja Alek-| samdra. Romunski častniki so odpotovali tz Bel-I grada do Pančcva s posebno ladjo, od tam pa z j avtomobili naprej v Romunijo. Belgrad, 2. aprila, m. Kakor se doznava i r. političnih krogov, se bo 14. t. m., to je na svetno nedeljo, vrSil velik političen shod v Zagrebu, na katerem bo govoril tudi predsednik vlade Bogoljub Jevtič. Na ta shod bo prišlo tudi več ministrov. Belgrad, 2. aprila, m. V soboto, 6. aprila, bo priredilo tukajšnje Prosvetno društvo v 1 dvorani Ruskega doma koroški večer, na, ka-: ieretn bo predaval o življenju koroških Slo-' vencev g. Franc Smodej. Osebne vest2 Belgrad, 2. aprila. AA. Povišan je bil za profesorja realne gimnazije v Murski Soboti v 6. skupini Marij Hvala, profesor na isti gimnaziji v 7. skupini. Belgrad, 2. aprila m. Premeščena sta Ivan Hartman, sodnik v Pregradi, za okrožnega sodnika v Novi Sad in dr. Viktor Breznik, starešina okrajnega sodišča v Čakovcu, na okrajno sodišče v Tipel. Z dekretom trgovinskega ministra je premeščen Pero Spasoje-vič, učitelj VIII. pol. skup. na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani, na državno deško obrtno šolo v Sarajevu. Z dekretom notranjega ministra je postavljen za pristava VIII. pol. skup. na okrajnem načel; stvn v Ptuju Konrad Rozman, bivši okrajni pripravnik istega načelstva. Drobne vesti Washington, 1. aprila. TG. Zbornica in senat sta sprejela bojni proračun, ki znaša 402 milijona dolarjev (okrog 20 milijard dinarjev ali dva naša državna proračuna in to samo za — orožj?!). Berlin, 2. aprila. AA. S 1. aprilom je genenii Goring prevzel vrhovno poveljstvo nad protiletalskim topništvom. Rim, 2. aprila. AA. Eksplozija smodmišnice v Akvilijanu e jzahtevala sedem človeških žrtev. 20 delavcev je ranjenih. Pariz, 2. aprila. A A. Pierre Renaudel jc preminul. Pokojnik jc spadal med najuglednejše voditelje francoske socialistične stranke. Nedavno tega sc je ločil od levičarskega dela socialistične stranke in ustanovil novo socialistično stranko. Pariz, 2. apr. AA. Havns poroča iiz Ateti. da so danes tamkaj degradirali oficirje, ki ji" je preko sodišče te dni obsodilo na ječo. Degradaciji je prisostvovalo tudi občinstvo. Popravljamo G. inž. Vinko Vrhnjak iz Pameč pri Slovenjgradcu nam je poslal pismeno obvestilo, da ne kandidira nn nobeni listi. _ Dunajska vremenska napoved. Obilne ^padavi^ ne. V severnih delih »neg. Padcc temperature gorah sneu. Koncert Akademskega pevskega zbora Praznik slovenske narodne pesmi Narodna pesem ie zrcalo narodne psihe, je sinteza vsega njegovega stremljenja, hotenja, stvarjanja, je tipično stilna usedlina vseh kulturnih dosegljajev na njegovi življenjski poti od rodu preko ljudstva do naroda v visokem pomenu besede. France Marolt. Kakor človeku, ki ga je že od vsega zajel pobesneli trušč modernega jazz-rilma, pa se je le še utegnil sprostiti iz močvirja plitkosti in bla-ziranosti ter se vrniti nazaj k praviru narodnega zdravja in tople domačnosti: ob vsakem koraku sreča dobre, ljube znance iz davnine — tako nekako bi moralo biti in je tudi bilo pri srcu mnogim, ki so prihiteli v ponedeljek zvečer v unionsko dvorano slavit praznik slovenske narodne pesmi, praznik slovenske kulturne samobitnosti. Nekje je stala, pokrita z debelo plastjo prahu desetletij in stoletij, ki so brezbrižno hitela mimo nje, stara skrinja. Redko kdo ji je še privoščil prijazen pogled, omalovaževana je stala tam in zob časa je nemoteno glodal na njej. Se nekaj desetletij — in trohnoba bi dokončala svoje uničevalno delo. Pa so prišli »trije fantje mladi«, s prstom so potegnili čez pokrov, plast prahu se je odluščila, narodni ornament — zlata ptička z rdečim nage-ljem v kljunčku — je svetlo zablestel z javorje-vega lesa. Dvignili so pokrov in glej: v skrinji je ležal zaklad, dragocen, neizčrpen zaklad, katerega so svojim nehvaležnim potomcem dolga, dolga desetletja hranili naši pradedje, ljudski umetniki. Zaklad je bil odkrit, otet pozabljenju, vrnjen rodu, kateremu je bil namenjen in katerega večna last in vrednota bo. S takimi mislimi sem v ponedeljek ponoči odhajal s koncerta Akademskega pevskega zbora v Unionu. In toplo mi je bilo pri srcu, prav tako toplo, kakor je pač moralo biti vsem, ki jim ljubezen do grude, na kateri je naš narod stoletja delal in trpel, vztrajal in se boril, ljubil in sovražil, padal in se dvigal, umiral in se prestavljal, zidal temelje naši narodni zgodovini, naši kulturni samobitnosti in nam vse to ohranil v pesmi, ki je prikipela iz njega spontano kakor izpod skale iiv studenec, — ni zgolj hlimba in laž. Da, v ponedeljek zvečer je bil praznik, je bila manifestacija slovenske narodne pesmi, v ponedeljek zvečer je slovenska pesem, ki jo je znova priklical v življenje njen največji interpret, dirigent APZ g. France Marolt, dosegla svoj najvišji vrh zadnjih let in si v zmagovitem pohodu utrla pot iz srca v srce! Kamen-mejnik je postavljen, pot je začrtana, APZ gre s svojim poslanstvom novemu razdobju naproti, nam odpira vrata v nov svet — in vendar že tako star, kakor je stara zemlja, h kateri smo zraščeni tesno in nerazdruž-ljivo kakor korenina k hrastu. Kdor je s skepso in dvomom stopil v unionsko dvorano, je že ob prvih pesmih, ki so zaživele v zvonkih, sočnih glasovih Akademskega zbora, moral priznati, da je koncert prekosil vsa pričakovanja. Dvorana je bila polna, razpoloženje svečano kakor le ob največjih kulturnih dogodkih. Posebno razveseljiv je bil pogled na številno srednješolsko mladino, o kateri je še nedavno šel glas, da je skorajda povsem zastrupljena z duhovno revščino modernih šlagerjev, da nima več smisla za resnično estetiko in etiko glasbene umetnosti. S svojo udeležbo je najlepše dokumentirala prelom s časovno zablodo in voljo, da se vrne k nepotvorjenemu dojemanju in pojmovanju nazaj. Burno pozdravljeni so pevci okoli četrt na 9 prikorakali na oder in zbudili nemajhno presenečenje s svojo novo »uniformo«: oblečeni so bili v bele gorenjske srajce s širokimi rokavi in ovratniki, okoli katerih so si ovili pentlje v najrazličnejših rožnatih barvah. Črne hlače k beli gorenjski srajci so bile nekakšen kompromis med mestom in deželo. Nudili so pestro sliko. Poudarek domačnosti je bil tako poln in močan, da so takoj ustvarili potrebno »štimungo« med poslušalci. Nič manj burno pozdravljen je stopil pred dirigentski pult njihov mojster — dirigent g. Marolt. Nemir po dvorani se je polegel, nastala je svečana tišina. Vsi so nestrpno čakali na prvi dirigentov mig, • katerimi nas bo na perotih narodnih pesmi, otetih zobu časa, povedel v sivo davnino nazaj in nam pokazal življenje naših dedov v vsem njegovem zgodovinskem ritmu, ki je vtisnil obrazu našega ljudstva svoj izraz. Pa je bilo treba dolgo čakati. To je bila tako rekoč majhna preizkušnja potrpežljivosti. Dobrih pet minut ni dal kapelnik nobenega znaka »življenja« iz sebe, čeprav se je nestrpnost zrcalila tudi na njegovem obrazu. Začudenje na obrazih ljudi je skopnelo šele tedaj, ko so izvedeli vzrok tega slovesnega čakanja: predsednik APZ g. Lipovec je v splošno tišino oznanil prihod dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, zastopnice Nj. Vel. kraljice. G. Lipovec se je s kratkim nagovorom zahvalil dvomi dami za vso pozornost in naklonjenost, ga. Franja Tavčarjeva pa je obljubila, da bo sporočila pozdrave in zahvalo na najvišjem mestu. Potem je dirigent dal znak in po dvorani se je razlila prva pesem »Prelepo je ravno polje« v Kimovčevi priredbi. Žela je vihar aplavza. In potem si je pesem za pesmijo čedalje spontanejše osvajala srca, jih razgibala in razviharila do ne-slutenih viškov. Dirigent g. France Marolt je s svojimi fanti slavil zmago nad samim seboj in dobil skromno zadoščenje za vso ljubezen in ves trud, ki ju je vložil v svoje delo pri reševanju ljudskih umetnin iz zaprašenega arhiva pozabnosti. Pri izvajanju junaško-epske pesmi »Lepa Vida« je sodelovala operna pevka ga. Franja B e r -not-Golobova. Oba — dirigent in solistinja — sta bila na koncu nagrajena z lepima šopkoma rož. Pevka je bila z gromovitim aplavzom znova priklicana na oder. Ponavljanja pi ni bilo. Dirigent je trdovratno vztrajal pri sklepu, da zbor vsako pesem odpoje samo enkrat in je imel prav. Izvajanje sporeda bi se potem zavleklo v neskončnost in utrujenost pevcev bi utegnila porušiti vse, kar so v okviru treh ur zgradili. S Tomčevo »Zuta vuga« in Devovo »Flosarsko« je bil prvi del sporeda končan in sprejet z nepopisnimi ovacijami. In potem se je vrstila pesem za pesmijo, junaško-epske in trubadursko-lirske. V vsako je bil zajet drobec narodove duše z vso njegovo naravno estetiko, pobožno naivnostjo, originalno šega-vostjo, dobrohotno satiro, nesentimentalno erotiko in neizumetničeno žalostjo. Vse so ugajale, vse so bile sprejete s hvaležnostjo in navdušenjem, pri nekaterih pa je val navdušenja pljusknil čez rob, tako zlasti pri Maroltovih pesmih »Barčica«, »Vojaška« in »Ribniška himna«, pri Tomčevih »Lepa Vida«, »Kralj Matjaž« in »Od žegnanega britofa«, pri Ukmarjevih »Zena mož«, »Potrkan ples« in izredno težki in komplicirani »Čukovi ženitvi«. Pri pesmi »Kan'galilejska ohcet« je sodeloval tudi g. Ludvik P u š, kateremu je bil prav tako po-klonjen lep šopek rož. Strokovno oceno priredbe in izvajanja vseh pesmi prepuščamo glasbenemu referentu. Kot kronist morem z mirno vestjo povedati le to: navdušenje občinstva topot ni bilo umetno ustvarjeno, kakor se to kaj rado zgodi pri prireditvah, ki jih slavnostni govorniki »otvorijo« z običajnimi puhlicami in frazami... Kulturni vtis je bil globok in močan. , Med odličnimi osebnostmi našega javnega in kulturnega življenja smo razen dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve opazili še: zastopnika knezoškofa stolnega dekana dr. Kimovca, pomočnika bana dr. Pirkmajerja, župana dr. Ravniharja, prorektorja univerze Slaviča, prosvetnega šefa dr. Breznika, pesnika Otona Župančiča in skorajda vse v Ljubljani živeče glasbenike. Bil je lep, topel večer, poln zdravja in moči, optimizma in vere v sedanjost in bodočnost našega naroda. čič. R.J. 2-35 Otroško perilo je najbolj občutljivo--- ... ne morda zato, ker so plenice občutljiva tkanina, temveč zato, ker morajo biti posebno čisto oprane, tako da ne za-ostanejo v njih bolezenske kali. Šele pri kuhanju takega perila v raztopini Schichtovega R a d i o n a, ko prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, se uničijo vse bolezenske kali ter je perilo temeljito oprano in razkuženo. * Kar je dobro za malo otroško perilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. OomaZi Izdelek -SCHICHTOV- ( RADION Vpere vse tiigijenično čisto Slovenske gorice Sv. Ana v Slovenskih goricah. Nagle smrti je umrla žena in mati Kristina Vakej iz Kremberga v župniji Sv. Ana v Slovenskih goricah. Pokojnica, ki je bila stara šele 41 let, je bila izredno marljiva gospodinja. Po svojem vzornem življenju in po mnogih dobrih delih je bila znana in spoštovana daleč čez meje domače župnije. To je pokazal tudi pogreb pokojne. Za ženo in materjo žalujeta mož in otrok, katerima izrekamo iskreno sožalje. Iz domače politike Dve Usti v ljubljanski okolici Okrajni volivni odbor liste g. ministra Bogoljuba Jevtiča za Ljubljano in okolico je imel v nedeljo ob desetih dopoldne v kletnih prostorih »Kazine« širši sestanek, na katerem so razpravljali o kandidaturah za Ljubljano-oko-lico na listi g. Jevtiča. Zborovanje je bilo