St. 302. Trsi, v petek 31. oktobra 1913. XXXVI** IZHAJA VSAK DAN ^iidl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lob^karnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-»čini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OQLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. rsmrtsice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .-Edinosti". — Piačuje se izključno le upravi „Edinosti". P! 2 čl j Ivo In tožJjivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko. nV edinosti je moč t* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta <2 K, 3 mesece 0 K; bi na« ročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira ■utialBk a* n*d«ljak» liltajt „ZSI508TI" «tu* t mm Ml« Uto Kros 5-ao, s« pol Ut* Krta HO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list*. N»frank*- vana pisma m ne •prejemaj, la rokopisi te ao vraftaje. Naročnino, oglas, in reklamacije j. pošiljati aa upravo lista UREDNIŠTVO : ulica Glorgio Galattl 20 (Narodni d.«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAX GODIS1. Laatr.lh konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinor«", vpisana zadruga a omejenim poroštvom v Trato, ulica Giorgio Galatti Stev. 20. PoItno-hra.linKfll račun Itev. 841-652. TELEF0M It 11 57. Poslanska zbornica. DUNAJ 30. (Izv.) Zbornica Je danes sprejela v rretjem čitacju predloge o davkih ua luksus, totaiizatorje, avtomobile in šumeča vina in nato nadaljevala razpravo o zv šan|u davka na žganje, katero pa je skoraj prekinila, da dokonča razpravo o nujnem predlogu glede telefonske mizerije v Avstriji. Predlog, ki ga je vložil poslanec K r a f t, poživlja vlado, naj vendar že enkrat ukrene vse potrebne korake, da se izpopol nijo telefonska omrežja v Avstriji, ki je v tem ozuu ena najbolj zanikernih držav v Evropi. Govorila je cela vrsta poslancev iz vseh mogočih okrajev in iz ust vseh so prihajale pritožbe proti zanemarjanju tega tako važnega prometnega sredstva v Avstriji. Izmed Jugoslovanov |e govosil poslanec Korošec, ki je naglašai, da je ravno Kranjska v tem ožit u skoro najbolj zanemarjena. Nujnost in meritum sta bita seveda sprejeta, vprašanje pa je, če bo to kaj pomagalo. Sicer je stala zbornica danes pod de-priraujočim vtiskom predloge o povišanju rekrutnega kontingenta, katero je predložila vlada danes zbornici. Ce bo nova predloga sprejeta, bodo morale prispevati letos kro-novine za skupno armado 94.694, za deželno brambo pa 28.297 mož. Silao interesantni so motivi, katere je podala vlada k novi orambni predlogi. Pravi namreč, da je zvišanje rekrutnega kontingenta neobhodne potrebno, ker delujejo vse evropske velevlasti z mrzlično naglico za ojačenje svojih armad. Seda| znaša skupni rekrutni kontingent 212.500 mož, pri popolnem uveljavijeeju nove brambne predioge pa bo znašal 243.800 mož. Zvišanje rekrutnega Števila namerava porabiti vlada za to, da «e zviša prezenčno stanje pehotnih stetaij v cbme} nih krajih na 128 mož in da se ustanove njvi oddelki strojnih pušk tako, da bo imel vsak pehotni polk tri oadelke s strojnimi puškami in še četrtega v rezervi. Pri artl i eriji namerava vojna uprava uvesti 14 no vih havbičnih in 3 gorske polke, tako da bo z/išano število topov pri vsaki pehotni diviziji od dosedanjih 42 na 60. Vrh tega dobi vsaka baterija še nekaj moštva, da se izpopolni njena pripravljenost. Pri konjenici bodo posamezni polsi ojačeni zlasti s tehničnim materijalom In moštvom. Kavaierij* dobi dva nova uianska polka. Stroški za izvedbo nove brambne re-fjime so naravnost velikanski. Samo na avsttijsko polovico odpade 253,950 000 K. Svota se razdeli tako, da odpčde od stro šsov za skupno armado: tekočih stroškov 41,000 000, enkratnih izdatkov pa 108,000.000 K; za dežeiao brambo: tekočih izdatkov 28,590 000, enkratnih izdatkov pa 76 036.000 K. Stroški naj se pokrijejo na ta načto, da se posta ijo v obrokih v preračune, pričenši s proračunom I. semetra 1. 1914 In končavši s proračunom zadnjih polletij 1918 in 19 oziroma 1920 in 21. P,ed!oga izjavlja, da bo zvišanje prezenčnega stanja skupne armade in deželne brambe lahko izvršiti, ker \e na razpolago še velikanski, neizčrpani rezervoar za vojaško službo sposobnih mla deničev, s Čemer baje v dtugih državah ne morejo razpolagati v toliki meri. Velezna-či!no pa jc, da vlada v novi brambni pred-togi rama prknsva, da |e šteeilo vojaški dolžnosti podvrženih vseh treh nabornih razredov, ki 50 manjkali zadnja !eta, doseglo že ogromno Številko 193044 mož. Vsi ti vojf ški obvezanci so seveda za vedoc izgubljen! za Avs:r!|o. Nova brambna predloga je napravila na poslscce, kakor že rečeno, skrajno depri mujoč vtlsk in to tembolj, ker se vlada ce;o v času, ko ze nahaja drzsva v veliki go- PODLISTEK. Norec voj vodinje, Florentlnska novela Ernsta Remina, Aleasatidro se je umaknil. „Je top/ Ee je smejal mladenič, „kakršni! naj ne bodo moji dovtipi. če pa se jim ce bodo smejali, hočem jih s tem ščegetati. Sedaj pa zdravi, gospod vojvoda, meram za svo-o kral'lco." In s tem je cdšei. Aiessandro je gledal za njim z zaalčiji-vim pc smehom. .Pojdi Brut,M je govoril sebi, „ti ne prehodiš Tarkviccev, četudi se kažeš bebca." Vzel je pisma, ki so mu jih prinesli, obdržal jih je pa v reki in se igral žnjimi. „Smejal bi se človek,* si je mislil, „ali sem seda) igralec, ali pa me je ta ženska spodariki depresiji, ko gospodarska kriza ovira vsak napredek in čakajo državo važne kulturne in gospe darske naloge, ni mogla odloČiti k drugemu koraku, kakor samo za izdajanje novih milijonov za nove vojaške potrebščine. Na današnji seji poslanike zbornice so vložili jugoslovanski poslanci več interpelacij in predlogov. Poslanec dr. O. R y b a f je vložil ostro Interpelacijo na deželno-brambnega ministra Georglja, v kateri ga opozarja na včerajšnjo vest „Edinosti*, da nastavljajo orožnlške oblasti na Primorskem nemške orožnike, ki so popolnoma nezmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika. Interpelacija opozarja deželnobrambnega ministra, da je tako postopanje nezakonito In zahteva strogo preiskavo, ustavljenje vpokll-canja takih orožnikov oziroma premeščenje že nastavljenih nemških orožnikov v nemške kraje. Poslanec dr. R a v a i h a r 'e vložil predlog, da naj se pri izvršbi službene pragmatike vpoštevajo upravičene posebne želje ju stičnih slug in nastavljencev. Predlog te interese obširno navaja. Poslanci dr. Č i n-g r i j a in tovariši so vložili novo interpelacijo radi sprejemanja tujih mornariških častnikov v avstrijsko trgovinsko mornarico, fer povzroča jugoslovanskemu prebivalstvu veliko ekonomsko škodo in trpita tudi ugled in veljava avstrijske trgovinske mornarice. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila šele v sredo. Poslanci so danes pridno sledili pogajanjem med poljskimi in rusinskimi strankami glede nove volilne reforme za gališki deželni zbor. Pogajanja niso dovedfa dosedaj še do nobenega pozitivnega uspeha in se nžste stranki približali še niti za las. Konference se bodo nadaljevale najbrž v Lvovu. Sicer se kaže v parlamentu danes zopet manj optimistično nazfranje v tem vprsšanju. V naslednjem podajamo sejno poročilo: Zbornica je danes sprejela v tretjem čitanju davčne zakone, ki so bili že sprejeti v drugem čitanju, nakar se je nadaljevala debata o predlogi glede zvišanja davka na žganje. Po govoru manjšinskega poročevalca Modračka je bila razprava prekinjena in se |e nadaljevala razprava o nujnem predlogu glede razširjenja tektonskega omrežja. Nujnost je bila priznana. Posl. Korošec se je pritoževal, da e i vsemi komunikacijskimi sredstvi, ki bi bili lahko v prid tudi agrarnemu prebivalstvu, postopa tako mačehovsko. Najlepši primer za to Je Kranj i ka, kjer ima lamo Ljubljana telefonsko črto. Takega zapostavljala kranjsko prebivalstvo ne bo več trpelo. (Odobravanje pri Jugoslovanih) Pos. P i t a c c o je predlagal resoiudjo glede izpopolnitve telefona v Trstu in glede naprave tretje teiefonske zveze z Dunajem. Posl. Kraft je v sklepnem govoru z zadovoljstvom konstatira!, da so vse stranke njegovega mnenja. Predlog je bi! nato izročen narodno-gospodarskemu odseku. Sprejeta je bila tudi Pitaccova resolucija. Prihodnja seja v sredo, 4. novembra, ob 11 dopoldne. DUNAJ 30. (Kor.) Vlada je predložite da ne s v poslanski zbornici novo brambno predlogo, ki vsebuje že napovedano zvišanje rekiutuega kontigenia. Zvišanje se razdeli na prihodnjih pet let, tako da bodo do selenž najvišji koetigenti Šele !. 1918. Rekrutni kentigent se zviša od 91.482 v Selu 1914 za 3212 in se pomnoži v kth 1915 h 1916 na nadaljnih 3269, v letih 1917 in 1918 pa zv nadaljnih 2870 mož. Rekrutni kontlgent /a deželno brambo se zviša v I. 1914 £a 4580, v letu 1915 *a nadsljnih 1205, v I. 1916 Z3 nadaijnih 994, ? I. 1917 za nadaijaih 96, in v I. 1918 za nadaljaih res okužila se svojo čednostjo ? Vojvoda Floreošk! — kralj ali podkralj Italije — glej, te sanje fma tudf. To-le pismo — odposlanca cesarja Karola, ki se ml javlja, vem to, ne da b\ je odprl. Ia ta odposlanec mi priaaŠa gotovost, da cesarjeva nezakonska hči Margareta ima postati moja žena in da bom zet vladarja sveta. Vid«!, m?.donaa Cfarissa, tako sem se hotel povsoeti, brez truda. Kakor me Je cesarjeva vojtka spro-vela zopet v Florenco, da sem tu vojvoda, tako naj maršira nekdaj, da me napravi podkraljem to-stran Alp. O ponosna si, a da bi vedela, kar veva ta odposlanec in jaz, Clarissa, bi me drugače strla s kladivom svoje bese de. Te besede Je go?orl! glasno, istotako, kakor poprej Clarlssl, m je pri tem izrazito gibal roko. Potem se je smejal. „Od tistih šestih mesecev ti [ih hočem nekoliko utrgati", so se razvijale njegove misli dalje, „če boš uporna, boš neužitna ; ko ml boš na voljo, boi najukusneji sad, ki ga Qc uživa! Aiessandro, ta siadkosnedež. In v to ta čednostna komedija nafmodreje 193 mož. Zvišanje rekrutnega kontiger.ta celokupne armade in deželne brambe znsša torej v I. 1914 — 7792, v 1. 1915 — 4474, v I. 1916 — 4233, v I. 1917 — 38 in v I. 1918 — 480 mož. Izseljenlško vprašanje v pododseku. DUNAJ 30. (I*v.) Pcdodiek [e danes končal svojo razpravo o izseljenlških škandalih v Avstriji. Sprejeta Je biia resolucija, ki poživlja vlado, saj dobro pazi na nezakonita postopanja pri izseljevanju sploh, ne ozirale se na kako družbo. Za referenta v vprašanju „Canadian Pacific" Je bfl itvolfen dr. Stehwender, za referenta v vprašanju Avstro-Americane pa Friedmann. Pododsek bo poročal odseku najprej o aferi „Canadian-. Prihodnja seja pododseka se naznani pismenim potom. Ogrska poslanska zbornica. Opozicija v zbornici. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Predsednik Beč5tby otveri sejo ob 10 45 dopoldne, nakar se prećftajo došle vlege. Po prečitanju pisma ministrskega predsednika glede skii canja delegacij, je pezral predsednik člane opozicije Forsterja, Sienti?anyja in Vescuja, ki so bili izvoljeni v s ta i ni inkompatibilitetoi odsek, naj izvrše zaobljubo. Od imenovanih poslancev je bil navzoč samo Szentivany, ki pa ni hotel ugoditi predsednikovi zahtevi. Zbornica }e radi tega sklenila, da se izroči Szemi?ar»y radi nepokeraosti imunitetnemu odseku. Predsednik je poz s al nato posl. Ratha (Kossuthova strankr), naj glasom svo{ečassega sklepa prosi zbornico za odpuščanje. Ker Rath ni hotel tega storiti, Je bil istotako izročen imunitetnemu odseku. Ob 10 dopoldne so prišli v zbornico glasom včerajšnjega sklepa vsi opozicijonalni poslanci, na čelu fim voditelji. Kakor se zatrjuje, bo grof Mihael Karoly podal poročilo o postopanju opozicije na današnji seji. Stranke bodo nastopale samostojno BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Grof Mihael K a r o I y {e iziavii, da smatra za svojo dolžnost, da v imenu svoje stranke In tudi v imenu onih, ki ?o podpisali zahtevo glede sklicanja seje, tudf utemelji zahtevo po sklicanju. V trenotku, ko je opozicija zvedela za pojasnila proenetae banke c novem Škandalu glede igralne banke na Marjetinem otoku, smo TklentSi, spraviti to stvar nujnim potom pred parlament. Seveda je imelo predsedstvo pravico, da to zahtevo odkloni; toda to {e najboljši dokaz, da porablja večina s posredovanjem predsedstva vsak vzrok, do prepreči sklicanje šefe. Predsednik B e o t h y protestira oroti očitku, da se da predsedstvo vplivati od koga. Predsedstvo se ravna po poslovniku ia 7 srnis!u cd>edb. Grof KaroTy izjavlja dalje: Mi smo principijelno nasprotnik' vsakega parlamentarnega nasiht?a; nikakor ne gre, da si večina samo na podlagi majoritetnega principa prilašča pra^šco za parlamentarno na-sllstvo. Govornik osebco ministrskemu predsedniku noče ničesar očitati, toda bistvo vprašanja obstoji vendar v tem, da je rai-nistiki predsednik vedel že poprej er. ve še tudi sedaj, da Je bila večina izvoljena s koru pel jami. (Protest na desni strani.) Način, kaso je nastala strank-na blagajna la kako se je porabljala, dokazuje, da je na tak na-čia %sak parlamentarizem iluzija. Seveda je ra'nistrskl predsednik obljubil, da v bodoče ae bo tako postopal. (Ktfcl na levi: Lepa obljuba! A mi na to nič ne damo!) Toda če bi tudi v tern slučaju tem ob!jut>am verjeli, se n?m vendar zdi, da grrf Tisza kot šef nekake roparske tolpe uživa k- risti nastopanja svoje toipe. (Odobravanje na le' i ia šum na desni.) P.edsedois posliče govornika k redu. sredstvo — blago, xv;jačoo sobce, ki te, trpko, dozoreva, in ti odvzame plašč česar ni nzegei vihar s si?o. Pa ne le plašči Mens agitat rnofem — modrost Sacdro te mojstruje, lepi marmor I Žal, prisilila si me, da sem te poročil — to pade sedaj na t?ojo g'a?o. Ako bi ne b!la moja žena, ne bi mi trebalo seda;, spravljati te s pota, ko ima priti sem cesarjeva hči. Da, pojdi \a na deželo, vsaj ne izveš prehitro, kaj se tu pripravlja. Luca, stari šaljivec, te je imenoval Lukreciio — pa vzemi seboj svojega Bruta —, ki naj bi bil staremu sredstvo, da te reši, meni pa bo v orodje, da te uničim, čim se odločim za to. Prizanašal bi ti, skopost bi me ne ovirala, da kupim dispens za najiao ločitev, ali dala si mi pogoltniti preveč hudih stvari In si me preveč ponižala. Ia tako bi hote) vendar imeti svoje maščevanje nad tebe j t In seda| poj ta le in d omu j ta skupno, ti in or% ki te je slikal — j?.z pa vatna hočem splesti zlato mrežo, kakor nekdaj Vul-canus, da jo vržem črez vaju, ko pride čas, da vaju zadušim v njej, ko pride ura za to, ^UOrol KaroIy je nato slikal moralične ia materijalne posledice današnjega režima in zahteva končno, da se zbornica skliče v kratkem k seji v svrho razprave o novem panamskem škandalu. (Dolgotrajno odobravanje na levi.) Grof Tisza je najprej protestiral p oti očitanju, da heče večina zabraniti opozle \ da bi spravila gotove stvari na Predgovornik je dejal, da temelji sedali sistem na korupciji. (Klici na levi: To |e res!) Tisza: To ni res ! Posl. R 11 n r r : G. mfnhtrsk! predsednik. *rol!ko so ve! ale