{Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
stekala dvakrat tedensko, te sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana Vil, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din !•.—, *a Inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št 14.335.
Štev. 54»
Sobota, 8. julija 1933.
Leto VIII.
Politično pomembna pogodba.
Rusija in sosednje države. — Najvažnejši politični akt po sklenitvi mirovne pogodbe.
Razorožitvena konferenca v Londonu se krha. Zato opravičeno trdijo diplomati, da bo od londonske ^ svetovne gospodarske konference imela največ dobička sovjetska Rusija, ki je sklenila s svojimi sosedami, oziroma ga z nekaterimi državami še sklene nenapadalni pakt. Podpisali so ta pakt v londonskem sovjetskem poslaništvu dne 3. t. m. in sloni na tezah Kelloggovega pakta in izvajanjih grškega ministra Politisa, ki je imel dne 24. maja 1933 poročilo o splošni varnosti na razorožitveni konferenci.
Pakt je že podpisalo osem dežel, in sicer: Rusija, Poljska, Rumunija, Afganistan, Letska, Estonska, Perzija in Turčija. Podpišejo ga še Finska in Mala antanta sporazumno s Francijo.
Nenapadalni pakt ima štiri temeljne točke, v katerih ugotavlja naslednje stvari:
1. Nenapadalni pakt se (sklepa v zmislu definicije govora ministra Politisa dne 24. maja tl., tičoč se razorožitve in znižanje oboroženja.
2. Za napadalca se smatra oni, ki napove vojno ali vpade v deželo brez napovedi vojne na kopnem ali na morju. Za napad se smatrajo dalje blokade, podpiranje oboroženih tolp, ki vpadajo v tuja ozemlja.
3. Politično-gospodarski in drugi razlogi ne opravičujejo napada na drugo državo.
4. Pogodba stopi v veljavo, ko se založi verificirana listina v Moskvi.
Temu paktu pristopijo lahko tudi druge države, samo je treba prijaviti pristop sovjetski vladi, ali poljski, ali turški. Ena teh vlad, ki sprejme prijavnico, obvesti potem druge podpisnice tega pakta.
Sklenitev tega pakta je zbudila v mednarodnem svetu veliko pozornost, ker pomeni nekako protiutež proti paktu štirih velesil, ki so ga sklenile Anglija, Nemčija, Francija in Italija.
Rusija sklene v kratkem trgovinsko pogodbo tudi z Zedinjenimi državami v Ameriki.
Seveda je sporazum šele prvi korak. Ustvarjena je možnost večje varnosti, ki jo potrebujejo vse države. Rumunija se ne bo več bala za Besarabijo, Rusija se bo razvijala brez skrbi zaradi sosedov ter se more pričeti mirnejše sožitje med temi državami. Vse to bo odprlo gospodarske vezi in omogočilo vsaj deloma obnovitev gospodarstva ter zasiguralo mir za daljšo dobo, če ne bodo imeli prilike svetovni kapitalisti, da bi zopet zanesli v zvezo svoje dobičkarske intrige. Nova zveza pomeni ogromno politično silo cele vzhodne Evrope in velikega dela zahodno-seveme Azije.
3000 socialnih demokratov
80 zaprli v Nemčiji v zadnjem tednu.
Tako pravijo nemška uradna poročila. če pa pomislimo, da je bilo odgnanih v zapore strankinih funkci-jonarjev v Hamburgu 200, v Magde-
f V*	150.	v Senf-
tenbergu 265, v Frankfurtu na Menu 50, v Essenu 26, v Bremnu 20, v Reck-linghausnu 12, tedaj utegne biti število teh žrtev še mnogo večje. Te vesti objalja tudi novi »Vorvvarts«, ki je izšel dne 2. julija v Pragi.
V revirjih TPD. obup lačnih že
prekipeva!
Rudarske iene — zasedle rove.
Mnogo se je že govorilo in pisalo o strašni tragediji, katera se odigrava med rudarskim delavstvom v revirjih Trboveljske premogokopne družbe vsled obupa in lakote. Strašna gospodarska kriza, ki je na eni strani zelo zmanjšala konzum premoga in na drugi strani pa do skrajnosti pretirana storitev delavca vsled tehničnih pripomočkov in priganjaškega sistema je povzročilo, da je nastal skoro popolno zastoj v rudarski industriji.
Nad 3000 brezposelnih rudarjev.
To je povzročilo, da se je v rudarski industriji naše banovine v zadnjih treh letih odpustilo iz službe nad 3000 rudarjev. Poleg teh številnih redukcij pa še ostalo delavstvo mora delati manjše število šihtov, kar njegov dohodek za preživljanje do skrajnosti zmanjšuje. Predvsem so tu najbolj prizadeti revirji TPD.
To delavstvo, ki že od leta 1931 dalje vedno več šihtov praznuje (in je letos prišlo že tako daleč, da dela samo še po dva do tri šihte tedensko), je prišlo vsled tega v tako obupen gospodarski položaj, da je katastrofa neizogibna, če se tem ljudem ne bo takoj nudila izdatna pomoč. Zakaj že danes je položaj v revirjih tak, da del delavstva predvsem žene in otroci naravnost od lakote umirajo.
Nezadostne podpore.
Vse tozadevne intervencije strokovne organizacije in Delavske zbornice ter II. skupine so imele le minimalen uspeh, radi tega, ker so še vedno sredstva, ki so se dobila, na-pram potrebi veliko premajhna. To pa že predvsem iz razloga, ker se je pač morala v glavnem voditi skrb za že popolnoma brezposelne, za katere tudi dobljena sredstva niso zadostovala.
Izigravanje delavstva pri zaposlitvi.
Poleg vsega tega gorja je pa glavni vzrok sedanjega groznega razburjenja med delavstvom še ta, da je družba v času, ko se je splošno praznovalo, en del delavstva vedno zaposlovala na produktivnih delih, to je na premogu. Tako je en del delavstva napravil vedno vse šihte, medtem ko je drugi del praznoval vse dni. Proti temu krivičnemu postopanju je delavstvo protestiralo na neštetih shodih, posredovalo pri družbi potom svojih zaupnikov in zahtevalo, da se to odpravi. Toda družba se je izgovarjala na vse načine in končno se je to tako ugnezdilo, da so gotovi pazniki kar ponoči vabili svoje ljudi na šiht.
Vsi na delo ali pa nihte.
Posledica tega krivičnega postopanja v pogledu zaposlitve v času pra-
znovanja je bila ta, da so se sestradane rudarske žene in dekleta zbrale v tisočih na ulici in zahtevale glasno kruha in dela. Šle so na rudniška ravnateljstva in občine in prosile za pomoč. Povsod se jim je sicer obljubilo, da se bo storilo za nje kar se bo moglo. Ali orgočene žene se s tem niso zadovoljile, temveč so izdale parolo — vsi na šiht ali pa nobeden. Da to tudi praktično izvedejo, so enostavno zasedle vse rove in sicer v petek v Trbovljah in pon-deljek v Zagorju in Hrastniku. Tako sedaj stražijo rove in ne puste nikogar v nje, razun varnostnih straž. Gibanje je dosedaj vzorno in ženske se zavedajo kaj hočejo.
Intervencija ZRJ. in II. rudarske skupine.
Ko je vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije to zaznalo, je takoj sklenilo izvesti intervencijo pri Trboveljski družbi, ki naj merodajnim sporoči ne-vzdržnost položaja. Tako se je v dnevih 3. do 4, jul. vršila razprava v Ljubljani, katero sta vodila za Zvezo rudarjev s. J. Arh, za II. skupino načelnik s. F. Pliberšek in lokalni načelnik II. skupine iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Zahteve zastopnikov delavstva so bile:	1. kadar se
praznuje, se na premogu ne sme delati; 2. pri nepoklicnih delih, ki pridejo za časa praznovanja v poštev, naj zaupniki delavstva predlagajo najpotrebnejše za delo; 3. akordne postavke in odškodnina za strelivo se naj uredi tako, da ne bo treba vsako pe-rijodo delavstvu beračiti pred rudniškimi pisarnami za milostno doklado k svoji plači.
