29. štev. V Ljubljani, petek 31. januvarja 1919. H. leto. Velja v Ljubljani: •*io leto ,iQl leta *:eirt letu . *sir mesec , K 56-- n 28— f! 14-- . 5— Velja po pošti: celo leto naprej K 60* '**pol leta „ , 30- •-» Četrt leta , „15* lX* «n mesec „ 550 Na pismene naročbebrei pofiiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj poSljejo naročnino 80T po nakaznici. Oglasi se računajo po po> rabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust. tHT Uredništvo je na Starem trga štev. 19. Upravnistvo jc na Marijinem trgu štev. 8. — 1' = Telefon štev. 360. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja BO vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica alizuamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo* Preganjanje jugoslovanskih visoko-šolcev v Gradcu. V Ljubljano je iz Gradca prišel slovenski visokošolec in nam sporočil, da so v Gradcu predvčerajšnjim na univerzi, včeraj pa na tehniki in na trgovski akademiji jugoslovanskemu dijaštvu zabranili posečanje predavanj. Tekom včerajšnjega dne so jugoslovanski dijaki prejeli pozivni.ee, naj se zglase na policiji. Ko so prišli tje, je policija nekatere pridržala, „kot povračilo za Maribor". Mnogo jugoslovanskih dijakov je policija konfinirala in jim prepovedala, zapustiti stanovanje. Zglasila se je pri univerzitetnem rektorju posebna deputacija jugoslovanskega dijaštva, da dobi pojasnilo, zakaj se je zabranilo posečanje predavanj. Rektor je med drugim izjavil, da nima ničesar proti Srbom in Hrvatom, pač pa je zoper Slovence. Zilskadolina-Trst. •? Nemci sami »narod mislecev" se radi imenujejo zato ni čudno, da so v svoji globokoumnosti izsledili neprecenljivi pomen naše Zilske doline za nemško-avstrijsko republiko. V svojih listih zahtevajo priklopitev izključno slovenskega dela naše doline k njihovi državi. Je li to v skladu z Wilsonovimi načeli, jih sploh ne briga. Njih vrhovno načelo je nemški interes £ temu se bo moral ukloniti sam \\ irson. Ako t>i Nemci dosegli priklopitev slovenske Zile k Nemški-Av-striji, bi šel nemški eksport in import samo preko italijanskega ozemlja v ,.italijanski Trst". Od pripadnosti naše doline zavisi celo njih stališče, ki bi ga morali zavzeti nemški delegati na mirovni konferenci v vprašanju Trsta. Znano je, da so pred nekaj tedni Nemci paktirali v tej zadevi z Italijani. Obrnili so se na italijanskega generala Luccata, da bi zasedel slovensko Zilsko dolino in bi tako vsaj začasno rešil Zilo pred jugoslovansko nevarnostjo. Obljubo v ali so, da se bodo zato zavzemali nemški delegati za priklopitev Trsta k Italiji. Skoraj gotovo so se Italijani že v naprej lepo zahvalili za njihovo pomoč na mirovni konferenci. Narod »mislecev" do danes še ni Prodrl do spoznanja svojega dejanskega položaja. Poučiti jih bo pač morala šele mirovna konferenca. Ker pa nekateri pametnejši Nemci uvidevajo, da bo slovenska Zilska dolina pripadala Jugoslaviji, pa svetujejo, naj bi se Nemci zavzemali za jugoslovanski Trst; kajti v nasprotnem slučaju bi moral iti nemški eksport in import preko Trsta skozi teritorij dveh tujih držav. Sicer se tudi mi že sedaj zahvaljujemo za nemško pomoč v vprašanju Trsta, ker imamo mi itak boljše zaščitnike, ki niso tako dvomljivi kot Nemci. En nesebičen prijatelj je vreden sto sebičnih. Prva rešitev bi bila Nemcem seveda najljubša, posebno ker bi pri vsem napravili sami lepo kupčijo z lepo in bogato Zilsko dolino in bi imeli v trgovsko prometnem ozira opraviti samo z enakovrednimi Italijani. Mi slovenski Ziljani najodločnejše zahtevamo, da se nas na mirovni konferenci ne bo smatralo za kupčijski objekt v prilog nemškim interesom. Domovina velikih Slovanov Zarnika, Maj a rja, Grafenauerja z izključno slovenskim prebivalstvom ne sme biti izročena nemškemu želodcu v prebavo. Mi se čutimo Jugoslovane in hočemo to tudi ostati. Žal je med našim poštenim ljudstvom vsled avstrijskega šolskega sistema in nemške vzgoje nekaj zaslepljenih neznačajnežev, ki imajo precej masla na glavi in se vsled tega bojijo jugoslovanskega solnca. Ti nemčurji terorizirajo sedaj nekaj popolnoma slovenskih zilskih občin. „V imenu“ občanov pošiljajo papirnate proteste proti jugoslovanskemu zasedanju v svet. Kako se reveži motijo, če pričakujejo od svojih protestov kaj vspeha. Pošteno ljudstvo nima z njimi popolnoma nič opraviti in hrepeni po trenutku, ko bo rešeno terorja teh neznačajnežev. Sedaj ko je prešla narodna obramba v trdo srbsko pest, pričakujemo z novim upanjem naših dragih srbskih bratov, da rešijo tudi našo krasno zilsko dolino nemških roparjev. Koroški vilajet. . (Od našega poročevalca na koroški fronti.) Podrožčica, 28. januvarja 1919. Martovo bojno orožje počiva; a vendar ni tako monotono to življenje na tej fronti pred karavanskim predorom. Udomačili smo se. Dihanje v predoru je bilo sicer zelo neznosno; pljuča so se napoljnjevala dušečih plinov; nekateri raegleni dnevi so bili za bivanje v predoru tako kritični, da smo dihali le s težavo, da je nekaterim postalo siabo; toda humor in petje sta vedno prevladala potrtost in nezadovoljnost. Samo, da vidite prizore, kako naši bojevniki hodijo po menažo v črni predor, kako odmevajo narodne pesmi in kako idilično je bilo življenje okrog predora pri plamenečih ognjih, ko še ni zapadel sneg, ko smo se po premirju nekoliko razmaknili v čisti sveži planinski zrak. Brezdelja vojaki ne ljubijo. Vsak si je po premirju poiskal kako zabavo in posel. Nekateri so hodili pridno na lov na bližnje vrhove. In lovci so imeli tu svoj lovski blagor, podrli so nekaj srn in divjih koz . . Zimski šport gojimo. Iznajdljivi iantje so sedaj v zabavno zamenjavo skovali v elektrarni tik predora iz železnih drogov priročne sani, izgladili na neki strmi planinski poti sankališče, kjer dnevno „dričamo“ vživaioč sveži planinski vzduh. Visoke vrhove pokrivajo goste sive megle. Kdaj zasije korotanskemu vilajetu solnce zlate neskaljene svobode, kdaj zazori dan vstajenja? Mrak se vlega na kotlino. V naših stan ih brle sveče, žareči ogenj v pečeh nas ogreva in naše duše so dan za dnem globlje, trdneje spoznavajo. Prihajajo v naš stan Srbi in počno se resni razgovori. Govore nam ti srbski junaki odkrito, kakor pristoja junakom. Neki večer smo počeli razgovor o osvobojenju slovenskega Korotana. Srbi so nam pravili: »Spočetka Srbin ni mogel pojmiti teh vaših bojev. Prišli smo na patruljah s sovragi v stike. Govorili so nam slovenski in nas skušali premotiti, češ, da naj se ne bojujemo za Kranjce. Sedaj vas razumemo. Ti kraji so vilajet, kakor pri nas kraji stare Srbije, ki smo jo osvobodili za balkanske vojne. To je koroški, slovenski vilajet pod švabskim jarmom!