LETO XXII. — številka 87 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 15. II. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sava Bohinjka je podrla most v Logu. — Foto: F. Perdan Sava Bohinjka ge prestopila bregove 1INJKA JE V BOHINJSKI ISTRI . BRODU IN LOGU PRESTOPILA BREGOV t poPLAVLJENA PO CESTI IN POLJIH. PRAV ™KO ^ ZLATOROG. CESTA OD HOTELA JEZERO DO HOl£ T £N0 DRU-VODA JE V VEC HIŠAH VDRLA V k PRESELI-2INO V BOHINJSKI BISTRICI PA *u w VLAKOM. SE TI. V BOHINJ JE MOGOČE PRI" ^AMU DRUGOD VEDNO MOČNO DEŽUJE. NEVARNUSi NA GORENJSKEM KRANJ Bohinj °d svota. Zaradi poplavljene ceste je dostop mogoč samo z vlakom. Cesta čez Pokljuko Je sicer prevozna, vendar sa-do Stare Eužime, ker je tudi tam voda zalila cesto. Avtobusi ne vozijo. Zjutraj °o pol sedmih je eden po»KU-šal priti do hotela Jezero, vendar se je moral zaradi v'isoke vode na cesti Vrniti. Delavci se vozijo v službo z 14. novembra — j« praktično odrezan vlakom, ki je trenutno za Bohinjce edina zveza s svetom. Recaptorka v hotelu Ziato-rog Majda Žvan nam je ob pol dveh popoldne povedala, da je voda le še tri metre oddaljena od terase hotela. Razkupana je tudi pot do Savice. Hiše med hotelom in kamiTiingom so poplavljene. Povedala nam je še, da Imajo v hotelu le enega gosta, ki pa zaradi narasle vode in po- plav ni preveč razburjen. Na postaji milice v Bohinju pa so nam povedali, da obtok mostu pri Janezu le stežka požira naraslo vodo. Sestavljene so že posebne ekipe, ki stalno nadzorujejo mostove in odstranjujejo naplavine. Tudi štab za zaščito pred naravnimi nesrečami je v pripravljenosti. Dopoldne smo se napolili v Bohinj. Ob enajstih je bila cesta v Bohinjski Beli že zaprta. Le redki so bili avtomobili, ki so prihajali iz Bohinja. Šoferji so pripovedovali, da je cesta na več krajih zalita. Struga Save pod cesto je bila napolnjena z deročo im podivjano vodo. Razlila se je po travnikih, tako da so (Nadalj. na 24. str.) KRANJ Razstava in prodafa pohištva v Delavskem domu v Kranju od 12.—23. novembra 1969 Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva: • MEBLO — Nova Gorica • MARLES — Maribor • BREST — Cerknica • STIL — Koper • JAVOR — Pivka • POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija • MOBILIA — Osijek • IZTOK — Miren pri Novi Gorici • 8. OKTOBAR — Bečej • GARANT — Polzela • NOVA OPREMA — Slovenj Gradec • TAPO — Ljubljana • DRVNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT — Otočac in drugih Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstne druge stanovanjske opreme. ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZPLAČNA MONTAŽA DOSTAVA NA DOM KONKURENČNE CENE Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — DEKOR, Kranj, Koroška 35 Teden solidarnosti z vietnamskim ljudstvom Izvršni odbor RK SZDL Slovenije je v petek na redni seji podprl predlog jugoslovanskega koordinacijskega odbora, da bi od 15. do 22. novembra letos organizirali teden solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. V pozivu stockholmske konference je namreč 15. november razglašen za dan mo- bilizacije svetovnega javnega mnenja za mir v Vietnamu. Stockholmska konferenca je sprejela zahtevo o takojšnjem in popolnem umiku vseh ameriških čet iz Vietnama. Novejši razvoj kaže, da je protivojno gibanje zajelo tu- (Nadalj. na 24. str.) ^'''''''"iiiiMiiiiiiiiiunmimmiimiiiiiiMiu Največfa izbira otroških igrač v Ne štedite z denarjem pri igračah za vaše otroke. S pravilno izbrano igračo mnogo prispevate k otrokovemu duševnemu razvoju. letos imamo dosej največjo zalogo igrač domače in tuje proizvodnje po najnižjih in konkurenčnih cenah. darila vam na željo primerno in brezplačno aranžiramo. kupujte igrače in otroška darila samo v poslovalnici baby '""'""»'»IHMUUUU.. poslovalnica BABY Kranj Titov trg 23 elita. kranj (bivša lekarna) ■iiitiifiiiiiiifiitiifniiiitmufiniiiuiiiiinuniiiifiiiiinftiEiiiifiiii.....j;EMtiiiiiiiiiiiirjiifiiiiEiiiiifiiiiiaiiiiiiifSiiiftiiiriii!iE!iiiac:itiitM]iiisi>:iiiiiifiiitiiiif£iiiiiiii: ::i)i>:(3ti:: i a 111111 e 11 f ■: 1111111 s i j i ■ in 11111 a 11 ■ m na i si 1111111111 ■■ 1111111 ■ 11 ti i&v Tatfana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzini N. 7/5, telefon N. 37-636 Potrebna Je večja družbena aktivnost žena MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 % obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčujete najmanj za dobo dveh let. Ta teden je bila v Kranju prva seja sekretariata konference za družbeno aktivnost žena v okviru občinske konference SZDL Kranj. S tem naj bi se izpolnila vrzel, ki jo je bilo čutiti že kake štiri leta predvsem v po-mankljivem vplivu družbeno organiziranih žena na odločanje v zadevah, ki neposredno zadevajo ženske. Konstituiranje konference je nedvomno pomembno prav zaradi tega, ker je kranjska občina pred referendumom, ki naj pospeši razvoj šolstva in otroškega varstva. To dvoje pa je še sedaj — tako je bilo ha seji poudarjeno — zavora za aktivnost žena na Občni zbori sindikata v Radovljici Občinski sindikalni svet v Radovljici je včeraj, v četrtek in sredo sklical i>odročna posvetovanja s predstavniki sindikalnih organizacij v občini. Na njih so razpravljali o usklajevanju samoupravnih aktov delovnih organizacij z ustavnimi oziroma zakonskimi spremembami in o pripravi občnega zbora občinskega sindikalnega sveta. V radovljiški občini je 83 sindikalnih organizacij, ki so že konec minulega in v začetku tega leta imele občne zbore, na katerih so med drugim izvolili delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Predvideno je, da bo občni zbor občinskega sveta konec decembra ali v začetku januarja, pred tem pa bodo tudi občni zbori treh strokovnih odborov sindikata v občini. V okviru priprav na občni zbor občinskega sveta so na zadnjih treh posvetovanjih razpravljali o možnih kandidatih za organe občinskega sindikalnega sveta. Niso pa se še odločiJi, ali naj bi bila v prihodnje na občinskem sindikalnem svetu profesionalna (redno zaposlena) oba — predsednik in tajnik — ali samo edon. a. ž. SENTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22453 (bivši Exoterm) VAM NUDI: 0 najkvalitetnejšo moko vseh vrst £ testenine »Bačvanka« % vse vrste živinskih krmil p« zelo ugodni ceni različnih področjih, ne nazadnje tudi pri samoupravljanji! v delovnih organizacijah. Tu je namreč velik razkorak med številom žena, ki ustvarjajo narodni dohodek in pa številom žema, ki soodločajo. Konferenca za družbeno aktivnost žena naj bi torej aktivno vplivala ina določene odločitve v občini ter s tem pripomogla h kar največjemu družbenemu efektu posameznih odločitev. Za predsednico konference za družbeno aktivnost žena je bila izvoljena Sonja Sfe-pan. L. M. O mladini v delovnih organizacijah V četrtek je bila v Kram j u seja predsedstva občinske konference zveze mladine. Na njej so obravnavali dosedanje! delo za ustanovitev osrednjega mladinskega kluba v Kranju, ki naj bi bil TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno In po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. obenem tudi center klubov v občini. Posebna skupina bo izdelala dokončan program kluba in ga skupno z ostalimi materiali prediložila pred-! sedstvu v dokončno obravnavo in sprejetje. Prav tako so govorili o po-drobnješih pripravah na občinsko mladinsko konferenco 6. ali 7. decembra, ki bo imela dva dela. V