Družba je v načelu na prvi dve točki pristala, za tretjo je pa odredila, da se bodo tozadevne razprave vršile pri posameznih rudnikih. S tem so bile razprave končane. Izjavljamo pa, da se bo o zgoraj navedenem vodila najstrožja kontrola s strani de-lastva in se bo družbo na najostrejši način žigosalo, če ne bo tega upoštevala. Naloga merodajnih oblasti pa je, da nemudoma preskrbe zadostno množino življenjskih potrebščin za preskrbo še zaposlenih, za brezposelne pa naj se takoj preskrbi zaposlitev na javnih delih, da se jim s tem omogoči eksistenca.
To je nujnost v zadnjem trenutku; gospodje zagnite se, zakaj vaše ljudstvo hoče živeti in zopet živeti.
Prva pomol banovine.
Ženske so poslale tudi g. banu, ki se je ravno mudil v Laškem, deputa-cijo in so zahtevale pomoči. Ban je objubil nakazati kot prvo pomoč 40 tisoč dinarjev za Trbovlje in 10.000 dinarjev za Hrastnik. Izgredov ni; ženske povsod same skrbe za disciplino.
Sprava med Londonom in Moskvo.
Radi sabotaže obsojeni angleški inženirji so bili te dni v Rusiji pomi-loščeni in poslani na Angleško nazaj. Za protiuslugo je pa Anglija ukinila prepoved uvoza sovjetskega blaga. Svoječasno prekinjena pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe, so se sedaj obnovila.
Izprememba v vladi na Španskem?
Pariški list »Intransigeant« poroča iz Madrida, da nameravata socija-litična ministra izstopiti iz vlade. Na njiju mesto bosta imenovana dva radikala.
Nemški katoliški centrum je vlada razpustila, v kolikor se ni že poprej prostovoljno razšel.
Škerlj, Lj.
K diskusiji o stranki.
Ali naj ustanovimo politično stranko in kako naj bo ime novi delavski stranki?
V	socialističnem tisku in tudi med delavci se je v zadnjem času pričela diskuzija o obnovitvi političnega udejstvovanja. Zanimanje za stranko je veliko. Dnevno sem v stiku z delavci, zato naj mi bo dovoljeno k temu vprašanju nekaj pripomb. Nihče od delavcev ne zanikava življenjske potrebe po samostojnem političnem udejstvovanja proletarijata. Vsi bivši člani in simpatizerji bivše SSJ smo za ustanovitev delavske politične stranke. Gre samo za to, ali je mogoče ob današnjih zakonih v tisku in besedi povedati, kaj nas boli in kaj hočemo.
Program nove stranke mora biti marksističen. Poleg svojega načelnega programa pa bi se morala delavska stranka zanimati za dnevne življen-ske potrebe proletarijata, tako industrijskega kakor kmetiškega, za stanovanjsko zaščito, za zavarovanje za nezaposlenost in starost, za eksistenčni minimum, za prodajo agrarnih pridelkov, za kartele, za carine itd. Polno je teh vprašanj. To so pa le nekatera aktualna vprašanja, za katera je treba zainteresirati zakonodajalca na eni ter delavstvo na drugi strani.
Meščanski politiki, ki vodijo današnji režim, kriče, da se ne smemo več povrniti nazaj pred 6. januar 1929. Tudi za delavsko stranko velja to, samo v drugačnem smislu. Tudi mi se ne smemo več igrati Bemotov-ce, Korunovce, Zarjane itd., marveč se moramo že vnaprej zavarovati pred vsakršnim sektantstvom in razcepljenostjo. Menim, da so nas dogodki zadnjih desetih let dovelj izučili, da moremo le v enotnosti računati na trajne uspehe.
Resnica je, da ima vsak človek svoje misli in kolikortoliko različno gledanje na politična in gospodarska vprašanja današnje družbe. Vendar naj vsak sodrug, tudi vodilni, žrtvuje nijanso svoje miselnosti delu in skupni stvari.
Želja delavcev je, naj bi se nova stranka imenovala »Delavska stranka Jugoslavije«, ker se tudi v nekaterih drugih deželah imenuje tako, in bi to ime bilo še bolj priporočati za naše razmere. Nova stranka mora biti resnično stranka, ki naj pritegne vse delavstvo v svoje okrilje. Nova delavska stranka naj vodi predvsem socialno politiko, pa bo najbolj ustrezala potrebam delovnega ljudstva.
Ime ni nič, delo vse!_______________
Španska reakcija na delu.
Pred novimi socijalnimi pretresljaji v Španiji
Klub »Union Mercantile« v Madridu je bil na povelje vlade 30. junija ob treh zjutraj zapečaten. Predsednik in odborniki tega kluba so bili aretirani. Klub je predstavljal organizacijo tekstilnih in konfekcijskih podjetnikov, nekako industrijsko zbornico. Povod za ta korak je dalo odklonilno stališče delodajalcev proti mezdni kolektivni pogodbi, ki je bila sklenjena po obojestransko zastopanem razsodišču na inicijativo vlade. Iz protesta proti temu razsodišču je konfekcijska industrija izprla s 30. junijem vse delavstvo.
Med delavstvom vlada radi tega veliko vznemirjenje in poslanec Francisco je izjavil, da je stopil s tem boj kapitalistov proti ministru za delo, Caballerotu, v odločilni štadij.
Eno moramo vedeti.
Politični in gospodarski dogodki zlasti zadnjih let so nam tako jasno dokazali, da je kapitalistična moč silna in neobzirna. Ustav, zakonov in morale ne pozna. Pozna le svojo oblast. Kadar ne gre več z lepo besedo, prime za orožje, odpre ječe in zatira vse, kar bi utegnilo pospeševati samostojnost človeka. Kapitalistična družba ni socialna. Govori in piše o socialnih vprašanjih, obenem pa ovira reševanje socialnih problemov in je zopet samolastno demontira, če se ji zdi v nje interesu potrebno. Kaj bedne socialne razmere!
Ni pa to še vse, kar dela v škodo človeškega napredka današnja kapitalistična družba. Povsod odpravlja svobodno znanost, prepoveduje v Nemčiji celo na vseučiliščih socialno in gospodarsko vedo ter uvaja namesto znanosti šovinistični nacionalizem in vzgojo v orožnih vajah, v sovraštvu do drugih narodov. Učitelji postajajo izvežbani roditelji civilnih oboroženih formacij. Tem »vedam« hoče posvetiti današnja kapitalistična družba vso svojo pozornost, da olfrani človeštvo v slepi pod-ložnosti in brez znanja samozavesti. Tako so pričeli Heleni, Rimljani itd. Tai vzgoja je bila pri njih začetek propada in poloma. Zakaj, noben narod, nobena vladajoča kasta, ki začne zatirati razvoj naroda, se ne more ohraniti, ker z uničevanjem napredka zadavi njegove življenjske sile. Tak narod je obsojen poginu, če nima sam v sebi toliko zdrave naravne sile, da se otrese take duhovne kastracije. Vidimo namreč povsod tisto tendenco. Londonska gospodarska konferenca ne pride nikamor, razorožitvena konferenca mlati prazne besede in kuje načrte. Povsod pa imamo isti refren: Kapitalistična družba rešuje sama sebe ter išče pota kako bi se med seboj opeharila, neglede na veliko gospodarsko krizo in splošno željo po trajnem miru.