volitve v Aradu ? Tisza: To so prazne fraze. Gospodje imajo za svoja sumničenja samo eno trditev na razpolago, da (e plačala ogrska bsnka za politične namene velike svote. Vsahdo mora priznati, da stanejo vse volitve. (Klici: Ampak lastni denar, ne pa ukradeni 1) Tisza: Žallbog požro volitve ne samo lastne stroške, arrpak tudi druge svote. Vprašam samo grofa Karolyja, al: ni njegova izvolitev nič stala? Opoifcija loče s svojim postopanjem samo zmaniŠati prtstlž ogrskega naroda in p?rl:menta, čemer pa se bomo vedno upirali. Grof Andrassy: Sprejmem izjavo ministrskega predsednika, da ni vedel, odkod izvira denar, na znanje. Ampak pozreje je bil o tem le informiran In zakaj ni izvajal konsekvecc (Odobravanje). Sedanji sistem d:!a faktično 7 dvema sredstvoma : z nedovoljeni® denarjem in n-siljem. Posl. Vaszony (dtmo*r3t) fzjjv "V da !e izvršil Tisza nad opozicijo sicer i: i-čujočo kritiko, vendar pa opozicija ni kr če prihajajo n2 dan vedno nova pa».ai: 1 a razkritja. Govornik ooozarja na ne^err.en'1-rano izjavo pl Lukacsa, da bo skrbel z to, da izroči statute njegov naslednik. Notranji minister S a n d o r : Jaz sem izjavi:, da ne izrečira statutov I Vaszony: Tu je nasprotje med izjavo državnega tajnica Jeszenskega in izjavo ravcatelja akcijske družbe. Ta !e izjavil, da je bil oguljufaa in nato je iiŠ!a of ci/ozna objava, da dotični gospod tega ni mislil v razžaljivem smislu. (Velik smeh aa ievici). Ti s za : To Je laž! (Šum.) V a s z o n y : Zavrrčam to od!o5no. N -mam navade lagati. (Predsednik pokliče grofa Tiszo radi besede „laž" k redu. Klici: Tisza Je sam naročil predsedniku, a j ga pokliče k redu. To t- medica!) striii predseda!'- postaja sv.rov, rn .iio da bi nastopi! z dokaz!. Priskrbel bo monarhiji novo Sadovo. Tisza nI Deak, on je Benedek. Pri glasovanju je bila zahteva opor.'dje, naj se skliče zbornica posebni sejf, rd-klonjena. Nato je vstal grof Mihael K a r o 1 y in na Ti?zino tozadevno vprašanje izjavil pod častno beredo, da je za svoje volit e izdal samo svoj denar. Poživlja pa sedaj ministrskega predsednika, naj tudi on izfa®i pod častuo besedo, ali je rabil za svojo izvoHtev v Aradu ?a no svoj den3r al! ne. (Odobravanje in ploskanje). Tisza: Do I. 1910 sem pri »snMh volit,ah izdajal samo svoj denar. Le I. 1910, ko sem kandidiral v okraju Ugra, so več(i del trofkov plačali nekateri člani delavne stranke v Aradu, ker sem to zahteval kot pogoj za kandidaturo. (Ropot na levi.) Po sestavitvi dnevn ga reda za prihodnjo sejo, k! se bo vrši!a dae 4. novembra, je blia seja zaključena. da napravim poleg sebe prostor za cesarjevo hčh Zlato rarelj ; sal me je tudi on na3likai kakor da sera bie&uča hudooa — ta norec i Z zlatem zaslepim tudi oči cesarjevega odposlanca, da rič ne opazi o t jej, di?|i, ponosni; zlat nagobčuk naj mu .a-mašl usta. Ali na}, ko pride čas za to, vse uredim, s pijačfco, brez b2rve, brez vonja, nedo5?no pijačico; aH s cvetko, ki lo jej ponudijo, ka*ere vrnj D.> prijetna da jo prestavi v nebesa; aii s pisemc m, polnim sladkega sanjarstva, ki je bo či ala in začne sanjati o njem, sladko In globoso, da se niKdar več ne zbudi razočarana? Gotovo: najlepša smrt najlepši ženski! Divno, krasno, kakor so se gibali in napenjali udje, ko Je ravnokar stala pred menoj, divfa In občudovanja vredna, poseben užitek, ia v resnici sem bil gaujea I la vendar bi me užitki te vrste prekmalu obrabili in jaz se bojim za svoje ubego grlo, Zato se bca morala ločiti še v starem letu, leoa upornica, in novo leto na| pozdravi novo cesarsko zvezdo iz dežele Fianderuske. Pozvonil |e. (Dalje. .EDINOST ' St 302, V Trstu, ime 31. oktobra 1913 Na d 70 j c tU FćttfĐftfid fb v s k i gost : ma T > C 939H9 cesarja Viljema. S oisl oJ GOEHRBE ^ffcd/A 9Ce*af 1 in a*Obehrde ilora v a Franc utrku na msfe-fefctp Slovesen sb^el fetn T? f! »i jrifM iS« rnirisrsaio s rtarilka Združenih ___ _ i€države. PRAUA 30. (Izv.) Novi" poslanik Zdru- balkanske države, i ^'dospel v Evropo !2"Pjrsg^ v~pe!grad. Češki Na-tfeiyj;.Urirediti odličnemu češ-jrejem v Pragi, iisfifa Poincareja na Dunaja. Izjl) „Zelt" poroča iz Pa-rfjjkjh oficijelnih krogih raz-fanjer ali bi ne bil oportun 1Er,™rea,na Dunaju. Francoski krogi *iJobllwbTja|b j^j takega cbiska velike poli-tičde'fcorfrti, zla iti razjasnenje mednarodnega . popti^Mrra, p^l^žaja in zbllžanje med Fran-*. cfjo ln/Avstjijo. Odprava regentstva na Bavarskem. 9{h :.q?MDMAKOVO 30. (Kor.) Zakonska ostroga oglede odprave regentstva na Bavar-ffckein na današnji se]i zbornice spre- c4ete£T4 va?mi glasovi proti glasovom socijalnih ode m o krat o« ia obeh demokratov. Nato - se^e ;pričelo drugo čitanje. Ker ni nihče posegel v debato, je bila predloga sprejeta si« 133 glasovi proti 27 in sicer pri poimen grškem glasovanju. la Srbsko posojilo na Francoskem. »?< PARiZ 30. (Kor.) „Figaro" poroča, šida ie francoska vlada pripravljena takoj pri ? voliti v najetje 250 milijonskega srbskega pcsojlia na Francoskem, če prizna Srbija princip povračila turškega dolga, ki odpade na turiko ozemlje in če se določi r>a Srbijo odpadli del turškega dolga s 17%i tore! 40 milijonov oz. dva milijona letnih obresti. Srbsha vladi je izbila, da Js sicer pripravljena sprejeti in priznati princip povračila, venda- pa je odločno odklonila določitev deleža, ker je to izključno stvar mednarodne finančne feomlsile, kaj i nlh^e nima pravice, dolcčiti delež že v naprej. To bi bil nekak finančni ultimatum, kateremu pi se S b!|a ne bi podvrgla. Srbska vlada upa, da se pariški kabinet ne postavi na lntran3igeotno st-Hšče, kajti to bi silno škodovalo francoskim interesom v Srbiji. Grško-turški spor. CARIGRAD 30. Ker Porta Se ni odposlala odgovora na oklepe atenskih delegatov giede grško turške mirovne pogodbe, je nastal v grško tu risih pogajanjih odmor. Včerajšnja kcnf treneš grškega delegata Le-vltis?. z velikim vezirjem in Taiaset beyem je blia velikega pomena. Konferenca Je i&ela namen pojasniti Porti stališče grške vlade, ki iziavlfa/ da v točkah, ki še niso rešene, D«? mo^e več popustiti, ker je šla že do skrajnosti. Levitis je izjavi!, da odklanja vsako odgovornost za vzdižauje sedanjega negotovega položaja. Kljub temu pa obstoji nada, da pride končno vendarle do sporazuma. Huerta izvoljen za predsednika mehi kanske republike. Trstu s ie potihnil kmalu ker se je morai uverlii, da je grdo našel In da s takimi očitnimi lažmi ni ravno koristil svoji žurna-Hstlčni reputaciji pred neltalijanskim svetom. Sedaj pa se peh? Viiginio Gayda v rimskem listu .