prvem bodo prctresaili delo in probleme mladinske organizacije v občini, v drugem pa položaj mladine v delovnih organizacijah, kar bo osrednja tema današinje republiške konference v Ljubljani. Njena stališča bodo osnova razprav po delovnih organizacijah in sami občinski konferenci. Za republiško konferenco so izbrali delegate iz kranjskih delovnih organizacij in se dogovorili za razprave, s katerimi se bodo Kranjčani predstavili republiški konferenci. Določili so tudi mladinec, ki bodo izdelali delovne programe za posamezna področja dejavnosti mladinske organizacije in občine kot celote. Konferenca SZDL decembra V 19 krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini so že imeli delovne konference. Zadnja takšna konferenca bo še v sredo v Nomnju. Na sejah vseh konferenc krajevnih organizacij SZDL so izvolili člane občinske konference. Le-1 i bodo na prvi seji nove občinske konference SZDL, ki bo v začetku decembra, med drugim izvolili tudi ostale organe občinske konference. a. Z. Pogovor z mladimi odborniki Predsedstvo občinske konference ZMS v Kranju jc sklicalo poseben posvet z mladimi občinskimi odborniki, na katerem so sc dogovorili, da bodo odborniki — mladinci skupno z mladinsko organizacijo obravnavali probleme, pomembne za mladino in širšo družbeno skupnost in o njih spregovorili tudi na občinski skupščini. — jk Koroški borci bodo razvili prapor Koroški borci oziroma borci-prostovoljci za severno mejo 1918—19 bodo v nedeljo, 16. novembra, razvili svoj prapor. Pokrovitelj prireditve je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, ki bo na prapor pripel spominski trak. Slovesnost se bo začela ob devetih dopoldne v dvorani doma upokojencev. Nanjo so povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike republiškega odbora koroških borcev in predstavnika koroških partizanov, Zbranim koroškim borcem, ki jih je na Gorenjskem okrog 100, bosta Kapela tudi dva zbora: upokojenski zbor iz Kranja ter pevski zbor posebne osnovne šole. — j k O predlogu statuta zveze si rad skaka tov Slovenije Pred dnevi je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici obravnavalo dejavnost sindikalnih organizacij v občini ter predlog novega statuta ZSS. Člani predsedstva so ugotovili, da Jc predlog novega statuta pomemben korak. Predlagane spremembe obetajo predvsem več samostojnosti osnovnih organizacij in odborov posameznih dejavnosti. Konferenca bo med dvema občnima zboroma občinskega sindikalnega sveta najvišji organ sindikatov v občini. V predsedstvu je prevladalo mnenje, da je v javni razpravi treba podpreti takšen predlog, saj zagotavlja bolj demokratično predstavljanje članstva v najvišjem forumu* v konferenci. Le-ta bo združevala občinski sindikalni svet, občinske odbore sindikatov industrijske, storitvene in družbene dejavnosti, prav tako pa tudi predstavnike medobčinskih odborov sindikatov gradbenih delav-cev, prometa ki zvez ter delavcev kmetijsko-živilske stroke. Konferenca bi se sestajala do trikrat letno. Odbori bodo tudi v bodoče delovali samostojno in se sestajali po potrebi. Sklenili so, da bodo o pred* logu statuta načrtno razprav-ljali z vsemi vodstvi osnovnih sindikalnih organizacij; 25. novembra bodo sklica'1 posvetovanje na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. ^ o statutu bodo govorili na teh sestankih tudi o naJogan sindikalnih organizacij V™ sprejemanju in dopohijov* nju samoupravnih aktov delovnih organizacijah. Kc*< pa se prav v tem času vseh delovnih organ i/.ac'.)a" pripravljajo spremembe w tutov, je občinski sindikat svet sklenil, da bo 20. in £ novembra poseben sernin«-V Bohinju. Tu bodo preučili vsebin«** spremembe in dopolnitve S tutov, tako s pravnega *«£ tudi družbenopolitičnega dika. Predsedstvo jc lK>/:i'^ ocenilo priprave vseh 0venW*^ Dogovorili so se tudi °^.lV. drovskih sprememban- ^ zeli so sta' Sče, da M v j. doče \ »drli b iski s !U r0j. ni svet pi : fj bi sedniki, izmenjali ^.."'rov. sc vsi predsedniki odo BLED •JESENICE KRANJ • RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ 72 Predstav-» ljamo vaiij; Kolikšne možnosti v potnikih in tovoru ima letališče Brnik? Minuli torek dopoldan je direktor Aerodroma Ljubljana-Pulj Franc Sever sklical tiskovno konferenco, na kateri so zbrane novinarje seznanili z vsebino ankete, ki sta jo pripravila Zavod za statistiko SRS in uprava letališča. Namen te akcije — zajela bo skoraj 600 različnih delovnih organizacij — je ugotoviti, ali so naša podjetja pripravljena pošiljati svoje Mago oziroma usmerjati potnike prek Brnikov. Načrtovalce ankete namreč zanima, kolikšne so možnosti za povečanje tračnega prometa v Sloveniji in, če Aerodrom Ljubljana lahko računa, da bo sčasoma postal pomemben turistično transportni center. ( Letališče doslej sploh ni imelo podatkov in številk, s katerimi bi postreglo tujim letalskim družbam in jih pre- pričalo, kako potrebno je. da slovensko zračno luko uvrstijo na svoje sezname. To in pa dejstvo, da se naše gospo- darske organizacije, hotelsko-gostinska in špediterska podjetja ter razne turistične agencije ne zavedajo, kolikšnega pomena zanje bi lahko bil Brnik, več kot opravičuje anketo. »Slovensko gospodarstvo naj spozna, da smo sposobni odposlati blago prav tako hitro, varno in poceni kot druga letališča, ki so precej bolj oddaljena od ljubljanskega in do katerih je prevoz tovora zamudne j ši,« je dejal Franc Sever. Zares ne vemo, zakaj gre 70 odstotkov blaga, ki ga naša podjetja po zračni poti izvažajo v tujino, prek sosednjih letališč, zlasti zagrebškega, in le 30 odstotkov prek Brnika. Aerodrom Ljubljana jamči, da bo prevoz kakršnega koli tovora potekal brez zastojev, saj je opremljen z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki. Pravkar končujejo novo 800 kvadratnih metrov veliko skladišče, do leta 1971 pa nameravajo postaviti tudi letališko zgradbo, ki bo zmogla sprejeti in odpraviti 800 potnikov na uro. Če k temu prištejemo še dodatno. 3000 metrov dolgo in 25 metrov široko krožno (rulno) stezo, ki omogoča hitro iz-praznjevanje glavne piste in ki naj bi jo začeli graditi spomladi prihodnje leto. je jasno, da bo Brnik kmalu povsem dorastel mednarodnim zahtevam. »Sposobni bomo sprejemati tudi letala-vslikane (jum-bo jets). kot so na primer Boeing 747, Tu 144, Concord in drugi,* je zaključil direktor. I. G. O gostinski defavnosti Radovljica, 14. novembra — Svet za gostinstvo in turizem pri republiški gospodarski zbornici je danes dopoldne v prostorh radovljiške občinske skupščine pripravil posvet o gospodarskih problemih gostinske dejavnosti v Sloveniji, o delu sveta za gostinstvo in turizem in o delu strokovnega odbora za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice v Radovljici. Plenarnega posvetovanja so se udeležili predstavniki občine gostinskih in turističnih organizacij in zasebni gostilničarji iz radovljiške občine. Na posvetovanju so izvolili tudi predstavnike v skupščino republiške gospodarske zbornice, člane sveta za gostinstvo in turizem gospodarske zbornice in člane strokovnega odbora za turizem in gostinstvo republiške gospodarske zbornice v Radovljici. A. Z. Merkur Si ran j Trgovsko podjetje Merkur iz Kranja obstaja že 70 let. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 30 ljudi, danes pa 400. Tretjina od njih je nekvalificiranih, dve tretjini pa kvalificiranih. Osnovna dejavnost Merkurja je trgovina s tehničnim in železninskim blagom. Pravi vzpon podjetja zabeležimo po 1950. letu. Deloma so ga pospešile tudi nekatere integracije. 1957. leta se je k Merkurju priključilo trgovsko podjetje Kovinar iz Pivke na Krasu, 1962. trgovski podjetji Oprema in Zeleznina iz Kranja ter Kovina iz Ljubljane s 6 prodajalnami. Lani trgovsko podjetje Železni-na iz Škofje Loke s šestimi prodajalnami in letos trgovsko podjetje Kurivo iz Kranja. Po teh integracijah je imelo podjetje 14 samostojnih prodajaln, lani pa so odprli ie novo prodajalno na Plevnem pri Škof j i Loki. Pomembno je to, da so 12 prodajaln modernizirali in jih prilagodili zahtevam sodobne trgovine. Prihodnje leto pa bodo odprli še dve novi prodajali: v Lescah (1000 kvadratnih metrov) in za Bežigradom v Ljubljani (2200 kvadratnih metrov prodajnega prostora). Prihodnje leto računajo, da bodo skupno z Živili, Kokro in podjetjem Komunalna skladišča v Kranju začeli graditi novo blagovno hišo, ki bo imela 7000 kvadratnih metrov prodajnega prostora in 5000 kvadratnih metrov pokritih parkirnih in garažnih prostorov. Urejujejo tudi sodobne skladiščne prostore za kurivo v Naklem. Letos bodo imeli v Merkurju 30 milijard starih dinarjev prometa, od tega četrtino v maloprodajni mreži in tri četrtine ' v prodaji na debelo. Vzporedno z naglo rastjo podjetja so se izboljšali tudi delovni pogoji zaposlenih, tako v prodaji na drobno kakor tudi v prodaji na debelo. Odpadlo je težaško delo, ki je v pretežni meri nadomeščeno z mehanizacijo. J. K. Kranj — Osnovna organizacija rdečega križa Kokrica bo pripravila v soboto, 15. novembra, ob 19. uri zvečer proslavo prostovoljnih krvodajalcev v kulturnem domu na Kokrici. Ob tej priložnosti bodo podelili 7 zlatih in 13 srebrnih značk. Slovenija avto POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 Za hladilnik vašega avta sredstvo proti zmrzovanju: rolin trenutno dovolj na zalogi Zimski avtoplašči tudi že v prodaji KRANJSKE OPEKARNE KRANJ takoj zaposlijo 1 V K ali KV strojnega ključavničarja v obratu Straiišče Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Elektro Kranj. DE Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta javno licitacio na prodajo osnovnega sredstva: trn motorno kolo puch-tomos, 250 SGS, leto Izdelave 1959, registrirano, vozno — izklicna cena 950 din Ogled jc možen na dan licitacije od 6. do 10. ure v avtoparku Kranj, Partizanska c. 20. Licitacija bo 24. 11. 1969 ob 10. uri v prostorih av-toparka v Kranju, Partizanska c. 20 Strokovnost in samoupravljanje XV. ustavni amandma daje kolektivom delovnih organizacij možnost in obvezo, da v skladu z ustavo in zakonom urejajo svojo notranjo organizacijo, da v okviru le-te poleg delavskega sveta formirajo še druge organe, katerim se poverijo funkcije upravljanja. Očitno je bilo izhodišče, da je prišlo do amandmaja zaradi neučinkovitosti sheme organizacije podjetja, ki jo je prej s predpisi uniformirala ustava. Vendar je obenem gotovo, da so oblikovalci amandmaja računali na ustrezno formirano samoupravi j avsko zavest, ko so pustili iniciativo delovnim organizacijam; da same urede svojim potrebam ustrezno shemo organizacije upravljanja podjetja. Dosedanje raziskave o osveščenosti delavcev ugotavljajo precej nasprotna dejstva. Razpololenjc, ki se je razvilo v delovnih organizacijah, ko so začeli razmišljati o organizaciji upravljanja svojega podjetja, pa je ne samo dokaz v prid raziskavam, ampak kale dokaj simptomatične tendence. V najrazličnejših strukturah v delovnih organizacijah lahko slišimo »pogumno« postavljena mnenja, da ni važno, kdo samoupravlja,. ampak je važno, da imamo »dobre plače«. »Upravljajo naj tisti, ki so strokovno sposobni za to, za nas delavce jc važno, da dobro delamo, politika in filozofiranje so prazne reči, od katerih ni koristi«. Kaj malo je raz.lik med mladim in starim, med izobraženim in neizobraženim, številni primeri kažejo, da je njih samoupravijavska zavest enaka zgoraj opisanim mnenjen:. Tudi ta mentaliteta v delovnih kolektivih je opora tistim, ki hočejo le iz vrst strokovnjakov formirati poslovne odbore, ki naj imajo pravico odločanja o poslovanju in ekonomskem ter tehnološkem razvoju podjetja. Delavskemu svetu pa glede na »sposobnost« delavcev prepuščajo delitvene odnose, probleme socialne varnosti ipd. Ta delitev (ali kakšna podobna) naj bi izvirala iz odločitev, ki so v prvem primeru strokovne, torej tudi stvar strokovnjakov. V resnici je tako, da gotovo ni vprašanja, ki bi bilo te strokovno, pa ne bi v določeni meri imelo globokega družbeno ekonomskega pomena. Jasno je, da odločitve strokovnjakov o stvareh prav tako (ali pa še bolj!) prizadevajo ostali del kolektiva. Zato mora biti in je prav tako, da strokovnjaki (ki so plačani zato) pripravljajo predloge, o njih pa bodo odločali člani organov samoupravljanja ali kolektiv. Strokovnjaki bodo v tem položaju seveda morali pojasnjevati tudi take predloge, ki se njim zde samo po sebi umevni. Znova se moramo torej posvetiti temeljnim dilemam, kdo bo samoupravljal, kaj jc samoupravljanje itd. Zavedamo pa se, da je družbenopolitično akcijo treba posvetiti tudi vprašanjem, ki ustvarjajo pogoje za uspešno samoupravljanje, kot so: popolna strokovna (osebna) odgovornost služb za predloge in izvedbo, angafma subjektivnih sil — ZKS, sindikata, ZMS, družbenoekonomsko usposabljanje ui drugo. Z. Filipovič m Sprasu jemo direktorja Loškega ■ ;. • ■■ E... ji muzeja Andreja Pavlov ca: Loški muzej je ena naj-vzomejšlh kulturnih institucij na Gorenjskem, gotovo pa najbolj delavna v občini škof j a Loka. Bliža se leto , 1973, tisoči jubilej mesta pod Lubnikom, zato nas zanima, kaj pripravljate, kakšni so vaši načrti za prihodnje ob- j dobje? Tu mislimo tako mu- j zcj sam kot tudi galerijo in 1 razstave v njej. »Vprašanje jc zelo raztegljivo, saj hočete vodoti vse o našem delu tja do leta 1973, do tisočletmice Loke. Naj začnem kar s težavami i, ki bwi, U arnool(>ška. kulturnozgodovinska in umetnostno« a zbirka, v Galeriji v M petni hiši pa razstava akad. k: »neza B jjke. earočni ovin.s 'Parja V k» og]Ctl llM,u" stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na II. nidCI>ubliška /hirka: Slovenska /ena v revoluciji in v GoivmjS|jj. PJU etnograf$ka razstava PlanJarska kultura na V p, - V Kderi-. nov' '''^ ie odprl Prešernov spominski muzej, i/ Pirana' V stavbi razstavlja slikarska dela Greta Pečnik 17. Razsta V klel' pa N'"j0 slaPar j/ Kranj« ■—19 ,, v Baleriji so odprte vsak dan od 10.—12. in cd Ijah ^. l'!v; ?taJne zbirke pa od 17. 19. ure, bb sobotah, bede- »redah 111 prazniku) pa tudi od 10.—12. ure ku, ki so se ga udeležili predstavniki različnih kulturnih ustanov iz občine, so razpravljali o zakonu o kulturnih skupnostih in se nazadnje odločili, da bodo tudi v radovljiški občini ustanovili kulturno skupnost. Zato so izvolili 13-članiki iniciativni odbor, ki bo še ta mesec izdelal pregled kulturnih dejavnosti v občini, program razvoja kulture in pripravil vse potrebno za ustanovitev kulturne skupnosti. Na seji sekcije so tudi sklenili, da mora občinska skupščina pri razpravi o proračunu za leto 1970 oziroma razvoju občine v prihodnjem letu upoštevali sredstva za delo bodoče kulturne skupnosti. A. Z. i »Zares ste me presenetili...