Socializem zahteva času primerno vzgojo. Zahteva kulturni napredek. Današnja vzgoja pa, ki se propagira po vseh fašističnih ali napol fašističnih državah, je pa tej zahtevi diametralno nasprotna, ker ubija bistvo človeka v interesu kapitalistične družbe.
Ta žalostni pojav v kulturnem razvoju človeštva je ena najbolj črnih točk v zgodovini človeštva. Zato ima delavstvo in ves civilizirani svet sveto dolžnost, da napne vse svoje sile in odvrne veliko nevarnost za človeško kulturo. Izjemne razmere ne smejo biti ovira. Strahu ne sme biti. Naravnost mesijsko delo opravlja oni, ki pospešuje pravo kulturo človeštva kljub reakciji, ječi, koncentracijskim taboriščam itd.
Delavstvo ima to svojo nalogo in največ možnosti za zgodovinsko vlogo._______________
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako) svo|o dolžnosti
Rudarske žene in dekleta zahtevajo delo
in kruha.
Trbovlje, dne 2. julija 1933.
Na plačilni dan 30. junija t. 1. se je zbralo naenkrat več tisoč delavskih žen ,in deklet pred glavno rudniško pisarno v Trbovljah. Poslale so štiričlansko žensko deputacijo k gospodu ravnatelju, z zahtevo, da se naj nudi rudarjem več dela in zaslužka, ali pa, da naj ono posreduje, da bodo dobile rudarske družine podporo v obliki živeža, ali denarja.
G. ravnatelj je obljubil, da i»o storil vse, kaj je v njegovih močeh.
Nato so se podale žene na občino, kjer so ponovile svoje zahteve. G. župan Vodušek je istotako obljubil, da bo podvzel vse korake, da ®e sedanje nevzdržno stanje omili. Izvolila se je tudi dVečlanska ženska deputa-cija, katera je imela nalog, da ,predloži zahtev« in prošnje delavskih žen in deklet v Trbovljah g. banu dravske 'banovine, kateri se je mudil dtae 1. julija na sreskem načelstvu v Laškem.
Ženski deputaciji dne 1. julija se je pridružila tudi dvočlanska deputacija delavskih zaupnikov, kateri so predložili ig. ibanu med drugim tudi sledeče zahteve.
1. V rud a rak e revirje T. P. D. se pošilja za časa trajanja praznovanja delavnikov do-voljna količina krušne moke, da ne bodo radarske družine dobesedno stradale kruha.
2. Ako ije nabava krušne moke nemogoča, se naj da delavskim družinam redna štirinajstdnevna podira v denarju.
3. Ali se pa naj takoj ustanovi otroška kuhinja, v kateri bodo rudarski otroci do 15. leta starosti prejemali povoljno hrano brezplačno.
G. ban je 'obljubil, da bo upošteval predloženo, in 'da 'bo iz bednostnega fonda po možnosti nakazal sredstva.
Po 30. juniju1 rudarske žene stalno stražijo vise vhode v jamo, kadar se praznuje.
To pa vsled tega, ker T. P. D. vzlic veliki krizi in bedi delavstva izrablja položaj
in določi za dneve, katere razglasi za praznovanje, več|je število rudarjev na najboljše številke za produkcijo premoga, tako, da vedno eni in isti delavci, katere obratovodstva smatrajo za »pridne« naredijo po 10 do 14 šihtov 14-dnevno, na drugi strani pa naredijo vsi ostali delavci samo 5 šihtov na 14 dni. Na ta način so nekateri rudarji, »takozvani pridni«, prejeli od 800 do 1200 Din. plače, ni drugi strani je pa večina rudarjev že več mesecev prejemalo od 80, 120 do 200 Din. Veliko rudarjev pa že po več mesecev, da celo leta, ni .prejelo nikake plače, ker je družba vse odtegnila za živila.
T. P. D. je od leta 1923 nalagala vsa bremena pojavljajoče se krize na ramena pri njej zaposlenega delavstva, v obliki redukcij plač, redukcij delavstva, praznovanja delavnikov in drugih odtegljajev, ni se pa brigala za njegove socijalne in kulturne potrebe.
Delavski zaupniki so prvo polovico meseca maja zaprosili prehranjevalni odbor občine Trbovlje za dva vagona (krušne moke, katera se naj nabavi iz sredstev, kil jih j? dalo lansko leto T. P, D. v iznosu 1,000.000 Din v te svrhe.
Prehranjevalni odbor občine Trbovlje, v katerem je tudi g. Štruc, predsednik Narodne strokovne zveze v Trbovljah, ije prošnjo delavskih zaupnikov za nabavio krušne moke za brezplačno razdelitev rudarjem odklonil.
Ako bi se ibila krušna moika nabavila, bi gotovo ne prišlo do ženskih demonstracij v Trbovljah, ker bi imele delavske družine
vsaj kruh.
Vse to je pač samo po sebi razumljivo, da je začel po trboveljskih ulicah govoriti lačen želodec rudarskih družin.
Vatikan Ii2e roko, ki ga tepe.
Istočasno, ko se v Nemčiji razpuščajo vse katoliške stranke, strokovne in kulturne organizacije in se pleni njih premoženje, se pa Vatikan z zastopnikom nemške vlade, Pape-nom,. pogaja v Rimu o sklenitvi konkordata. Papežev tisk še do danes ni dal nikakega glasu protesta od sebe. Nemški škofje, ki so še pred kratkim vrgli svoj »anatema« hitlerizmu, opominjajo sedaj k zmernosti in pokor-' ščini. Pač nimajo vzroka se rogati nemškim socijalnim demokratom, ki so padli vsaj v častnem boju.
MadZari omeje vpliv parlamenta.
Na konferenci unitarističnih strank je povedal ministrski predsednik Gombos, da dobi upravitelj ogrske države več pravic, ker ga sma-tra za stalnega državopravnega voditelja dr-
žave. S tem prehaja Ogrska še bolj k absolutističnemu režimu v interesu ogrskih magnatov, ki so tam že danes absolutni gospodarji. Horthy dobi na ta način kraljevsko oblast.
Ali ni hujskanje javnih organov k ilegalnosti mednarodna zadeva ?
Spor med Avstrijo in Nemčijo je v toliko splošnega interesa, kolikor se tiče demokratičnega parlamentarizma. Kar se pa dogaja v Nemčiji proti Avstriji, je mednarodna zadeva. V sredo je govoril v Monakovem po radiu znani nemški »inšpektor«, ki je snoval v Avstriji fašistične akcije in bil izgnan, da se morajo avstrijski fašisti vpreti s silo, izvajati ilegalne akcije. Njegov govor je kar mrgolel sovražnosti avstrijske republike.
Nemčija si s tem svojim početjem niti v kapitalističnem svetu ni pridobila simpatij.
prodajalna SCHERBAUMOVEGA KRUHA
Sporočamo, da smo v interesu naših odjemalcev otvorili na
GLAVNEM TRGU ŠTEV. 5
lastno podružnično prodajalno našega kruha. — Scherbautnov kruh dobite odslej v naslednjih naših prodajalnah:
Centrala: Grajski trg St. 7
Podružnici: Aleksandrova cesta it. 24, Glavni trg it. 5
in v skoro vseh trgovinah z mešanim blagom.
Parna pekarna Scherbaum.
Pri Vašem trgovcu zahtevajte dobri Scherbaumov kruh!
Proti Nemčiji.
Kritika v angleški spodnji zbornici.