zelo burno, ker okrajnemu odboru ni uspelo doseči sporazuma radi kandidatur. Predložena je bila lista: 1. kandidat g. dr. Drago Marušič, min. soc. pol. in narodnega zdravja; 2. g. Hočevar Slavko, lekarnar na Vrhniki; namestnika: Koinan Albin, bivši narodni poslanec in Mesec Josip, sodnij-ski eksekucijski uradnik. Za to listo je bilo od delegatov oddanih 17 glasov, drugi zborovalci so zahtevali še eno vzporedno listo, in sicer: 1. dr. Drago Marušič, min. za soc. pol. in nar. zdravje; 2. Pavel Pavčič, obrtnik in župan v Mostah; namestnika: Zebal Franc, trgovec v Rudniku in Kuhar Avgust, kmetijski strokovnjak v Polju. Za to listo se je izreklo 70 navzočih delegatov. Na tem zborovanju so sklenili izvoliti delegate, kateri naj takoj drugi dan nesejo to II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Pojte, pojte! Za naš kongres značilno bo ljudsko petje. To se pravi: pesmi, ki smo jih že objavili v časnikih in v okrožnici, bodo pri 6lavnostih peli vsi udeleženci. Te pesmi so vsem znane in se že po vsej Sloveniji rade prepevajo. Le pesem »Povsod Boga« je preurejena Po francoskem napevu tako, kakor jo vsi narodi na svetu pojo. Cerkveni zbori naj jo zato najprej in ob vsaki priliki (po sv. maši, po večernicah, pri uri molitve itd.) pojo, da se je verniki čimprej in dobro privadijo. Poje se pa pesem tako hitro, da je mogoče ob njej slovesno korakanje — kakih 84 korakov na minuto. — Prvi del pesmi je treba peti enoglasno, drugi del — ponavljanje — pa večglasno. — Prav tako naj se ostalih pesmi povsod naučijo vsi verniki, tako da pri slovesnostih ne bo nikogar, ki bi ne Pel. Nihče naj se ne boji, da bi kazil: kazil bo samo oni, ki ne bo pel. Gg. organisti naj 7, or-glami petja ne poganjajo, temveč spremljajo v taki brzini, kakor ljudje pojo. Deset in stotisoč-Rlava množica ne more peti tako hitro kakor zbor 10 ali 20 pevcev. Pa tudi lepo ne bi bilo. — Vse pesmi pogosto ponavljajte, da bo vsakdo znal na pamet besede in napev. Gospod Jezus v presv. Rešnjem Telesu je vreden vse naše ljubezni, pa •udi truda, da mu bomo is vnetega srea vsi peli. Naj odlični zastopniki najrazličnejših narodov, ki bodo prisostvovali kongresu, slišijo, kako znamo Jezusa tudi z vneto pesmijo ljubiti in slaviti. Velikonočne razglednice. Razposlali smo jih sirom naše domovine. Od povsod dobivamo navdušene izjave priznanja: te razglednice so res velikonočne in veje iz njih resnična krščanska miselnosti Doslej smo kupovali običajno razglednice, ki so kvarile zdrav okus in zavajale krščansko miselnost. _ Vsi, ki ste razglednice prejeli v razpeča-vanje, se zavedajte, da bistveno sodelujete pri pripravah za kongres, ako jih razpeSavate z dovoljno vnemo. Evharistični motivi, ki jih prinašajo raz- glednice, bodo budili v desettisočih željo, da se na kongres čim lepše pripravijo, pa se kongresa samega tudi udeležijo. Cisti dobiček pa je povrh vsega namenjen za kritje ogromnih stroškov kongresa. Zato letos povsod in samo evharistične velikonočne razglednice! Za Evharistični kongres so prispevali: Posmnuz-njki: nksgr. Alojzij Merhar, .stolni kanonik, 100 Diu; A»|!. Sitar z Jezico 50 Dim, Ida Pešec iz Ljubljane 50 Din, Svelc Anton, Aumeta, Francija, 100 IUn, «Ludo-viika«, gpl. bolnišnica v Ljubljani, 100 Dim; neimenovana Iz Zalogu uri Cerkljah 50 Diu, Hran. In pos. v Smart-iieui uri Kranju po naročilu g. Maksa Sajovica iz Vosit-1'alije 100 Din. — Za iko/ov pod: Mekinje 65 Din Kamnik 128.50 Din. — Družine: St. Jernej na Dol. po Mate Fr. 1000 Din, Lom pri Tržiču 14!) Din, LoSki potok (naknadno) 50 Din, Radovljica 700 Din, Primskovo pri Kra nju 230 Din, Sv. Benedikt v Slov. goricah 500 Dim. — Mladina: Smarjo pni LJubljani 41.75 Dim, Janfa pri 14-tiji 55.50 Dim, St. Vid pri Stitfni 22 Dim, Deška osnovna šola Pluj-okolica 30.50 Diu, lom pri Tržiču 13 I>ln, Preddvor pri Kranju 240 Din, Radovljica 70 Din, Polica 40 I)ln, Sv Benedikt v Slov. gor. 30 Din, Kopanj 70 Din. — Cerkv darovanja: Brezovica 967 Din, Noti. Gorice 344 Diu, Sv. Andraž v Slov. gor. 150 Din, St. Vid pri Stični 804.50 Din cerkev Srca Jez. v Ljubljani 385.25 Din, Lom pri Tržiču (dar. mož tn žena) 209.50 Dim, i*to-tam darovanje fantov in deklet 1,20.50 Din, Sladka gora pri Šmarju i>ri Jelšah 152 Dim, Dol pri Hrastniku 100.24 Din, Horjul 600 Din. — Mohorjani: Svetinje 50 Din, Lom pri Tržiču 50 Din, Zali« 116 Din, Sv. Benedikt v Slov. gor. 70 Din. — Kazni drugi; Šolske sestre v Mariboru 10 Din, Mar. vrtec in llekl. Mar. dr. pni Dev. Mar. v Polju 661.50 Dim, Primskovo (vse zbirke) 430 Din, Kamna gorica (iz predavanju) 150 Din, Javorje pri Litiji 40 Din, Mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani 700 Di.il, LJnd. hran. in pos. na Vačah 70 Dim. — Zagrebški Slovenci (po g. Jožefu OregorUVu) 602 Din, vlč. g. Lovro Sedej za misijonarje ila Taboru v Ljubljani 800 Din; logar F. Iz loma 15 Din, Župni lirad Hajdima za podobice ln zbirko ob igri 236 Din Marijin vrtec v R-ade^ah pri Zid. mostu 80 Din, Zupnl urad Sv. Miklavža naW LaAkim (skupne zbirke) 150 Dim, Loftki |>otok (za podobice) 70 Din, Dol pr! Hrastniku (za podobice) 50 Din, Kotlje v Mož. dolini (družine) 90 Din, Sv. Križ pri Ljutomeru (skupno) 1150 Din. Druga pri fiabru 132 Din, Kat. prosv. dr. Ihan l»ri Domžalah od ijr.re v Dobri iwl-stiT« 500 Din. — Vsem povrni EvhJ>ri»Mfini KraH ln obudi tuoMoo posnemovalcev t drugo listo v odobritev g. dr. Dragu Maru.šiču. Od verodostojne strani smo zvedeli, da je drugo listo, ki mu je bila predložena, g. Marušič odločno odklonil. Kandidature v Sloveniji Kakor smo zvedeli, so bile postavljene na Jevtičevi listi poleg drugih tudi tele kandidature v Sloveniji: Maribor (levi breg:) Ivan Jančič, Ivan Ja/nžekovič (namestniki Franjo Bureš, Josip Hlade); Dolnja Lendava: Ljud. Seči (nam. Štefan Boligač), Anton Ha.idin.jak in dr. Klar; Murska Sobota: Ivan Ve.sen.jak; Ljutomer: Skuhala, Lukačič, Rajh; Ptuj: Pe-tovar, Brenčič; Maribor (desni breg): K rejci, Gornjak; Črnomelj: Lovšin, dr. Koče; Krško: Horvatič, inž. Zupanič; Ljubljana: Kavčič (nam. Turk), dr. Fuks (nam. Kosem); Ljubljana okolica: Marušič (nam. Koman), Hočevar; Brežicc: Krulej in dr. Veble; Šmarje: Zdolšek, Koman; Konjice: Gajšek, Jereb; Slovenjgradec: dr. Vošnjak, Vrhnjak, Kopač, Blatnik, dr. Novačan; Dravoerrad: inž. Lenarčič Milan, Doberšek; Celje: Brezovšek, Prekoršek, Stante; Gornji grad: Goričan; Laško: dr. Roš, Pleskovič, Juvan; Radovljica: Mohorič, Ažman; Kranj: dr. Šemrov; Kamnik: Cerar^ Kersnik; Litija: Mravlje, Lajo-vic; Kočevje: dr. Sajovic, Arko, dr. Lovren-čič, Hočevar; Novo mesto: dr. Režek. Bule, Matko, Šterbenk; Metlika: Makar, Malešič. Kaj naj ukrene g. Topalovič? Dr. Zivko Topalovič, nosilec socialistično liste je sklical za jutri sejo tajništva, na kateri bodo razpravljali o stališču jugoslovanskih socialistov nasproti najnovejšemu ukrepu ministra za socialno politiko dr. Marušiča, Kakor znano, je minister zn socialno politiko prepovedal uradnikom OUZD, Pokojninskega zavoda in drugih sličnih ustanov, ki so pod nadzorstvom ministra za socialno politiko, a.sritirati za liste političnih strank ali kandidirati na njih. — V Novem Sadu je bil v nedeljo volivni sestanek jugoslovanske socialistične stranke, kateremu je prisostvoval dr. Živko Topalovič. Na Topalovičevi listi kandidira v ljubljanski okolici Stanko Jurij. Državno edinstvo — zapečateno s topovi. V Tuzli je imel shod dr. A. Hasnnbegovič, predsednik muslimanske organizacije Gajret. Dojal je, da .ie predsednik vlade Jevtič sklenil, da po.ide na volitve, da bi narod lahko jasno povedal, da je za politiko velikega kra- lja Aleksandra, Med pripravami na volitve so se pojavile tudi druge osebe, ki so dozdaj opazovale razvoj dogodkov s prekrižauimi rokami ter so s svoio uničevalno politiko omogočile, da se v inozemstvu organizira emigracija, ki je prizadela jugoslovanskemu narodu največjo boL Ti ljudje računajo, da bi se dalo zadeti državno edinstvo. Oni pozabljajo, da ,je bilo vprašanje narodnega in državnega edinstva rešeno s kajmakčalanski-mi topovi. Topovi s Kajmakčalana so za vedno zapečntili edinstvo te države. Na Hodžerovi listi kandidira za ljubljansko okolico Srakar Anton, posestnik, Tomačevo 13, kot namestnik pa Povše Anton, trgovski pomočnik, Moste, — Za overovljenje kandidature na Hodžerovi listi sta vložila prošnjo pri ljub. okrajnem sodišču dr. Josip Potrvkar kot kandidat in dr. Franc Vidic, vlarlni svetnik v pok., kot namestnik. »Zemljn« je naslov novejra polmesečnika, ki lxi izhajal v Zagrebu ter bo plašilo Ljotičeve skupine. Doslej je »Zbor« izdajal ».juffoslo-veiusko reč«, ki je prenehala izhajati. Urejeval jo je Luka Koštrenčič. odbornik »Jupo-skivenske akcije« in plavtii ideolog te organizacije. Nedavno je podal ostavko v odboru in je nastala kriza. »Stanovska fronta neodvisnih državljanov« je imela v Zagrebu sestanek. Sklenjeno je bilo, da skliče za nedeljo večje volivno zborovanje. Na zborovanje sta bila povabljena tudi predsednik vlade Jevtič in prometni minister Vujič. Trbovlje Kako si znajo pomagati. Zaradi pregleda dohodkov nadzoruje davkarija tudi pošiljke po pošti in železnici. — Pri razpravah o davčnih predpisih so nekateri trgovci ugovarjali točnosti podatkov, dasi so bili uradni. Pred par dnevi pa se je trgovec Z. iz Trbovelj mudil v Laškem in tako mu je železniški uslužbenec izročil avizo za vagon moke. Trboveljčan je malo čudno gledal, ker moke ni nikoli naročij, posebno ne cel vagon na postajo Laško. Stvar mu je postala tembolj sumljiva, ker je tudi njemu davkarija ugotovila v a goriške pošiljke, ki jih on sam ni nikoli naročil ne prejel Šel je na davkarijo tn prosil, da ga spremlja uradnik na postajo, tam sta v veliko presenečenje nekaterih ugotovila, da je dotični vagon moke že prejšnji dan iztovoril znan trgovec v Laškem, od katerega bi nihče ne pričakoval takih manipulacij. Zadeva seveda še ni končana. Razrešen je član občinske uprave g. Rudolf Pust iz razloga, ker je občinski dobavitelj. Tupa-tam je uprava občinske hiralnice tudd pri njem kupila po par kg mesa — niti redno ne — pa je bi! zadosten razlog za izključitev iz občinskega odbora. Na izpraznjeno mesto v upravo občine pride g. Berger Ivan. Novi grobovi. Umrla je ga. Zavrl Josipina, mati meščansko-šolskega ravnatelja, stara 71 let. Prepeljali so jo v Radeče, da bo tam pokopana poleg svojih. — Za rakom je umrla Mohor Frančiška, žena rudarja, v 44 letu. — Po daljšem bolehanju je umrl vpokojeni rudar Springer Ivan, star 44 let Naj počivajo v mirul — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Zagonetna smrt ii letnega dijaka Celje, 2. aprila. Včeraj okrog 19.30 so našli na Krekovi (Ljubljanski) cesti 21 11 letnega dijaka celjske realne gimnazije Jelena Ludovika obešenega v njegovi sobi. Fant je gotovo poskušal v svoji otroški naivnosti neprimerno šalo, ki se mu je pa ponesrečila in je svojo nepremišljenost plačal s smrtjo- V nedeljo in v ponedeljek je bil pri njem oče, eleklromehanik s Polzele, in je bil fant ves čas dobre volje. Očeta je celo naprosil, da bi mu kupil kolo- Tudi ko se je oče v ponedeljek vrnil na Polzelo, je fant ostal živahen i i i douic volje. Ko se je zvečei odstranil Lu-dovikov inštruktor, je ostal 11 letni Ludovik sam v sobi in poskušal, kakor že omenjeno, nevarno šalo. Ko so kmalu nato pogledali v njegvo sobo, se je nudil domačim grozen prizor. Takoj so fanta odrezali z vrvi, poklicali zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Da gre zgolj za nesrečo, je razvidno tudi iz tega. ker se je fant v šoli še precej dobro učil in je bil, kakor omenjeno, ves dan dobr« volje. Mali Ludovik je bil rojen leta 1921 v Gorici in se je pozneje s starši vred preselil na Polzelo. Danes so njegovo truplo prepeljali na Polzelo, kjer bo jutri j»kopano. Pogreba se bodo udeležili tudi njegovi sošolci. Hudo prizadetim staršem izrekamo iskreno sožalje. Liubtjanske vesti: Vprašanje mestnih voženj Ljubljana, 80. marca. V zadnjem času so pričeli ljubljanski prevozniki živahno gibanje, da bi mestna občina sploh ukinila mestno priprego ter da bi vse vožnje oddajala zasebnim ljubljaij; skim prevoznikom, ki bi to delo opravljali ceneje. Ta zahteva je bila tndi javno povedana na zadnjem obenem zboru prevoznikov. Obenem je tudi podžupan prof. Jarc predlagal v občinskem svetu, naj stopi mestna občina v dogovor z zadrugo prevozjnkov ter se domeni z njo glede razmik vozeuj. Umevno je, da se mestna pristava brani postopne likvidacije, ki se ji pripravlja. Mestne vožaije so bile vedno oddajane tutli zasebnikom ter se tudi sedaj oddajajo po partijah najcenejšim ljubljanskim prevoznikom. (Prevozniki trdijo, da dobe vožnje tudi okoliški kmetje.) Mnogo voženj pa se veduo opravlja mestna pristava, ki se je letos izkopala iz pasive ter izkazuje celo maj- KLOBUKE v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter razne športne čepice nudi v bogati izbiri po nizkih cenah MIRKO BOGATAJ SrffW- LJUBLJANA, STARI TRG 14 Solidna postrežba Sprejemajo se popravila O Koncert Akademskega pevskega zbora, ki je v ponedeljek tako odlično uspel, se bo na splosno zeljo ponovil v petek, S aprila ob 20 v Unionu. Predprodaja vstopnic v vratarjevi loži na univerzi. Ker e že sedaj veliko število sedežev rezerviranih, opozarjamo, da si vstopnice nabavite čimprej. Koncertni programi se dobijo istotam. O Mladinski odsek pripravljalnega odbora za evharistični kongres se kar najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je evharisticna akademija tako lepo uspela. Posebej naj omenim gdcno arh Šukljevo, učenko mojstra Plečnika, ki je napravila načrt za dekoracijo dvorane in z gospodičnami stolne kongregacije požrtvovalno tudi dvorano krasila. Iskrena hvala gledališkemu igralcu g^Bra-tini ki jc tako spretno režiral »Sv. 1 arctzija« Toplo se zahvaljujemo čč. materam uršulmkam, čč ss-usmiljenkam, čč- šolskim sestram in gospodičnam učiteljicam, ki so pomagale da smo i?vezbali zastopnike otrok prav iz vseh ljubljanskih osnovnih šol Topla zahvala gg. katehetom in ostalim učnim močem za nadzorstvo pri mladini. Posebno smo hvaležni prevzvišenemu gospodu nadpastirju za njegO; vo udeležbo in njegove spodbudne besede. Vsem naj povrne evharistični Zveličar! - P. Knzostom, tajnik mladinskega odseka 0 Zakaj bodo nove orgle pri Sv. Krištolu zapele prvič ravno na veliki teden, ko je cerkev pogreznjena v največjo žalost in globoko premišljevanje Kristusovega trpljenja in skrivnosti odrešenja? Prav namenoma. Sv- Krištof je s solzami, trpljenjem in žalostjo posvečen kraj. Na tem zares svetem mestu bodo stale nove orgle. Okrog grobovi m grobovi, kjer spi spokojno spanje velika vrsta ljubljanskih meščanov, med njimi množica odličnih mož- Kdo more na tem kraju pozabiti, da naj vse. prav vse velja v prvi vrsti tem grobovom! Zato bodo tudi nove orgle v svojih prvih akordih zapele v času trpljenja"Boga-človeka, ki je prinesel vsem tem tisočerim spečim večno odrešenje. Turobno in globoko žalostno bo izzvenela prva glasbena prireditev z novim instrumentom, kakor se za to mesto spodobi, na prvi dan velikega tedna. Nato bodo orgle utihnile in nemo čakale velike nedelje. Takrat pa, ob prvi liturgieni ujx>rabi instrumenta, bo po grobeh planil radostni glas: Aleluja, Kristus je vstal! Zmagana je smrt! Cujte vsi vi tisoči in tisoči, ki spite naokrog: Vstali boste! Aleluja! — Ali bi mogli najti primernejši čas za postavitev novih orgel, ki bodo odslej P /NAllHO in : '' rpOPRAVUAN rokavice J tE/ JAK a mENBURGOVA ul. J hen prebitek. Inventar mestne pristave je vreden 1,433.000 Din. Pristava ima sedaj 43 konj, 6 zaprtih smetarskih voz, 8 kočij, 2 po-metalna stroja,,6 škropilnih avtov, 3 tovorne avte, en osebni avto ter mnogo gospodarskega orodja. » . . , . Za druge mestne vožnje je sedaj velik naval prevoznikov, kar bi opravičevalo mnenje, da nadaljni obstoj mestne pristave ni potreben. Pristava pa s svoje strani navaja naslednje ugovore proti likvidaciji: pristava mora se nadalje obstojati, čeprav v zmanjšanem obsegu, zaradi različnih posebnih voženj, ki jih ni mogoče oddajati zasebnikom. Te vožnje so odvažauje blata, smeti, izpraznjevanje greznio, škropljenje ulic* včasih tudi odvažanje snega. Pristava mora obstojati še nadalje tudi kot regulator cen. Od volje mestnega župana in od volje mestnega občinskega sveta je odvisno, ali bo zmagalo v tem vprašanju stališče prevoznikov ali stališče mestne pristave same. le melodijo večnega miru in melodijo božje lju-„jjni? Upamo, da bodo vsi Ljubljančani razumeli globoko pieteto onih, ki postavljajo na ta sveti kraj novi instrument, in v ponedeljek velikega tedna, dne 15. aprila prišli tudi sami k prireditvi. Prav bo, ce bodo za orgle tudi kaj darovati in s tem pokazali, da znajo ceniti vse, kar se lepega napravi pri sv. Krištolu, ki ni samo bežigrajska fara, marveč žarišče, kjer se v ljubezni do rajnih zbira vsa Ljubljana. © Članstvu Učiteljskega pevskega zbora JUU - Ljubljani Vsem članom in članicam sporočamo tužno vest, da je naša tovarišica Vilka Nepužla-nova, učiteljica v Bohinjski Srednji vasi, po kratki in mučni bolezni dne 1. t. m. preminula. Pogreb bo danes ob pol 14 izpred mrtvaške veže splošni, bolnišnice. Udeležba članstva in bližnje okolice častna dolžnost. © Ni sporazuma med Pičmanom in Rebekom. »Ponedeljski Slovenec« je poročal, da se vrše pogajanja meti Pičmanovo in Rebekovo obrtniško skupino zaradi kandidature v Ljubljani ter raznih ugodnosti, ki naj bi jih prepustili ti dve skupini druga drugi. Dosežen je bil že sf>orazum, da kandidira za ljubljanskega poslanca Rebek, ki pa bi prepustil Pič-manu mnogo vpliva v Zbornici za TOI, pri obrtniškem okrožnem odboru in v drugih obrtniških organizacijah. V nedeljo zvečer je že kazalo, da y spiorazum dosežen ter je bil o tem obveščen dr. Albert Kramer, ki je že odjx>toval v Belgrad, da tam obvesti o doseženem sporazumu ministrskega predsednika Jevtiča ter izposluje Rebeku, da ga nosilec liste sprejme na listo. Toda gotovo je g. Rebek zvedel, da sta edina resna kandidata v Ljubljani gg-Kavčič in dr. Riko Fuks ter mu je bilo žal koncesij, ki jih je že dal g. Pičmanu- Zato je v ponedeljek brzojavno opozoril dr. Kramerja, da ne pristane na sjnorazum ter je vse koncesije g. Pičmanu preklical. Z obrtniško kandidaturo v Ljubljani torej ne bo —■ kakor kaie — nič. O Kino Kodeljevo igra danes »Tarzana, gospodarja pragozda. Cene znižane. 0 Redni občni zbor prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 4. t. m. ob 6 zvečer v »zeleni dvorani« hotela »Union« v Ljubljani. Člani se vabijo k obilni itdeležibi. Drugim vstop ni dovoljen. — Odbor. 0 Huda nesreča služkinje. Pred škofijo 1 se je včeraj dopoldne pripetila huda nesreča. Služkinja Marija Smrtnikova, stara 33 let, je po opravku hodila po stekleni strehi verande. Naenkrat pa se ji je šipa udrla in Smrtnikova je padla skozi razpoklino šest metrov globoko. Ko je zdrknila skozi razpoklino, se je močno porezala jx> rokah in nogah, na tla pa je priletela z glavo navzdol ter si prebila črepi-njo. Hudo jx>nesrečeno služkinjo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. 0 Zveza gospodinj opozarja na predavanje o električni kuhi, ki bo danes ob 16 na Bregu 8. Poskušnja jedi. Vstop prost. Cerkveni vestnih Kongregacja gospodov pri sv. Jožefu uamnamja, da radi obololosto gosiioda patra-voditelja odpaopise vse svoje razpoložljive moči tako, da se je glavno delo izvršilo že dopioldne- Nekateri, ki so imeli velike zaloge blaga, bodo morali šteti lepe denarce. □ Velik športni dogodek bodo v soboto zvečer tekme za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi, ki jih priredi tukajšnji SSK Maraton. Poleg mariborskih rokoborcev, ki so našemu občinstvu, zlasti izza zadnjih nastopov med Svobodo in Maratonom, dobro znani, se udeleži tekem tudi izvrstna ekipa SK Ilirije v Ljubljani, ki ima mnogo šans za prvenstvo. Borba bo vsekakor zanimiva! □ Novi grobovi. V bolnišnici je umrl v starosti 30 let dijak tehnike Rudolf Glaser, sin znanega mariborskega stavbenika g. Glaserja. — V najlepši dobi 27 let je ugrabila smrt v bolnišnici uradnico okrajnega glavarstva gdč. Vero Sancinovo. — Naj počivata v miru. □ Vedno več avtomobilov. Ukinitev taks na avtomobile je spravila na noge številne mariborske avtomobiliste, ki so imeli svoja vozila odjavljena-Včeraj je cela vrsta avtomobilistov vozila zofiet prijavila policiji. Trgovci z avtomobili računajo, da se bo poživela tudi tovrstna trgovina, ki je sedaj popolnoma počivala. □ Kaj je s krajevnim leksikonom dravske banovine? Približno pred dvemi leti so neki agenti nabirali po Maribori inserate za obširni »Krajevni leksikon dravske banovine«. Imeli so tudi priporočila od nekaterih predstavnikov naše javnosti. V Mariboru je mnogo inserentov, ki se sedaj zanimajo, kaj je z izdajo Krajevnega leksikona dravske banovine in to posebno, ker so v zadnjem času glasovi o imenovanem leksikonu popolnoma utihnili. Kaf ie novega pri Antonu Macunu v Mariboru Gosposka ulica 8—10? To vidite v izložbah! □ Smrt med odbijači- Na postaji v Pesnici s« je v ponedeljek zvečer pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. Tvrdka Kir-biš iz Celja je nakladala seno na vagone ter je bil pri tem delu zaposlen tudi 21 letni Janez Šoher iz Celja. Pri premikanju naloženih vagonov od nakladalne rampe pa je Šoher prišel po neprevidnosti med odbijače. Silen sunek mu je popolnoma zdrobil prsni koš ter je obležal nezavesten. Poklicani so bili telefonično mariborski reševalci, toda vsaka pomoč je bila zaman. Ranjenec je radi notranjih krvavitev med prevozom o bolnišnico umrl. Tragična smrl mladega, pridnega delavca je povzročila v Pesnici splošno sočutje. □ Smrtna posledica avtomobilskega divjanja-Včeraj smo poročali o težki nesreči, ki je zadela čevljarskega pomočnika Ignaca Preglja v Krčevini. Povozil ga je brezobziren avtomobilist, ki je nato zdrvel naprej, ne oziraje se na ubogega ranjenca, katerega je pustil ležečega na cesti. Preglja so reševalci odpeljali v bolnišnico, kjer pa je v ponedeljek okrog pol 12 ponoči podlegel poškodbam. Usodne so bile rane na glavi. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo pokojnikovega trupla. Brezobzirnega šoferja je policija aretirala. □ 166-833 Din je dosegel azilski sklad v mesecu marcu s pobiranjem protituberkuloznega dinarja. Mariborski hišni posestniki in stanovanjski najemniki kažejo redek socialen čilt! □ Bolnišnica je pretesna. V mariborsko bolnišnico je bito sprejetih v prvem četrtletju 2800 bolnikov- Skoro še enkrat toliko pa so jih morali zavrniti, ker niso imeli zanje prostora. Nudili so jim samo ambulatorično zdravniško pomoč ter jih poslali nazaj v domačo oskrba Iz Vranskega kota Stara pesem... Kakor lansko leto v tem času, tako tudi letos zopet romajo po naši cesti skozi trg cele kodone vozov, obloženih e hmeljev-kami. Vsi vozovi prihajajo večinoma s kranjske strani, ker pri nas na štajerskem v gozdovih ie ni skoraj nobene preklje več najti. Vse je že posekano. Če bo šlo še par let tako naprej, bo tudi obmejna kranjska dežela kmalu trpela na pomanjkanju prekelj, ker jih bo Savinjska dolina vs« pobrala. Zato je velika verjetnost, da v bodočih letih preklje pri fantovskih pretepih ne bodo prišle več v poštev, ker se bodo porabde v bolj »kulturne« svrhe. Pač pa grozi neka druga nevarnost v naši Savinjski doiiiii. Lahko se bo zgodilo, da bodo te preklje v svoji jezi in nevolji zagrabili prevaram: hmeljarji in z njimi pognali vse inozemske ju-de, ki tiščijo hmeljsike cene vsako leto vedno bolj navzdol. Če bo do tega prišlo, potem se lahko nas kranjski sosedje nadejajo, da bodo še delali sijajen »kšeft«. Fantovska katoliška akcija bo nastopila prvič prihodnjo nedeljo, dne 7. aprila in podala svetopisemsko žaloigro »Izgubljeni sin«, ki je zelo primerna za postni čas. Na cvetno nedeljo, dne 14 aprila t. 1. pa nastopijo vranski fantje z isto igre v Katoliškem domu v Sv. Juriju ob Taboru. Na to opozarjamo že danes, zlasti Sentjurčane. Kulturni obzornik M. Elizabeta: Slava sveti Hostiji Ljubljana, 1935, str. 124. Založil Jugoslovanski urSulinski provincialat. Redovnica mati Elizabeta, provincialka jugo-alovanskih uršulink, je že znana slovenska pesnica, saj je ta zbirka ie njena četrta. — Izdala je dozdaj dva zvezka pesmi Is moje celice, pri-godnice Cvetja na poti življenja ter sedaj zbirko o presveti Evharistiji kot pripravo na evharistični kongres. Toda ta zbirka ni povsem nova, ampak je iz prejšnjih izbran venec najlepših evharistič-nih pesmi, tako da z novimi tvorijo lepo vsebinsko enotno celoto. Pesmi pa niso zgolj ponatis, ampak so popravljene, v izrazu bolj zgoščene, včasih celo preveč obložene, kjer so bile prej preproste. M. Elizabeta kot pesnica spada v krog Gregorčiča in Medveda, kar se tiče pravilne verzifika-cije, v vrsto klasicističnih realistov z religiozno vsebino, vsa polna toplega verskega žara, ki oživlja njeno notranjost, vsa vdana Jezusu v presveti Itostiji. Njenemu pesniškemu temperamentu odgovarja najbolj način hvalnic, meditacij, nagovorov, vzdihov. Vsa njena pesem je lep, svečan siavospev duhovnice, ki se čuti srečna v svoji celici in zna to tudi povedati v lepo tekočih stihih, podobno kot Sardenko v svojih mladih zbirkah. Zdi se mi. dn moramo M. Elizabeto šteti med najboljše slovenske pesnice, ki jih je tako malo. Pa saj si niti sama v svoji skromnosti ne lasti slave: piše svoj pesniški samostanski dnevnik, evharistični brevir, moli in poje himno sveti Hostiji. V času priprave za kongres je ta zbirka evharističnih deklamovank pač najlepše darilo, ki ga moremo darovati ljubiteljem pesnftkih meditacij. Zlasti pa bo pesmi mogel s pridom porabiti vsakdo, ki bi na katerikoli prireditvi hotel z deklamaeijo pripravljati srca v času, ko »zagoreli so uieu uouii — »vharišučni kretnivi« na trtmiileki ko bo brajda zadehtela, ko pšenica bo zorela, ko bo gledalo poletje rož škrlatnih pestro cvetje: domovina bo vsa verna pred monštranco pokleknila, v hostiji deviškobeli Kralja kraljev bo molila! td Mariborsko gledališče: Holimannove pripovedke Mariborsko gledališče si je v letošnji sezoni stavilo v program tudi težjo nalogo, vprizoritev večjega glasbenega dela, Offenbachovih »Hoffmannovih prifiovedk«, ki zahtevajo že dobrih, kvalitetnih opernih pevcev, kar pa v tem primeru in v danih razmerah ni prav nič lahka in enostavna stvar. Režijo je uspešno vodil g. J. Kovič, ki je spretno rešil odrsko plat in skušal dati igri na odru tudi tesnejše povezanosti z orkestrom, kar naj bi nekateri igravci še vestneje in pravilneje razumeli. Vlogi Olimpije in Antonije je pela gospa Alfreda lierzogova kot j^ost. Njen jasni in nežni glas je ugajal v srednji legi, motilo pa je menjavanje barve glasu v raznih višinskih legah. V koloraturni vlogi Olimpije je bilo manj sigurnosti in preciznosti, vseskozi popolnejša je bila vloga Antonije. Giuletto in Stello je igrala P. Udovičeva s prirojeno igralsko in s priznanja vredno pevsko dovršenostjo. Gospa Za-j mejic-Kovičeva je kot gost dala z učinkovitim nastopom in s svojim polnim altom lloffmannovemu spremljevalcu Nikolaju izborno postavo. Hoffmann sc je B. Sancinu dobro prilegel. V razgibani igri je prišel tokrat njegov glas izrazito do veljave. Fr. Neralič je pel kot gosi vse štiri v bistvu sorodne vloge, Lindorfa s prepričevalnim nastopom, Coppclija z dovršeno igro, Dappertutta, k| se je njegovemu dramatičnemu glasu najbolje prilegal, in Mirakla, ki se je v igri precej približal resničnosti, pa bil v petju manj popoln. Enako^dober je bil v nastopu B. Mcd-vt-n — opaiailZSni, NaihailftCi. o pristno Verjetnostjo je zajel Cre&pla P. Kovič, Andrej in Košeuilja pa sta imela v M. Košiču posrečenega komičnega inter-preta, dostojanstveno izrazit je bil Schlemihl V. Skr-binška. Ostale manjše vloge (Glas matere — Ljuba čepičeva, Luther — Fr. Blaž, Pitichinaccio — A. Harastovič, Franc — E. Verdonik in Herman — D. Gorinšek) so uspešno spojx>lnile celoto. Polnost in ubranost orkestra je prišla pod vodstvom g. L. Herzoga često do veljave, vendar pa je bilo v celoti premalo homogenosti. Godci in solisti se premalo podrejajo dirigentu, zato smo pogrešali tudi kontakta med orkestrom in solisti ne le na raznih prehodnih mestih, marveč tudi v izrazito arioz-nih odstavkih. Bb. O abesinski kulturi, ki nas danes zanima, poročajo »Nouvelles Littčraires« sledeče: Do konca XIX. stoletja imamo od abesinske literature samo nekaj rokopisov komentarjev In par razprav o verskih sporih. Šele začetkom XX. stoletja so osnovali misijonarji-kapucini prvo tiskarno. Prva tiskarna javnega značaja pa je bila zgrajena leta 1918 v Addis-Abebi. Vodil jo je neki inteligent velikega ugleda, Sellasye po imenu, sedaj minister za zunanje zadeve. Njegovo ime in pa ime niagga-drasa Afa Worq, ki je sedaj opolnomočeni poslanik v Rimu, sta edini imeni abesinskih pisateljev, ki jih do danes poznamo iz abesinske literature. Bogatejši, kot je literatura v pravem pomenu besede, je pa anonimni zaklad, ki ga tvori folklora, narodno blago, ki so se razni znanstveniki že obširno bavili z njim. Kar 6e tiče stare poezije, nimamo ohranjenih samo spevov, ki so bili sestavljeni na čast kraljem (XIV., XV. in XVI. stoletje). V novejši poeziji imamo tkzv. getein (poezija v pravem pomenu besede), zafan (pesem) in leqso (pogrebni spev — pesem). Zafan je često tudi pesem, pri kateri plešejo in katero spremljajo I s ploskanjem ali bobnanjem; v nasprotju s ] tem pa spremljajo »getenu glasbila s struna-• mi. Najbolj je v navadi neke vrste lira s šestimi ali bolj redko s petimi strunami tkzv. »kerar« poleg tega je razširjena tudi velii« lira, liarpa »bagana« imenovana, slična neki vrsti goslim z eno strumo nazvani »masan(]o< Ta godala se nikoli ne rabijo skupno. Kerar se navadno igra po abesinsko sede, t j. na tleh s prekrižanimi nogami. Abesinske pesmi so sestavljene v verzih, različne velikosti, ki pa se vedno i imajo Rim* obstoji na koncu verza v odpritan zlogu. -Življenjskih pravil in pregovorov je v Abesiniji precejšnje število. Mnogi sličijo našim. 1" jih je nekaj vzetih iz del dr. Vitaliena. — Vernost srca je več vredna kot petdeset psalmov. — Če si bratje med seboj pomagajo, uženejo celo leva. Izmed umetnosti je gotovo v Abesiniji najbolj razširjeno slikarstvo. Mnoeo 1»; glavarjev vzdržuje na svoje lastne stroške vec umetnikov, ki posvečajo svoje življenje v to, da krase cerkve. Snovi, ki pridejo tu v poltev, so ali religiozne ali pa vzete iz vojne. Slikarji se poslužujejo živili kričečih barv Obraze sukajo vedno gledane od spredaj, razen če t!r.e za antipatične osebe; v teon primeru jih naslikajo v profilu. Abesinska umetnost se, nanaša popolnoma na bizantinsko. Bilo bi še treba mnogo pove; dati o religiozni glasbi, o plesu in arhitektur — zlasti o monolitskih cerkvah Labilele — kakor tudi o raznih spomenikih, ki jih je pestila prvotna civilizacija, o spominskih stebrih, o kamnih itd. Ta dežela trpi sedaj od prekomernega tradicionalizma in zastarane socialne organizacije. Treba jo je torej, ne da bi pri tem ranili narodni čut, prilagoditi sodobnosti do te^a pa bo dospela s politiko osamljenosti. Boji se odpreti svoja pota Evropejcem; Necpis je v na) novejšem času započet z iskanjem daljne Pomoči. Sedaj smo ob svitu nove politične orientacije, in evropojski narodi si nc obetaj«, mnogo dobrega iz započetc zveze z Japonsko h Dr. Fr. Debevec: Zaposlitev okrevajočih jeiičnikov Jetika požira leto za letom ogromno narodno premoženje; oskrba v bolezni, izguba delovnih dni in zaslužka in podobno ugrabijo v državi leto za letom nekaj milijard dinarjev narodnega premoženja-Problem boja zoper jetiko se v praksi porazdeli v več nalog: osamitev in oskrba kužno bolnih, zdravljenje vseh aktivno bolnih (kužnih ali nekuž- nih za okolico), okrepitev ogroženih, oskrba ne-ozdravnih; briga za družine, ki radi bolezni j nn je rednika življenjski obstoj ogrožen itd. Ponovno smo že poudarjali na tem mestu in drugod, kaj vse nam je v borbi zoper jetiko potrebno, Kaj nam manjka na vseh koncih in krajih. Opozorili smo, da se dosegajo znatni uspehi na tem polju le, če se problem dobro pozna in če gremo z dobro voljo in poltenim srcem na delo. Kako je v tem pogledu pri nas, lahko marsikdo sodi sam. Danes se želimo zaustaviti pri problemu, ki je zelo pereč in ga je težko reševati v praksi: naloga zaposlitve okrevajočih jetičnikov, skrbstvo za one, ki so še bolni ali celo neozdravni, pa nimajo varne eksistence. Zamislimo se v dejanski položaj: Iz bolniškega zavoda je prispel okrevajoč (ali neozdravni). Mora se še vedno čuvati, imeti mora dobro hrano, zračno stanovanje, deloma se mora še dalje zdraviti ali vsa^j nadzorovati zdravstveno stanje po zdravniku. Bolni za jetiko navadno niso bogatini. Odrasli okrevajoči so večinoma že poročeni, imajo otroke. Dokler so bili zdravljeni (na pr. v zavodu), je družini težko šlo. Zdravljenje je sila drago, zlasti v zdravilišču, malokdo zinore sam te stroške Še najlažje je v tem pogledu članom bolniških blagajn, ki imajo i za zdravljenje članov i za "skromno oskrbo družine zagotovljena primerna sredstva. Ko pride okrevaioči domov, je navadno takoj primoran prijeti za delo, ki tnu jemlje telesne moči, jedva zbrane za potrebno zdravstveno ravnovesje. Toda v mnogih primerih rekonvalescent nima pri- like za zaposlitev, družina je brez kruha, pomanjkanje, skrb in strah se vselijo v ubogi dom. Pa še nekaj: poslodavci se kajkrat boje vzeti v službo človeka, ki je bil bolan na pljučih. Boje se okužitve, neradi verjamejo, da okrevajoči ni več nevaren za okolico. Evo, tu se odpira nova socialna naloga: Briga za zaposlen je ozdravljenih po jetiki; skrbstvo ne-ozdravnib delavcev in nameščencev ter socialno nepreskrbljenih bolnikov sploh. V Mariboru. Celju, Zagrebu že obstoje celice s takšnim socialnim pro- gramom, v Ljubljani jc žal še nimamo, a baš tu bi ila takšna ustanova sila potrebna. Kako naj jo organiziramo? f Žitnikov ata Baš pred dvema mesecema me je vabil prijatelj z Rakeka, da bi ga šla obiskat, češ, da sicer ne boni videl več. In res ga nisem več videl. V nedeljo so mu zapeli zvonovi io danes ga poneso z visokega Selščka mimo nje- gove »kapelice« tja dol na begunjsko grobišče. Kdo ga ni poznal! Vsa Menešija, vsa Notranjska in še dalje naokoli. Visok, koščen in suh, t. značilno brado in z živimi, prijaznimi očmi je vsakega prijateljsko sprejel, tn vesel je bil družbe, rad je prisedel, se razvnel in še /apel kljub svojim več kot osmim križem, ln ko je bil čas odhoda, te ni pusil: »Še za eno merco bom jaz dal, Anica, prinesi!