“ „Da, brate! Imamo i slovensko Kosovo, Gosposveto, kjer smo izgubili pred 500 leti svoje državno pravo. Zatrli so je nam Habsburžani 1“ »Spaja nas ista usoda!" Tako se medsebojno spoznavamo. Srbi so sprejeli v svojo četo tudi dva mlada štajerska mladeniča, 18 letna, lepa, vesela dečka, ki z vnemo vršita dolžnosti vojaškega poklica. S tem pač dosežemo na najbolj praktičen način medsebojno prijateljsko spoznavanje, s tem vzgojimo naš mladi rod v pravem jugoslovanskem duhu, rod, ki se bo otresel vsega germanskega mišljenja in čustvovanja. Štajerska dečka sta doma iz okolice Maribora, edine svetle točke na našem političnem horizontu. Nemci so postali zadnje dneve zelo rezervirani. Njih patrulje ne hodijo več beračit. Mi gojimo v ameri-kansko misijo najglobokejše zaupanje, uverjeni smo, da bodo nastopali pravično in nepristransko, zlasti ko so sedaj v Mariboru spoznali v vsej goloti ono blazno ničejansko brutalnost nemštva in priveskov. Seveda Nemci nam že javljajo, da bodo naše čete le preko njih trupel korakale proti Celovcu. VLADIMIR LEVSTIK. 11. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Iz Pohlinove sobe se je razlegalo ves čas ren-jačenje in vpitje, ki ga je zdajci prekinil udarec, kakor po licu, za njim pa Vidin glasni jok ter kreg °gOrčenega pedagoga: »N£, nevrednica! Lepo si mi hvaležna za trud, s katerim delam iz tebe omikanega čioveka! Poberi Se> marš I« In čez hip, ko je Vida že odpirala vrata: »Ne vedeti, kdo je bil oče Rogerij! . . .« Planila je v salon. Očetov »marš«! je bil povsem izgrešil svoj namen: dekličin obraz, še rdeč zaušnice, je zrcalil zgolj olajšanje in osvobojenje se pokril ob pogledu na sočutni obličji gosta in j^atere s smehljavo veselostjo. Suplentu se je storilo, ..or ki bila hkrati ž njenim prihodom zalila sobo ^'vejša solnčna luč, prepojena z vonjem neukrotljive Pomladi. Pokimala mu je, pristopila s tremi ozkimi, Proznimi koraki ter mu tovariško stisnila desnico; nžaj je za trenotek pridržal njene fino oblikovane lie tuteč z običajnim, že znanim mu nežnim davil J*iem T srcu’ kako gre nekaj milega, nerazumljivo s*adkega od dlani do dlani. po l *Ubožica,» je zamrmral, trudeč se, da bi ji j. v »Vrag naj vzame očeta Rogerija, ki odi strašit sredi najlepšega majevega dne!« »PBt!« se je nasmehnila Vida s šegavim, sko- raj zasmehljivim pogledom na vrata profesorjevega kabineta, izza katerih se je slišalo nervozno stopni-canje in brklanje po predalih. »Gospod papa so zelo nemilostni.« »Gorje, če vas sliši!« je porogljivo dejala mati, kanapeja. Kramljujta, otroka; jaz stopim gledat, ali je vse pripravljeno za gostov sprejem.« Spešno je krenila k, vratom, v svesti si, da jo prepušča nadepolnemu trenotju; Križaj je zares od kamna, če se niti po tem prizoru ne povzpne do edine tolažbe, ki bi kaj zalegla v njenih materinskih očeh! Vida se je legotno spustila na gospejino mesto, prekrižala drobne gležnje ter nagnila glavo proti suplentu. Vsi gibi njene vitke postave, vse lege teh mladih udov s pravilnimi, deviškimi oblikami so bile polne gracije, ki je opredala Križaja z neodo-ljivim čarom. Tudi zdaj je čutil, kako se vtaplja njegovo snoči sklenjeno prijateljstvo v toplem kopr-nenju, ki ga šiloma odnaša s seboj. Dekle, ko je zrlo vanj ter mu govorilo z rahlim, še malce krhkim glasom, ni bilo več prava Vida, nego malikovano bitje, odeto z žarki omamljive in samolastne zarje, pod katero se je izpreminjala resničnost v pozabljen sen; pa tudi on je bil drug človek, nezmožen vztrajati v treznih, malovernih mislih, kakršne so ga zagrinjale med revnimi stenami njegove sobe. Pil je Vidine besede kakor godbo, ne oklepaje se pomena; kaj bi bil dal, da jih more odnesti s seboj in razsuti po zraku, kadar piše pove6t! »Tak ti me ne obsojaš? je govorilo dekle. »Kakšna izjema! Slab profesor boš, ljubi Križaj.« »Počakaj dvajset let,« je dejal suplent z otožnim usmevom. »Enkrat bom nemara tudi jaz star in poln zaničevanja do ljudi, ki jim je oče Rogerij deveta briga.« »Ti!« se je zdrznila. »Kako le moreš reči! Ti si najboljši človek na svetu; nikoli, nikoli ne boš tak,« je dodala, vzhičeno stresaje glavo. »Nu, potrpi; zdaj ti je lehko hvaliti, saj ne poznaš nikogar razen mene in svojega hudega papana. Morda pa j c blizu čas, ko najde Vida pravega in edinega najboljšega človeka na zemlji ter postane njegova ženica? V tem upanju sem ti čestital za sedemnajsti rojstni dan.« »Pravo reč mi privoščiš!» Vida se je našobila ter v zadregi povesila dolge trepalnice. »Sicer pa — kdo ve ? 1 akrat bom vsaj lehko skuhala kavo s svojimi slovnicami, zgodovinami in logaritmi... Da, Križaj, tvoja misel mi ni tako nova, kakor meniš; če bi le vedela, kaj mi je storiti! Kako naj ravnam, da zletim iz kletke?« Kdo me vzame? je vzkliknila z naivno nestrpnostjo. »Kar pripelji mi takšnega velikodušneža.« Suplent se je nasmehnil tej otroški naglici. »Ne mudi se, dete; ne hiti zaradi ljube svobode . . . Nihče razen tebe same ti ne more pokazati odrešenika, nihče razen ljubezni, ki se enkrat oglasi v tvojem srcu.