V	angleški spodnji zbornici je 5. t. m. v zunanji debati izpregovoril o Nemčiji poslanec delavske stranke Lansbury. Rekel je, da bi bilo potrebno uvesti v Nemčiji preiskavo glede oboroževanja. Delavska stranka opazuje s skrbjo zopetno oboroževanje Nemčije pod nadzorstvom sedanje vlade. To prav silno ogroža mir ne le Evrope, ampak vsega sveta.
Nemško politiko je obsodil tudi Austen Chamberlein, češ, da je s takim narodom težko ostati v prijateljstvu.
Doma in po svetu.
Dobro žetev obetajo. V žitorodnih delih države se obeta letos precej dobra žetev. Nedvomno smemo pričakovati, da bodo cene bolj ugodne kakor so. — Ali se morda žitni verižni-ki tolažijo s formulo: veliko povpra-šanje — dobre cene? Da, lačnih je mnogo in povprašujejo po kruhu, toda denarja nimajo.
Socijalno zavarovanje za vse državljane. Konferenca zagrebških zdravnikov je sklenila predlagati na merodajnih mestih, naj bi se uvedlo zavarovanje za bolezen, nezgode, o-nemoglost, starost in smrt za vse jugoslovanske državljane. Dosedaj je takega zavarovanja deležno le pol milijona delavcev in nameščencev, medtem ko so vsi drugi sloji, obrtniki, kmetje, kmečka služinčad, državni banovinski in občinski nameščenci, ljudje prostih poklicev i. t. d. izvzeti iz zavarovanja in prepuščeni usodi, dasiravno žive v razmerah, ki jim ne omogočajo niti nabav zdravil, kaj šele plačevanja zdravniških honorarjev. Predlog predvideva, da bi morala biti vsaka samska oseba, katere dohodki ne presegajo Din 3000.— mesečno, a poročena, ki ne zasluži nad Din 5000.— zavarovana za vse slučaje. Samo nameščenci, ki imajo pravico do pokojnine, bi ne bili zavarovani za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ampak samo za slučaj bolezni in nezgode. Pri višjih kategorijah zavarovancev naj bi bila svobodna izbira zdravnikov. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje zaposlenja zdravniškega naraščaja. V zavarovanju naj bi vladala samouprava. Predlog se bo še na jesenskem zdravniškem kongresu natančneje proučil.
Nenavaden blagoslov je obiskal mesto Jajce in njega okolico v Bosni. Tekom zadnjih mesecev so vsi porodi prinesli dvojčke in trojčke in v par slučajih tudi četvorčke. Porodi s samo enim novorojenčkom so positali zelo redki. Nekateri so teh porodov veseli, drugi so pa v skrbeh. Tolažijo se pa s tem, da bo gotovo tudi letošnja letina na pridelkih tako obilna.
46
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humoristiino-satirične zgodbe.
In jaz, razumljivo, sem napolnil žepe s suhimi živili ter se drugi dan napotil k svetemu starcu Anisimu. Glava me je bolela — da bi razletel! In bljuvati se hoče. Ali naposled sem vendar le prišel.
Soba je bila, veste, z enim oknom'. Vrata iz lesa. Ljudje so se gnetli. In tedaj se odprejo vrata in vstopil' je starec Anisim.
Srajca je bila umazana, zobje rumeni in redki.
Z globokim1 poklonom sem mu dal suha živila in mu razložil kako in kaj. In on, kakor se mi je zdelo, mie sploh ni poslušal in je rekel skrivnostno:
»Kdor se na gospoda boga zanese, tega gospod bog ne zapusti... Zrno do zrna. in nič se ne izgubi...«
In živila je vzel, veste, in jih dal svoji pomočnici.
»Ne izmikaj se, Anisim,« senu rekel, »ali pa mi sveti starec daj živila nazaj, če ne moreš polteno povedati, kako in zakaj!«
In' pogledal me je nejevoljno in rekel:
»Nas vse,« je rekel, »ima bog v svojemi varstvu ... Hudiča se mora izganjati s hudičemi.«
Bila je to stara kost!? Kaj je vse skupaj zbrbral?!
Vsekakor miu nisem odgovarjal, nego vrnil sem se domov.
Doma sem mnogo razmišljal in jokal in strašno sem se bal razrešiti to uganko. In potem', razumljivo, sem se odločil ter česnil z glavo. Čes-nil sem z glavo ob strop in se od bolečin zgrudil. In niti besede nisem mogel spregovoriti... In nato so me prepeljali v bolnico...
In kaj pravite k temu, dragi moji? Lažje mi je postalo. Verjemite mi, dragi mioji: glava me še sicer tuintam boli in nekaj še brni v nji, ali bljuvanje — ponehalo je, kakor da bi ga z; roko odnesel!
IV. Hijene vsakdanjosti.
1. Poznavalec ljudi.
Dobe se ljudje, ki govore, da se lahko z denarjem vse na svetu naredi. Budalost. Kapitalisti so si to izmislili zato, da si pridobe večji ugled.
So pa reči na svetu, ki niso nič manj mogočne, kakor je denar.
Z dvema besedama se to ne da povedati. Zgodba se je zgodila tako:
Nehajte! Pripovedoval mii jo je kvalificirani železostrugar Borisovič Levonidov.
»Da, dragi sodrug,« je rekel Levonidov. »čudeži se gode na svetu, da jih lahko kar brez truda zapišeš. Pojavil se je pri nas v tovarni neki — Jegorka Drapov.
Brčice pod nosom', veste, so bile pepelnate. Pogled — oduren. In nos — celi kromlpir.
Ali karijero je vseeno delal, ril se kvišku, dobival je lažje delo in mezdo — po visoki kategoriji.
Mojster se je zelo spoprijateljil z njim, nekoč, mimogrede, ga je cello potrkal po ramenih in se miui prijateljski nasmehnil.
Delavci so začeli tuhtati, zakaj in kako in za katere osebne prednosti plava tako zgoraj ta človek? Tuihtali so im se posvetovali ali niso mogli uganiti. Naposled so šli k inženjerju! Firsu.
»Oče naš,« so rekli, »prosimo te, da navdušenje našega mojstra nekoliko ohladiš. Naj ne izkazuje svojemu naklonjencu. neprestane poklone. In naj ga ne trka po ramenih, ko gre mimo njega.«
Sprva je inženjer, naravno od strahu, prebledel — mislil je, da jih bo nekaj ujel, ali nato se je pošteno razveselil.
»Ne žalostite se, sodrugi,« je rekel, »mojstru bom njegovo navdušenje obrezal. In Jegorko Drapova bom premestil v drug oddelek1.«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 3
Protikomunistična akcija v Bolgariji. V Plovdivu in tamošnjih okoliških vaseh so oblasti odkrile obsežno komunistično zaroto. Izvršena je bila PO raznih krajih sistematična racija za komunističnim življem, ki je odkrila mnogo propagandnega materi-jala. Aretiranih je bilo veliko oseb. Vojno sodišče v Sofiji je izreklo smrtno obsodbo nad več civilnimi in vojaškimi osebami, ki so obtožene, da so pripravljale med vojaštvom komunistično vstajo. Nekateri trde, da je zadnja protikomunistična hajka vpri-zorjena zato, da se odvrne pozornost javnosti od pokreta makedonstvu-jočih.
Hitlerizem popušča. Berlinsko vladno časopisje se zadnje dni poslužuje zelo zmernega tona napram Avstriji in ji zopet ponuja prijateljstvo.
V	Avstriji pa temu ne verjamejo. Dol-tas je mnenja, da so se naciji prepozno Streznili. Sprava, ali celo zveza med uacijonalnim in krščanskim socijaliz-mom je izključena. Starhemberg je izjavil, da je nacijonalni socijalizem hujši kakor boljševizem, zato naj velja tudi proti njemu le neizprosna borba.