« Rad je bil vesel, rad je videl vesele ljudi in rad je pripovedoval peripetije svojega dolgega življenja, kako bi bil lahko gospodar na ponosnem domu v Borovnici, kako ga je zaneslo v Cerknico, kako v Selšček, kako je prekupoval, zidal, prodajal in končno je poudaril: »Nay.adnje smo pa še vedno tukaj!« ln ko so mu zadnje čase opešale noge, mu je bilo najbolj hudo, da ni mogel več v svoj gozdiček, ki ga je lastnoročno sadil in vzgojil na kamnitih kraških tleh. Ata Žitnik! Ko Vas bodo danes številni prijatelji spremljali na zadnji poti, bom v duhu zraven in vrgel bom grudo na Vaš grob z željo. da počivate v Bogu in v miru, ki ste si ga po sedem in osemdesetih letih dela in bore-nja več kot zaslužili! B. Obsodba vohunov Pred sodiščem za zaščito države se je zaključila razprava o vohunski aferi, pri kateri je igrala glavno vlogo Meelenja Irena. Obsojeni so vohunili v prid neke tuje države. Sodišče je izreklo tole razsodbo: Meslenja Irena iz Pocuka na 20 let robije, Kaub Franjo Stepa-miv, brivski pomočnik iz Os jeka na 15 let, Horn Ferdinand Josinov, trgovski pomočnik v Osje-ku ua 12 let, Helenbard Andrej, kmet iz Kne-ževih Vinogradov na 10 let, Balint Kaluian, slikar, ua dosmrtno ječo, Bigili Josip iz Majeve-ca, mehanik, na 18 let. Vsi so obsojeni tudi na izgubo častnih pravic. Razprava je trajala tri dni. Obtoženci so vse priznali. Vohunili so iz koristolju.bja. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 24.—, glasovi a Din 6.—; — Adamič K.: Zmagovalcu smrti. 7 velikonočnih pesmi za mešani zbor a Din 12,—; Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za moški zbor, Part. Din 12.—, Foerster A.: Cantica saera, III. del za moški zbor a Din 30.—; Grum A.: Odpevanje pri Iavretanskih litanijah za mešani zbor a Din 16.—; Kimovec dr. Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. Din 24.—, gl. a Din 8.—; Hribar p. Aug.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. Din 30.—, glasovi a Din 10.—; Premrl St.: Cerkveni moški zbori a Din 40.—; Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica za eno- ali dvoglasno petje. Part. Din 50.—, glasovi ii Din 24.—; Sattner p. H.: Vstal je Gospod. Velikonočna kantata za mešani zbor Din 3.—; Sicherl-Prcmrh 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi, "avknovi, Cvekovi, Gerbičevi in drugi napevi), ~art. a Din 30.—, glasovi & Din 4.—; Tome M.! elikonočni odpevi k lavretanskim litanijam a Din —> Tome M.! Velikonočni spevi za mešani zbor Din 10.—. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela Povzroči naravna i Frani Joscfova« erenčiea odprto telo in olaiša krvni obtok. £ dogovoru tuberkulozna delo, Delavska- zbornica, Zbornica za TOI, Zveza industrijcev, Zveza denarnih zavodov. Pokojninski zavod, Karitativna zveza, eventuelno še druge slične ustanove. Na sestanku se kratko razloži pomen nameravane ustanove, opiše ustroj in delo, nakar se sestavi primeren odbor in pogovori o financiranju po vzorcu v večjem središču (na pr. v Zagrebu). Praktično delo v takšnih celicah je približno tako-le: a) Vodi se evidenca o bolnih delavcih in nameščencih, ki se zdravijo v bolniških zavodih; b) po zapustitvi zavoda celica posreduje — ako ie to potrebno in mogoče — novo in primerno zaposlitev okrevajočih. posreduje nadalje primernejšo zaposlitev pri onih rekonvalescentih, ki že imaio zagotovljeno službo, oziroma delo; c) pri neozdravnih delavcih, nameščencih itd-, ki so že izčrpali zavarovano dobo, skuša oskrbeti primeren kotiček (v zavetišču, občini, bolnišnici). Naloga je lepa, a dokaj težka, uspehi bodo zlasti v sedanjih razmerah zelo skromni. Naj nas to ne moti. Začeti je treba! Potreben je jasen prosvetni načrt V »Stampi« je B. Stefanovič napisal članek o potrebi preosnove v naši prosvetni |>olitiki. Pisec ni zadovoljen z uspehi dosedanje prosvetne politike in naše šole sploh. Absolventi gimnazij nimajo pojma o praktičnem življenju, ko končajo svoje nauke. Tudi najibolj navadnih nalog, ki jih postavlja življenje, ne morejo rešiti. Absolventom raznih strokovnih šol, učiteljišč, obrtnih šol in trgovskih šol bi tudi mogli imeti širše obzorje. Akademiki nimajo nikakega poj m n o političnih vprašanjih. Filozof se takoj izgubi, ako mora govoriti o predmetu izven svoje stroke. Da se vzgoji mladina, kakršno potrebuje država, je treba prosvetno politiko preosnovati. Predvsem jo je treba ustaliti. Treba je postaviti dokončni prosvetni program, ki se ne bo izpremenil, ko bi se menjal prosvetni minister. Stavba ne stoji pokoncu, ako ji stalno menjujemo temelj. Reforme, ki smo jih dosedaj izvedli, so bile samo zunanje. Na vsak način je potrebno izdelati jasen načrt. Ni dovolj, ako menjamo prosvetni svet. Ustanoviti moramo tudi poseben odbor za sestavo prosvetnega načrta. Požar na Skaručni Skaručna 2. aprila Dane« ob pol 16 je izbruhnil ogenj na podu posestnika Gregorja Pustavrha, po dom. Zamude. V trenutku so ognjeni zublji objeli hlev in pod. Gospodarsko poslopje je bilo polno sena, slame in drv ter je pogorelo v četrt ure do tal. Sivino so razen enega teleta rešili iz gorečega hleva delavci s poleg ležečega vrta, ki je last g. direktorja Mateja Hubada. Prva je prišla na pomoč požarna bramba iz Polj, ki je lokalizirala gospodarjevo hišo, da ni postala še ta žrtev požara. Pod je po neprevidnosti zažgal domači pastir. Škoda znaša okoli 80.000 Din. Gospodar je bil le malenkostno zavarovan. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preoDilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neore-bavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Koledar Sreda, 3. aprila: Rihard, škof; Hionija, devica mučenica; Benedikt Niger, spoznavalec. Mlaj ob 13.11. Herschel napoveduje sneg in dež. Osebne vesti — Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti kontrolorja kontrolnega odseka kontrolno budžetnega oddelka ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I. razr. Slavko Farkaš; za voj. iz-slednika štaba dravske divizijske oblasti sodni kap. II. razr. Vinko Herenda; na službo v poveljstvo osješkega voj. okrožja konjeniški kap. I. razr. Franjo Furtinger; za poveljnika 1. čete bataljona golobje pošte inž. kap. II. razr. Vladimir Valenta; za poveljnika 2. čete, 1. bataljona 1. pontonirskega polka inž. kap. II. razr. Rudolf Romšak; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča 2. pontonirskega polka inž. poročnik Milan Delač; za vodnika-uči-telja zrakoplovne podčastniške šole zrakoplovni poročnik Emil Brunskole; na službo v štab 2. zra-koplovnega polka zrakoplovni kap. II. razr. Alojzij Radin; na službo v tehnični oddelek štaba zrako-plovstva vojske zrakoplovni kap. 1. razr. Hugo Frostman; za vršilca dolžnosti veterinarja 1. konjeniškega polka vet. kap. II. razr. Ivan Thorik; na službo v štab 6. konjeniškega polka vet. pomočnik I. razr. Dragotin Rot; na službo pri inženjer-skem referentu štaba kosovske divizijske oblasti inž. kap. I. razr. Ljudevit Rupert; na službo v inž. tehnični oddelek ministrstva vojske in mornarice inž. poročnik Miroslav Berginc; za voj. izslednika 2. planinskega pešpolka sodni poročnik Ivan Horvat; za zdravnika 46. pešpolka in garnizije v Bi-tolju san. kap. II. razr. dr. Modrko Muntner; za zdravnika 23. samostojnega topniškega divizijona in kninske garnizije san. kap. II. razr. dr. FeoUor Jakunjin; za sekundarnega zdravnika oddelka za notranje bolezni v stalni voj. bolnišnici II. armij-ske oblasti san. poročnik dr. Janez Gantar; za zdravnika 32. pešpolka in garnizije v Mostariu san. kap. II. razr. dr. Anton Andre; za zdravnika 51. pešpolka in garnizije v Sotnboru san. kap. II. razr. dr. Ivan Kessler; na službo v lekarno stalne mornariške bolnišnice lekarniški poročnik Franjo Felzer, doslej lekarnar dravske stalne vojne bolnišnice; za vršilca dolžnosti intendanta štaba jadranske divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Evgen Dolenc in za vršilca dolžnosti intendanta polka trdnjavskega topništva • nt. podporočnik Dragoljub Sloboda. O stale vesti J — Dravska oblast Ferijalnega saveza r Ljubljani bo priredila v dmeh od 24. do 28. t. m. pokio-nitveno potovanje na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedimitelja. — Dijaki vseh srednjJi šol Dravske banovine so vabljeni, da se čimpreje prijavijo svojim podružnicam F. s., ki sprejemajo prijave še do 10. t. m. Cena vožnje, prehrane in prenočišč bo znašala Din 200.—. (Za iz v eni; ubij an-i ske zavode nekaj malega več.) — Vabimo vse sn d-i nješolce, da se te patriotske manifestacije udele-j žijo v kar največjem številu. I _ _— Dravska oblast Ferijalnega saveza v Ljubljani. G. minister prosvete je izdal za Ferialni sa-vez nova pravila in postavil v Dravski banovini za predsednika g. dr. Josipa Mihclaka, prof. na drž. trg. akademiji, ki je bil že dosleij predsednik, I za podpredsednika g. dr. Maksa Robiča, prof. drž. ; učiteljske šole v' Ljubljani, za predsednika oblast-I nega nadzornega odbora g. Franja Siča, prof. na 1 drž. trg. akademiji v Ljubljani ter za podpredsed-| nika oblast, nadz. odbora g. Vinka Košaka, prof. ; na drž. tehnični srednji šoli v Ljubljani. I — Močan potresni sunek so čutili v nedeljo, I dne 31. marci ob 14.45 v Kostanjevici na Krki. ! — Iz državne službe ;e bil odpuščen inž. Vla-l dimir Rebro vae, načelnik gozdarskega urada v Karlovcu, in sicer z odlokom nralstra šum in rud. — Prepovedan tisk. Službene nov me št. 75 objavljalo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 12 tednika »Nova Danica«, dalje št. 2. tiskopisa »Glasnik« in št. 1. polmesečtiika »Alma Mater«, ki se tiskajo v Zagrebu. — Poverjenike »Družbe sv. Mohorja«, ki razpolagajo še 6 kakšnim izvodom lanskih knjig, prosim, da mi to pismeno sporoče na naslov: Fr. Rajmund šegula, Tiskara »Kačič«, Šibenik. — NesreJa v gozdu. Iz Kočevja so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 39 letnega rudniškega strojnika Franca Kosca. Ta je v gozdu podiral bukev, ki se je prevrnila nanj in mu zlomila desno nogo. — Tz odlične družbe. Za dostojen zaključek rioareje pri soprogi generalnega konzula Kortinskega se ie servirala turška kava Ilag. Soglasna hvala! Boljše kave niso še nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosnedeži. Kava Hag je izmed finih najfinejša, prava zrnata kava, prosta tako škodljivega kofeina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsakogar. Zato kava Hag po pravici osvaja odlično družbo. Cetie & O^oreta »Študentje smo...» na odru Ljudske posojilnice. Takoj po veliki noči vprizori celjski Studio Bučarjevo opereto »Študentje smo«. Skušnje se že vrše, zato že danee opozarjamo na to zabavno in melodi-jozno ooereto domačega skladatelja. Pežija je v rokah g. mag. F. Gradišnika, sodeluje pa ve« ansamblStudia, n. jški, mešani in ženski zbor ter jazz orkester pod vodstvom g. Zvonka Lenardona.. & Državna krajevna zaščita dece ln mladine v Celju odda dve deklici, zdravi, štiri in dva in pol leta stari ter krepkega dečka, 7 mesecev starega v brezplačno oskrbo. V rodbini je velika boda in je neobhodno potrebno, da se staršem odvzamejo otroci in oddajo v zanesljivo oskrbo. Nadaljnje informacije daje Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju. •0" Izpiti za voznike motornih vozil iz celjskega, goril jegrajskega, šmarskega in konjiškega okraja bodo v torek, dne 16. aprila ob pol 9 dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Vabljeni so vsi kandidati iz navedenih okrajev. 