Štampa" in nastavlja Italijanski javnosti prizmo, skozi katero na| gleda »zgodovino in politično socijalno življenje Italijanov v Avstriji". Kakor Barzini opisuje tudi on slove asko snovanje oa političnem narodnem in gospodarskem polju, ki da ustvarja potrebo, da Italijani v Primorju v vseh svojih centrih skrbe za obrambeno delo proti „tujinski invaziji". Pri tem si tudi Gayda dovoljuje nesramno insinuacijo, da Slovenci dobivamo podpore od ne vemo koga 1 Tako tudi Nemci v Tirolu. Le ubogi Italijani da so prepuščeni sami sebi v svoji narodni brambi. Ne bomo mu odgovarjali na razsežno, ker smo to storili že podrobno na... poezije Barzinijeva. Le eno bi vprašali g. Gaydo na njegova jadikovanJa o podporah, ki da Jih uživamo mi, in o zapuščeaosti, v kateri da žive avstrijski Italijani: naj nam lepo pove, kdaj se [ e kaka v n a n | a diplomacija potezala za avstrijske Slovane, kdaj Je še grozila, ako se ne umakne kaka, avstrijskim podanikom itali lanske narodnosti neljuba vladna odredba?! Ali se Je kedaj ruska, ali srbska diplomacija vmešavala v notranje avstrijske stvari avstrijskim Slovanom v prilog, kakor dela to vedno italijanska diplomacija našim Italijanom v prilogi Na| cdgovcfi gosp. G^yda, Če more 1 In, ali nič ne sluti g. Gayda, da s tem, da govori o našem snovanju, o naši moči in o naši nevarnosti za Italijane, stavljaj le vso italijansko politiko v' naših krajih v luč krivičnosti in nepravičnosti?! Kajti, čim priznava, da smo tu, da razvijamo take sile, da tako napredujemo, da vzbujamo strah med Italijani, potem so 10 le sami dokazi, daimamo pravico in pogoje za življenje — pravico do vsega tistega uveljavljanj a, ki ga avstrijski državni zakoni zagotovi j a j o vsem narodom in torej tudi nam! Od kodi in iz česa izvajajo naši Italijani „travico" do zahteve, naj se ravno nam, Slovanom v Primorju, in posebej še nam tržaškim Slovencem, odreka to, kar nam zagotavljajo zakoni in kar nam gre tudi po nepisanem pra.'u po principu pravičnosti! Saj to je ravno, kar dela vso italijansko politiko v naših krajih tako odijozno in odvratno. Iz sebe so, ker čutijo, da gre z njihovo oligarhijo h koncu, v resnici se ne jeze radi takih krivic, ki jih dela državna upava njim, ampak iz sebe so, ker avstrijska vlada ne more uničiti našega obstanka in preprečiti našega napredka. Hinc iliae iacrimae! V tem je tista pretvezna krivica, ki jo občutijo Italijani in radi katere alar Za Birzn'jem Vir^ino G3yda — a ne končno sklenila, da se ne udeleži volit z večo srečo. Tudi ves tam-taro, vse tisto ; Nato so se zopet ponovili napadi n3 h.še hreščeče sekundiranje po tržaških itaiijan-j odvetnika Spada in Minafra in drugih P.sce skih listih ce pomore Italijanom prekoijevih pristašev. Z balkonov teh hiš je peč resaice, da so Slovani tu, da imajo neopo-jtudš raarsikak strel. Kamenjanje in stre j in rečno pravico domovinstva 7 teh krajih in i se je nada'jevaio vse do danes ponoči (27 da so vsa njihova stremljenja trdno fundi- j t. m.) Pozneje so se začeli preganjali ekrana v avstrijskih državnih zakonih in v'sprotniki drug drugega. Pretepava!! so drug etičnih načelih, veljavnih za življenje narodov drugega in si groziil s smrtjo. Nekateri po v sedanjih dobah modernega demokratlzma gumnejši volile! so skušati le prid na volišč in enakosti ljudi in — narodov! Ako bi ti Barziniji in Gayde In vsi, ki Jim utegnifo slediti, res z bistrim vidom prodirali do jedra stvari, ako bi res poznaii poicžaj aaših Italijiaov ia njihova resnična stremljenja, ia ako bi res hoteli služiti resiici: ne bi se hodili kompromitirat z brambo pozicije, ki ie izgubljena, ker se ne da braniti ne s stališča realnosti, ne s stališča pozitivalh zakonov, ne s stališča mora-lične pravičnosti. Stike iz državnozborskih volitev v Italiji. O državnozborskih volitvah v Italiji prl-občuje italijansko časpisje naravnost strahovite stvari, ki kažejo razmere v Italiji v tako ža'oitni tuči, da se mora svet naravnost čuditi, kako je kaj takega mogoče v deželi, ki naj bi bila vsenu ostalemu svetu nekak vzor feulturoosti in civilizacije. Posnamemo naj danes iz milanskega „Cjrriere del a Sera" poročilo, ki mu Je prišlo iz barijske provincije. Poročilo, ki je datirano z dne 27. t. m^ pravi: .Vesti iz Andrije se potrjujejo v vsem,- , Un obsegu. V tem mestu je bilo včeraj zbranih i vrg!i *0,5ke ki 50 v nad desettisoč ..legistos- (pristašev tako- kotu dvorane, (volitve so se vršile v zvane kmetske zveze), ki so grozilno nastopali po mestnih trgih ia počenjali vsakovrstna nasilja, da bi preprečili pristašem kandidata Cecija udeležbo pri volitvah. In dosegli so tudi svoj namen. Legisti so neprenehoma streljali z revolver j, tekali kakor blazni po mestnih ulicah, uprizarjali p/avcate love na posamezne in napadali nasprotnike z coži in revolverji v rokah in izviševail nezaslišana nasilsiva. Največ je bilo ranjen h duhovnikov in bolj znanih pristašev kandidata Cecija. Nad devetdeset Cecijevih pristašev je bilo bolj ali manj nevarne ranjenih. Nekaj se jih nahaja v bcinišnici v zelo nevarnem stanju. Šlrje duhovniki so bili ranjeni z nožem. Število onih, ki so bili poškodovani vskd neprestanega metanja kamenja, se ne da nKi dognati. Oborožena Javna sila je morala po vojaško zasesti mesto in z močnimi kordoni zavarovBti volišča in nastopati x energičnircl repre?aUj3m», da je preprečila izgrede. Streljanje z revolverji pa se (e vzltc temu nadaljevalo vse popoldne in tudi zvečer. Prvi čas se |e poročalo, da Je bil ustre ljen tudi neki deček, kar pa ni res, katti u strel I en je bil neki leglst, čigar truplo je pobral neki njegov tovariš in je ob grozilnih vzklikih zanesel na pokopališče. Pozneje so prenesli truplo v cerkev, ker so sklenili MEHIKO 30. (Kor.) Pod pritiskom vlade; kra|e¥| fcj£r da Lega vrši svoje b3je blago fe bil Huerta izvoljen za predsednika, vojni | siovueno delovanje, ova a, da so mu ies iHnlster Bianqaet ~ " 1 Istre. S i o v a n- m'rajo italijanske žurnaliste in italijansko di- j iegis£i, da mu prtrede pogreb. Varnostna plomacijo. oblast je zahtevala iz Barija ojačenj in Iz Govoreč o narodni brambi Italijanov \ Barija Je bl!n odposlanih v Andrijo nad 400 proslavlja Gayda »Lego Nazlonale', nje „plemenito* obrambno delo in udanost Italijanov do te svete institucije. Pri tem pa je zopet tako nepreviden, da z navajanjem --r-------- , • aiUY.|cuu uciuvcujt, pa za pedprečsednika; n|Cfle raimere terra fnccgaita. Navaja n. pr r^-hikanske republike. Končna odločite«; pade j . Keiž ia razne kritje ei«««« ma kongresu, v katerem čina vladnih pristašev. pa bo seveda ve- Za Barzinijem — Virginio Gayda. Ž-rrsalirti ? bližnjem kraljestvu posvečajo v tadnjers č?*u posebno pažnjo razmeram in snovanju Italilano? v Avstriji. Vprašanje je le, alt je tu spirftus movens lastni nagon, ali pa !e ustrezajo prošnjam, prihajajočim }im z naših strani! Ta poslednja domneva vojakov, infanterije in kavaleriie, potem re dariev in karablnljerskih častnikov. Druge alarmirajoče vesti so prišle iz mesta Ravo, kjer je množica uganjala največja nasilja vsake vrste. Hišo odvetaika Spada, pristaša kandidata Pešce, so včeraj v pr?em in drugem nadstropju opjst >ši!i pristaši kandidata Cotugao. Napadii so hišo s kamenjem in revoberskimi streli. Na hiši odvetnika Minafra so vetrnice pokra jene, tlačijo z najnemoralnejimi sredstvi tudi slo-; §ipe razbite in ograje razdejane. Hiša kaže vanske otroke — je H so io sredstva I$iiao žalostno lice, Na hišah, kjer imata italijanskega obrambenoga dela ? Je li to i svoje prostore društvi „U nbrito L" in delo za ohranitev lastne italijanske narod- j „Uaione* ni nlii sleda več o kakih Šipah. s ke kraje! Je 11 so učiinice v slovanskih italijanske krajih, v katere nosti ?1 Ne, to je napadalno delo, — i e rop! Cilji Lege so nemoralni in jih mora ie obso^tl človeška civilizacija! „Indipendente" slavi sposobnosti Gayde, da tako globoko prodira v „duha in stvari !