« Mladi kranjski filmarji, nagrajenci festivala v Amsterdamu, pri predsedniku občine Slavku Zalokarju »Resnično sem bil presenečen, ko sem slišal o vašem uspehu. Rasli ste nekako neopazno, mimo vseh, mimo ZMS, ki očitno premalo skrbi za povezavo s klubi takšne vrste. Zato se dogaja, da na dolgo in široko premlevamo negativne pojave* ob njih pa spregledujemo mlade, katerih dosežki bi biii lahko za vzor ostalim. Upam, da vam bo nagrada vlila novo voljo in da še niste rekli zadnje besede,« je minuli četrtek zvečer* med pomenkom s člani kino krožka pri Centru za estetsko vzgojo Kranj, ki so na mednarodnem festivalu pionirskega in mladinskega filma v Amsterdamu osvojili zlato medaljo, dejal predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zaiokar. Sprejema so se udeležili tudi predsednik in tajnik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slavko Malgaj ter Franci Thaler in vodja Centra za estetsko vzgojo Milan Batlsta. Goste je zanimalo zlasti vprašanje, kako približati dejavnost kino krožka čim širšemu sloju ljudi, predvsem mladine. Menili so, da bi bilo treba vsaj nekaj njihovih najboljših filmov prikazati na festivalu šport-turizem v Kranju. ni obvestila avtorjev. 'Zlato' jih je potem seveda nemaio presenetilo. »Dobili ste 1250 gouldnov. Kako jih nameravate potrošiti?« »Kupili si bomo moderno kamero. Samo — skrbi na3 carina.« Zvedel sem, da vsi člani kluba marljivo delajo. Pravkar so posneli dva nova filma, kmalu pa se mislijo lotiti še enega. Želimo jim, da bi bili vsaj tako dobri kot Nedokončane igre. I. Guzelj Kasneje sem člane kluba Jureta Misjaka, Miha Focka, Tomaža Pipana, Bojana Bu- j kovnika in Živka Kladnika j zaprosil, naj povedo kaj več j o nagrajenem filmu Nedo- \ končane igre. »Posneli smo ga na dvori- j šču Študijske knjižnice,« so | pripovedovali. »Scenarist in režiser je bil Miloš Jokič, \ 'kamerman' pa Jure Misjak. i Vsebina dela je zelo prepro- i sta. Otroci-pionirji iz našega ' j krožka, se igrajo Zemljo | j krast. Posamezni kvadrat, ki j pomeni neko določeno drža-j vo, smo zaznamovali z zna-j čilnim predmetom ali znakom; škorenj predstavlja Italijo, židovska zvezda Izrael, ' srp in kladivo Sovjetsko zve-i zo... Gledalcu zares ni težko ; uganiti, kam merimo. Prav i so nam prišle tudi nekatere malenkosti, na primer bodeča žica ob dvorišču, ki sta jih režiser in snemalec spretno vključila v scenarij, dasi niro bile vnaprej predvidene. Sploh radi malce improviziramo in pazimo, da morebitna finesa, ki jo daje teren, ne ostane neizkoriščena. Prizore otroške igrice Zemljo krast prekinjajo barvne fotografije iz vojn na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter drugod, fotografije, s katerimi skušamo prikazati vlogo te ali one dežele, ki se zanjo v filmu pulijo nastopajoči.« Zvedel sem, da je bilo delo fantom že od vsega začetka i všeč. V Skopju so z njim i zasedli prvo mesto. Tamkajš- ! nja komisija ga je nato po- j slala na amsterdamski festi- | val, vendar o svoji odločitvi Jezik ni l^ar tako Brezslišno se je približal sovražniku in se skril za hišo. Neslišno se je približal sovražniku in se skril za hišo. Ko je prišla k sebi, je biLo že prepozno. Ko si je opomogla, je bilo že prepozno. V koliko pa se kandidati no bi strinjali, bi poklicali druge. Ce pa se prijavljenci ne bi strinjali, bi poklicali druge. Delavec je bil ves mesec na bolovanju. Delavec je bil ves mesec na bolezenskem dopustu. Tudi na podeželju se turisti radi poslužujejo nočnin. Tudi na podeželju izlelniki radi prenočujejo. Oglejte si močneje tLskane besede in popravljene stavke. KRANJ — Včeraj, 14. novembra, ob 19. uri, so v gale-' riji kranjske Mestne hiše odprli razstavo del akademskega kiparja Janeza Boljke. Otvoritvena slovesnost v veliki rene-suvni dvorani jc bila združena s koncertom godalnega kvarteta RTV Ljubljana. Pokrovitelja razstave sta združeno podjetje Iskra — Elektromehanika Kranj in podjetje Elcktrona-bava Ljubljana, organizator pa Gorenjski muzej, (-ig) ŠKOFJA LOKA — Drevi ob 20. uri bo v galeriji Loškega mu.vja zadnja predstava Snrtrove drame Zaprta vrata, ki je bila doslej deležna obilice pohval. Igrajo člani gledališča Oder — galerija Skofja Loka Ivana Oblak, Nuša Komatar, Jože Lo-i gar m Ldi Sever. Delo je režiral Peter Jamnik. (-ig) Učno vzgojni uspehi na esiiovnlh šolah v občini Ško-ffa Loka v šolskem letu 68 Učenci občine ckofja Loka so v šolskem letu 1968/69 obiskovali pouk na 4 centralnih in 20 podružničnih šolah. Na 15 podružničnih šolah se šolajo učenci od 1. do 4. razreda, na 4 podružničnih šolah je vseh osem razredov, cola Poljane je podružnična šola, kjer so učenci od 1.—8. razreda. Po dograditvi šole v Gorenji vasi se bodo učenci višjih razredov te šole prešola-li v Gorenjo vas. Ob koncu šolskega leta je obiskovalo osnovne šole 3495 učencev, od tega je napredovalo v višji razred 93,1% učencev. . Doseženi učni uspehi na po- j samezinih šolah: Gorenja vas 91,8%, Škof j a Loka 92,0%, Trata 94.5%, Železniki 95,0%. Doseženi učni uspehi so dobri. Ti se v zadnjih šolskih letih postopno izboljšujejo. Od šolskega leta 1966/67 so porasli za 6,9%. Porast pa se ne kaže le v količini — v odstotkih, temveč tudi v kakovosti doseženega učnega uspeha (o tem pričajo rezul- , tati sprejemnih izpitov na j srednjih šolah, rezultati nalog objektivnega tipa). Ob koncu šolskega leta je ZPPS Kranj preveril znanje učencev iz matematike in slovenskega jezika v petem razredu na območju zavoda. Iz občine Škofja Loka je bilo zajetih 13 oddelkov, v 10 oddelkih je bil dosežen boljši učni uspeh kot je bilo zavodovo povprečje. Tudi v posameznih razredih je bil dosežen boljši učni uspeh kot v preteklem šolskem letu. Razveseljivo je dejstvo, da se učni uspehi v zadnjih šolskih letih vidno izboljšujejo v 5., 6., 7. in 8. razredu. Na boljši učni uspeh je v zadnjih letih vplivalo: — boljša zasedba posameznih predmetnih področij, — uvajanje novih delovnih metod, — boljši delovni pogoji na osnovnih šolah na Trati in v Železnikih — delno izboljšana oskrba šol z učili — delno izboljšano nagrajevanje učno vzgojnega dela na šolah. Doseženi učni uspeh bo težko obdržati, ker v občini primanjkuje šolskega prostora. Osnovna šola v škofji Loki dela v treh izmenah, na šoli v Gorenji vasi so utesnjeni v stari šoli. Pomanjkanje šolskih prostorov bo rešeno, ko bosta zgrajeni novi osnovni šoli v Gorenji vasi in v Škofji Loki, ko bodo dozidane nove učilnice pri osnovni šoli Trata. Gradnjo novih šol je omogočila SO škofja Loka :mobčani, ki so izglasovali samoprispevek za izgradnjo novih šol. Poleg tega na šolah ni posebej poskrbljeno za učence, ki so v času, ko niso v šoli, brez varstva. Samo na osnovni šoli v škofji Loki jih je bilo v letu 1968 77. Za te učence bi šole morale organizirati varstvo, TIS škofja Loka pa bi morala prispevati p-o trebna finančna sredstva. še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z uspehom učencev, ki so letos končali šolsko obveznost, kajti le 55,7% učencev je zaključilo šolanje v 8. razredu, v 7. razredu 24.8%, ostali učenci so zaključili šolsko obveznost v 6. in 5. razredu. Pri analizi osipa učencev posameznih generacij v šolskem letu 1968/69 smo ugotovili, da je bil največji osip pri generaciji učencev, ki je obiskovala šolo sedmo šolsko | leto (4,7%) .Sorazmerno pre ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA. NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo dl Piazza št. 2, telefon 36 