0" Obisk tujcev v mesecu marcn. Meseca marca je obiskalo Celje 1062 tujcev. Marca mesteca lanskega leta je obiskalo Celje 971 tujcev, februarja letos pa 768. Iz navedenih I številk je razvidno, da tujski promet od me-i seca do meseca narašča, j •©" Okradena služkinja. V soboto ie nekdo j ukradel služkinji Grežnik Alojziji iz Šmartna ! v Kožni dolini denarnico s 150 Din gotovine. & Teharje. Poslovila se .ie od nas in od-' peljala v daljno tujino gdč. Helena Ožekova, Imenovana se je ude.istvovala v vseh tukajšnjih katoliških društvih, bila je zelo marljiva društvenica, in povsod priljubljena. Zlasti jo bo pogrešal cerkveni pevski zbor. Želimo ji v daljnem tujem mestu, da bi ji Bog podelil mnogo blagoslova in sreče. Slovenska Krajina ČrensovcL Tudi letos je pri nas izpadel'»Materinski dan« nad vse prisrčno in v splošno zado-voljnost vseh. Največ se je trudil za to veličastno proslavo g. Križman, šolski upravitelj, ki je vodil pevski zbor Prosvetnega društva, dvospeve, mla-1 dinski zbor in godbo. Tudi gdč. Lutarjeva se je ' trudMa pri mešanem zboru. 0 materi je govoril g. kaplan Bejek. Tudi deklamaciije so bile izvrstno podane. Dvorana v Našem domu je bila nabito polna. Bog plačaj vsem, ki so pripomogli do tako lepe proslave naših mater. Tudi »Ljubezen Marijinega otroka« je ugajala. Pojasnilo. Zadnjič sem vam poročal o časopisju v naši fari. Glede »Novin« sem takrat omenil le okroglo število, g. urednik »Novin« mi je poslal točen seznam in prosi, da to objavile. »Novin« je v naši fari (23. III.) 241 in 25 komadov dobiva uprava. In da je v naii fari naraslo število »Novin« od lanskega marca do danes za 16 komadov. To mi radi objavljamo in nas veseli, da se katoliški tisk širi Jesenice Jeseniška skupina bojevnikov je imela v soboto zvečeT svoj sestanek, na katerem |e z ogorčenjem zavrnila vse namere sedanjega izvršilnega odbora, ki ni postal to, kar je, po volji članstva. Zahtevali ©o soglasno, da se skliče za nedeljo, 7. aprila izredno skupščino, oziroma izredni občni zbor. Drevi ob 8 bomo po daljšem presledku zopet imeli v svoji sredi našega veleluri ta in humorista g. prof. Janka Mlakarja. Peljal nas bo s pomočjo ekioptičnlh slik ne razne gorske vrhove, kjer ima svoje domovanje »Bela smrt«. Zato pa drevi ves jeseniški športni evet — in tega ni malo — v Krekov dom na izredno zanimivo ter obenem zabavno predavanje. KAVA HAG Mjamčerur rieskcriljm, DRAMA — Začetek ob 20 Sreda, J. aiirila: ttunbur,/. Preroijera. Irvon. Cotrlak, 4. aprila: W'a«i6a. Uveu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 3 aprila: Hotfmannove pripovedke. Red 0. Četrtek, i. aprila. Koncert tria Hrandlove. B«d B. Petek, 5. apiila: Akademija V. To veseloigro priredi immladok R.!ja Glasbene Matice v Ve (rovi nlioi. Trio tvorijo: gospa Farni,ka TVraudlova (vin kn«), giliina Valy Gara (v.kklonvolo) in gt!6ua Maj-ija Un*y (k-larar). Vwe tri dame bo prvovrstne uiuetuice, ki no »i pridobite najlepSi umetniški sloves pii nw in v tujimi. Sedeii po Din 10, atojiiV« po Dim 9 v tnj-igami Glasbene Matrice 1 Klub esperantiitov p Ljubljani vaM eaperantlote n« Hostune-k, ki bo drevi ob '£! v klubovem lokalu Poslušati bomo Pra«o. ki bo ostajala v radiu .Prodano nevasto« v ospeo-ftiitskem Jeziku. Prenos Im, trajni do 1. 1 Kino Kodeljevo. Prcvi ob Ji •Tn.rv&n, gospodar pra«»«la< in uokivj kratkiib filmov. Oeue iiiižame. 1 Notno službo imajo lekarne: mr. Bakardflč, Sv. Jakoba trg 9: air. Kamor, Mlklošičova e«»tn JO, in mr Garlutf, Mosta. Drugi kroti Kranj, FeriJok-i, Mani Podmladka R. K. n* drž. realai eiiunaziji v Kranju vpri'««re v četrtek 4 in II. aprila na odru Narodne Mtalnie« v proslavo Nuii^eve 60 letnic« njegovo S (lejanuko »alo: Navaden človek, i Ciistii dobiček Je namenjen za pod)H>ro dijakom, ki bodo poklonili 35 aprila maaom blagoiiokojnog« vi tenkega kralja Aleksandra I. ZedfarlteU*. Naše dijaštvo Akadcmiki-kongrenanittll Drevi imamo »e«tan«k. Clam kougregaoije Marijkiugn oznanjenja ob Ji).16 v samostanski kapeli«! oo. frančiškanov. OlanJ kon griva odje pri oo. Jezuitih pa ob JO. — PrefekU. Seja Akademske akcije za izpopolnitev univerze bo dano« ob 17 SO na Tehniki. Na občnem zboru Akademske zveze dne 26. marca j« bil z volj en naslednji odbor: predeodntk cand. iur. PoStuvan Matej, pod prevodnik Htud theol. Zabkar Jože, tajnik stud phil. Beliči« Vinio., blagajnik stud pb.il. Petanftič Franc, knjižničar stud. iur. tierden Pavel, gn 8|>odar stnd. iur. Benkopoc Anton; revizorji: ean.1 thool Zaletel Vinko, eand. tur. Vrhovec Lojze, oand. tur. Vetrove« Venceslnv; raonodiSče: camd. iur. Jenko Frone oand. phil Verblc Pavel, stud. teohn. Dolenc Karel Na rednem obtnem zboru JAKI) Danice v Zagrebu je bil 31. marea izvoljen sledeči odbor: predsednik cvand agr. Suhadolc Jože, podpredsednik cand. agT. Rozman Janez, tajnik stud. agr. KoSir Jamiko, blagajnik stud a«r. Bepanšek Vdktor, gospodar ln knjižničar cnnd med. B oz Jak Tone; revizorja: cand. phil Sunčič Vik. tor, cand. vet. Sekolec Karei. Radio Programi Radio Lfublfanat Sreda, s.aprila: 13.00 fe srbskih losov ta gmjirv CploSJe) 12.150 Poročila 13.0(1 Cas 13.14 Dvoržakove sklad!«' na ploščah 18.00 PloSče po željah 18.30 Pogovor s poslu šalci (prof PrezetJ) 19.00 Predavanje 19.20 Cas. Jedilni test, program za četrtek 19.90 Me«orni kulturni pregled (Iz Belgrada) 3(1 00 Prenos kouoerta BrandJ-tria iz Huba dovo dvorane 21 30 Akademski pevski kvdirtet 22.00 ("'-»> poročili a 22.15 Radijski orkester. Drugi programi i SREDA, 3. aprila. Belgrad: 20.00 Ljubljana 11.0« Orkestralna glasba 21.30 Narodne pesmi 22.20 Plesn« glr.sha — Zagreb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 17.10 Sklad be Seppa Hosoggcrja 19.35 VojaSka godba JO 35 Iz sta rogn Dunaja 21.45 Sodobna turška glasba 23 JO Jazz — Budimpešta: 19.10 Petje 'jO. 10 Simfonični koncert 22.3T, Salonska glasba — Milan-Trst: 17-10 Prenoe koncerta f konsurvatorija 21.00 Simfonični koncert, nato plesna glasba — Rim-Bari: 17.05 Zabavna glasi« 21.00 Prenos opere — Praga: 19.25 Valčkova ara 21.00 Simfonični koncert 22.15 »Prodana nevesta, v «wperantn — Brno: 19 25 Uspavanke 20.00 PloSče — Varšava: 30 00 Iz opor 21.00 Chopinova glasba 21.40 Poljske pesmi 22.15 Lahka glasba - Berlin: 19 20 TJoSče 21.00 Brahmsove skln.ll«' — Kdnlgsberg: 19.00 Ljudska glasba 20.45 Oporni orkester - Hamburg: 19.00 Godba na pihala 20.45 Nevesta v štirih stoletjih — Vratislava: 19.00 Godba na pihala 21.00 God ha ua pihala — Lipsko: 19 00 Straussove »klad be na ploščah — Frankfurt: 19.00 Orkestralna glasba 20 45 Pestra ura - Stuttgart: 18.30 Pl<*ma glasba 20.45 /.ileherjev trio 21.3(1 Vesola dela — Monakovo: 90.45 B-ralimsove sMadbo 21.10 Radijski kabaret — Ziirich. 19.15 DeUiSki zbor poje 21.00 CoSka iin ruska glasha Strussburg: 18.45 Radijski orkester 20.30 Orkestralni koncert. Fitalelija V zadnjem lam so so — tako poroča «TMlat«lista> r svoji zadnji številki (4) - .pojaviti odtiskd znamk slovenske lalnje, in sicer vrednot za S, 5, 25 tn 40 v ter 10 K na tankem oigarotnem papirju. Tozadevne p<>-i7.vodbo »o dognalo, da jc obstojala od teh vinarskih vrednot po ena pola z 200 kosi, od 10 kronske vrednot«' pa tudi ena pol« g 100 kosi. Od tiski so bili narejeni svoj ča« ti« Dunaju n« tavdrnith PloSčah. p« nun al" filatelist ione vrednosti. Kupljen Je bil lani v Novem Sadu ob priliki filatelisti črne rnastavc četverec novinarskih znamk po 6 v, prav tako n« tamkom eign.rot,-nem papirju; lnvor teh znamk doslej le ni pojasnjen. Pojaviti so se todd od tisk i znamke za I Din (Oplenac.1 6rn« im modre harve n« bolj tankem papirju. Izgleda, d« gre za odtlske po ki.HeJn, ki se Je uporabljal v ka kem naSom fll«tallsMčnem časopisa ln z« neumestno Salo, ki se eventuelno utegne izrabljati ln spraviti no poučene« a filatelista, o« tak od hišk kupi kot poizkusu! tisk zn drag denar, v gmotno Škodo. Spominske znamke J« rzdaln PSR dne 3. marca ol priliki 84. rojstnega dn« predsednika Mssarrkn v »le dečih vrednotah: 50 h (zelena). 1K (vinskordeča). i K (modra). I K (rjav«). Homerjeva Ilijada doma — v Indiji Boj za mesto Lanko Pred 300.000 gledalci so si' vršile velike konjske dirke na Angleškem v Liverpoolu. - Jezdeci sc morali preskočiti to-le veliko oviro, kjer jih je mnogo padlo Noj v modni politiki Vsakdo, ki je t šolah doslej bil deležen klasične vzgoje Ln izobrazbe, pozna Homerjevo Ilijado, čudovito gršlko pesnitev o desetletnih bojih za malo-azijsko mesto Trojo, zaradi lepe Helene. Čeprav je znanstvenik Wolf dokazoval, da pesnik Hotmer sploh nikdar ni živel, ampak sta pesnitvi »Ilijada« in »Odiseja« najlepši biser grSkega narodnega pesništva, se je vendar sedaj našel indijski učenjaik profesor dr. Dara, ki trdi, da je bil Homer navaden plagijator, ki je zgodbo »llijade« ukradel Indijcem. Profesor dr. Dara že vse svoje življenje proučuje indijsko slovstvo iz najstarejših doib, da bi dognal, odkod so grški misleci z Aristotelom in Platonom vred črpali svoje misli. Sprva je profesor Dara preiskoval le filozofijo, potem pa se je lotil še pesništva. Tako je našel indijski epon, ki je bil za čuda podoben grški llijadi Pesnitev je v starodavnem jeziku san-ak rit Učeni sanskritolog Dara je torej dognal, da je ta indijski epos vsaj 3—4 sto let starejši ko grška "Ilijada. Podobnost med eno in drugo pesnitvijo pa je talko veliika, da prof. Dara prihaja do zaključka, da je Homer Ilijado prepisal iz sanskrita. bidijski epos, ki ga je našel prof. Dara, v dovršenih sanskritskilt verzih pripoveduje o oblegainjiu in padcu mesta Lanka, katero je stalo ndkoč na otoku Cejlonu. Kralj, ki je vladal v Lanki, je bil sicer velik bojevnik, a še večji babjek. Boginja ljubezni, katero je kralj Ra- Poljsko ljudstvo ima celo vrsto zanimivih postnih navad, katere potekajo iz starih časov ter dokarujejo smisel poljskega naroda za humor. Nekaj taikih navadi Določene postne dni se omožene ženske po vaseh in trgih zibero ter si prirede »slav-nost«, h kateri nima dostopa noben zakonski mož. Oblečene v pisane noše z godbo na čelu hodijo po cestah. Druga navada je ta-le: Mlade žene, ki so me. tisti predpust omožale, zlezejo na vozove, sani in druga vozila ter se vozijo po cestah. V vozila so vprežene starejše ženske, katere dobe potem od mlajših to vožnjo plačano s sladkarijami in pecivom. Mladina se zabava na ta način, da na podboje veznih vrat takih hiš, kamor hodi v vas vana — tako mu je bilo ime — posebno častil, mu je obljubila za ženo najlepšo žensko Indije. To pa ni bilo lahko; zakaj najlepša ženska v Indiji je bila Sita, katera pa je bila že poročila mogočnega in bojevitega kralja Rama. Mogočni kralj Rama je poveljeval 40.000 srditih vojščakov. Boginja pa pomaga lahkoživemu Ravani, da odvede lepo Sito. Nastala je strašna vojska. Bojeviti kralj Rama obleže mesto Lanko in jo oblega leto dni. V krvave in junaške boje pred Lanko posegajo tudi bogovi, dokler Rama z zvijačo ne vzame mesta in uniči Ravanovega kraljestva. V tej pesnitvi je vsakomur, kdor pozna Ilijado, na prvi pogled jasno, da je skoro za las |xxlobna llijadi. Mogočni kralj Rama je grški kralj Menclaj, lahkoživi Rama je zapeljivi Pariš, odpeljana Sita je lepa Helena in mesto Lanka je Troja. Celo junaki, ki se skladajo s Homerjevim Ahilom, Hektorjem, Patroklom itd., so v tej indijski pesnitvi. In končno: Mesto Lanko zavzema kralj Rama z zvijačo — s pomočjo lesenega konja, prav kakor so Grki zavzeli Trojo s pomočjo tistega lesenega konja, kateremu sedaj pravimo »Trojanski konj«. Pri vsej stvari je pa vendar le treba upoštevati, da je učeni Schliemann našel razvaline mesta Troje in so njegova izkopavanja potrdila marsikaj, kar pripoveduje Ilijada. Podobnost oboli pesnitev morda še ne pomeni plagijata, ampak morda le podobnost dveh kultur. dosti ljudi, obesijo čebriče s pepelom. Na tak čebrič je privezana vrv. Kakor hitro kdo stopi v hišo ali iz nje, pobalini potegnejo vr\ in pepel se vsuje na gosta. Otročad se zab.i. tudi tako, da starejšim mimoidočim skrivaj vtika v žepe kurje kremplje, jajčne lupine, zavojčke s pepelom itd. To vse so že bolj velikonočne nava '<• Prav izrazito postna navada je pa ta-le, ki jc podobna srednjeveškemu misteriju in se imenuje »bridko kesanje«. Vsi vaščani se zbero in začno prepevati verske žalostinke o človekovem grehu, o kesu, o Jezusovem trpljenju in žalosti Matere Božje. Prvič so ta dan »bridkega kesanja« praznovali 1. 