* Ubogi Gayda! Nam zveni ta hvala zelo verjetna v smislu tiste znane taktike; kakor prav hudobna zafrkacija I Če bi taših Italijanov, da VStkdar, ko se je ZgO- tps talrn fnsnn plerial stvari in če le dilo ka', kar Jim ne gre prav v račune, alarmira o javnost Italije in pa italijansko diplomacijo, da ta pritisne na Dunaju po znauih starih receptih sedaj pokojnega Cri-splja. In ker je doslej vsaka taka italijanska demarša na Dunaju dobro uspela, in ker se je v zadnjem času zgodilo marsikaj, kar )e naše Italijane zabolelo v kurja očesa. Je zelo verjetna domneva, da so se naši italijanski Do sobete je bilo vse mirno. Ta dan je pohajalo po ulicah le nekaj izzivačev, vendar pa ni bilo nič hujšega. Prvi incident se je dogodi', ko so oklofutaii nekega pristaša kandidata Pešce, ki Je nalepljal volilne oklice. Tedaj so tudi začeli pokati re vol ver ji. Karabinirji so streljalce aretirali in na;tal je črna, ki fe v tem, da hočejo Italijani z nasiljem ubiti ^arod, ki je v njem sposobnosti za življenje, ki se vzlic vsem oviram razvija s samopomočjo in ki stremi h kulturi — luči I Da, dobri gosped Gayda. stvar je taka, da nikdo ne brani Italijanom živeti tu svoje življenje; njihove pretenzije naletajo na odpor le zato, ker hočejo živeti politiki zopet obrnili v Italijo se svojimi mi- nad drugimi, ker njim svetijo zvezde ifmi prošnjami. j le tedaj, če je tema okoli njih 1 In ker drugi Nedavno Je Barzini v milanskem „Cor-1 nočejo živeti — v tem Je vsebovano vse rle e della Sera** razobelal Italijanski Jav-! t!ato pretvezso fcmučeiiištfo*' salth ItaSi r.orti medvede, ki so mu jfh natvezili v j Janov! Gayda res tako Jasno gledal stvari fn če jej mir, a ko so jih zopet izpustili, so se izgredi v njem moraiičnega Čuta, ne bi slavil zio- toda nasprotniki so |lm preprečili pot d volišča, jih pograbili za vnt ia nagnal nazaj. Danes je prispelo v Bari nad sto me ščanov Iz mesta Ruvo. Spremljal Jih je ort vetnlk Spada. Iz|avlH so, da so pobegnili iz mesta, da se umaknejo nasllttvom nasprotnikov. Odšli so na prefekturo in zahtevali pomoč oblasti. Prefekt^ve obljube so ji nekoliko pomirile in vraili so se domov." Iz Fogegie poročajo: »Danes poneč (27.) je prišlo okrog sto kmetov in mornarjev, ki so jih včera| pregnali, v Salveninlje^o hišo s svojimi volilnimi izkaznicami. Prihite;! pa so Pontinije?lmi pristaši, isti, ki so že več dni počenjali enaka nasilja, so začenjali streljati proti hiši, v kateri se je nahajal Salveminl, In so s streli in kamen]em raz gnali kmete. Razpršilo j!h je iele šest kara blnlrjev In štfrje redarji. Aretiran ni bil nihče!* V San Dorla dl Plave le ostalo po zaključiti volitev še kakth 150 volllcev, ki le niso volili. Župan jih ni rncgel prepričat , da ne more podaljšati glasovanja. Začeli so razsajati in ker niso mogli prodreti karabi jerskega kordona v volilni dvorani, so se nekem šoli), tn v kratkem so bile vse klopi zdrobljene in izraetane skozi okna. Vrata so razbili in okna raztolklf. To so bili klerikalci. — Ponoči ob desetih se je raznesel glas, da |e propadel liberalec, nakar so njegovi pristaš vdrli na glavni trg, kjer se nahaja župnIŠče, v katerem bivajo štirje duhovniki. V hipu so bila okna na župniSču razbita. Potem so s koli ulomlSI hišna vrata Ia lih razkosali. Množica je vdrla v hišo z grozilnim krikom: „Na ogenj, na ogenj!" Duhovniki so se rešili z begom. Iz Padove poročajo o izgredih v Vilia-nuovi di Camposamplero: Po deseti uri z?ečer so demonstranti začeli metati debelo kamenje v okna občinske hiše, kjer se je vršil skrutfnij. Razbili so Šipe in nato tudi zlomili železno omrežje In vdrli skozi okra v dvorano. Predsednik In zapisnikar sta pobegnila v neko shrambo, kamor sta zanesla tudi volilne žare. Predsedniku je, ko je hitel iz dvorane, zažvižgala krogija mimo glave. Poklicali so brzojavno vojaštvo, toda demonstranti so se razšli še pred prihodom vojaštva, razbivŠi mize v dvorani V Tcrre del G'eco so d monstrantje napadii vojaštvo s kamenjem. Bilo |e veliko oseb aretiranih, med njimi tudi „vicebrlga diere* občinskih redarjev, ki ie organiziral demonstracije. V Silopakl v beneventski provinciji je prišlo po volitvah do spopadov med pristaš izvoljenega In propadlega kandidata. Telkl so se najprej s palicami, potem pa so začeli streljati z re?olverjl. Priti je moralo vojaštvo in z nasajenimi bajoneti razgnati demonstrante. Več demonstrantov |e bilo ranjenih z bajonet!., eden celo smrtno nevarno ranjen. V Santa Aaastasia so prišli demonstrante tudi pred samostan sv. Ane in so začeli groziti. Prišla sta k oknu dva meniha, ki sta zmetala na demonstrante vse, kar jima je prlšio ped roke. Demonstrantje so nato skušali ulomlii samostanska vrata, kar pa se jim ni posrečilo. Menihi so tekli nato v zvonik in so začel! zvoniti, nakar so jim prihiteli kmetje na pomoč. Vnel se |e hud boj med obema strankama in šele vojaštvo je napravilo mir. Ona dva meniha so pa aretirali. V Kataniji so v ponedeljek ponoči ob priliki demonstracij začele pokati bombe. Neki demonstrant je ostal mrtev na mestu. Tako bi mogli nadaljevati še dolgo s slikami o volitvah v kulturni ia civillzlraul se Domače vesti zopet pričeli. Volilni odbor Pescejeve stianke čuditl 8eJ V hfn mirt Ji o i je v svojih lokalih začel razdeljevati glasov- "TaJuJ* ^J mllV niče, toda nasprotniki so napadli lokal s 1 Joil!ce/ tnada 81Bj£S?°S ^ba kamenjem in revolverskimi streM. Lokal so i5eSa dokaia za burnost vendar ni treba. morali zapreti in nasprotniki so ga popoi-; aoraa blokirali, da nihče ni mogel vun Včeraj dopoldne so napadli hišo odvet- . r> , ^ ... 1 * nika Spada. Kamenita to&i Je trajala več Odlikovanja. Cesar podelil red že-minut. Pescejeve pristaše, ki so hoteli iti na lezne krone III. rair. bi/šerau ravnatelju volišče, so nasprotniki napadali in jih podili' „Jadranske banke v Trstu, g. Maksu nazal. Da so se mogli vrniti domov, so jih^Antiču, sedaj ravnatelju morali spremljat* nekateri pristaši nasprotnega ; «nske banke v Sirajevem. kandidata. Taki nepopisni prizor* 20 se po -' — NadmornarJu Avstrijskega L'ryda, navijali ves dan in Pesceje?a stranka je Antonu Buličiću, le bil podeljen srebrni za- ,AvstriJsko-bo-Čestltamo! Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. TnrntTlUlVVllUVUklVUVUUUUUUUU^imm*«*!""'11'................. Ner&Zblfiva. 70%$tnrina prišiednost Sjajno bijelo Svije fLo DITMJIR, Gebriider Brunner, Piazza del Ponfterosso itv. I. V Trstu, dne 31. oktobra 1913. „EDINOST" št, 302. Stran ITI. služni križec s krono za njegovo pogumno bodo prisostvovali vojaški maši na vojašaič- vedenje v dolgoletni pomorski službi. nem dvorišču, oni jsrbskopravosiavnega i iz- Imenovanje. Okrajni sodnik dr. Leopold P» . t Jerovš.k v Goiici je imenovan za okralnega ^et rfčjh Nato 'sodnika in predajnika okrajnega sodišča v f^f* »Ltrknera. .1 2000 Umrla je včeraj popoldne po dolgi In 0 r0® ' , . . . . . . . k mučni bolezni v tukajšnji mestni bolnišnici x , Velezanlmlv boj se obeta, kakor fca Ežr,- s SSSSS® ozdravi popoLoma. Bolezen pa se |e iop.t «*>!»»> sSn povrnila In sedaj |e| |e podK-gla. Pogreb se ^t.em, Pmo»Vm m dr P»echer|em. Stran bo vrSil Jutri, v ioboto, ob 3 popold« h K1«*"0 „lre«.ubf!rn°, P^I mestne bilnlšnlce. Redoljubni rodbi.i »i« «*>o teh d.brtah ta prHto |e j*lo tako nrifrrito »nJalte i dakć, da M e že celo .Plccolo* nekako OdUrlto sozaljel l„t|| C«nlutia zaradi n|egore lz]ave glede Sajsmorekl, da pride tako in prttlo ^^e takoimtnoranih slovenskih |e res tudi. .Štlriaa|st dni psovk in os «b- todJata|h 4ealokratov v tržaikl me.tni obli I h n a pad o v", smo rekli, da sledi ved*o ,vet. Ctrnlutt je sicer cdgorcii v »Dnevu" na vsak odgovor na njegove ,n rtu8al oprJ„ lvcj5 tod|-,no napade, In tako se Je tudi i^od lo.Očital 2tmoklall£lo lice famcralkega blata, a |e naiemu listu, denund antstvo, in odgovo- « vendar M rili smo mu i dobesednim citatom njegovega popolnoma, ka|ti sicei bi ne čitali lastnega, resničoega denunciantstva. List, P° , P P, „nimivih stavkov: k k4msleo0ec o0ba vahPtrabrse0v da .».ki sodrugi nadaljujejo na svo- kaaskih š^fp^h fn posege? Je, k« |e pri llhn -«""^.