262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F.Severo št. 30, telefon 764287 in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih liatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 ia 76 4286 ODDEI.F.K ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telafon 93-787 cejšen osip je bi! tudi v generaciji, ki je obiskovala šolo peto šolsko leto (4,2 %). Najmanj učencev pa je izpadlo iz generacije, ki je obiskovala šolo drugo leto (0,46 %). Postopno se zvišuje odstotek učencev, ki v osmih 1 -tih konča osem razredov, vendar počasneje kot splošni učni uspeh. Letošnje šolsko leto je od g meracije učencev, ki obiskuje šolo osmo šolsko leto, 62,5 % učencev v osmem razredu. Zavod za šolstvo — oroanizacijska enota Kranj in ravnatelji posameznih osnovnih šol posvečamo temu vprašanju vso pozornost. K zmanjšanju osipa učencev posameznih generacij je delno prispevalo tudi testiranje šolskih novincev. V občini so bili letos že drugič testirani vsi šolski novinci, v šolskem letu 1967/68 pa samo mlajši. Če primerjamo učne uspehe učencev prvih razredov, ki so bili doseženi v šolskem letu 1968/69, z učnimi uspehi v šolskem letu 1966/67, so bili v letu 1968/69 za 5,4 % boljši. Na centralnih in podružničnih šolah so bile organizirane male šole, vanje je bilo vključnih 68% šolskih novincev. Tudi organizacija malih šol sodi k prizadevanju, da bi bili učenci tudi v predšolskem obdobju deležni načrtne priprave za šolo, kar se kasneje kaže v delu in uspe-b io, cia bi raztepinili »šolanje« hih osnovnih šol. Dobro bi v malih šolah na vse leto. Vidne uspehe so dosegle posamezne osnovne šole tudi na vzgojnem področju. Na vseh šolah so delovale organizacije učencev. Učenci so bili vključeni v različne interesne dejavnosti. Delo pionirskih odredov je koordinirala občinska pionirska komisija, ki je organizirala in izvedla več prireditev in tekmovanj. Med drugim revijo pe\skih zborov. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo, Občinsko šahovsko tekmovanje, tekmovanje za prehodmi pokal Mladi tehnik. Prireditev in tekmovanj so se udele žili učenci vseh osnovnih šol. Pedagoška svetovalka Mara Jelovšek Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta II A 6/1, (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Profesor Marjan Tavčar zartscu Če kaj, potem je delovni prostor tisto, kar že na prvi pogled izdaja poklic njegovega lastnika. Arhitekt si ga bo uredil ljubko, elegantno, po vseh pravilih dobrega okusa, uradnik pedantno, redoljubno, vendar nedomisel-no, kmet preprosto, a toplo in domače ... Le sobe intelektualcev, znanstvenikov, pisateljev in profesorjev so običajno vedno enake. Vedno so nastlane s papirji, zapiski in zvezki, ki prekrivajo mizo, omare ter police in ki kvarijo nekdaj prijetno notranjost. Nad vsem tem pa kraljuje gora knjig, zajetnih in tankih, starih in novih, prašnih in malo prašnih, znanih in neznanih. In kabinet ali salon ali sprejemnica ali kakorkoli že hočete ime-ovati eno od sob v stanovanju profesorja Marjana Tavčarja, prevajalca iz nove grščine, je skoraj prav takšen. Prvi hip se obiskovalcu zazdi, da so ga poslali k napačnim durim, da stoji sredi biblioteke in ne v dokaj skromnem dnevnem prostoru stolpnice, zadnje od zgradb škofjeloškega naselja Novi svet. Šele prisrčen profesorjev nasmeh in krepak stisk roke mu razblinita začetni vtis in ga nadomestita z zvedavostjo. Tavčar je namreč sila zanimiv človek. Splača se biti radoveden, če imaš — kot jaz — srečo, da ti posveti nekaj svojega dragocenega časa. Veliki možje so navadno skromni, pravi stara modrost. Morda je vmes tudi nekaj izjem, ki potrjujejo pravilo, ampak profesor Tavčar očitno ne sodi mednje. Moral sem mu zastaviti celo kopico vprašanj, preden mi je uspelo zvedeti kaj več o njegovem Življenju. Le kadar sva govorila o delu, o knjiga.li, ki jih je /c ali ki jih bo še prevedel, so mu besede same od sebe vrele na plan. Komajda sem mu utegnil slediti. Marjan Tavčar se je rodil leta 1912 v Ljubljani. Njegovi Starši, zlasti oče, nečak pisatelja Ivana Tavčarja, so kmalu »poznali da fant ni kar ta.ko, da ni zaman sorodnik avtorja Visoške kronike. Poslali so ga v šole. Mladi Mar jan je najprej končal gimnazijo, nato, leta 1935, pa še študij klasične filologije na ljubljanski univerzi. »Tiste čase ni bilo lahko najti službo,« se spominja profesor Tavčar. »Po dolgem iskanju in poizvedovanju sem pristal v črnogorskem mestu KO'Iašinj. Kol.einp.ka samoupravna gimnazija je živela izključno le od dotacij meščanov se pravi da nisi nikdar vedel, ali boš prihodnjič dobil plačo ali ne. Nekoč som ostali brez prejemkov cele tri mesece. Ravnatelj je bil namreč poslanec in ker so se bližale volitve, je — hoteč pridobiti ljudi na svojo stran — prenehal pobirati denar.« K sreči so Tavčarja kmalu premestili. Znašel se je v Podgorici in postal redni profesor tamkajšnje državne gimnazije. Toda spet so mu prekrižale račune volitve. Diktatura in preganjanje svobodomiselnih ljudi mlademu, naprednemu jezikoslovcu nista bili posebno všeč, zato je bojkotiral glasovanje. Nemudoma so ga odpustih, trdeč, da je komunist. Brez zaposlitve je ostal več kot eno leto, vse dokler si dj zagotovil službe v Celju. Potem sva začela kramljati o vojni. Zvedel sem, da so Nemci Tavčarja aretirali že prvo noč po Okupaciji in aa je bil kmalu seljen v Srbijo. Od tam mu je uspelo pobegniti ter se ilegalno vrniti v Ljubljano. Postal je redni sodelavec OF in kljub neštetim nevarnostim, ki so P,e' žale nanj, zdrav dočakal konec Hitlerjevega rajha. »Po osvoboditvi sem se vrnil na celjsko gimnazijo-Pomagal sem pri obnovi t° pri oživljanju kulturne dejavnosti. Leta 1946 so me Pre" mest i P v Maribo;, kareje 1949., pa določli za ravni** lia kiasiične gimnazije v Pt'JiU.« \ Tavčarjeva burna Pr0^e sorska odksejada s teni se ni bila zaključena. Sredi petdesetih let je zaradi hl,dc prometne nesreče moral opustiti naporno pedagoško delo. Odšel je v Ljubljano >" se zaposlil kot bibliotekar » Narodnem muzeju. Toda sta* novanjski problemi so &A prisilili, da je slovenski ",e" tropoli obrnil hrbet in spet začel poučevati. Do leta 1*0?! do invalidske upokojitve. I zamenjal več šol, ter bil Jje* tel j otrokom v Murski Soboti. Železnikih in v Poljana"-Sedaj živi v škofji Loki. »Prevajali sem začel kn»£ lu ix) osvoboditvi 4 spiva samo iz angleščine- Tav-ti- mi je profesor Marjan čar začel pripovedovati o sti svoji dejavnosti, ki "~ bržkone tudi vas najbolj n mala. ,a. »In koliko jezikov obvl^V te?« slik mu segel V beS«\£ »Znam vse evropske rice razen madžarščine, te če pa prevajam iz petih jezikov,« je odgovoril in se skromno nasmehnil, tako skromno, kot da bi mu bilo vprašanje odveč, kot da so to mačje solze. Prvo veliko delo izpod Tavčarjevih rok je bil angleški prevod zajetne razprave o vaških situlah. Poleg nje je v angleščino prestavil še devet drugih slovenskih knjig. »Grščini sem se začel posvečati leta 1955. Pregovorili so me moji prijatelji, zlasti Publicist in urednik Cankarjeve založbe Božidar Borko. Slednji mi je dal prevesti roman Iliasa Venesisa Beg Zame je to pomenilo pravo pravcato prelomnico.