1707. Poslej se je ta navada tako udomačila in razširila, da je že povsod doma. Da ima tudi moda svojo politiko, o tem ni treba zgubljati besedi. Pred kakimi 20. leti se je zdelo, da je vloga ptiča noja v modni politiki za vedno doigra.na ter da se za njegova peresa nihče več ne bo zmenil. V Južni Afriki .*> do tistihmal redili na farmah velike čirede nojev, kateri so razvajenim mestnim damam po Evropi in Ameriki dobavljali svoja peresa za ženske klobuke. Pred 20. leti torej, ko je nojevo pero prišlo iiz mode, pa so te farme opustili in noje izpustili, nekatere so pa poklali za meso. Nojevo meso so potem predelali v konzerve in pravijo, da je bilo prav dobro. Sedaj je ptič noj imel mir pred ljudmi. Mirno je živel po pustinjah in se veselil svojega življenja. Toda ne hvali dneva pred večerom, posebno če gre za modo! Kajti kraljica Moda ima svoje muhe. Sicer si ta domišljava gospa izmišljuje sproti vedno nove neumnosti, vendar pa končno zopet pride na staro, kar je že pozabljeno. Moda si je torej izmislila, da bi hilo prav primerno, ko bi ženski vratovi v taikozvani večerni toaleti bili pokriti s peresi. In najlepše pero, ker je najmehkejše, je vendarle še nojevo. Zato so zopet začeli rediti noje, da bi se evropske dame kitile z njihovimi peresi, če se ne morejo že s svojo lepoto. Nova huda usoda je torej zadela nojevo rodovino. Pravzaprav pa je treba povedati, da ta usoda bolj tepe nojevega samca-petelina, kakor pa samico, katera ima prav skromno rjavkasto perje, medtem ko ima samec lepa dolga črna in bela peresa. Pač pa ima nojevka drugega dela dovolj. Vsak drugi dan mora namreč znesti po eno jajce ter na teh jajcih nato sedem tedhov sedeti, da se izvale mladi noji, ako ni tako srečna, da bi stanovala v kaki farmi, kjer imajo za valjenje posebne stroje. Dokler nojeva dvojica živi v svobodi, ji zvesto pomaga samec, kateri skrbi za hrano in večkrat hodi tudi posedat na jajca, da se more ona sprehoditi. Torej tudi noj vali jajca, pazi na piščančke, jih greje, jih varje pred slabim vremenom, brani pred sovražniki in jih vodi na sprehod. Ko bi om ne bil tako skrben za mladiče, bi mnogo več nojevih piščančkov poginilo. Noji so namreč zelo občutljivi. Tega pa dame, katere hrepene po nojevih peresih, seveda ne vedo. Reja nojev je zaradi teh lastnosti velikega Peš iz Indije v Meko Iz Bezvade v Indiji poročajo, da je 28. decembra 1932 odšel iz Indije peš romat v Meko pobožen mo-hamedanec Haurat Sultan-ul-Mojaheddin. Pot njegovega romanja natačno nadzorujejo. Zaobljubil se je, da bo vso pot prehodil peš in da bo vsakih 5 korakov postal in zmolil molitvico. Doslej je na ta način prehodil že 500 milj. Ce bo tako nadaljeval, kakor je pričel, bo prišel na cilj svojega romanja v 15 letih. S seboj nosi le kuhinjski lonec in molitveno preprogo. ptiča in posebej še zaradi njegove skromnosti v preživljanju v Juž. Afriki kmalu zelo vzcvetela. L. 1865, ko so začeli noje na farmah gojiti, so v vsej Kaplandiji v Južni Afriki našteli le 80 udomačenih nojev. L. 1875 jih je bilo že 21.000 udomačenih, 1. 1885 že 150.000. Če pomislimo, da je farmeir od vsakega odraslega samca dobil letno kakih 160 zl. kron, si lahko mislimo, kako lepe dohodke so imeli južno -afriški kmetje od svojih udomačenih nojev. Ti dohodki pa so izginili s tistim trenutkom, ko je moda ženskam prepovedala nositi nojeva peresa na svojih klobukih. Krepak zdrav samec je dobavljal lepa peresa lahko tudi 15 let. Ko so nxu potrgali dorasla lepa peresa iz repa in iz kril, je revež moral celih osem mesecev čakati, da so mu zrasla dovolj velika peresa za prodaj. Čeprav to sikubljenje ni bilo ravno smrtnonevarno, je pa vendarle ubogega noja bolelo. Sicer pa je uboga žival gotovo bila žalostna, ko so ji vzeli najlepši okras. Saj je menda tudi noj rad lep. Tako je pa moral pol nag tekati okrog. In pomislite, da to ni bilo prijetno, ko vemo, da noj nima prav nič lepega trupla. Celo njegova koža je hrapava in trda. Vziroka dovolj, če to skubljenje noju ni po volji. Sreča je le to, da ee ubogi noj niti zaveda ne, kako važnost mu prisoja kraljica Moda. Če bi se tega zavedal, bi se prav gotovo rogal in norčeval iz ubogih ženskih bitij, ki ne morejo prestati brez njegovih peres. Neuiiri Zamorcev v New Yorku. Aretacija voditeljev demonstrantov Velik požar r Ameriki. Pri prelaganju salpetra iz parnika na železniške vagone v Savani je nastal požar, uničil parnik, skladišče in več vlakov Postne navade med Poljaki Roman za mlade in stare 39 EMIL IN DETEKTIVI Spisal K Mstner, poslovenil M. Kunčič. Avtomobil se je obrnil in še enkrat premeril dolgo pot mimo reke Spreve, skozi prav ozke ulice s sivimi hišamL Deček bi si bil okolico rad natančneje ogledal. A bilo je vse kakor začarano. Kovčeg je venomer padaL In če se je za kratko mnuto dvignil, se je veter zagnal v beli svileni papir, v katerega so bile rože zavite, da je zašumel in se začel trgati. Emil je moral paziti, da mu šopek kratkomalo ni sfrčal iz rok. Šofer je zdajci zavrL Avtomobil se je ustavil. Bila sta v Sumanovi ulici pred hišo št. 15. >No, pa sva prišla,« je dejal Emil in stopil iz avtomobila. >AIi vam moram še kaj plačati?« >Ne. Nasprotno: jaz ti moram dati trideset pfe-nigov nazaj.« >Kaj še!« je zaklical Emil. >Za te pare si kupite viržinke!« >Hvala, dečko moj,« se je zahvalil šofer in krenil dalje. Emil se je povzpel v tretje nadstropje in pozvonil pri Hajmboldovih. Za vrati je nastal velik trušč. Potem so se vrata odprla. Stara mama je stopila na prag, zgrabila Emila za rame, ga poljubila na levo lice, hkratu pa ga plosknila po desnem licu, zvlekla ga je sa lase v stanovanje iD zaklicala: >0 ti malopridnež, o ti malopridnež!« >Lepe reči slišimo o tebi,« je prijazno dejala teta Marta in mu podala roko. Ponica Klobuček mu je pa podala komolec. Imela je na sebi materin predpasnik. Zagostolela je: »Pozor na vlak! Imam mokre roke. Umivam namreč posodo. Me uboge ženske!« Odšli so vsi skupaj v sobo. Emil je moral sesti na blazinjak. Stara mama in teta Marta sta ga motrili, kakor da je dragocena Ticijanova slika. »Ali imaš pinke-ponke?« je vprašala Ponica Klobuček. »Seveda!« je odgovoril Emil in privlekel iz žepa bankovec. Bankovec za sto mark je izročil stari mami in dejal: »Tako, tu imaš denar. In mama te lepo pozdravlja. In rekla je, da ne smeš biti huda, ker ti zadnje mesece ni ničesar poslala. Ktipčija je bila zanič. Zato ti pa topot pošilja več kot navadna« »Lepo se ti zahvaljujem, moj dobri otrok,« je odgovorila starka, mu dala dvajset mark nazaj in dejala: »To je tvoje! Ker si tako spreten detektiv.« »Ne, tega pa ne vzamem. Saj imam v žepu še dvajset mark od mame.« »Emil, staro mamo je troba ubogati! Pri priči mi ga vzemi!« »Nak, ne vzamem in ne vzamem.« »Otrok božji!« je vzkliknila Ponica Klobuček. Meni ne bi bilo treba tega dvakrat reči!« »Nak, to res ne gre in ne gre,« se je branil Emil. »Vzemi ga, ali pa dobim od jeze revmatizem.« I je zagrozila stara mama. »Hitro vtakni denar v žep!« je dejala teta Marta in mu potlačila bankovec v žep. »Če je pa tako, potem mi seveda drugega ne kaže,« je zatarnal Emil. »Bog ti povrni, stara mama.« »Jaz se ti moram zahvaliti, jaz se ti moram zahvaliti,« je odvrnila in pobožala Emila po glavi. Emil ji je nato izročil šopek. Ponica Klobuček je prinesla vazo. Ko so pa rože odvili, niso vedeli, ali naj se smejijo ali jokajo. »Prava posušena zelenjava,« je dejala Ponica. »Od včeraj opoldne niso videle vode,« je žalostno povedal Emil. »Nič drugega torej ni. Ko sva jih včeraj z mamo kupila, so bile še čisto sveže.« »Rada verjamem, rada verjamem,« je dobrodušno dejala stara mama in položila šopek v vazo. »Nemara pa spet oživijo,« ga je tolažila teta Marta. »Tako. Zdaj pa pojdimo kosit. Stric pride šele zvečer. Ponica, pogrni mizo!« »Takoj,« je dejala deklica. »Emil, ugani, kaj bomo jedli!« »Ne vem.« »Kaj najraje ješ?« »Makarone z gnatjo.« »No, torej. Potem veš, kaj bomo jedli!« Prav za prav je Emil že prejšnji dan jedel makarone z gnatjo. Toda prvič se človek svoje najljubše jedi ne naveliča tako hitro, čeprav jo ima na mizi vsak dan. Drugič pa se je Emilu zdelo, da je od trenutka, ko je bil doma pri mami, minilo najmanj teden dni. In se je lotil makaronov s takšno vnemo, kakor da ima pod vilicami gospoda Zabjeka-Milerja-Kislinga. AMERIŠKA »Koliko?« je vprašal star jetnik novinca na jutranjem sprehodu. »Pet let.« »Zakaj?« »Oropal sem Narodno banko. In ti?« »Deset let. — Jaz sem pa to banko ustanovil.« VEGETARIJANEC IN MESOJEDEC »Kakor krvoločna zver se mi zdite, ko tako poželjivo grizete meso.« »Vi pa meni kakor vol, ker žvečite samo zelenje.« MAŠČEVANJE JE SLADKO »Te tablete umorijo vse bacile prehlada, gospod.« »To ne zadostuje. Jaz bi rad takšne tablete, da bi bacili poginili počasi in med strahovitimi mukami 1« PRI VOJAKIH »Kaj ste po poklicu v etvilu?« »Igralec, gospod narednik.« »No, potem pa le glejte, da boste igrali pri nas vlogo dobrega vojaka!« DOBER ZDRAVNIK »Naš zdravnik je pa res dober človek. Od nobenega bolnika ne zahteva honorarja.« »Od česa pa potem živi?« »Od tega, kar mu morajo i plačati zakoniti dediči njegovih ' pacijentov.