Bivši nemški poslanec s. Scheide-mann se je mudil te dni v Pragi in imel predavanje v socijalno-demokra-tičnem klubu čehoslovaških poslancev.
Nobenih sentimentalnih pomislekov. Nemški minister Gobels je imel Pri otvoritvi visoke šole za politiko v Berlinu govor, v katerem je med drugim dejal: Revolucija ima zgodovinsko dolžnost, da svoje delo korenito m do kraja izvrši in se ne vdaja nobenim sentimentalnim pomislekom in nikakim kompromisom. Nemška so-cijalna demokracija si bo to lahko zapomnila za bodoče.
Nemški kardinal Faulhaber je pod policijskim nadzorstvom. Stanovanje sme zapustiti le z dovoljenjem fašistične stranke.
Aretacije v lastnih vrstah. V Kol-nu je bilo aretiranih 1800 članov iz napadalnih oddelkov, ker so na nekem shodu demonstrirali proti vodstvu. V Mtinchenu je bil pa aretiran šef nacijonalno—socijalističnega tiskovnega urada dr. Eiserle in z njim še 20 članov napadalnih oddelkov.
Hindenburg Hitlerjev ujetnik. Hindenburgov sin je očetov adjutant. Mogočna osebnost. Fašisti so sedaj naperili proti njemu razne preiskave zaradi — verižništva z valuto. Enako le v nemilosti predsednikov tajnik Meissner in mu groze, da ga odpuste 12 službe. Hindenburg je zastražen z Najbolj zanesljivimi fašističnimi osebami. Nihče ne sme k njemu, če nima dovoljenja Hitlerjevega ali Goeringo-vega. Tudi pri slavnosti vojaških zvez v Potsdamu dne 2. julija niso dovolili Hindenburgu, da bi pozdravil vojnike, čeprav je častni predsednik zveze in govornik Horn je pozdravil Hitlerja, n® pa Hindenburga.
30 otrok utonilo. Grozovita avtobusna nezgoda se je pripetila na Belgijskem v okolici Namurja. Atroci so napravili izlet z osebnim avtomobilom, ki se je prevrnil v reko Reuse in je 30 otrok utonilo.
Nemčija z Japonsko. Kot protiutež vzhodnoevropskemu paktu snu jeta Nemčija in Japonska tajne prego vore za medsebojno zvezo.
Japonski dumping. V Evropi, zla-X V , ,°^andiji, so se pojavile zadnji cas električne žarnice in dvokolesa japonskega izvora, ki so za 90 odstotkov cenejša kot evropska. Ena žar-™ca stane n. pr. 1>80 ^ kolo 220 Din.
Letošnje knjige Cankarjeve družbe bodo zelo lepe in zanimive.
Proslava zadružnega dne se bo vršila v soboto, 15. julija zvečer ob pol 9. uri v Delavski zbornici!
trtve svetovne vojne
firafrVicarski Pro'feso1r za sta:‘istiko in demo-ie n ’e BaP'sal študijo o opustošenju, ki ga Veawzro£ila svetovna vojna in o številu člo-
PodafWrleV' ki >ih 'e zah,tevala' P° njegovih 1 lin >e Poginilo, med vojno v Franciji .'	°00	vojakov in 500.000	civilnih oseb,
kupa j	1,820.000 vo jnih žrte v.	V Veliki Bri-
1.036.000, v	Italiji skupaj
in Črni gon	skupaj 775.000
Tim .^'000 civilnih oseb); v Rusiji 5 350.000 vo,akov 5,050.000 civilnih oseh, skupaj torej 10,400.000 žrtev vojne in po nje povzročene revolucij. Vsega skupaj je tore zahtevala vojna (seveda samo približno ocenjeno) 13,055.000 vojačkih in 28,370.000 civilnih smrtnih žrtev, ali skuipaj 41,434.000 ljudskih žrtev.
Za članarino Din 20.— bo dobil vsak član in vsaka članica sledeče 4 knjige:
1. KOLEDAR C. D. za leto 1933-34. Koledar bo lepo opremljen, lepo ilustriran in bo imel mnogo vsakovrstnega poljudno znanstvenega čtiva, razprav, potopisov, povestic in pesmi proletarskih pesnikov in pisateljev.
2. Ivan Molek: VELIKO MRAVLJIŠČE.
Krasna povest, prav za prav nadaljevanje lanske povesti istega pisatelja »Dva svetova«. Vendar je ta mnogo lepša in zanimivejša, da se lahko meri s toliko hvaljenim Louis Adamiohe-vim »Dinamitom«. Knjiga bo celo obsežnejša od knjige »Dva svetova«.
3. Mihael Zoščenko: TETERKIN JE NAROČIL AEROPLAN. Humorja in satire polne povestice v prevodu Ivana
Vuka, ki bodo zabavale in razvedrile vsakega.
4.	MODERNI SVETOVNI NAZOR. To
je knjiga velike vrednosti. Obsegala bo znanstveno-poljudno razpravljanje o dialektičnem materijalizmu, kar je nujno potrebno za vsakega proletarca, ki hoče misliti. Uvršča se s Karl Marxovim kapitalom in prav za prav »Kapital« je lažje razumeti, če se prej prečita in preštudira dialektični (zgodovinski) materijalizem. Ta knjiga bo dragocena pridobitev članov Cankarjeve družbe.
Zato ne odlašajte. Vpišite se, kdor se še ni. Din 20.— ni tak denar, da bi ne bil vreden 4 letošnjih knjig Cankarjeve družbe.
Odbor CANKARJEVE DRUŽBE
Ženski protidraginjski shod v Ljubljani.
Zveza gospodinj v Ljubljani, odsek Splošnega ženskega društva, je sklicala protidraginjski shod dne 3. t. m. v dvorano Delavske zbornice. Shoda se je udeležilo lepo število žen. Otvorila in vodila je shod dvorna 'dama gosp. Franja Tavčarjeva. Predsednica sveže gospodinj gosp. dr. Kraigherjeva je v svojem stvarnem govoru utemeljevala potrebo, da se zlasti žene-gospodinje dvignejo proti brezvestni spekulaciji z življenskimi potrebščinami. Zlasti proti previsokim cenam sladkorja. Podala je račun gospodinjstva z mesečnim dohodkom 2000 Din.
Gosp. Likarjeva je prečrtala spomenico o razmerah na sladkornem trgu. Gosp. Derganc, ravnatelj mestnega tržnega nadzorstva, je v 'imenu mestnega načelstva odobraval to akcijo in obljubil vso podporo tržnega nadzorstva.
K besedi se je javila tudi s. 'Brezar v imenu navzočih delavskih žen ter izjavila, ■da se delavske žene strinjajo z akcijo za pocenitev sladkorja. ‘Povdarila je pa, koozum sladkorja ni padel toliko zaradi zvišanja cen, kakor je to rekla predgovornica, nego da je padel konzum vseh življenjskih potrebščin zaradi do skrajnosti padle kupne moči kon-zumenta. Le malo je danes rodbin, ki so tako srečne, da bi imele 2000 Din mesečnih dohodkov. Naši rudarji ter tudi vse ostalo delavstvo bi se ob takem dohodku štelo med gospode kapitaliste. Dalje je razgalila bedo
in obup, ki se vrši ob pomanjkanju najnujnejše prehrane in povdarila skrb gospodinj, kako nadomestiti n. pr. rjuhe, ki se že zadnje trgajo na posteljah, ravno tako ostalo perilo.