«. (Dalje.) Mariborski izgredi. Maribor, 29. januvarja 1919. General Maister je izdal oklic, ki ga objavlja tudi Marburgerzeitung, kjer poživlja Mariborčane, da naznanijo, krivce včerajšnje dobro pripravljene demonstracije in krvavih izgredov, posebno dotične, ki so streljali na stražo pred rotovžem. — Naknadno po izgredih 27. t. m. so postale znane še razne zanimivosti. Tako n. pr. podpolkovnik Miles od ameriške komisije sploh ni sprejel odposlancev demonstracije, na čelu bivšega župana Schmie-dererja. Izjavil je, da ne vzame teh demonstracij na znanje. — Druhal je pred magistratom na Glavnem trgu kričala: »Pobijte Pfeifferja" (sedanjega župana), pela „Die V/acht am Rhein" in pobila policijskega komisarja dr. Senekoviča na tla. Komaj ga je straža rešila. Nato so pali nanjo streli. Komisarju so oropali brovning; razpisal je petsto kron za tega, ki mu ovadi roparja. — Ko je vojaška straža prvič ustrelila v zrak, so bili zadeti nekateri ljudje, ki so stali visoko vrhu Marijinega spomenika. Neko deklico so našli šele drugi dan v snegu v kamniti ograji mrtvo. — Nemški učitelji so v šolah pozvali otroke, da se udeleže demonstracij in res so tvorili otroci dolgo procesijo na čelu sprevoda. Tudi te krivce je treba neusmiljeno kaznovati. — Vedno jasnejše postaja, da je bilo gnezdo organizacije pri bogatašu Sclier-baumu, ki je celo stvar tudi financiral. Korporativno so se udeležili vsi železniški uslužbenci sprevoda. Ti so tudi edino nemško orožje; brojijo 2 do 3 tisoč članov in so za denar za vsako lopovščino. Izvanredno dosti je bilo tujcev. — Želeti je, da bodo sledile še druge stroge odredbe, tako da bodo Nemci spoznali, kaj vse jim preskrbijo njihovi hujskači Mravvlagg, Orosel, Scherbaum in še več drugih. Pod italijanskim jarmom. Italijani posnemajo Nemce. V Šibeniku je začel izhajati neke vrste list »Notiziario" v italijanskem in hrvatskem jeziku, da bi preslepili in pridobili tamošnje prebivalstvo. Pa kakor Nemci na Štajerskem z nem-čurskim listom »Štajercem" niso imeli sreče, je tudi Italijani s svojim listom ne bodo imeli. Aretirani hrvatski rodoljubi v Istri. Trst, 28. jan. (Lj. k. u.) Včeraj so bili z italijansko vojaško eskorto pripeljani v tržaške zapore pazinski občinski predstojnik dr. »Šime Kurelič, sodnik Stanko Rodič, profesor Franjo Frankola in učitelj Josip Ladavac, vsi iz Pazina. Prijeli so odloke, da bodo internirani na Asinari. Nasilno poitalijančevanje. Trst, 26. jan. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Kakor prihajajo nadalje vesti iz raznih krajev Istre, Krasa in Goriškega zahtevajo italijanske oblasti po zasedenem ozemlju, da morajo občinski uradi uvesti za svoje poslovanje italijanski uradni jezik. Italijanske nesramnosti. Split, 29. januarja. (Ljub. k. urad.) Dalmatinsld dopisni urad poroča iz Rogoznice: Ponovne aretacije, deportacije in nasilja so na dnevnem redu. Predvčerajšnjim je bil tukaj aretovan Mijo Cerčegovič in odveden v Šibenik. Kaj so pozneje ž njim napravili, ni znano. Te dni je došel v gostilno neki italijanski vojak ter začel navzoče na najnesramnejši način nadlegovati in žaliti z raznimi kretnjami, osobito neko gospodično, ki pa je nosilca kulture in civilizacije krepko zavrnila. Ameri-kansko in angleško zastavo, ki se vi-jeti v mestu, so dali Italijani sneti, da se preverijo, ali so bile take dobavljene ali so bile šivane na roko. Komisija se je prepričala, da ste bili šivani na roko, pa so ju zopet dvignili na svoje mesto, kjer se še sedaj vijeti. Meščan Toma Rogavčič je nosil na prsih amerikansko vrvico, pa ga ie zato sunil italijanski podčastnik v prsa ter mu nasilno iztrgal vrvico. Italijanski polkovnik je izjavil, da ne more dalje prenašati takega stanja: pravi, da ga devojke po mestu izzivajo, vsled česar so na njegovo odredbo popisali več meščank, ki so preuporne. Split, 28. jan. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroči iz Jelše: S parnikom »Dinara" je včeraj nenadoma došel neki ameriški častnik, za čegar ime niso mogli izvedeti. Prebivalstvo, ki je bilo na obali, ga je živahno pozdravljalo in ga spremilo do hotela »Jadran", kjer je italijansko po-veljništvo. Videlo se je, da je bil ta izliv simpatij za Amerinkanca neljub italijanskim častnikom, ker je bila takoj poslana obhodna italijanska straža, ki je imela nalog, razpršiti množico. Straža je pretila z orožjem. nevarnim pojavom. Nadalje pišejo, da je bilo razmerje Srbije do Italije pred in med vojno mnogo prisrčneje kot je danes, kar so vse zakrivili Hrvati in Slovenci. — Jasno je, da je to pisanje tendencijozno in da nima drugega namena, kakor razdvojiti Jugoslovane. Italija ve, da proti enodušnemu in složnemu postopanju vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev ne more ničesar opraviti, ravnotako pa tudi dobro ve, da bi bilo njeno delo lahko, če bi se ji posrečilo, zanesti nezaupanje in prepir med naše vrste. Da bi to dosegla, ji ni nobeno sredstvo prenizko, a mi vemo, da se ji kaj takega ne bo nikdar posrečilo, ker Jugoslovani dobro vemo, da je naša srečna bodočnost odvisna edinole od sloge in skupnega delovanja. Kaj so Amerikanci še povedali mariborskim Nemcem. Češka brzojavna korespondenca javlja iz Mari-----------------------------------j bora dne 26. t. m. o nemških demon- Roke proč od naše zemlje!i Otresli smo se verig, v katere nas j kjer je imel general Maister ognjevit je uklepala Avstrija. Toda komaj smo se oddahnili, komaj smo se prav zavedli naše svobode, ie nam preti naš zakleti sovrag, da nam pogoltne v svojem ncnasitljivem imperializmu bisere naše zemlje: solnčno Gorico, Trst, Dalmacijo. — Jugoslovanska akade-mična O mladina priredi 2. jebruarja po vsej Jugoslaviji protestne shode, kjer bode naša mladina dala duška svoji boli, na kojih bo kakor en mož odločno protestirala proti laškemu imperializmu. Naj odmeva cela Slovenija