« ' Po zaslugi Marjana Tavčarja Slovenci počasi, korak za korakom, odkrivamo sodob-00 grško literaturo. Marljivi Jezikoslovec je do danes prevedel ie 15 modernih roma-nov, dram, povesti in pesmi, ■* stare grščine pa Aristofa-no>vo komedijo Zborovalke in Platonovega Protagolosa Ve-Risovo delo Beg bo ostalo zapisano kot prvi grški ro-man, preveden na naš jezik lz izvirnika. pn>fcsor xavcar ne prenavlja samo i/, grščine v slovenščino, ampak tudi "fbratno. Leta 196? i/.duna pesniška zbirka Maričke Zni-j~ršič Nalomi jena veja (33 Pcsmj m informativni uvod o ■Vtorici ter slovenski poeziji nasploh) pomeni pivo tovrstno Jugoslovansko delo, prevedeno neposredno v ftOVO ^ščino. Podoben prvenec ie r»man Kajetana Kovica Ne b»g, ne žival. Skupno sta ga Prevedla Tavčar in neka mlada slovenska igralka, ki že 17 jf* *ivi v Atenah. Vsak čas *° nared tudi grška inačica lngolieeve Gimnazijke. Le-ta naj bi predstavljala nekakšno zamenjavo za delo enega od mladih, revolucionarnih romanopiscev — delo še ni dokončno izbrano — ki ga namerava prevesti Tavčar. Razen naštetega je profesor za Antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva, ki jo izdaja zasebnik, sicer pisatelj in režiser Kostas Asi-makopulos prevedel več pesmi Bora in Kovica. Kmalu se bo lotil pisanja posebnega Izbora slovenskih pesnikov in Grkom predstavil nekaj naših največjih mojstrov rime. O Grčiji in njenih prebivalcih mi je moj sobesednik pravil marsikaj zanimivega. Petkrat je namreč že bil tam, najdlje lani in letos (10 mesecev). »Dobil sem štipendijo, ki jo podeljuje grška vlada, sekretariat za kulturo in pro-sveto SRS pa potem izbira med možnimi kandidati. Moje stalno bivališče je bilo v Atenah, toda prijatelji, atenski umetniki in literati, so poskrbeli, da sem mnogo potoval in si ogledal malone vso Grčijo. Najgloblji vtis name sta naredila dva dogodka: obisk Atosa, svete gore, nekakšne samostojne meniške republike, katere središče je samostan, poln neprecenljivih zakladov in kamor ne sme stopiti nobeno živo bitje ženskega spola (duhovniki so s svojega jedilnika črtali celo mleko, saj je kravjega izvora), ter srečanje s ciprskim predsednikom, nadškofom Maka-riosom. Mož jc diplomat starega kova, miren, uglajen, preprost, a hkrati izredno bister. Deset dni me je gostil kot princa, mnogo sva se pogovarjala, a žal sem mu v zameno lahko poklonil samo prevod knjige Maričke Zni-daršič. Naj povem še, da so me ob vrnitvi s Cipra grški policaji dolgo zasliševali. Pol-kovniški režim pač ni posebno navdušen, če kdo od njegovih štipendistov doživi pri osovraženih sosedih preveč topel sprejem.« Grki so izraziti svobodnjaki in veliki induvialisti, meni profesor Tavčar. Vsi po vrsti mrzijo sedanjo diktaturo. Organiziranega odpora sicer ni, vendar ne mine dan. da bi ne prišlo do kakšnega atentata ali diverzije. Najtežje je seveda pisateljem. Knjige morajo izdajati na svojo roko. Večina najboljših — če niso zaprti — trenutno sploh ne objavlja, saj čakajo pol-kovniškega konca. Zato je zanje življenjsko važno, da so prevajanj, da se uveljavijo nekje v tujini. Založniških ponudb potem zlepa ne /manjka. še in še bi lahko opisoval i.n nizal zanimivosti o domovini Homerja in Sokrata. Marjan Tavčar jih ima na zalogi za cel roman. Vendar — bodi dovolj. Upam, da sem vam ga uspel predstaviti, da ste si ustvarili vsaj bežno sliko edinega slovenskega prevajalca i/, nove grščine. I. GuzeU Za malo denar [a veliko muzike Če v Radovljici vprašate kakšnega občana, kje je glasbena šola, vam bo hitro odgovoril, da je šola v j graščini v starem delu mesta poleg cerkve. V tem sta-rem poslopju, v katerem so še delavska univerza, dru- • štvo upokojencev, čebelarski muzej, ljudska knjižni- , ca in drugi se v treh učilnicah in pisarni ie vrsto let j glasbeno izobražuje mladina iz radovljiške občine. Tu- ' di v pisarni, boste vprašali? Da, če ni drugih prosto- \ rov, pride tudi pisarna prav. ima delovni enoti na Bledu in v Bohinjski Bistrici, del pouka pa je v Lescah in Kropi. Na Bledu se v prostorih gasilskega doma šola 35 učencev na oddelkih za harmoniko, klavir in kitaro. V Bohinjski Bistrici, kjer ima šola od leta 1964 svojo podružnico, se izobražuje v poslopju krajevne skupnosti na istih oddelkih 67 otrok. Od leta 1964 je harmonikar-ski pouk v družbenem centru v Lescah (19 harmonikarjev), od leta 1965 pa je v Kropi v prostorih sindikalnega do- . ma pouk klavirja (letos 9 pianistov). Kot pravi ravnatelj glasbene šole prof. Egi Gašperšič ima šola tako razdrobljen pouk zato, da lahko nudi čim večjemu številu otrok s področja celotne ob- ! čine možnost šolanja. Večina učencev je namreč vezanih na prevoz. Za vse prostore, razen v Kropi, kjer šoli pomaga KUD Stane Žagar in sindikalni podružnici Plamen in UKO, mora šola plačevati najemnino. Sredstva za osnovno dejavnost prispeva temeljna izobraževalna skupnost, del pa , prispevajo starši v obliki solatne. Tako je lani dobila šota 175.000 din, letos pa kljub stalnemu porastu števila vpisanih in kvalitetnejšemu delu le 166.250 din. Ideja, da bi šola morala čimveč sredstev dobiti s šolnino, je v osnovi nesprejemljiva, j saj se staršem ne more preprosto reči: če imate denar, otroka glasbeno šolajte, če ne, pa... Pa? Naj ga prepustijo cesti? Manjša finančna sredstva gredo seveda na račun osebnih dohodkov. Osnovna plača profesorja Letos se je v glasbeno šolo v Radovljici in v njene podružnice vpisalo 256 gojencev, lani 230, vrsto let nazaj pa se je število vpisanih gibalo okrog 180. Vseh, ki se zanimajo za glasbeno izobraževa- ! nje, šola ne sprejme, ker ni- j ma niti dovolj kadra in prostorov, niti ustreznih finančnih sredstev. Zaradi velikega zanimanja šola niti ne razpiše vpisa v časopisju, ker se boji prevelikega števila kandidatov, pač pa objavi razpis na oglasni deski in po j drugih šolah v občini. Od 256 učencev se jih 74 uči harmoniko. 64 klavir, 41 brenkala (39 kitaro, 2 mandolino), 23 pihala in trobila (12 klarinet, 6 trobento, 2 1 flavto, 1 rog, 1 pozavno, 1 i blokflavto) in 21 godala (20 j violino in 1 violončelo). Vsi ti učenci morajo tudi obisko- j vati splošni glasbeno izobra- j ževalni predmet nauk o glasbi. Razen tega 34 otrok obiskuje skupinski pouk v pripravnici. Ti otroci namreč še niso toliko fizično razviti, da bi igrali kakšen instrument. Podatki kažejo, da je struktura vpisa zelo zadovoljiva, saj je šoli uspelo zainteresirati mlade tudi za študij klasičnih instrumentov, še zlasti violine, klavirja, pihal in trobil. Tako je letos 15 učencev za klavir več kot lani. V Bohinjski Bistrici pa se je prijavilo kar 14 kandidatov za violino, vendar so vse kandidate odklonili, ker šola nima dovolj učnih moči. Letos se je povečalo število kitaristov, število harmonikarjev pa je že iz leta v leto enako. Glasbena šola v Radovljici glasbe (dokončana srednja glasbena šola in 4-letna akademija za glasbo) je znašala lani 94 tisoč starih dinarjev, izplačani poprečni mesečni osebni dohodki za profesorja v letu 1968 (z nadurami) pa 135 tisoč dinarjev. Zato ni čudno, če se na razpise o prostih delovnih mestih običajno nihče ne javi. Šolnina oziroma mesečni prispevek staršev znaša za harmoniko 40 din, za klavir, pihala, trobila in kitaro 30 din, za godala in blokflavto 20 din in za pripravnico 16 din. Drugi otrok iz družine plača polovični znesek, prav tako tretji. Učenec, ki se uči dva instrumenta, pia-ča za drugega polovični prispevek. Zaposleni pa prispevajo 10 din več. šola ima lastno glasbeno knjižnico, vendar ima malo notnega materiala. Letos je izposodila 28 glasbil. Vsako leto šola izvede okrog 20 internih nastopov in