^TeSJf^l'-Vm nJem tudi edino umevno, po sredstrtb, k! demok aa|e pri z2dn,ih mu neoporečno zagotavljalo le predobro °™n.Wh volitvah..... U»»««. ta smo zasluženo ime - revolverskega lista. rOan* P? s!!Sa1' qa. ^orovan|lh in o njih Htali v je namreč odgovo.il tako le: .Lavoratoru« se nam zdi, da so zalii itali- .Počasi .Edinost«! Nemci Slo- l«*k' »odrugl nekoliko predaleč. Stvari, o Teice denunciralo vsak dan In Je potrebno f81"11? t0 razpravljali zla.U na poslednjih povedati Jim včasih, da niso opravičeni da ,, zaoro.a=,lh, c.ma,o ii.ua oprsji i Jati komu lekci| o avstrihkem patrijotizmu, zadnj m volBnim neuspehom, ki ga ki ga - sami ne poznajo. Razun tega se h.°Cei° ntk®,' lra™ovatl po v«| more imenovati kaka st^r denuncira ! « Poral- P» bl b"° da le PDVlr0 še!e potem, ako se Ima namen komu iki- J"8 neuspeh strogost, s katero nastopamo dovati. Nemcem pa nihče ne more škodovati, i"? Pa lntr?'rpiS=D,ca' ,edfl " tudi v tem ker o'.l so v AfSiri,! .gospodujoč" narcri, n* " f0*0'"' ? k6,c,nl liprf. vsa državna uprava je v njihovih rokab ; ®e?bl taktike. NaSa taktika ne sme iti vlada Je njihova, ooliclta njihova — njihovo D'kdf Prf? ?ky,lra P™8rama''? • - • _ . • » moMnoli m /s W n tri M!>A rt»n/4*« I ŠULib*ii. Mi: ELESAKT^ift 4 mtf- »O CMKMHiM CINA. • BECK. |e vse in naravnost idiotsko je očitanje denuncijantske ,Eiinosil", češ, da mi denunciramo Nemce, da niso patrijotičnl. Komu jih pa hočemo denuncirati? Njim sa-niim? Na tako misel more priti k večjemu ksk ex-f;ančiškan, ki so se n?u od alkohola že možgani sklsali. Druga reč je pa z Italijani, ki so sicer naši besni sovražniki in se litn moramo upirati z vso močjo in se žnjimi boriti z vso energijo, ali sredstva našega bo(a morajo biti poštena ia — dostojna. mandati, kakorkoli so koristni, niso vredni, da bi Jim žrtvovali le en odstavek našega programa. S'cer pa bi se biti morali nekateri sodrug! že davno prepričati, da ne bi prodrli s svojimi napačnimi nazori tudi v slučaju, da Ee b? bilo sodruga Pittonija, in se močno motijo, ako smatrajo jugoslov. soc. dem. politični odbor za „qjantite negligeable". Priznavamo pač, da je treba poguma, preden se pride do tega, da se človek oprosti vseh predsodkov. Toda, kdor tega poguma nima, caj ostane doma. Prepri Ca ni smo, da oni pri „Edinosti" tega nei*dor te2a PGguma °aj ostane don: bodo razumeli — pa radi njih tega ni;i na-lEaako stori v,ak» kl mtna vere v pisali nismo. Lm i na'strozjf internadjonalizem delavstva". Kakor smo rekli: p s o v k e, to so sr-' sodrugi so torej po mnenju gument! lista, H „dela" nx deleže v »»rai- * *,oveuSKih sodrugov zašli predaleč, ko so d;!ih, a ko mu zmanjka teh, pa v oseb nih napadih na — časnikarje, ki se — mimogrede povedano — prav čisto nič ne sramujejo svojega ^frančlškanstva" in iidiii, d3 je stranko z&dd pri zadajlh volitvah ne samo neuspeh, temveč ceio poraz zaradi strogosti In intraniingence slovenskih sodrugov. Italijanski sodrugi hočejo torej Anton Mahne, irgo Priporoča b1 občinstvu svojo trgovino jcslvin in kolonijalnoga blaga Trst, ulica del^Jstria M. 4 s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombačt. in Frluge št. 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. Dr. 1'ECSTIK (Ur. PETSCHN1GG) TRS f, VIA S. CATERIM ŠTEV. 1. Zdrsrnfk Za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožih* Id vodne (spolne) bolezni: 111/a—1 in 7—71/,- imajo vzlic svojim „od alkohola že sklsanim P°Pu&aii v programu n sicer popuščati v anožganom" še veadar toliko priznane in italljasikemu npcjjonalizrmi in sma- dokszane časnikarske zmožnosti, da so jim ponudili uredništvo „Dneva", ki ga pa niso sprejeli vzlic najiju trs j o jugoslovanski sodjalnodemokratski po-iit;crii odbor z.i *qu8mlte negHgepble", ra neksf m?inj reiaega, za nek??, na kar se ni b e 2 n i v e J š i ~ p o c u d b i. Če bi se pa trfcbs °liriltt» kar lahko preži a Sic^r ie biio zgodilo to, bi ^e prav gotovo ne pre-! »Zaria" tudi nadaljnje poveda a prav lepo, tak 'lo toliko telečje krvi po listu, kakor se a 22 t0 nlč mani 0!tr0» povedala |e' Je pretaka sedaj po njem I oaim itelf|ansWoi scdrugom, da niso pravi' V ostalem pa Je prav tako tudi gotovo ^lernacijonalcl, da imajo svoje laško-bc!!e, da se ni zgodilo to, kajti tako imalo i ^cjenalne predsodke, da nimajo vere v „idiotski denuncijantski exfrančiškanl z cd' QaiJtrožji internacljonalizem, da naj osta-alkohola skisanimi možgani" pri „Edinosti" \ .doma» kar se P*avi, naj izginejo iz in ž njimi vred vse slovensko Časnikarstvo ] KJE POBITE E najfinejši medicinski konjak, rum za čaj, šampanjec, Aiaia^C, Vermouth, Maršala, pristni kranjski brinjevec, slivovec; dalje Altvater, Vlahov, MafC?chin0> Fernet Branca in poleg tega še najboije grenčice, kakor Campari-jevo, Pelinkovac, FLORIJAN, kakor tudi vse druge raznovrstne likerje, katere so lajb^ljše pijace ? Edino ie pri = Antonu Turku In diugo občinstvo prelepo priliko, da ob-ču J a Jejo viscko „ostoplnfene" (sic I) „r^do-Uu^ne" gospe de, kako svoje visoko znanie dcfeumeiiiirajo v skrotov'čenih „pesmicah" o telečji krvi, najgrših škandalih in — ia&t, net ieast — ošabnem zaničevanju vsega sle venskega Časnikarstva in osebnih napadih nsnj. Da je kaj podobnega prav tako tudi pričakovati od ljudi, ki so se sami imenitno vcziii ia večerjali v brzovlakih, dočim so p± *voje pri sebi ramelčene tovariše puščali, da o stradali kak r psi na cestf, je vendar un:ljlvo samo ob svbi. Ne čudi no se, da se toliko govori o pedivjanih razmerah na Kranjskem in prav posebno v Ljubljani, saj tudi ne more biti d-u^ače, če se javnost preplavlja in zastruplja 3 tako že naravnost perverzno škandalo-grafijo, ki Jo poleg tega še vsi'julejo z uprav cr-iumazanejšo židovsko reklamo. „Kupu,t? „VcdiŠke čudeže, stanejo samo 10 vin. I Pa več izvodov skupaj naročite !• Daf ku; puHe to telečjo kri; prej jo je „švicala* in prodajala Johanca, sedaj jo „Švica" in pro ds|a »Dan" in to samo po 10 vin. Kar je pa najžalostoeje na vsej stvari, •e pa dejstvo, da moramo, sledeč „Dnevu" samemu, (št. 651, z dne 15 2. m.), žal, konstatirati, da prihaja vsa ta škandalografija, da prihajajo v s i ti nizkotni osebni napadi, iz „ Učiteljske tislarne" iz lastništva Trst, ulica Carl ? G^ega Stv. 10 (vogal ulice C. Kituieyer) DoMLIi tuđi:: Brezalkoholne pijače kakor so: 31tr ličar, J«gitdduik, Limet, Hrus^ovec hi Ja-bolčiilk, popolnega brrz alkohola in po uatuižj h cenah, In sicer po 48 Mot liter. ya_željo je_dobitl tudi na debelo. Edina zaloga v Trstu: DALMATINSKEGA TROPINOVCA. — Razpošilja na dom, in sicer v Trstu franko, a na deželo po poštnem povzetju. stranke. „Zarja* priznava, da Je pravzaprav le še Pittonl tisti lep, ki še drži skupaj razpokaJ'Čo se. tržaško socijalno demokracijo, ka|ti sicer bi najbrže fe prodrl! Cerciutzovi „napačni" nazori. Nam se pa vse zd', da ■ ni prav daleč čas, ko se razširi razpoka i tako zelo, da je ne bo mogel pokrivati ritf i Pittonl več In tedaj se popolnoma izkaže; resnica naše ponovne trditve, da so sloven-1 ski socijalni demokrat]e bili edino le štsfaža j svojim italijanskim sodrugom, za kar jih S Italijanski sodrugi, če ne vs*, pa vendar znaten njihov del, smatrajo že sedaj, kakor „Zarja" priznava sama. Radovedni smo res, j ati zmaga Pittonljev in