krivice, ki nam jo delajo Italijani. — V nedeljo vsi na protestni shodi! Jugoslovanska Akademična Omladina. Skrajni čas i / Prcdno odbije dvanajsta ura glede našega Primorja, poskrbimo, da se visoko dvigne narodna zavest. Velike važnosti je, da vsak izmed nas očividno pokaž.e, da imamo zemljo — irredento. Naši trgovci naj izdajo irreden-tistične znake, na pr. črne znake z napisom: Jugoslovanska Gorica, Jugoslovanski Trst, Naša Istra, ali: Bratje naša zemlja ni še odrešena; nadalje napisi na trakovih za klobuke: Trst oziroma druga mesta v zasedenem \ ozemlju. i Znaki naj bi se nosili prav vidno, \ tako da vsak tujec takoj zapazi. Naše dijašlvo in naša društva naj bi znake z vso energijo razpečavala. Ne omalovažujmo takih malenkosti, ki bi imele izreden uspeh. Kričimo, kričimo na ves glas, tako da nas vsakdo vidi in vsakdo sliši in da tujina izve, da smo pripravljeni žrtvovati vse za naše brate, za naše popolno ujedinjenje. Političen pregled. Italijanske intrige. V zadnjem času se italijansko časopisje suče v popolnoma novih, doslej neznanih sferah. Poprej ogenj in žveplo nad Jugoslovani, zdaj naenkrat priliznjeno sladek ton napram nam. Vemo, da je ■ tudi to hinavščina in kje tiči pravi i namen tega najnovejšega pisanja ita-1 lijanske žurnalistike, ni težko uganiti, j Prav natanko namreč ločijo med Ju- §ostovani Srbe na eni in Hrvate in lovence na drugi strani. Govore o i vrlinah Srbov, hvalijo njih junaštvo in kujejo v nebo žrtve, ki jih je Srbija I prenesla za zmago entente. Na drugi strani pa v eni sapi ščuvajo zoper Hrvate in Slovence, prikrito sicer in v nekakem prijateljskem tonu, češ da se Slovenc: in Hrvati udinjajo Srbom, da hočejo na njih stroške doseči ugodno samostojno življenje ter svarijo Srbijo pred prevelikim zaupanjem do Hrvatov in Slovencev. Pišejo, da je zbližanje z Italijo mogoče, da se da razpravljati o tem, toda tieba je na vsak način paziti na Hrvate in Slovence, katerih vpliv se že občutljivo pozna v vsem javnem življenju Srbije. Posebno Slovenci imajo vse prevelik vpliv na politično življenje v Jugoslaviji in italijansko časopisje svari Srbijo pred tem govor. Z ulice se je slišalo zvoke pesmi: »Die Wacht am Rhein" in „Heil dir im Siegeskranz". Ob treh se je ameriška komisija podala na policijo, kjer je čakala nemška deputacija pod vodstvom dr. Mravlaga, a ni bila sprejeta, temveč ji je biio rečeno, da demonstracije, pri katerih se poje »Die Wacht am Rhein" in »Heil dir im Siegeskranz" niso naperjene proti Jugoslovanom, ampak proti — en te n ti! Francoski časnikar Gaston Richard, urednik lista »Tribune de Geneve" se mudi v Dalmaciji. Jugoslovanska koionija. Nekateri j'ugosiovanski listi se bavijo prav resno z vprašanjem jugoslovanskih kolonij in dr. V. Šarabon priobčuje v „Slovencu“ minule nedelje članek, kjer se zavzema zato, da morajo naši delegati na mirovni konferenci zahtevati za Jugoslavijo — Cilicijo, ki nam gre kot dedičem Avstrije na morju. Zagrebška »Riječ" pripominja k temu: Čini nam se, da bi nama trebala Ci-licija pripasti ne samo po torne, što smo baštinici a.-u. i c. k., več i po Wilsonovim načelimao samoodredjenju naroda i po antantinim opomenama malim narodima, da budu skromni i ne kvare računa velevlastima. Petrograd v razsulu. Berlin, 30. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom Če-hoslov. tisk. urada objavljajo „New York Times" brzojavko iz Helsingforsa, da se Petrograd nahaja v razsulu. Boliševiki odvažajo iz zasebnih stanovanj vsa pohištva, iz bank vse vrednote iu iz muzejev vse umetnine. Prebivalstvo je izročeno tatinskim tolpam. Zmešnjava v nemški Avstriji. Dunaj, 29. januvarja. (Lj. k. u.) Ceh. tisk. urad poroča: Danes je nemudoma izvedel vojaški svet hišno preiskavo na dvoru, ker so baje v tamošnjem stražnem stolpu pripravljali častniki monarhistično zaroto in so bile tamkaj nakopičene velike množine orožja in municije. Slov. Bistrica. Tukajšnji Narodni dom se imenuje Hotel Avstrija. Dasi se škandalizira vsa okotica nad tem, se posojilnici, lastnici hotela, še vedno ni zdelo vredno napisa odstraniti. Šoštanj. Tudi v Šoštanju smo obhajali slavnost ujedinjenja troimen-skega jugoslovanskega naroda. Šo-štanjskim netnčurjem, kateri so kakor povsod, do skrajnosti razvajeni, te ovacije niso bile po godu, misleč, da se ž njimi izzivlje njih nemčurski narodni čut. Strgali in ukradli so jugoslovansko trobojnico, visečo na hiši zavedne narodne rodbine in nam razbili dragoceno šipo na oknu poslopja »Narodnega sveta". Kljub takoj uvedeni preiskavi se zlikovci seveda niso mogli najti, ker imajo naši nemčurji v takih zadevah že prakso. Lažejo in držijo skupaj kakor klopi, da jim ni mogoče do živega. Svetovalo se jim je sicer z dobrim, naj prostovoljno poravnajo napravljeno škodo, da vidimo, da so se poboljšali in da hočejo z nami izhajati. Namesto, da bi pa poslušali te dobrohotne nasvete, pa so še postajali predrzni in ovajali do-brohoteče Slovence. Kako dolgo še!? Griže pri Celju. Ako ie dopisnik vrstic iz Griž pri Celju v tem listu z dne 22. jan. t. 1. poštenjak, naj se pritoži na poštno ravnateljstvo v Ljubljani, naj imenuje »radovedneže" in dokaže svoje trditve! Neutemeljene napade na urade v časopisju pa naj opusti! — Pošini urad SHS Griže pri Celju, 23. jan. 1919. Dopisi. Zidani most. Pred nekaj dnevi se je odpeljal stotnik Otto Vidrich na svoje novo službeno mesto Maribor. Čudno je bilo videti onega tako zagrizenega Velenemca, prvega agitatorja Schulverein-a, vnetega člana Turnve-reina in Siidmarke v Zidanem mostu v jugoslovanski vojaški uniformi. Mož pred vojsko ni hotel nikdar spregovoriti niti ene slovenske besedice ter se sploh ni vedelo, ali razume kaj slovenščine ali prav nič. Služil je kot asistent pri poštnem uradu Zidani most ter se med vojno pustil aktivirati. Po proklamaciji Jugoslavije se je javil v Ljubljani pri