javnih produkcij v krajih, kjer ima šola pouk. Na raznih proslavah in prireditvah sodelujejo v glavnem z osnovnimi šolami tako, da skupno pripravljajo spored ali da spremljajo njihove zbore. Dalje šola sodeluje s kulturnimi društvi, ZKPO občme Radovljica, z delavsko univerzo in družbenopolitičnimi organizacijami v občini. Na nastopih običajno sodelujejo solisti, priložnostni ansambli in trije harmonikarski orkestri (8-članski v Radovljici, 11-članski v Lescah in 8-čIan-ski na Bledu). Samostojno nastope šola težje organizira. Otroke je treba namreč zaradi razdrobljenosti šole prepeljati iz raznih krajev, kar pa je za otroke preobreme-nilno. Nekaj nadarjenih učencev pa se ne zadovolji samo z nižjo glasbeno izobrazbo* temveč nadaljuje študij glasbe na srednji glasbeni šoli in akademiji za glasbo. Zal se ti nekdanji učenci običajno ne vrnejo, ker jim drugod nudijo možnost boljšega zaslužka. D. Stanjko Ma Kanarske otoke (nadaljevanje) Za ogled Catanije nam ►stane le malo časa in pohitati moramo, da pogledamo fittaj nekaj zanimivosti. Ogle-Bujemo egipčanski obelisk iz puuTnorja in lave, oblikovale v slona, ki deluje v sicer Estetskem okolju trga pred mogočno katedralo nekako flisharmonično. Obidemo par cerkva, na hitro napišemo razglednice, pokukamo v izložbe trgovinic in cvetličarn z umetelno aranžiranim pisanim cvetjem. Neznansko uživamo v južnjaškem vzdušju temperamentnih domačinov, ki se prerekajo na ribji tržnici. Mrak je že, ko se vkrcamo na ladjo in ob številnih lučeh vzdolž pristanišča zapuščamo živahno in gostoljubno mesto, neštetokrat opustošeno od vojska in naravnih katastrof. V spremstvu ladijskih pilotov plovemo skozi Messinska vrata. Ta 33 km dolgi in od 3—16 km široki preliv med Sicilijo in Apeninskim polotokom spaja Jonsko in Tiransko morje. Zaradi močnih morskih struj in potresov je messinski preliv znan kot zloglasna antična Scila in Karibda, dveh podvodnih čeri, ki sta zmleli že marsikatero ladjo na plovbi skozi najožji del preliva. Tudi naši ladji morski tokovi ne prizanašajo. Težko čakamo, da bi uzrli kopno zemljo, katere bližino po dvodnevni težki vožnji naznani ptičica, ki se je kdo ve od kod zatekla na ladjo. Skrita v najtemnejšem kot'čku hrupne kavarne je sirotica pričakala svi tane in pot v svobodo. Po navodilu v ladijskem biltenu, imenovanem Yugo-Canaria, premaknemo ure za eno uro nazaj v skladu z zahodnoevropskim Časom. 15. oktobra prispemo na največjega od Balearskih otokov, na Malorco. Mallor-ca je španska kolonija s površino približno 4000 km«. Poljedelstvo je osredotočeno v nižjem delu otoka. Zaradi ugodnega podnebja dobro uspevajo fige, oljke, vinska trta in pšenica. Prebivalci te ukvarjajo še z ribolovom in turizmom, ki je na zmagovi tem pohodu. Iz pristanišča Palma de Mallorca smo se zaradi zamudnih pregovorov s pristaniškimi oblastmi odpeljali s precejšnjo zamudo. Naš prvi cilj je slikovita soteska z naseljem Vaiklemosa. Tu sta odmaknjena od sveta, preživljala zimo 1838/39 G. Sandova in Fr. Chopin. Spremljajo nas ledeni nalivi. Mokri in pivmraZ.etii smo si v mali dvorani ogledali nastop folklorne skupine, ki je v značilnih nošah otoka lepo Dodala domače pesmi in ple se. Videli smo prostore, kjer sta se v času bivanja v Valldemosi zadrževala pisateljica in sloviti poljski komponist. V posebni sobi stoji instrument, iz katerega je umetnik izvabljal melodije, ki so mu vrele iz otožne, romantične duše. Videli smo originalno partituro in mavčni odlitek Chopinove ozke lakti s prefinjenimi, tankimi prsti ter posmrtno masko obličja, zaznamovanega od bo lezni in koprnenja po izgubljeni ljubezni in domovini. V tem posvečenem prostoru so muzicirali že mnogi umetniki z vsega sveta. Njihove fotografije z avtogrami prekrivajo vso steno. Prodajalci spominkov nas več ali manj uspešno spravljajo ob dolarje in pezete. Domiselno urejene trgovinice vabijo k nakupu lepih keramičnih in lesenih izdelkov ter čudovitih čipkarskih ogrinjal. Vendar za nakupe ni časa. Hitimo v kartuzijanski samostan s temačnimi, vetrovnimi hodniki. Pod samostanskimi svodi se kopiči bogastvo starih litografij, tiskarna, starejša od Gutem-bergove. umetnine iz lesa, kamna in kovin, stare oljne podobe, biblioteka z edinstvenimi primerki, prastara apoteka z zdravili v lepo oblikovanih porcelanastih posodah in tipična mallorška kuhinja s pripadajočo opremo. Malo, premalo je časa za ogled teh zanimivosti, od katerih bi vsaka zaslužila te-r.eljit študij. Ob povratku v Palmo smo si ogledali predvsem trgovine z biseri. Po vsem svetu znani mallorški biseri so tu nakopičeni v neverjetnih množinah. Cene biserom so precej nizke, zato stopajo trgovcem potne srage na čelo ob razkazovanju, preračunavanju najrazličnejših valut v španske pezete in pritiska nju na gumbe registrske blagajne. Ubogemu stroju so najbrž stekli vsi ležaj i od nenadejanem jugoslovanskem turistično-nakupovalnem boo-mu. Tisti s tanjšimi listnicami so si to lesketajočo krasoto samo ogledovali, segali pa po ročno izdelanih spomin kih iz lesa in keramike z zavestjo, da podpirajo umetnost. Vsaka primerjava o lisici in kislem grozdju je samo naključna. Ob določeni uri so avtobusi odpeljali izčrpane turiste do ladje, kjer so zaužili za-služeno večerjo. S posebnimi dovolilnicami smo se po večerji ponovnio odpravili na potep po mestu. Opolnoči je ladja odplula iz pristanišča in usmerila svoj kljun proti Gibraltarju, kamor naj bi prispela čez dva dni. 17. oktobra zjutraj. Gnani od podvodnih tokov, ki strujajo med afriškim kontinentom in evropsko celino, plovemo po Sredozemskem morju proti Atlantskemu oceanu. Mnogo trpinov čemi po posteljah in v ležalnikih na svežem zraku, kjer nekoliko laže prenašajo tegobe morske bolezni. Večina hrane z obloženih miz roma v morje ali pa si poišče najkrajšo pot iz želodca. V teh dneh je ladijska kuhinja v kooperaciji s potniki nakrmila več rib kot ljudi in prepričana sem, da se je obseg trebuhov morskih prebivalcev zvečal vsaj za toliko kolikor se je zmanjšal pri potnikih na »Jugoslaviji«. V poplavi sredstev za hujšanje je še najuspešnejša pilula križarjenje po Sredozemlju in Atlantiku z ladjo, ki še nima vgrajenih stabilizatorjev. Drugače pa je seveda z onimi, ki jih morska bolezen ne napade. Ti imajo lepo priložnost, da se napokaro svojih obrokov in zahtevajo še »repete« na ročun stradajoče množice. Precej izčrpani se primaje-mo v Gibraltar. Tu nas čakajo vozniki taksijev, ki so obenem tudi vodniki'. Pose-demo tako, da je v vsakem vozilu vsaj en potnik, ki obvlada angleški jezik in prevaja ostalim. V bližini pristanišča je meja. kjer izstopimo, da uredimo potrebne formalnosti. Ogledujemo si angleške vojake, ki ne kažejo nobene volje, da bi kaj kmalu pustili Gibraltar Špancem. Stražar v paradni uniformi škotskega polka neomajno stoji pred moderno vojašnico. Iz ravnotežja ga ne spravijo niti čedne turistke, ki se postavljajo ob njem za motiv povsod navzočim amaterjem s fotoaparati in filmskimi kamerami. Po krajši vožnji ob obali lahko na pobočju gibraltarske pečine občudujemo orjaški zbiralnik vode, ki v svoje rezervoarje sprejme do 16 milijonov galonov deževnice. To je tudi edini vir vode v Gibraltarju, ki ima sicer zelo vlažno ozračje in obilo megle, ki se obeša na strmo, značilno pečino, imenovano tudi Tarikova skala. Tarik naj bi bil po pripovedovanju vodnika silak, ki je dvignil gibraltarsko