« PlICB novi, lahki model, kromiran z novo zavoro na prednjo os, na ugodna mesečna odplačila UlJ^LIANA, TafC^" Cenik se pošlje na zahtevo brezplačno! Podrainice: Hrani, No?o meslo, r Celie: Miklošičeva 2 ION. VOK Gospodarstvo Gasilstvo in zavarovalstvo —Spctt—= Jugoslavija in olimpijske igre 1936 Dobro leto imamo še tlo olimpijskih iger, ki bodo otl 1. do 16. avgusta v Berlinu, dočim imamo do IV. zimske olimpijade, ki bo od 6. tlo 10. februarja v Garmisch-Parienkirchenu, samo še deset mesecev. Zato se vsi narodi z mrzlično naglico pripravljajo na velike borbe, ki bodo prihodnje leto na nemških tleh. Olimpijski zmagovalec postati je najvišja čast, ki io more doseči športnik, in še večja čast za državo, ki ima take sinove; pred vsem svetom namreč pokažejo svoje telesne vrline in zdravje naroda, ki ga zastopajo. V Berlinu bo ta čast še tem večja, kajti 50 narodov bo poslalo svoje najboljše sinove, ki se bodo merili v plemeniti borbi za barve svoje domovine. Kako svečan je oni trenotek. ko potegnejo na visoki jambor zastavo zmagovalčeve države in ko zaigra godba himno njegove domovine! Ves stadion stoje posluša himno in izkazuje čast visoko plapolajoči zastavi. Tu ni sovraštva, tu ni razlike med narodi. Kdor je boljši, ta zmaga in temu se izkazuje čast po vseh olimpijskih pravilih. Olimpijska ideja je ona. ki približuje in druži narode in olimpijska ideja je ona, ki je močnejša kakor diplomatska sila. Tej misli hočejo Nemci na prihodnjih igrah dati še prav poseben poudarek z olimpijskim zvonom, ki bo prvikrat zazvonil ob otvoritvi. »leli rufe die Jugend der Welt« (Kličem mladino sveta) je napisano na tem zvonu, ki naj privabi vse narode sveta na borbo — ne z mečem — temveč na plemenito borbo na zelenem polju, kjer naj mladina sveta pokaže svoje moralne in telesne vrline. Kako se pa pripravlja naš šport za velike olimpijske tekme v uarmisch-ParlenKirchenu in v Berlinu? Ali je vseeno, če tam dobro ali slabo odreže-mo? Ne, nikakor ne! Dovolj je tega gledanja in učenja! Doslej smo namreč hodili v glavnem zato na olimpijske igre, da si naš šport pridobi izkušenj in da se tam učimo od velikih športnih narodov. Sedaj pa moramo prenehati s to prakso iu moramo že tudi sami poseči resneje v borbo. Štiri olimpijade imamo že za seboj po vojni, na treh smo sami aktivno sodelovali, toda spori nima doslej beležili še nobenih uspehov. 16 let je imel namreč naš šport časa, da se razvije in razmahne in v tej dobi bi se morali že pokazati uspehi, s katerimi bi lahko stopili pred mednarodni forum, kakršen je olimpijski. Morajo se pokazati in se bodo tudi pokazali, če bodo vse športne zveze in merodajni činitelji pokazali dovolj razumevanja za našo udeležbo na prihodnjih olimpijskih igrah. Sicer smo že veliko zamudili, vendar se da s primernimi ukrepi in dobro voljo še precej popraviti. Samo takoj je treba pričeti. Vse zveze, ki nameravajo poslati svoje tekmovalce na olimpijado, morajo takoj podvzeti vse potrebne korake, da bodo prizadeti športniki začeli sistematično in pod nadzorstvom trenirati. Ako so na razpolago kaka denarna sredstva, bi bilo najti kake dobre trenerje. Najnujnejša pa je priprava naših zimskih sport-nikov-smučanev. Se to pomlad bi bilo porabiti za razne tečaje v višje ležečih krajih. Vse one, ki pridejo v poštev — in to se da na podlagi letošnjih rezultatov prav dobro ugotoviti — bi bilo povabiti na enomesečni trening, ki bi moral biti zelo oster, nalo bi jih bilo v teku poletja držati v ostri kondiciji potom tekov, gimnastičnih in drugih vaj, in ko zapade prvi sneg, pa bi morali vsi kandidalje absolvirati oster šesttedenski trening pod vodstvom trenerjev-specialistov. Skakalci bi morali dosti skakali tudi iia veliki planiški skakalnici, tekmovalci za alpsko kombinacijo bi morali mnogo vozili na najrazličnejših terenih. Vsaj en leden pred tekmami pa bi morali biti vsi tekmovalci v Garmisch-Partenkirchenu, kar je važno zlasti za skakalce, da preizkusijo obe pijski skakalnici, iu še prav posebej za tckniovuicc v alpski kombinaciji, da bodo progo za smuk vsak dan jxi |>arkrat prevozili, kar je tembolj mogoče, ker so za lraiisjx>rt navzgor na razpolago razna prometna sredstva. Druga panoga, ki bo tudi zastopana od naše strani, je lahka atletika. Tu bi se dalo še zelo mnogo napraviti. Pred seboj imamo celo letošnjo sezono in tudi priliodnje leto imamo skoraj celo na razpolago za trening, beveda ne smemo upati na uspehe, ker bo konkurenca tako ostra, da se bodo bile najsrditejše — morda sploš največje — borbe, kar jih pozna zgodovina modernih olitnpijad, vendar, Se se hočemo udeležiti olimpijade — in po mojem mnenju je udeležba nujno potrebna — jx>lem moramo takoj začeti s potrebnimi pripravami. Predvsem pridejo v poštev atleli z lanske balkanske olimpijade in če se slučajno pojavi še kaka nova zvezda, se Še pritegne zraven, b 14 dnevnim skupnim treningom pred olimpijado — kakor smo to napravili za balkanske igre — se ne smemo zadovoljiti, ker potem je bolje, da ostanemo doma. S svojim plavalnim sjx>r!om se moramo tudi podati v Berlin. Tu bo konkurenca vsaj taka kakor v lahki atletiki, toda nič za to. Bomo pa dosegli še boljše uspehe, kakor bi jih ob slabih nasprotnikih. Na dober uspeh smemo računati edino v water-polu, če se letošnja in prihodnja sezona uporabita samo za priprave za Berlin. Zato tudi v plavalnem sporiu takoj in energično na delo! In tako je treba začeti v vseh drugih športih, v katerih se nameravamo udeležiti olimpijskih iger v Berlinu. Je sicer res že precej pozno, vendar — kakor sem že omenil — še ni vse zamujeno. Vse zveze, ki imajo dobre športnike in ki se nameravajo udeležiti prihodnjih olimpijskih iger, morajo takoj o stvari informirati vse merodajne činitelje, katerim je pojasniti veliko fiotrebo naše udeležbe na olimpijadi ter jim obenem postreči s statistiko, koliko so že dale in bodo še dale druge države za pripravo svojih športnikov za olimpijske igre. Treba .je izvesti široko akcijo za letošnji in drugoletni olimpijski dan, kj bosta prinesla še lepe novce v prid olimpijskega ionda Cim več bomo sami zbrali, tem sigur-nejša je naša udeležba. Neglede na to, koliko imamo danes denarja že zbranega in zasiguranega v ta namen, je treba začeti na celi črti z največjimi pripravami. Kajti nikakor ne smemo čakati na denar, ki ga morda šele zadnji hip dobimo. Udeležbo gotovega dela športnikov še vedno lahko zadnji trenotek odpovemo, (oda priprave pa morajo trajati vsaj eno leto prej. Na složno delo vsi športniki v državi, da bo naša udeležba na prihodnji zimski in letni olimpijadi čim večja in naši uspehi čim lepši. To zahteva od nas ugled našega športa, ki mora tudi v naši državi vendar enkrat priti na ono višino, katere — priznaj mo iskreno — po naši lastni krivdi do danes še ni dosegel. 1. K-er. Ljglito kolo v nedeljo Prihodnjo nedeljo bo prvič sf>ored kompliten. Igralo se bo fiet tekem, in sicer: v Zagrebu: Hašk : BSK, v Belgradu: Jugoslavija : Oradjanski, v Ljubljani: Primorje : BASK, v Splitu: Hajduk : Slavija O., v Sarajevu: Slavija S.: Concordia. Po dosedanjih uspehih so favoriti v Zagrebu BSK, v Belgradu Jugoslavija, v Splitu Hajduk, v Sarajevu domača Slavija, a v Ljubljani ? Po papirnati formi bi rekli, da BASK. Sicer bomo pa videli. Inozemski strokovnjaki o skakalnici v Plnnici Ing- Straumann, znani švicarski strokovnjak za gradnjo skakalnic in član dvočlanske komisije skakalnic pri FIS-i je pisal naši zvezi o skakalni tekmi v Planici med drugim: »Sporočam Vam, da sem tudi jaz brzojavno zahteval od presednika FIS-e odobrenje Vaše skakalnice, ki sem jo našel povsem v skladu s predpisi FIS-e. Potrebno bi bilo samo to, da se zaznamuje kritična točka z rdečo tablo Kar se rezultatov, doseženih na tej tekmi tiče, Vam moram samo čestitati, ako tudi me niso presenetili, ker potrjujejo mojo teorijo glede dolgih skokov. Tembolj me veseli, ker se moram toliko boriti za priznanje velikih skakalnic, čeprav sem prepričan, da so velike skakalnice manj opasne od srednjih. Planica je ponovni dokaz temu. Jaz sem časopisju naslovil na FIS-o javni protest radi velikih skakalnic. Vendar bo treba na prihodnjem kongresu razčistiti vprašanje velikih skokov.« AKADEMSKO PRVENSTVO V ST,AM)MTT IN SMUKU ZA LETO 19» V soboto im uodeUo, »0. in »1. marca, no Je vr*iU prvenstvo univerz v slalomu in (uniikn na Krvavcu, kii ! ga je organizirala Jugoslovanska ojkadomska smučarska oncaiiivncija. Zanimanje za tekme Je bijo precejšnje, saj se je i>oleg Dečmana, Milftlča, Heiima, Pahneta pri javijo še mnogo drugih tekmovalcev, članov JASO. ASK iti ASO 'n. Zagreba. Tekmovanje samo je oviral zelo močan vihar, ki bi kmalu onemogočil prireditev. Slalom se Jc izvedel v soboto šele proti veieru. Dolžinu proge je zj lasni a 600 m z višinsko razliko 100 m. Tokrao valoi so moraJi obvladati like na popolnoma zledeneli progi ter pasimti 25 vrat«. Takoj v prvem teiku se Je opazilo, da bo favorit Heim. A tudi MnSič, Dečman in Palme ni«o mnogo Zaostajali za njegovo liitrowLjo in eleganco v izvajanju likov. Drugi tok J« zelo oviral veter, kar se je poTmalo nn doseženih čnsih. Mu#ič jo poslabšal svoj prvi čas za 10 sekund tur je radi vetra ua progi naravnost zastajal. l'o doseženih easih so se plasirali: 1. Heim Hubert 2,1«; 2 Palme Franc 2,22,06; IS. MuSič Idil ban 2,24: 4. Dočman Tone 2,27, nato Miku. i lottč, Dolenc (ASK), Krajnc, Marinko. Oronroa in Po-: gač.irik (ASK). V nedeljo »e jc ob nailei>Seni vremenu vrftil mak ! ob IS. Proga, dolga 2 km. i« imela !t5fl m vjrtftiske rav. like. Tokmovalcl so pasiva1!! sedem kontrolnih vratc * povprečno hitrostjo 50—0) km, kar je za prec«J naporno progo le.p reaiiltat. Predrajačll je zoi>at Heim Hnhert. Vejiko smolo Je imel MuSiv, kii je pol proge prevozil t najboljšem času, a Je izgubil palico ler zaostal. Velik napredek je pokazal Dolenc Karel, član ASK, ter so je med neveriMoiraniml plasiral nr. prvo mesto. Večini tekmovalcev pa se pozna pomanjkanje tremijign v teh disciplinah. Prvo ro«sto je zasedel zopet Heim Hnbart 2,22; 2. Dečman Tone 2,20; S. Muglč T. j uhan 2,57; 4 PaJ me Fra-no ,1.31, nato Omerza, Miknlctiič, Krntine. Dolenc. Marinko, Močnik, Reicher. Po rezultatih slaloma in smnka so se planirali zn alpsko kombinacijo: lleim, D{*"mmi (oba JASO), Mušič (ASO), Palme, Mikulet.ič (JASO). Misl neveri Tiči ranim i pa: Dolenc Karel (ASK), Oinonj Igor mi Marinko Janez (JASO). Človekoljubno delo našega gasilstva je vsega priznanja in vse hvale vredno. Gasilstvo priskoči svojemu bližnjemu brezplačno na pomoč v različnih elementarnih nezgodah ter mu zlasti pri požarih rešuje premoženje in ga tako obvaruje pred gospodarskim propadom, da ne pride s svojo družino občini in zasebni dobrodelnosti v breme. Gasilstvo rešuje tudi težke milijone narodnega premoženja, ki bi pri požarih izginili v dim in pepel, in s tem izvršuje zelo važno nalogo za našo državo, ki za svoj razvoj in napredek nujno potrebuje neokrnjen obstoj narodnega premoženja in težko občuti ludi najmanjšo zgubo. Z zakonom o organizaciji gasilstva z dne 26. julija 1933 se je delokrog gasilstva še razširil. Prav zaradi tega je naravno in upravičeno, tem približnem računu pri rižu 14.87 milij., pri kavi 11.62, pri kakavu 1.56 in čaju 3.8 milij. Din. skupno torej nad 31.92 milij. Din. Če računamo po zadnji uradni statistiki iz leta 1931., da je znašalo število prebivalstva v dravski banovini 8.2% vsega prebivalstva v državi, je lahko izračunati, da bo naša banovina dobila od teh trošarin približno 2.6 milij. Din .Ta vsota pa je veliko manjša, kot bi drugače to odgovarjalo konzumu naše banovine in tudi ne dosega vsote, katero je banovina izgubila. ★ Borza Dne 2. aprila 1935. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-ha, Prage in Pariza, [»pustila sta Trst in Newyork, dočim so narasli tečaji Amsterdama in Londona. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling oa ljubljanski borzi popustil na 8.72—8.82, v Zagrebu na 8.75—8.85, v Belgradu pa je notiral 8.6772—8.7772. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.10—80.60, v Belgradu 29.05—29.75, angleški funt je na zagrebški borzi narastel na 230.95—232.55, na belgrajskl borzi pa na 231.20—232.80. Španska pezeta je no-tirala v Zagrebu 5.34—5.44, v Belgradu pa 5.50 bi. Ljubljana. Amsterdam 2965.72— 2980.32, Berlin 1756.06— 1769.95, Bruselj 745.35—750.41, Curih 1421.01—1428.08. London 210.93—212.98, Newyork 4