orožniškem poveljstvu. Šest tednov je preživel brez dela s popolno plačo v Zidanem mostu in bil potem vpoklican v Maribor. Kdo je kriv, da lazijo še vedno take sence nekdanje Avstrije po naši novi državi, ni naša dolžnost raziskovati; pač pa eno, proč s protekcijami, o katerih se je omenjeni sam hvalisal, in malo več previdnosti! nevne vesti. Francoski major preiskuje mariborske dogodke. V Maribor je prispel francoski major Buqueau z Reke. Pozveduje o krvavih dogodkih v ponedeljek. Major je generalu Maistru izjavil, da se je prepričal, da so Nemci krivi krvavih dogodkov. Izjavil je, da je prepričan iz dosedanjih poročil in vtisov, ki jih je dobil med Slovenci, da je slovenski narod kulturen narod in da so Nemci krivi vseh neljubih dogodkov zadnjih dni na severni meji Jugoslavije. Na mariborskem magistratu uradujejo slovensko. Ker se je vse-nemških demonstracij udriežilo tudi 16 uradnikov mestnega magistrata, jih je vladni komisar dr. Pfeifer odslovil. Na magistratu se je uvedlo večinoma slovensko uradovanje. „Črna roka" v Mariboru. V Mariboru sta dva negodna dečka napisala grozilno pismo generalu Majstru in ga vrgla v generalovo vežo ter se bahala, da bo Maribor kmalu rešen, ker bosta ubila generala. Policijo je pripeljalo pismo, ki je bilo podpisano na način ameriških zločinov s »črno roko", na sled v Kovačevo strojepisno šolo in dečka sla bila na ta način ujeta. General ju je ogledal, poučil, dal peljati pred trgovino, kjer sta bila zaposlena in izpustiti. Hrvatski polk je prišel v Maribor, da pomaga vzdrževati mir in red. Ovacije velikovških nemškutarjev generalu Smiljaniču v Velikovcu. V sredo 22. pros. se je zvedelo po časopisih, da pride ameriška komisija na Koroško. Velikovški nemškutarji so zvedeli iz »zanesljivih" virov, da se pripelje komisija v sredo ob 4ih popoldan v Velikovec. Zbrala se je velika množica ljudi na glavnem trgu in nestrpno cele tri ure čakala prihoda komisije. Okoli 7. ure zvečer pridrče trije avtomobili. Kakor divia začne kričati množica: Hajl, ha-ajl, ha-a-aaj-l-Jugoslovenski general Smiljanič pa se je z milostnim nasmehom, vzradoščeU nad tem patriotičnim sprejemom mladih jugoslovanskih državljanov peljal k večerji. Patriotičnim, nemško govorečim Vehkovčanom najvišje priznanje- Za mirovno konferenco so velike važnosti operativni akti bivše soške armade ter spisi in dnevniki posamez' nikov, ki so se udeleževali poslednji}1 bojev. Prosi se, da se pošljejo akh> ter dnevniki in spisi, slednji če mogoee s skico, II. vojnem okrožju v Ljubljam-Za važne akte se bo izplačevala nagrada in se isti na zahtevo vrnejo. Naši vjetniki na Koroške«*' Odkar smo sklenili s Švabi premirje> je že nekaj dni; po pogodbi bi se bili morali ujetniki izmenjati. Vprašamo vlado odločno in jasno, kaj je ukrenila glede naših vrlih fantov, ki so vsled njene krivde in zanikrnosti padli nemškim valptom v roke! Pozivamo jo, naj odločno zahteva, da se nemški jokelj drži pogodbe, sicer nastopimo z represalijami. Lažje jih izvajamo mi kot jokelj, ker imamo več sredstev v rokah. Naši fantje morajo takoj domov iz ujetništva, da bo enkrat konec njihovih obupnih klicev. „ Poziv narodnim stražam na Štajerskem. Kdor ima izza časa prevrata kak vojaški predmet, naj ga nemudoma vrne v računski pisarni SHS celjskega pešpolka, ker bodo drugače vojaški predmeti iztirjar.i potom sodišča. Kaj pa pri nas? Čehi in Hrvati so že objavili svoje „konfidentske j liste“. Prepričani smo, da je med nami j tudi mnogo takih, ki so se na isti j način pregrešili proti narodu. Na dan j z imeni — saj policijski akti niso vsi | zginili. I •j* Poročnik Hugo Widmayer. i 26. t. m. je sedel inženir Hugo Wid- j mayer iz znane ljubljanske družine z j večjo slovensko družbo v gostilni Si- j tar v Meži pri Spod. Dravogradu. V ! gostilni je bila tudi nemška družba, ki je zasmehovala Slovence. Poročnik imajo na Hrvatskem prehrano v rokah razne delniške družbe, ki jim je samo za večji dobiček, četudi pri tem bratje Slovenci lakote ginejo. Na Hrvatskem danes še gnije koruza po polju, pri nas pa ljudje stradajo. Prehrana je sedaj prešla v roke skupne vlade v Belgradu, in upamo, da bo le ta židovskim špekulantom v Zagrebu krepko na prste stopila. Delavska zavarovalnica zoper nezgode in obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Za skorajšnji začetek poslovanja teh dvek zavodov so dela in predpriprave v polnem teku Začasno poslujeta skupno z Občim pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4/1. nadstropje. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Vsi oskrbovalni uradniki in mcštvo, kateri so bili svojčas definitivno v staležu kakega oskrbovalnega skladišča in se sedaj nahajajo še v civilnem razmerju, naj se javijo pismeno ali ustmeno pri vodstvu tukajšnjega vojaškega evidenčnega skladišča. Neznosna draginja sveč. V našem uredništvu se je zglasila neka gospa, ki nam je pokazala svečo, ki zadošča komaj za en večer, a stane K 2 40. Ali ne more vlada nič ukreniti proti tako nečuvenema oderuštvu? jc zubu.tuuvdid oiuvcncc. . Glede lzplačevanja dodatkov poštnih Widmayer je pozval Nemce, naj ne j US|Užbencev je izdalo poštno ravnateljstvo provocirajo. Ko so kmalu nato Nemci odšli so zeli s seboj tudi voz, s katerim se*je pripeljal Widmayer, ki je odšel peš proti Spodnjem Dravogradu. Sredi gozda je našel svoj voz na katerem je bil znani hujskač železničar Štrukel, ki je branil poročnikovemu slugi, da bi se vrnil z vozom proti Meži. Ko je Štrukel zagledal poročnika, ga je zabodel z nožem v spodnji del života in poročnik je umrl že naslednji dan. Napadalca so zaprli. Pogreb Widmayerja se vrši danes ob 3. uri pop. iz kapele pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu, kjer bodo položili truplo v rodbinsko grobnico. Pogreb top. poročnika H. Wid-mayerja, ki je umrl v službi kot žrtev zavratnega morilca., se