Izrazila je mnenje, da je edina možnost, vrniti ljudstvu blagostanje v tem, da kr. vlada ukrene potrebno, da se vrne domov denar, ki so ga gotovi ljudje znosili v inozemstvo in tam plačujejo zanj celo ležarino. Ta denar naj se izroči prometu, da podjetja .»začno zopet obratovati. Ako bo delavstvo zaslužilo, bo kmalu pokupilo sladkor, katerega je še od' lanske produkcije 1500 vagonov v zalogi, da ga ne bo treba zmetati v Donavo, kakor je povedala predgovornica, ravno tako ne bo treba sežgati ostalega blaga, ki je v skladiščih.
Konstatirala je, da odobravanje, ki spremlja njena 'izvajanja, priča, da zboro-valke same čutijo vso pezo današnjih razmer ter da gotovo razumejo delavstvo, kadar terja svoje pravice. Saj delavstvo ne zahteva drugega kakor možnost življenja.
Predsednica gospa F. Tavčarjeva je dala na glasovanje spomenico za pocenitev sladkorja, ki je bila sprejeta, vendar so zbo-rovalke protestirale, ker predsednica ni sprejela dodatka delavskih žen k resoluciji.
Dodatek je zahteval, da se stori vse, da se v gorenjem zimislu vrne denar v države ter z njim poživi razvoj 'gospodarstva.
V nedeljo, dne 9. julija 1933
nastopita na igrišču „Svobode“ (Magdalenski park)
v prijateljski mednarodni tekmi. Opozarjamo čitatelje, da se tekme udeleže. Začetek ob 5. uri popoldne.
Maribor.
Staroupokojencetn bivše južne železnice
se pokojnina še vedno neredno izplačuje. Svojčas je sicer izšla naredba, s katero se zahteva, da morajo staroupokojeaci okrog prvega v mesecu čakati doma, da jim bo pismonoša zamogel dostaviti pokojnino. Sedaj se pokojnina izplačuje okrog 10. do 12. v mesecu in gotovo ni to baš prijetno za staio-upokojence, kii morajo tolažiti hišne lastnike, ki zahtevajo plačilo najemnine. Poleg tega je pa pokojnina tako skromna, da itak ne zadošča za najnujnejše življenjske potrebščine in je težko čakati nanjo čez določeni termin. Staroupokojenci prosijo merodajne faktorje v tem pogledu nujne odpomoči.
Prva skupina otrok, ki se je nahajala sedaj v počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju, se bo vrnila z letovanja v pon-deljek, dne 10. t. m. in sicer z vlakom, ki pribaja ob 11.13 uri na glavni kolodvor. — Druga skupina otrok pa ibo odšla v torek, dne 11. t. m. ob 9.38 uri istotako z vlakom iz iglavnega kolodvora v počitniško kolonijo na Pohorje.
Dohodki tukajšnje carinarnice ®o znašali v mesecu juniju Din 3,864.000.
Z državnega mosta je minuli torek v samomorilnem namenu skočila v Dravo 25-let-na S. Z. Mladenko je pravočasno potegnil iz valov v bližini se nahajajoči ribič g. Dobrajc. Zdravi se v splošni bolnici.
Z doma je odšla te dni Marija Gril, žena železničarskega uslužbenca. Ker je že več časa bolehala, se domneva, da je šla prostovoljno v smrt.
Češki koncert. V soboto, dne 8. julija t. 1. se bo vršil v kazinski dvorani ob 20. uri zanimiv češki koncert, ki ga priredi češko pevsko društvo »Šestnacka« iz Olomuca. To pevsko 'društvo 'prireja pravkar koncertno turnejo po Jugoslaviji ter je imelo povsod najboljše rispehe. Pevski zbor šteje 16 oseb in uživa tudi doma v ČSR najboljši umetniški sloves. Predprodaja vstopnic je v trafiki g.
Gnusa v Gosposki ulici. Zanimiv koncert toplo priporočamo.
V	Mariboru se fe ustanovila »Drava« gospodarska zavarovalna zadruga r. z. z o. z., ki se bavi z ljudskim zavarovanjem, z zavarovanjem dote, gospodarske osamosvojitve :n koleis proti tatvini. Zadruga ima od ministrstva trgovine in industrije odobrene pravilnike. Centrala zadruge se nahaja na Kralja Petra trgu 6.
Lahkoatletski trainingi mariborske S. K. »Svobode« se vrše v pondeljkih in sobotah od pol 18.—20. ure. V 'teh dneb je tnaining dolžnost vsakega člana! Lahko pa tudi trenirajo vsaki dan, ker je igrišče odprto. Poleg tekov, metov in skokov se goje posebno rokomet, wolley-bal in slične 'družabne igre. Trenira se na lastnem igrišču1 ob Magdalenskem parku. Istotam se sprejemajo tudi novi člani. Delavski sinovi, vaše družabno shajališče je le v delavskih športnih vrstah, zavedajte se tega!
Delavci in nameščenci jedo lamo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu
št. 6.
Vse, kacca6iiexaf*Uacne, Uu~ futjie v tc^ovini /judske tl-ikacHt d. d., Stotnikov tep 6
Celje.
V	nedeljo, dne 9. t. m. se bo vršil na Zelenem travniku skupen shod Saveza metalskih radnika in Splošne delavske zveze Jugoslavije. Shod se vrši ob 9. uri. Udeležite se ga polnoštevilno!
Zadružni dan je preložen iz tehničnih razlogov na prihodnjo soboto, kar naj zadrugarji vzamejo v vednost.
Socialni teiaj
kakršni so se vršili doslej v nekaterih industrijskih krajih, bodo priredile svobodne strokovne organizacije tudi v:
Črni, dne 9. julija ob 10. uri dop.; popoldne pa se bo vršilo predavanje, ki ga priredi Zveza žen in deklet.
Delavci, delavke, posedajte polnoštevilno ta predavanja.
Dobrodelnost — sredstva in namen.
Kakor pravi pripovedka, sta svetnika Krispin in 'Krispijan kradla usnje, da sta delala revežem zastonj čevlje. Čeprav se jima ne more odrekati dobrega namena, vendar so pozneje označevali za Krispina človeka, ki izkazuje dobrodelnost na stroške drugih, Krispini današnje dolbe pa so še bolj prebrisani: Kapitalistični podjetnik priškrne kar se da zaslužke svojih delavcev — ipri tem mu pride ravno prav večno tarnanje o krizi
—	da par kovačev ali metuljev za kakšno dobrodelno akcijo — in kar naenkrat je obelodanjen njegov plemeniti čin, kj ga J* storil. Niti solda ni dal iz svojega, pa je bi! venčan s hvalo in slavo — in kdo bo potem še kaj verjel bajki o izkoriščanju in izmoz-gavanju delavstva, saj je gospod tako — plemenit. Parveuijul iz majhne birokracije ne da miru žilica njegovega snobizma. Ker pa nima tujega žepa, iz katerega bi vzel, pa pomaga na svoj način; on dobro ve, da rabi dobrodelna akcija tudi svojega funkcionarja, da oznanja slavospeve — tu najde zelo ugodno polje, če ima še to srečo, da iz svojega položaja še komu ukazuje, potem se kaj lahko odkupi svojih službenih dolžnosti s primernim .potenciranjem priganjaštva nad svojim helotskim inventarjem, in tako sf pridobi čas, 'da' se »posveti« 'dobrodelnosti In kaj kmalu zaslovi tudi njegovo ime. Tudi on ni riskiral prav nič, ampak si svojo zaslugo še zadovoljna postavlja v kalkulacijo   v nadomestilo za morda manjkajoče posebne talente — za kak višji rang. To so samo primeri iz mnogovrstnih varijant takega dobrodelstva. Delavstvo ne išče in tudi noče iskati za sebe rešitve v dobrodelnosti, ker se zaveda, da ima moralno pravico do vse socijalne zaščite. Delavstvo terja od družbe, za katero ustvarja neizčrpne zaklade bogastva, socialno pravičnost, ne pa milosti. Toda zadnje čase je nastopila za dobrodelnost pravcata konjunktura. V kolikor delavstvo to delavnost podpira, pa mora vendarle v tem tekmovanju znati razločevati Krispine od! prave dobrodelnosti, zlasti, če bi mu prišel govoriti o viteški plemenitosti Krispin, ki 'bi se za to dal direktno rediti z dlelavčevimi prispevki.