žnjim Jugoslovan-1 sfcega soc. dem. odbora najtrežji fnter- j nacijonalizem, aH pa Cerniutzov in nje-j govih italijanskih pristašev faškonacijonalni i predsodki ? Tržaška mala kronika, i T.st, 30 oktobrs.! Nesreča pri delu. V ulici Madonniaa št 24 stanujoči 19letni zidar Anton Veochia- AAJBOLJA PIJAČA GREXČICA Piorijan NAJBOLJA PIJAČA 6rKE\ČICA .NAJFINEJŠI : DAMMATINSKi Tr&pinovec LITER - KRON 1 60 - LITER Ves svet je obupno žalosten. Iz srca govorjene so te besede v vsakemu, ki trpi na zapeki ter išče težko pričakovane odpo-moči. Telo in duša trpita v isti meri vsled nerednega odvajanja Saxlechner-jeve kisle vode. Hunyadi Janos je pravi prijafelj v takih slučajih. Posebno povdarjan od zdrav-in torej izpod vrhovnega nadzorstva j niške strani je hitri in gotovi učinek, kakor ljudi, ki se s ponosom imenujejo' tudi dejstvo, da ne nastopi vsled rednega — vzgojevalci naroda J ! uporabljanja te vode nikako motenje v pre- Zaprlsega vojaških novincev. Jutri, j bavljanju, ampak, da se s tem pospeši slast dne 1. novembra, se bo vršila na dvorišču!do jedi, kar le posledica, da se organizem velike vojašnice slovesna zaprisega vojaških j ojači, nakar nastopi telesna in duševna spo-aoviace7. Vojaki katoliškega verofzpovedanja i sobnost v podvojeni meri. :: Samo v Jezikovnem institutu :: Poljglotte Piazza Ssn Siovanni št. 1, M n. se nudi najlep5a prilika naučiti 89 nemškega jezika. — MESEČNA TAKSA K 4*- za 2 lekciji na teden Tečaji za vsako starost in vsako stopnjo zna nesti — Vpisovanje vsak dan od 3—10 DV Mladeniči, dijaki dobijo brano in tndi stanovanje ftno, krompir, jabolko, furiansba vina in drage poljske pridelke na debelo doMa t.rdHa Kovačič & St- Peter m Krasu. J Co. ■V.V.V/.'.V.'.V.1 IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5. ===== (naslednik M SALAR1NI) ===== „Alla citta «ii Loncira" Velika zaloga izgotovljenih oblek navadna in najfinejše, za grosoode In dečke. Zimske ooi^d, po- ršoiki In suknje. MoJerna avtorizovana lastna kroiačnica izvršuje eleganten In moderen kroj po nizkih cenah. M i 11 ■ ■ 1 »1 m ■ jSSBSBBSB msta: tospodlnjon i X\ ( \ I a t * j] J*—Ji^. lopfo priporočamo ( i korist đruft>\ sv 1/ ^irHa in I U achrto pristni, po kakovo««? vGs&F^i^i alovenekš 'ssdelek, V Trstu, dne 31. oktobra 19; rutti, doma h Ospa, je danes popoldne pri delu padel z odra ln si je zlomil le/o roko. Pok icani zdravnik reSllne postaje ga je po-. tal v bolnlinico. Mrtvo truplo v morju. Danes dopoldne okrog 9 so v bližini Lloydovega arsenala zagledali v morju plavajoče mcSko truplo. SiTar so naznanili oblasti, ki je poskrbela, da se je truplo spravilo na suho. Utopljenec je bil mlad človek, oblečen po mornarsko. Srajco je imel zaznamovano z začetnicama A Z. Poznal ga ni nihče. Pozneje, popoldne se je pa doznalo, da je bil utopljenec 17ierni Angelo Zennaro, mornarski vajenec, ki je bil uslužben na parniku „N.'mrcd", ki Je last parniSke družbe Geroli-uich. — Poročali smo svoj čas, da Je Zennaro dne 21. t. m., ali vsled utrujenosti ali morda, ker se fe nekoliko opil, padel s par-nlka v morje in najbrž utonil, ker ga niso mogli več zaslediti. Parnik „Nimrod" Je dne 23. t. m. odplu' v Odeso. Utopljeačevo truplo, ki je bito že precej nagoito, so odpeljali v mrtvašnico k Sv. justu. Z železniškega mosta je padel. Danes popoldne se je igral v bližini mosta državne železnice pri Sv. Ani 7Ietni Bruno Feruglfo. Prišel Je tudi na most to splezal na ograjo, kjer pa je izgubil ravnotežje in padel v globino. Poškodoval se je prav nevarno na čelu In pretresli so se mu tudi možgani. Poklicani zdravnik rešilne postaje, ie z ozirom na nevarne poškodbe hotel dati dečka prepeljati v mestno bolnišnico, česar pa ni dopustil dečkov oče. Tako je ostal deček v domači oskrbi. Z voz« je padel 10 letni Makso Mar-telanc iz Barkovelj in si pri padcu zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Slovensko gledališče v Trstu. Jutri, v soboto, dne 1. novembra, praznik vseh svetnikov, popoldne ob 3*30, se uprizori ljudska igra „MLINAR IN NJEGOVA HČI-, ki Je temu dnevu zelo primerna In velja kot zelo popularna ljudska Igra. Zvečer se po dolgem premoru zopet uprizori prekrasna Audranova opereta „PUNČKA". Ta opereta je dosegla na našem odru popolen uspeh in bo gotovo ugajala. Predstava je Izven abonomenta. * * ♦ V nedeljo popoldne ob 3'30 se poje v tej sezont pos'ednjikrat Jamova operela „LOGARJEVA KRISTA", ki Je povsod in tudi na našem odru tako dobro uspela. Zvečer točno ob 8 se vprizori prvič na našem odtu slovitega klasika S h a k e s- p e a r e J a dra!T,a „OTELLO". Glavne uloge so v rokah najboljših moči dramskega osobja našega gledališča. Predstava je v abonomentu. Vstopnice iu sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v »Narodnem domu* (glavni vhod). Društvene vesti. Akademično društvo „Slovenija* na Dunaju javlja, da nadaljuje g. dr. Iv. Prijatelj svoje predavanje: „Osemdeseta le ».a v slovenski kulturni zgodovini" jutri, v soboto, 1. novembra, ob 8 zvečer v društvenih prostorih VIII. Langegasse 50. L redni občni zbor „Slovenije" se vrši v ponedeljek, dne 3. novembra t. i., ob 8 zvečer v lokalu Leithmer, I. Auersperg-strasse 6. Poleg običajnega sporeda se vrše tudi volitve novega odbora. Pri obeh prireditvah — slovanski gostje dobrodošli 1 Združeuo slovensko visokošolsko di-jaštvo na Dunaju priredi dne 2. novembra v veliki dvorani češkega hotela „Po«t* (I Drachengasse 3) v korist „Podpornemu društvu za *Ioteaske vhokošoice na Dunaju" & o n c e i t, na katerem sodelujejo izbrane umetniške meči in aicer virtuozima *>a g!a-so.iriU ga. Claiice F.edlerjeva, violinist g. Ivćh Trost in fcon-ervatoristj g \ Cirila Medvedova, g. Je sip Rijavec in g Anton Ntffat. Priredi?ev, za katero je izšla inicijativa iz „Osrednjega vžedijaškeg^ podporniškega odbora", ki zastopa celokupno slovensko visokošolsko dljaštvo, se v;ši pod pokroviteljstvom predsednika „Pcdoornega društva za s o;enske visokcšclce" g. senatnega predsednika P1 o J a. Pričakovati je, da se dunajsko slovensko obfiinstvo z ozlrcm na umi toliki užitek, zo katerega jamčijo gori imenovane osebe, kakor tudi na dobredefen nanun prireditve z veseljem odzove našemu povabilu in pripomore na ta oačio dobri stvari do velikega gmotnega uspeha. To smemo upati tem bol| goiovo, ker uživa dijaštvo v vseh krogih našega dunajskega občinstva najtoplejše simpatije, kar so pokazale druge enake prireditve v prejšnjih letih. Spored koncerta, s katerim je združen &di plesni venček, priobčimo pozneje. Pripravljalni odbor. Nar. delavska organizacija. Da se pomenimo o organizaciji Sent Jakobskega delavstva, vabimo vse one tovariše pri Sv. Jakobu, ki čutijo potrebo močne organizacije vsega slovenskega delavstva pri Sv. Jakobu, da se udeleže sestanka, ki bo jutri, 1. novembra, ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška it 2. Dnevni red: „Šentjakobsko delavstvo in organizacija". Podružnica NDO v Skednju priredi danes, dne 31. oktobra, ob 7 zvečer j a-v en' shod v dvorani „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red: 1. Nezaslišano postopanje „Kranjske industrijske družbe" napram slovenskemu delavstvu v narodnem in gospodarskem pogledu. 2. Slučajnosti. Na shodu poroča tov. dr. Josip Mandič. Podružnica NDO v Gabrovici sklicuje v nedeljo, dne 2. t. m., ob 3 popoldne laven shod na vitu g. Bandelja v Gabrovici. Dnevni red: 1.) Zidarji in organizacija. 