vrši danes pop. ob treh iz Kapele pri sv. Krištofu čez Dunajsko cesto, Dalmatinovo, Komenskega ulico k sv. Križu. Pogreba se morajo udeležiti na izrecno povelje II. voj. okrožja vsi oficirji garnizije, ki niso neobhodno potrebni v službi. Spored pogreba: 1.) križ, 2.) godba, ; dela je določilo sporazumno s povelj-o \ irnHa tnnničariev nes. 4.1 srn- i chmm o _____________________________ ouo ____ 3) dva voda topničarjev peš, 4.) srb ski oddelek, 5.) ljubljanski pešpolk, ' 6.) slov. plan. polk, 7.) kondukt, 8.) sorodniki, oficirji, občinstvo in 9.) dva topa. Prevalje. Narodni svet za Mežiško dolino v Prevaljah na Koroškem priredi v nedeljo dne 2. svečana 1919 ob ednajsti uri dopoldne v Crni pri Preval j,th Jugoslovanski shod. Na dnevnem redu je poročilo o zunanjepolitičnem položaju in Jugoslovanskih zahtevah na mirovni konferenci. Kmetje, delavci in ženstvo! pridite vsi na ta shod, da se poučimo o naši bodočnosti in različnih ciljih naše mlade Jugoslavije. Izdaja novih kolkov in železniških voznih listov. Stari kolki izdaje 1910 in doslej v prometu se nahajajoči vozni listi se z 28. februarjem 1919 popolnoma razveljavijo. Trgovski krogi se opozarjajo na to s pristavkom, da se stari neporabljeni kolki izdaje 1910 in dosedanji vozni listi lahko zamenjajo brezplačno proti novim v času od 1. marca do 31. marca 1919 pri finančni deželni blagajni v Ljubljani oziroma na deželi pri davčnih uradih. Tovarišem odvetnikom! Tiste tovariše, ki so bili med vojno vpoklicani, vabim na važen pomenek dne 4. februarja 1919 ob 3. uri popoldne v moji pisarni nasproti „Uniona“. — Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva c. 8. Naša prehrana. Dr. Tavčar, ki je bil doslej poverjenik Narodne vlade za prehrano, se v »Slov. Narodu" pridko pritožuje nad Hrvati, ki niso storili in še ne store svoje dolžnosti glede prehrane slovenskega ozemlja. Njegove prošnje so našle v Zagrebu gluha ušesa. To pa zavoljo tega, ker — Francoski tečaj prof. VI. Fabjančiča se prične v soboto, 1. februarja ob 6. uri v realki. Ustanovni občni zbor Zveze jugoslov. železničarjev, podružnica v Bohinjski Beli, se vrši v nedeljo, 2. svečana 1919, ob dveh popoldan v gostilni pri Batistu. Vabimo vse železničarje-Jugoslovane, da se vdeležijo tega zbora. Zveza škontistov. Redni občni zbor se vrši 2. svečana ob 4. uri popoldne v gostilni »Novi svet“. Književni glasnik. Valentina Vodnika izbrani spisi. Dvojnati snopič „Narodne knjižnice" nam je prinesel za stoletnico smrti našega prvega pesnika njegove izbrane spise. Na uvodnem mestu či-tamo dr. Iv. Laha v krepkih obrisih očrtano karakteristiko Vodnikovega življenja in delovanja, kaj znači Vodnik za svojo dobo, kaj za sedanjost. Temu sledi izbor Vodnikovih pesmi, ki nam kažejo početnika naše pesniške tehnike, kako je pognala njegova umetnost korenine globoko v narodovi duši; zato so nam njegove pesmi še sedaj čez sto let tako prisrčno domače. Z navdušenjem čitamo med drugimi zopet veličastni odi »Ilirijo oživljeno" in „Vršac“, njegovega »Zadovoljnega Kranjca", preproste basni, z naravnim humorjem prepletene napise za mesece, »Vinske mušice" ter umetniško najbolj dovršen »Moj spo- i minek". Izbrana proza nam predočuje ! Vodnikove nazore o Slovanstvu, nje- j govo temeljito znanje kranjske dežele, j vidimo ga kot kronista tedanjih bur- i nih dogodkov, slovničarja, kritika, vz- ! gojitelja; iz njih nam odseva vsa ve- j lika njegova ljubezen do naroda in j njegovega jezika. — Spretno izbrana j vsebina bo dobrodošla čitanka za i našo mladino; zato sem prepričan, da ne bo ijudskošolske knjižnice, ne slovenskega dijaka brez nje. — Dvojnat snopič na lepšem papirju stane K 31—, posamezni snopič na slabšem papirju pa K 1-20. Naroča se pri »Zvezni tiskarni" v Ljubljani. „Jugoslavenska Njiva". Primili smo 4. broj revijalnoga tjednika „Ju-goslavenska Njiva" s ovim sadržajem: O z r e n: Jedna godina boljševizma. — Dr. Ljudevit Pr o haska: Posjedovna reforma. —Dr. Lujo Thaller: Soci-jalizacija liječničke službe. — Zčro: i Da raščistimo potpuno (Židovsko pitanje). — Ivo Beli n: Problem valute. — Smotra: Nedovršena emancipa-stvom 2. vojnega okrožja SHS' izpra- j cija (J. D): Solidnost talijanskih ar-ševalno komisifo za šoferje: Tozadevne gumenta (2.); Važna potreba (Prof. prošnje, kolekovane z dvekronskim j D. KarJovičJ; »Sjena" Adele Milči-kolekom in opremljene z nravnostnim spričevalom je doposlati automobil-nemu referentu (poveljstvo automobilne čete) Ljubljana, Hotel Ilirija in priložiti 10 K preizkuševalne takse. Slovenskim zdravnikom. V oblasti Srbije je potrebno veliko število honorarnih sreških (kotarskih, okrajnih) zdravnikov, ki bi morali službo nastopiti takoj. V to svrho poživlja ministrstvo za narodoo zdravje vse zdravnike, ki so voljni sprejeti tako službo, naj se nemudoma osebno prijavijo ministrstvu za narodno zdravje v Belgradu, kjer se jim odkaže službeno mesto v posamnih srezih (kolarjih, okrajih) v Srbiji. Mesečni honorar znaša 600 dinarjev. Vrnejo se jim potni troški in st jim prizna šest dinarov potovalnih dijet na dan. Danes zvečer ob osmih je v brezalkoholni gostilni Union prijateljski sestanek vseh treznih Slovencev brez razlike strankarske pripadnosti. Kdor hoče delovati v boju proti alkoholu, naj se udeleži sestanka! Aprovizacija drž. železnice v Ljubljani. Z ozirom na članek v Jugoslaviji z dne 23. januarja 1919 glede pristranske delitve bele moke s strani kurilnice državne železnice v Ljubljani se nas opozarja, da je bila ona zadeva v kurilnici ukrep zaupnikov o sob ja in, da so nekteri socijalno-demokratični uslužbenci hoteli izrabljati ta ukrep v svoje strankarske na mene proti zaupnikom, ki so člani »Zveze jugoslovanskih železničarjev". Društvene vesti. sledeče odredbe: I. Mr.e 30. novembra 1918 brzojavno okrožnico št. 64 >/l za poštne urade v nezasedeni Kranjski, ki