(Po francoskem dnevniku).
Trbovlje.
Zapet nacijonalistična polomija ▼ Trbovljah.
Minulo nedelja se je Narodna strokovna zveza zopet ojunačila in sklicala zborovanje, na katerega je prišlo nekaj žensk in radovednežev. Predsednik g. Štruc je sklical zborovanje, mogoče da ibi 'povedal delavstvu, kdo vse |je glasoval na seji prehranjevalnega odbora v Trbovljah proti temu, da se nabavi brezplačno krušna moka za delno zaposlena rudarje.
Rudarske žene in rudarji, ki so prišli na shod, pa so s silnim ogorčenjem protestirali proti otvoritvi shoda tako, da govorniku ni bilo mogoče priti dio besede. Predsednik je trikrat zaključil in znova otvoril shod.
Da bi zborovalce pomiril, jim je obljubil, da bo vse merodajne gospode povabil na nov javni shod, ki da se bo vršil 'pred rad-niško restavracijo. Na shod' ije obljubil povabiti naslednje gospode: ministra dr. Kramerja, 'bana Dravske banovine, generalnega ravnatelja TPD Skubica, ravnatelja TPD v Trbovljah, župana trboveljske občine, celo g. Pavlina je hotel povabiti na shod, kar pa mu je delavstvo odsvetovalo. Manjkal baje pa tudi ne ibo g. poslanec Pavlič.
Delavstvo sedaj željno pričakuje, kdaj se 'bo ta shod vršil.
Jesenice.
Koncert trboveljskih slavčkov se
na Jesenicah v soboto, dne 8. t. m. in v nedeljo, dne 9. t. m. ne vrši, ker je preložen oz. odgoden. Kdaj se vrši bomo pravočasno javili.
Štiridesetletnica gasilskega društva. Jeseniško prostovoljno gasilsko društvo je praznovalo v soboto in nedeljo, dne 1. in 2. t-m. svojo štiridesetletnico'. Imelo fe celo vrsto prireditev, ki so ob takih prilikah običajne, in zaključilo jih je s tradicdonelno veselico na Ferjanovem vrtu (na prostem). Vsa prireditev, ki je bila dobro obiskana tudi od sosednjih gasilnih društev, je uspela, toda v marsikom je vzbudila spomin na skrajno neprimerni gasilni dom, ki je bil 40-letnlci društva samo v sramoto. Ta leseni dom, ki že razpada, nikakor ne služi gašenju, nego morda prej celo v obratne svrbe. Upati pa je in to je menda glavni cilj društva, da bo stal — če ne poprej, pa ob 50-letnici — na Jesenicah gasilski dom oz. shramba gasilnega orodja, na katero ne bodo ponosni samo jeseniški gasilci, nego vsa Gorenjska.
I IVO12
Delavska Olimpijada v Pragi 1934.
Odmev članka »Delavske politike«. — Nastop delavske moči: 35.000 telovadečih.
Nedavno smo objavili informativen članek o III. Delavski Olimpijadi v Pragi, ki se bo vršala prihodnje leto v dneh od 5.-8. Julija. Zadnjič je imelo tak svoj telovadni na-stoip češkoslovaško socijalistično delavstvo leta 1927. Izgleda, da bo po šestletnem odmoru nadkrilila delavska sila, ki se bo zbrala iprihodmje leto v Pragi, vkljub gospodarski krizi, nezaposlenosti, bedi in gladil delavskega razreda vsa pričakovanja
Članek »Delavske Politike« — velikanske priprave.
Že nad pol leta so v Pragi v teku velikanske pripravi za to Delavsko Olimpijado. Poseben tiskovni odbor Zveze delavskih telovadnih udruženj skrbi za propagando prireditve doma in v inozemstvu, članek »Delavske Politike« o tej Olimpijadi češkoslovaških sodrujgov je vzubdil v Pragi veselo presenčenje in splošno pozornost. Dnevnik »Pravo Lidu« v Pragi ga v svoji številki z d!ne 2. julija omenja v posebnem članku pod naslovom: »Tudi Jugoslavija se še priglaša.« Vnaprej 'bodo pošiljali »Delavski Politiki «iz Prage redno potrebni propadandni olimpi-jadni materija! z matricami, ki ga izdaja poseben »Tiskovni poročevalec« Olimpijade. Razen iz Jugoslavije so se priglasili za udi*-dielžbo na Delavski Olimpijadi že tudi iz Anglije, Belgije, Francoske in iz Litve.
Podrobneje bo uredil organizacijo udeležbe iz Jugoslavije poseben inozemski odbor Olimpijade dogovorno s predsedstvom Zveze češkoslovaških telovadnih udruženj.
Tudi Amerika se udeleži.
V	Ameriki je socijalistično delavstvo organizirano v »Udruženju delavskih ameriških
Sokolov«, ki so imeli pravkar svoj občni zbor in na njem sklenili, da se bodo udeležili III. Delavske Olimpijade v Pragi z večjo deputacijo, po možnosti tudi s telovadečim društvom žen in mož.
Številke moči čeikega delavstva.
Delavsko Olimpijado bo priredila Zveza delavskih češkoslovaških telovadnih udruženj v Pragi, ki je izrecno socijalno-demokratična organizacija. Pred svetovno vojno je imela ta zveza samo 542 društev z 34.283 članov. Danes šteje ta zveza 1.254 društev z 138.791 člani in je druga najmočnejša češka telovadna organizacija. Stroški za prireditev Olimpijade bodo znašali okrog 3,000.000 Kč, to je nad 6,000.000 Din. Vse te ogromne stroške bodo krili češki sodiugi iz lastnih sredstev in so radi tega razpisali poseben olimpijadni davek v obliki znamk, ki znaša za članstvo 5 Kč, za naraščaj in de c o 1 Kč. Ta davek je temeljni finančni kapital za prireditev Olimpijade, ki je mogoča v tej obsežnosti danes gotovo v celi Europi samo v demokratični Pragi. Le tam si je znalo delavstvo priboriti in obdržati s s v o-jo razredno zavednostjo in disciplino moč, ki je danes moralna opora tudi delavstvu v ostalih državah.
Sodrugi — pojdimo v Prago!
Želeti je torej, da se tudi naši sodrugi začnejo že sedaj pripravljati na obisk te Delavske Olimpijade v Pragi. Po vseh podružnicah »Svobode« dn strokovnih organizacijah naj bi se osnovali krožki za obisk Prage, ktjer bi se začeli že sedaj nabirati in shranjevati za to potrebni potovalni fondi.
Studenci pri Mariboru
Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 9. julija t. 1. v studenškem gozdu vstopnine prosto veselico v korist revni decL Začetek ob 15. uri. — Prijatelji in dobrotniki društva so vljuidoo vabljeni.