2) Zadeve podružnice. Poročevalec: tov.dr. A n t. S o s i č. Predavanje. „Narodna delavska organizacija" prične v kratkem s predavanji. Prvo predavanje bo imel tov. dr. joslp Mandič. NezasliSan socijalno - demokratični terorizem. V petek je stopil v službo pri tvrdki Asta v Ro|anu tesar Tement, član NDO. Do pooedel|ka Je imel mir. Ko pa je v ponedeljek zjutraj prilel na delo, sta ga socijalna demokrata Kobšal in Verzal ostro prijela ter zahtevala od njega, da se mora, če hoče še napre| delati, organizirati v socijalnodemokratični organizaciji, poleg tega pa da mora plačati 10 kron kot globo, in sicer zato, ker do danes ni bil pri njih organiziran. Ker tega ni maral storiti, je izgubil službo. Pri Šel se Je pritožit v strokovno tajništvo NDO, katero celo zadevo naznani državnenu pravdniitvu. Nezaslišano je to, kar socijalni demokratje v zadnjem Času uganjsjo. Slovenski detevci, zdramite sel Skupina javnih skladišč: odboreva seja se bo vršila v nedeljo ob 10 dop. v društvenih prostorih ul. S i. Frančiška št. 2 Vsi tovariši odborniki naj se gotovo ude leže te važne seje. darovi. — Drobtinarski prispevki za mesec avgust (po K 22 na pol meseca) september (po K 22 20) in oktober (po K 20 80). vkup no K 130, in dvs protidrobtinarjeva prš-soevka po K 10, vsega skupaj K 150, ns-oženin na vložno knjižico T. P. H. štev. 16987. _ Vesti iz Goriške. Hrvatsko zabavno gledališče, pod vodstvom g. Roberta Matijevića, prlreći jutri v soboto, na praznik V&eh svetnikov, ob 8 zvečer v hotelu pri »Zlatem Jelenufc zabavni večer. Delavcem na Grčini lavlja vodstvo „Narodne delavske organ zacije", da se bo vršil tam v najkrajšem Čcsu sestanek zarsd organiziranja v vrstah „Narodne delavske orgauizaclie", N^ sestanek prideta poročat predsednik goriške podružnice NDO, tov Perko in ZniderŠ č, vodja Narjdne šole na Blančah. Čas In ferč?j naznanimo pravočasno v „Edinosti". _ Druge slovenske dežele. „Gledališko društvo" na Jesenicah vprizori na praznik Vseh svetnikov t j I. novembra t. I. tridefaasko „Goloto". Spisal Sergte pl. Tučič. Začetek ob pol 8. zvečer. Igr- se ori ,Jelenu" na Savi. Od tega ptea teija smo videli pred leti efektno enodejanko „Povratek". Kdor je videl to, ta ne zamudi „Golgott", ki se je že igrala v Trstu i največjim uspehom. _ m siit Q A V Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo v svojem in svojcev imenu pretužno vest, da je gospa Franja Treven, roj. Rudi v četrtek, dne 30. oktobra ob 1 pop. v 4S!etu svoje dobe preminula po dolgotrajni in mučni bolezni. Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil v soboto, dne 1. novembra ob 3 popoldne iz tržaške bolnišnice. TRST, 30. oktobra 1913. Ivan Treven, soprog. Hsnrijeta, Dragica, Miroslav otroci. Ta oglas velja kakor direktno obvestilo. Čitajte v Vašo lastno korist!!! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogatett I© s srečko ! — TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najpriporočljfva srečka! ker ima šest žrebanj vsako leto, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po ker znašajo glavni dobitki vsako leto izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez 400.00!», 400.000, 400.000, vsakega nad«ljcega vplačevanja. 200.000, 300000 in 200.000 zlatih frar kov, ker znaša mesečni obn.k samo A- K 75 vinarjev m ker vsaka srečka mo a zadeti najmanj 400 fr. ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot izključno igralno pravico. v hranilnici, . .... Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši L decembra 19 3. 1 turska srečka in 1 italijanska " rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po t3 ki\»n. Po žrebanjih Izhajajo sžovenska poročila o vzdignjenih številkah ! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glevno zastopstvo v Ljubljani št. 4. S prejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. Ifom "V gU8t,Ino KDO. -kier pe jjlvdvn yreO ■ to."i od danes naprej nr.sko in vipavsko vino in bo na razpolfgo za praznike zajec ter znani ocvirki. — Priporoča se Ž i g o n, voditelj. 252q takoj sobica v ulici Miramar št. 11, 50 pritličje. Odda Gostilna, Alla Valie" ulica Madonna _____ „ del Mare 18 se priporoča za obilen obisk. Vi&o novo, črno, istrsko fcelo. Vipavsko vino in viški opolo. — Djmača kuhinja. VOUK. ____ _____2516 •#n -jI velike sanake*pasme, pripeljan it Švice, IVOZvl) se ceno proda. — luslin — Trn,e, pošta Peter. _2517 Dobrega pomočnika mehani- za popravo dvokoles in šivalnih strojev Karjd sprejme takoj tvrdsa F. BATJEL Gorica Stolna nlica 2—4 flciYlinO ie odprta v Kocolu na hribu (za t o-UOMlILd vimi vojašnicami) pri Cinku. (2'C1 •2518 »i uljldno priporoča sUvn. Novo pekarno oNsa*?« Andrej no- v a k. Trst, sv. M. M. zgoroja 33, hiša KreSeviČ — Najfinejša moka. - Sprejema pecivo. 2526 D n rini cono n-ZBariJa' da odPre v soboto, 1 rUUUOdlKI novembra svojo dobro vpeljano go&tiliio v ulici Belvedere 37. Točijo sa dobra vina, gorka in nrzla jedila vedno pripraOjtna. Točna po-Btrtžbs. Priporočata se za obilen obisk Fran in Marija Pravst __2524 Mebhrana soba z uporabo kuhinja fe idJa takoj. Ulica Commfcreiaie 9. pritličje 2577 IjTjp« najboljša š;aj*r3K* in hrvaški., kazor iud. Jdjudi najfinejše surovo ma-lo zar čaj prodaja po konkurenčnih cenah F KAN LUBIĆ. ul. Donfato Brairante šiv. 4. 2F>29 |j|7- z gostilniško konceeijo, s hlevom za koiije nit d in vrtom se proda ali da v nsjem v Se-žaiii ob glasni cesii. Za pogoje je vp>a>ati pri ^o-gpjiltiici* v Sežani- 2501 Sir Idrijo. masten, Jako fino blago, prodaja po nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnivrh nad 2411 Prndo Qo radi odpotovanja, mlekarna. - Pla-rrUUd 5c na obroke. — Ulica Caserira št v. 12. 2522 Odda stanovanje (Boba in kuhinja) za K OO 13. - Scala Santa 345 pri Vidmarju. 2523 Mebiovana sorta 11, III. nadstropje. se odda brtz hrane v ulici Commerciale it v. 2367 Penila cd na toseđtvo» hli Pa tujl P° i lUlld bo samtzni celi zemljišča. Oglasiti ae je pri Foscjilnici na Opčinah. 25^3 KlUflani/t z i^pitooa šoterja ?šče s užbo. - Fo-IfltaUnlilU nudte pod »štv. H22- po5tncleže5e Cerkno (Goriško).__2513 Meblirsns soba ^ Commetciale 9, prvo, vrata 33. 2491 Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.VI1I. | Tfžoolna đelSkEtes, | kolonijalnegA blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prvt* | visie. — Razpošilja se lutii po p^Sti 4 in dostavna na dom. i Velika zaloga dvokoles i« tlvalntik ifrc^v (riMflen, •tflM, ItolM mii*« **. a t» 4. rtrUl. CMIU frMt*. V*IU utofi •UiivnMt rtnim nk|««a M m Trst, ulica Rivci št. 42 ■fD 1UII Trst, ulic.-Rivo it. 45 ipritiičje> - -pri Sv. Jakf>bn -- f iBTrlnj« rsakc fot grnflfli.o dH . It k ki, r lui". r»*glP'l«, f-O Lw- traajott lot j>trc»:. luko pl »C za TaakoTratue »fomai.1k« ttd, lt-1. Fosebno.4: Povečanje v^ske fotografije B»dt odobEMti {u^. n:tnx*liikov ■prtoma na-oii « Id jtb liTrtaje ca iomti, er»u taeliio tBii*. i'jd J mas rs iT* g?' J&\ Trsi, ulica t^an OioTauni H iu 2 TELEFON Stev. H-85 Podružnica t Mi. aloga maiolicnin mfi b SlmliMB? ®E!5! lastnega izdelka. Edino zaatop. Corarne majoiičnih pe£i: Carl yayar's SOhne, Btaoeko -Hzbera plošč ca stene kakor tudi za Štedilnike, najeli«, poti LMklaM« a* trajan ogeaj, spesetiJlvo to41 U» ^11«. 3T2 ARMANDO LEVI ulica Giosue TRST Largo Santorio - . Carducci 32 = Santorio krojacnica ^ Konkurenčne cene. Zaloga izgotov-Ijenih oblek. ■ Lastna Velika izbera moških oblek od 18 K dalje. Ranglan od 20 K dalje. Obleke in kostimi za dečke v veliki množini r""-^" 1 i"™