določa, da se na temelju starih izplačilnih list in izpovedb nastavljenih uslužbencev sestavijo in izplačajo nove liste. II. Dne 31. novembra 1918 slično brzojavno okrožnico št. 642/1 za naše štajerske, dne 31. decembra 1918 pa za naše koroške poštne urade. III Dne 24. decembra 1918 tiskano okrožnico št. 100 prez. o iz-premembah pri vračunanju, vplačilih in izplačilih v poštni službi točka 3, I. odstavek, ki določa, da se izplačujejo dohodki poštnih uslužbencev na temelju brzojavne okrožnice čt. 642/1 (vidi I in II) vse dotlej, dplder novemu računskemu oddelku ne bo mogoče sestaviti in redno razpošiljati plačilnih list. IV. Glede dijet pa je izdana brzojavna okrožnica št. 416 z dne 4. januarja 19 9 na štajerske in koroške urade, v kateri se nalaga uradom, da takoj izplačajo dijeie do 31. decembra 1918, v bodoče pa predlagajo polmesečne konsignacije o zasluženih dijetah na likvidacijo. Vsak poštni urad sme izplačevati uslužbencem vse dohodke, dasi naš novi računski oddelek še ni dovršil ogromnega dela, da bi mogel natanko in temeljito nakazovati vsakemu posameznemu uradu dohodke za poštne uslužbence. — Poštno ravnateljstvo. Za šoferje. Poverjeništvo za javna Jezikovni kurzi »Akademije". Srbo hrvatski tečaj prof. Vlad. Fabjančiča st prične v petek, 31. t. m. ob 6. uri v realki. novič (Dr. D. P.); Manon Lescaut (Dr. P. Skok) itd. — Lis tak: Rikard K a t a 1 i n i č - J e r e t o v: Sitna priča za veliku djecu. — Godišnja pretplata na »Jug. Njivu" iznosi K 42, pojedini broj lkrunu. Pretplate prima uprava lista u Zagrebu, Nikoličeva ul. 8. »Plamen". Primili smo 2. broj »Plamena", polumesečr.ika za sve kul-l*rne Pr,()^cmet sa sledečim sadržajem: M. Krleža: Michelangelo Buonarroti.— A Cesarec: Veliki Icomtur pred tribu-n»"m savesti — Dve orijentacije. — »Plamen" izlazi svakog 1. in 15. u mesecu na najmanje 40 strana. — Po-lugodišnja pretplata 20 K. Pojedini broj 2 K. Uredništvo in uprava: Zagreb, llica 7.1. Gospodarstvo. Anketo radi terjatev do bivšega vojnega erarja sklicuje trgovska in obrtniška zbornica na soboto, L februarja ob 10. dopoldne v zborničnih prostorih v Beethovnovi ulici št. 10, i. nadstropje. Vabljen je vsak trgovec in obrtnik, ki je interesiran na stvari. Cena modri galici za škrop-Ijenje trt proti peronospori je znižana. Slov. kmetijska družba nas prosi obiaviti, da se je oddajna cena za modro galico vsled i spremenjenih razmer znižala in določila pri oddaji povsod na 6 K za 1 kg in se zato se družbene podružnice in razdelje-valnice, oziroma razdeljevalci modre 'alice naprosijo, na podlagi te znižane cene sprejemati predplačila za naročeno modro galico. Zadnje vest«. Rekonstrukcija kabineta. Zagreb, 30. jan. (Izv. por.) »Narodna Politika", ki ima svojega eksponenta v belgrajskem dopisnem uradu, je prinesla včeraj poročilo, da računajo v političnih krogih z možnostjo rekonstrukcije kabineta. Ta vest je vzbudila v zagrebški javnosti precejšno nevoljo, češ, da prvo državno ministrstvo še ni začelo niti delati, pa že govore o novem. Glasilo starčevičancev »Hrvat" piše: Ako pride res do rekonstrukcije kabineta, smo na najboljši poti, da postane tudi v Jugoslaviji tako, kakor je bilo pred vojno v Srbiji: da je bil vsak drugi človek na ulici bivši minister. Pogajanja za sestavo lirvatske vlade. Zagreb, 30. jan. (Izv. por.) Danes je začel hrvatski ban dr. Paleček pogajanja s hrvatskimi strankami o sestavi nove vlade. Posvetoval se je z zastopniki koalicije in Starčevičeve stranke prava. Pogajanja niso veliko dosegla in ni pričakovati v kratkem času ugodnih rezultatov. Agrarna reforma. Zagreb, 30. januvarja. (Izv. por.) Danes se je vršila seja odbora, katerega je postavilo svoječasno Narodno Veče, da razpravlja o problemu agrarne reforme. V seji je referiral minister za socijalno politiko Korač posebno o glavnih načelih, po katerih misli vlada rešiti agrarno vprašanje. Načela se v glavnem krijejo s točkami, ki so bile pred par dnevi objavljene. Taktika ministra Pribščeviča in hrvatska opozicija. Zagreb, 30. jan. (Izv. por.) Listi opozicijonalnega bloka opozarjajo bel-grajsko vlado, zakaj tako dolgo zavle-čuje imenovanje pokrajinskih vlad in poudarjajo, da se s tem pospešuje anarhija in politična negotovost. Notranjemu ministru Pribičeviču očitajo, da si hoče prisvojiti Pašičevo taktiko, katero je on uporabljal navadno v srbski notranji politiki. Pasič je razumel vsako neljubo zadevo tako dolgo zavleči, da so se nasprotniki naveličali in utrudili in potem brez ugovora sledili njegovim ukrepom. Na ta način hoče menda tudi Pribičevič ugnati hrvatske opozicijonalce. Hrvatski poslanec Zagorec agitira proti Jugoslaviji. Zagreb, 30. janavarja. (Izv. por.) Pred par dnevi so italijanske oblasti v Opatiji prijele poslanca Zagorca. Čez par dni pa so ga izpustili, ker se je dognalo, da so ga zamenjali s poslancem Spinčičern. Kakor poročajo iz Istre, igra Zagorac tam zelo čudno vlogo. Potuje namreč po vaseh in prigovarja ljudi, naj -e izrečejo proti Jugoslaviji in zahtevajo Veliko Hrvatsko brez Srbije češ, da bo Italija v tem slučaju pripustila Istro tej novi državi. Sumi se, da je Zagoraca zapeljalo njegovo sovraštvo do Srbov tako daleč, j da je stopil v stik z Italijani. Proti zlorabi posebnih vlakov. Zagreb, 30. januvarja. (Izv. por.) Listi grajajo pojave, ki so v zadnjem času na dnevnem redu, da dobi vsak minister, pa tudi druge odličnejše osebnosti, ki potujejo iz Zagreba 'v Belgrad in nazaj, poseben vlak. Na ta način grozi tudi pri nas podobna korupcija kot je bila v navadi na Madžarskem. Javnost zahteva, naj se ministri po brigajo za to, da bodo vozili normalni vlaki redno in hitro, potem bodo tudi oni lahko potovali ž njimi. Francoski major Montegu v Mariboru. Maribor, 30. jan. (Lj. k. u.) Sinoči se je pripeljal v Maribor član francoske komisije v Zagrebu major Montegu, ki ima