Pobrežje pri Mariboru
Dirka Delavskega kolesarskega društva
na Pobrežja pri Mariboru se je vršila v ne-neljo, dne 2, julija in sicer na progi Košaki, Sv. Lenart, Sv. Anton, Sv. Urban pri Ptuju, Vurberg, Pobrežje, skupno 75 km. Kot prvi je dospel na cilj Čeh Ivan v 2 urah 18 minut, drugi Černčec Karol v 2.20, tretji Čemeč Rudolf v 2.42. Vsi trije so člani podružnice Po-
brežje. Razdelitev nagrad se je vršila zvečer v gostilni Moti (Balon), žal pa je deževni naliv nekoliko pokvaril veselje. Kolesarski dan in dirka sta bila prvotno od sreskega načelstva zabranjena in si je moralo društvo šele s pritožbo na banovino izposlovati dovoljenje za to dirko. Kolesarski dan v večjem obsegu pa je bil zabranjen. V športnem oziru je bila ta dirkal ena najboljših v delavskem kolesarskem športnem gibanju in je 'končala 'brez vsake nezgode. Zunanje podružnice se niso mogle udeležiti dirke, ker je društvo dobilo dovoljenje za dirko šele zadnji dan pr>ed prireditvijo, kljub temu, da je šest tednov poprej zaprosilo in prijavilo prireditev.
Širite naS list!
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
„Delavski dom"
Trgovini
r. z. z o. z., Maribor, Frankopanova ul. 1.
Delavke, delavci, kupujte svoje živ-Ijenske potrebščine v svoji trgovini.
>DRAUA<
zavarovalnica Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte. Sprejemamo zastopnike.
tebi
ln delavnico za popravilo vseh elektromotorjev, transformatorjev, aparatov, likalnikov in kar spada v elektrotehnično stroko, sem preuredil. — Izvršujem vse hišne inštalacije kakor tudi vsa zunanja omrežja nizke in visoke napetosti postrokovnjaški izvedbi in po današnjih predpisih ter z garancijo. — Prodaja vseh električnih strojev kakor elektro* moiDrjev, dinamo-strojev, ventilatorjev, likalnikov, modernih lestencev vseh vrst po Izbiri, raznih žarnic in vsega elektro-materijala po smernih cenah. — Za cenjena naročila se cenj občinstvu priporočam.
1112 Vladislav,
elektrotehnično podjetje, Maribor, Aleksandrova c. 24. Telefon 27-44.
RAZGLAS O LICITACIJI.
MESTNO NAČELSTVO V MARIBORU razpisuje za izvršitev par-katarskih dal pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
111. JAVNO PISMENO PONUDBENO LICITACIJO na dan
18. iullja 1933 ob 11. url dopoldne
v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na svote odobrenega proračuna, ki znaša:
2a parketarska deia ;  ............................Din	244.222.22.
Pri prvi licitaciji doseženi največji popust na enotne cene uradnega proračuna znaša 12%.
Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah“ in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko.
Razno.
Odmevi dubrovniškega kongresa Pen-klubov. Kongres Pen-klubov v Dubrovniku je še vedno predmet živahnih literarnih polemik po evropskem časopisju in po leposlovnih revijah. Pa tudi v okviru posameznih Pen-klubov je ta kongres razčistil marsikaj nejasnega in prisilil tako klube, kakor tudi posamezne njih člane, da nastopijo z odprtim vizirjem in zavzamejo čisto določno stališče, ali so za svobodo vesti in izražanja, ali ne. Z zadovoljstvom z zmorem o konsta-tirati, da je poražajoča večina ipesnikov, pisateljev in znanstvenikov vsega sveta odločno obsodila nekulturne ekstreme nacionalistične diktature v Nemčiji in se toplo zavzela za vse one kulturne delavce Nemčije, ki so morali radi svoje plemenske pripadnosti ali demokratičnega in svobodoljubnega svetovnega nazora zapustiti svojo domovino, ali pa so drugače preganjani. Med prvimi načelnimi izjavami posameznih Pen-klubov o tem predmetu smo čitali izjavo ljubljanskega Pen-kluba, ki je ikončno vendarle enkrat jasno spregovoril in s tem zavrnil upravičen ali neupravičen sum v njegovo s v o bodolju bno st in demokratičnost. Svoja povdarjena načela, v smislu ideje Pen-klubov, lahko takoj začne praktično uveljavljati. Kmalu nato je podal holandski Pen-klub svečano izjavo, da se ne strinja s stališčem in nastopom svojih dveh oficijelnih delegatov v Dubrovniku, (ki sta branila na-cijonalno-socijalistične nemške delegate), marveč ga obsoja in (pošilja vsem nemškim kulturnim emigrantom najtoplejše pozdrave, in edino nje priznava kot predstavnike nemške kulture. Holandskemu je sledil te dto še avstrijski Pen-khilb, ki ije na svojem polnoštevilnem in burnem sestanku 27. junija istotako izrazil svoje nezadovoljstvo s svojima delegatoma v Dubrovniku, (Greta Ur-banitzky in Feliks Salten, ki sta simpatizirala v Nemci) in je sprejel resolucijo, ki ostro obsoja kulturno diktaturo v Nemčiji in vnovič povdarja svobodoljubne in miroljubne ideje Pen-klubov. Podpisalo jo je 25 najuglednejših avstrijskih pisateljev. Radi tega je 5 reakcijonarno - nacijonalističnih članov izstopilo iz kluba, med njimi tudi stcuprocentni »Germanec«, Mirko Jelusič.
ALI SI ZE CII AL
lepo povest Ivana Vuka: V Znamenju Halleyeve repatice? Piši na upravo »Delavca« v Ljubljani, poštni predal 290, da Ti jo pošljejo! / Broširana stane 16 Din, vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
Nemški fašisti proti Habsburžanom. Po>
mnenju nemških fašistov se Habsburžani ne smejo vrniti v Avstrijo? Merodajno ni, da želi Avstrija ostati republika, marveč zaradi tega, ker je rodbina Habsburško-lota-rinška židovska. Bavarski rasistični znanstvenik Julij Streicher to »temeljito« dokazuje. Rudolf Habsburg je prišel v Nemčijo 1273 kot izvoljeni cesar. Ali ni imel očivid-no velik in jasno zakrivljen nos? Ali ni bil skopuh in podjeten? To so same lastnosti, ki jasno dokazujejo židovsko potomstvo Habsburžanov. Toda še več. Ta Rudolf Habsburg je bil resnično židovski potomec. Leta 1100 je živel v Rimu bankir Peter Lo-wenstein. Vnuk tega bankirja je postal kristjan zgolj zato, ker je to koristilo njegovim poslom v katoliškem mestu. Eden njegovih sinov je bil izvoljen za papeža pod imenom Anaklet II. Drugi potomci rimskega žida Lmvensteina so se naselili v Nemčiji pod imenom grofi Aventinski ter so kupili habsburški grad v Aargauvu. In eden teh židovskih potomcev, kar ni čudno, ker se je rimska kurija požidila, bil izvoljen za cesarja svete rimske države nemškega naroda. Komaj tisoč let je minilo, odkar so avstrijski prestolni pretendenti ‘prestopili iz židovstva v kristjanstvo. Pravi avstrijski škandal! Ali ni to dovolj vzroka, da čuvamo Avstrijo pred habsburškim požidovljenjem?
—	S takimi učenostmi se bavi nemški fašizem! V kakšne »duhovitosti« poseza nemška znanost, naj dokazuje ta-le zadeva.
Zbirajte za tisk. sklad!
-S
ZA DELAVNIKE
NA VASI IN V MESTU POTREBUJETE POCENI OBLEKO
Izgotovili smo takšno za vas. Oglejte si v naših prodajalnah
obleke ,SELO“
po Din 140s 15« -, 160 -,
za celo obleko. (Suknja, telovnik, hlače). Din 50*—, 55*—, 60*—, stanejo same hlače.
Javnosti postrežemo
z nizkimi cenami, dobrim blagom in veliko izbiro.
v:
TIVAR
OBLEKE
Tiakai Lj*d«k» tlakaraa, 4. d. t Mariboru, predstavit*!) Jo*ip O tlak ▼ Mariboru, — Za koazorcl) izdala la «r«)u)» Viktor Erien v Mariboru.