nalogo, da se orijentira o splošnem položaju na Štajerskem. Dopoldne je konferiral z generalom Maistrom. Ob pol dvanajstih dopoldne je bil na čast francoskemu gostu obed, katerega so se udeležili vsi častniki štajerskega obmejnega poveljstva z generalom Maistrom in s šefom generalnega štaba majorjem Ankerstom. Pri tej priliki je pozdravil general Maister s toplimi besedami častnika slavne in zmagovite francoske armade. Poudarjal je, da morejo ravno Francozi razumeti popolnoma, kako srečnega se čuti naš narod, da se je mogel otresti nemškega tlačanstva. Major Montegu se je toplo zahvalil in je rekel, da pozna generala Maistra po njegovih delih. Izjavil je, naj bo jugoslovanski narod uverjen, da ga bodo Francozi vedno podpirali v njegovi borbi za pravico in svobodo. Ob eni popoldne se je odpeljal major Montegu v Gradec. Pogreb štirih mariborskih žrtev. Maribor, 30. jan. (Lj. k. u.) Danes je bil pogreb štirih žrtev mariborskih dogodkov z dne 27. januarja. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se preprečijo nemiri. Mir ni bil kaljen. Demonstracije v Mariboru so bile pripravljene. Maribor, 30. januvarja. (Lj. k. u.) Profesor na mariborski gimnaziji Bračun je dne 27. t. m. šel od kavarne „Theresienhof“ proti Gosposki ulici, ravno ko so počili prvi streli. Pripravljen je pod prisego potrditi, da je slišal iz množice nastopne besede: „Auf diese feigen Hunde ist kein Ver-lass! Statt vorwarts zu gehen, und die paar Mandeln zu entwaffnen!“. To je pač en dokaz več, kakega značaja so bile „mirne“ demonstracije Nemcev. Seznam vojnih ujetnikov v Italiji. Dunaj, 30. jan. (Lj. k. u.) Čeho-slov* tisk. urad poroča: Italijanske vojaške oblasti so izdelale obširne se-znamke o vojnih ujetnikih. Seznamki j vsebujejo 18.500 častnikov in več kot j 600.000 imen moštvu pripadajočega i vojaštva. Imenski seznamki bodo že ! prihodnje dni izročeni pristojnemu : dunajskemu mestu X. oddelka za vojne ; ujetnike, ki bo nato razglasil, kje in ! kedaj bo mogoč vpogled vanje. Kakor | je nadalje zvedel čehoslov. tisk. urad, j je italijanska vlada razdelila vojne ujetnike v narodnostne skupine. Pripadnikom čehoslovaškega naroda bo najprej dovoljen povratek v domovino. Boji med Čehi in Poljaki se nadaljujejo. Krakov, 30. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Kljub pariškim pogajanjem za določitev demarkacijske črte med Poljaki in Čehi se nadaljujejo boji v tešinskem okraju. Poljski rudokopi so protestirali proti energičnim odredbam čeških vojaških oblasti in pojavilo so je že mnogo primerov sabotaže. Iz kongresne Poljske in iz Galicije dobivajo poljski rudokopi kar-vinskega okrožja krepka boijševiška ojačenja. Aprovizacija. Zlobnost. Ker je „Jugoslavijau priobčila pritožbo, da deli mestna aprovizacija smrdljivo mast, je priobčil včeraj „Slov. Narod" zlobno notico, češ da sem jaz prodal tisto smrdljivo mast aprovizaciji. Zadeva pa je taka-le: Lani avgusta je kupila mestna aprovizacija ljubljanska po mojem posredovanju vagon hrvatske svinjske masti po 62 K za kg (in ne po 64 K kakor piše Narod). O. župan je dejal takrat, da mu pride ta mast baš prav, ker bi sicer septembra 1. 1. bila Ljubljana brez masti. In res je aprovizacija isto mast prodajala lani septembra in oktobra po 64 K kg. Povsod drugod je bila mast takrat že nad 70 K fcgs in je bila Ljubljana ne le rešena nevarnosti, da bi bila brez masti, temveč jo je delila še celo ceneje kakor je bila istočasno drugod — Kje je torej sedaj že ista mast in zlobnost je, da „Slov. Narod“ sedaj zadevo hoče meni naprtiti. Prav je, da se zadeva strogo pieišče. A. P. Raztopljen jedilni loj za V. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za peti okraj na rumena nakazila za mast v petek, dne 31. t. m. pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 180, od 9 do 10 štev. 181 do 300, od 10 do 11 štev. 361 do 540, od 2 do 3 štev. 541 do 720, od 3 do 4 štev. 721 do 800, od 4 do 5 št. 901 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron. Raztopljen jedilni loj za VI. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za šesti okraj na rumena nakazila za masi v soboto, dne 1. februarja pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 160, od 9 do 10 štev. 161 do 320, od 10 do 11 štev. 321 do 480, od 2 do 3 štev. 481 do 640, od 3 do 4 štev. 641 do 800, od 4 do 5 štev. 801 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron. Meso na rdeče izkaznice B bo deiila mestna aprovizacija v petek, dne 31. t. m. in v soboto, dne 1. februarja v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne 31. t. m. popoldne od 3 do pol 4 štev. 1 do 200, od pol 4 do 4 štev. 201 do 400, od 4 do pol 5 štev. 401 do 600, od pol 5 do 5 štev. 601 do 800, od 5 do pol 6 štev. 801 do 1000. V soboto, dne 1. februarja, popoldne od 1 do pol 2 štev. 1001 do 1200, od 2 do do 2 štev. 1200 do 1400, od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 št. 1601 do 1800, od 3 do pol 4 štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 do 2400, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca. Nasoljene kumarce na rdeče izkaznice B 2200 do konca. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, dobe kumarce v soboto, dne 1. februarja pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 2201 do 1380, od 9 do 10 štev. 2381 do 2560, od 10 do 11 št. 2561 do konca. Stranka dobi pol kilograma na osebo, kar stane 30 vinarjev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, trg štev. 3. 246 10—9 Romanji j Ako rabite vrtna ali poljska se-uGmbllui mena pišite po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana. 266 10 -8 Kupujem pisalne stroje že rabljene in nove. Dolinšek, Klavnica 4. 281 5—4 Triin iščejo meblovano sobo IlljG uollluouiui z električno razsvetljavo event. tudi s samo dvema poseljama. Ponudbe na upravništvo. 294 3—3 bflllhih Cfl ia 0,