skalo iz morskih globin. . Peljemo se ob vznožju skale, preluknjane s strelnimi linami kot velikanski kos sira in v notranjosti prepredeni s hodniki in predori ter utrjenimi kraškimi votlinami. Zaradi strateškega položaja je bil Gibraltar že od nekdaj prizorišče srditih spopadov med kopenskimi in po morskimi velesilami. Španski admiral MedinaSidonia, imenovan tudi Admiral Oceana je bil leta 1606 kriv za pora/ španske flote pred Gibraltarjem. Propad Španije je simbolično povezan z njegovim imenom. (naodal levan je sledi v soboto) Ani Bitenc »Znašla sem se pred porušeno hišo« Fatimi Dizdar iz Banjaluke je potres porušil hišo, tako da je od nje ostal le kup ruševin. S hčerkico in sinom se je začasno naselila pri kmetu Omerju na Jesenicah »V nedeljo popoldan smo i bili na obisku pri znancih I zunaj mesta. Čutili smo, da 1 se je zemlja zatresla, vendar j nismo slutili, da je bil potres 1 tako močan in da je porušil toliko hiš. Bila je že tema, ko smo se vrnili v mesto. Ze v predmestju smo opazili, da so bile nekatere stavbe močno načete, nekatere pa skoraj porušene. Prišli smo na kraj, kjer naj bi stala naša hiša, zgrajena 1950. leta. Zna- ; šli smo se pred kupom ruše- | vin. Enaka usoda je doletela tudi sosednja stanovanja. : Drugi so nam povedali, da je potres porušil tovarni Vrbas in Vitaminko, ter da sta nebotičnik in modna hiša ostala cela. V ponedeljek je bil potresni sunek še močnejši in pogled na propadajoče stavbe strašnejši. Nekatere poškodovane stavbe so se rušile, pokale, tramovje je pa,- dalo po tleh in pokopalo pod seboj vse, kar je bilo v hišah. Dve noči smo prespali pod milim nebom, na deskah, ki smo jih za silo položili na prostem na tla. Od obleke smo imeli s seboj le tisto, kar smo nosili na sebi. Vse ostalo je ležalo pod porušenimi zidovi in tramovi. Le malo smo uspeli izkopati izpod ruševin. Mož, po poklicu je zidar, je ostal v Banjah* ki, ker bo mesto treba čim hitreje obnoviti. Vsaj toliko, da bo v nekaterih hišah mogoče stanovati. Sama pa sem s hčerkico in sinom v torek, 28. oktobra, odšla na Jesenice k bratu. V Banjaluki nimamo kje stanovati, posebno zato ne, ker sta otroka sC majhna, zima pa je blizu. Upam, da se bom laKko kmalu vrnila.« J. Košnjek Obiščite našo novo restavracijo na Korenskem sedlu sejem v Kranju od 16. do 26. XII. 1969 41™ ^^ifes 10 LETM ZAKAJ SKRBI? SAJ VAM ZARJA VSE PRESKRBI! Lf* I ftJjTVTaČl ^{J>Xk\J poslovalnica Kranj Volna — Cankarjeva t znižano ženski puloverji °d ^7,20 din dalje, ie,nske jope °* 62<95 din dal,o. vo M0I>NI KOMPLET fcke do'^ hlače ™ " Vo'na - 161,60 din lOOS>kl b"zro^avnlkl '» v»Ina - 107,30 din Vedn VOImp Va|VlVM ^»ira 2A/pea,IN SINTETIKE vsoh ,CN0 PLETENJE v ^barvah ttl kvalitetah sWlm/|'h cena° v po-^Imci Elita, Kranj V«LNA - Cankarjeva 6 Kaže, da je zdaj čas poga- j janj ali vsaj priprav na pogajanja. S prihodom social- ' nih demokratov na oblast v ZR Nemčiji se je začel nekoliko tajati led v odnosih med Bonnom ter Moskvo in Var- j šavo in celo vzhodnim Berlinom. V Bruslju se pogajajo članice skupnega trga (EGS), i ali naj začno sprejemati v EGS Britanijo ali ne. V Parizu tečejo vietnamska pogajanja (žal doslej brez večjega uspeha). Tečejo priprave za sklicanje konference o evrop- j ski varnosti v Helsinkih. Toda v svetovnem merilu najvažnejša bodo najbrž pogajanja med super silama — ZDA in Sovjetsko zvezo — o omejitvi raketnega oboroževanja. Tudi v tem pogledu se je nekaj premaknilo: 17. novembra letos se bodo v Helsinkih začeli predhodni pogovori med super silama, ki naj bi utrli pot pravim pogajanjem. Prišli smo torej v i obdobje pogajanj. Toda nihče si ne bi smel delati praznih upov, da bomo kmalu zaživeli v varnejšem svetu. Pariška pogajanja o Vietnamu trajajo že poldrugo leto in po nedavnem govoru predsednika Nixona, ki je poudaril predvsem »viet-namizacijo« vietnamskega vprašanja, bodo trajala še Pogajanja najmanj tako dolgo. In še takrat ni gotovo, ali bodo uspela. Tudi o Srednjem vzhodu se velesile že precej dolgo pogovarjajo, položaj tam pa je čedalje slabši. Prav v zadnjih dneh so se razširile govorice, da sta se VVashington in Moskva naposled sporazumela o glavnih potezah mirovnega predloga za Srednji vzhod, toda glase i s »terena« niso bili spodb .dni. Celo super sili morata upoštevali nov element, ki se je pojavil v tem delu sveta — palestinske komandose. Ti utegnejo marsikomu prekrižati račune, kakor dokazujejo nedavni dogodki v Libanonu, kjer so izbruhnili spopadi med libanonsko vojsko (ki je sicer zelo majhna) in oddelki palestinskih komandosov. Za Evropo je neposrednega pomena konferenca o evropski varnosti, za katero je sprožil pobudo Vzhod na čelu s Sovjetsko zvezo. Po njihovem naj bi bila ta konferenca v Helsinkih že v prvi polovici prihodnjega leta. Zahodu se ne mudi tako zelo. Na sestanku sveta NATO v Bruslju so dejali, da pred koncem leta 1970 ali še bolje I pred pomladjo 1971 ni govora O kaki evropski konferenci. 1 I Povedali so tudi, da brez ude-: ležbe ZDA in Kanade, ki sta j članici atlantskega pakta, tu- ■ di ne bo konference o evrop- ! 1 ski varnosti. (Sovjetska zveza 1 ne nasprotuje udeležbi ZDA i in Kanade, toda budimpeštki ! in praški poziv varšavske j sedmerice ne omenja teh dveh držav). Za Jugoslavijo, ki načelno odobrava zamisel o sklicanju . I take konference, je pomemb- j ■ no to, da se konferenca ne ' , bi sprevrgla zgolj v dialog ! dveh vojaških paktov in dveh J blokov, ampak da bi pome-I nila korak naprej v rahljanju teh blokov, predvsem pa korak naprej pri sodelovanju neodvisnih in suverenih ev-' ropskih narodov — malih in I velikih. In pri tem Jugoslavija ni sama. Ko to pišemo, se zlivajo iz vseh delov ZDA množice ljudi v \Vashingtonu, da bi [ sodelovale pri drugem protestnem »moratoriju« proti vojni v Vietnamu. Pred mesecem dni so bile po vsej državi demonstracije proti , vojni. Organizatorji so jih i napovedali vsak mesec dotlej, dokler bo trajala vojna. Demonstracije ta teden bodo po nedavnem Nbconovem govoru, v katerem je ameriški predsednik v bistvu povedal, da se bo vojna v Vietnamu nadaljevala, ker FNO in Ha-noi ne kažeta razumevanja na pogajanjih v Parizu. V četrtek bo v VVashingto-nu »pohod proti smrti«, vrh demonstracij pa bo v soboto s pohodom miru, ki se ga bo udeležilo najmanj 200 tisoč oseb. Policija in armada sta mobilizirani. Verjetno bo pri-šle do pravega merjenja sil, ker prihajajo v VVashington tudi pristaši Nixonove polit-ke v Vietnamu in ni izključeno da se bodo pristaši enega in drugega tabora spopadli. Ozračje v Washingtonu je naelektreno in »pohod miru« se utegne sprevreči v »pohod spopadov«. Ljudje iti /dogodki Delovni kolektiv Plamena praznuje 75-letnico Delovni kolektiv tovarne vijakov Plamen v Kropi praznuje 75-letnico. 16. novembra 1894. leta je 15 kovačev ustanovilo »Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa«. Po vseh pripravah, ki jih je izvedel pripravljalni odbor, je bil 1. maja 1895 prvi občni zbor. 2. maja 1895 je že začelo delati v zadrugi 47 delavcev. Običajno ob vsaki spominski svečanosti obudimo spomine in pregledamo prehojeno pot. Začetki železarstva v Kropi in okolici segajo v prva stoletja srednjega veka. Rudo in ogije so pridobivali na Jelovici, na Vrečah pri Kamni gorici in na Pečeh pri Češnji-ci. Rudo so topili v talilnih pečeh na veter v neposredni bližini rudnikov. V začetku 14. stoletja pa so začeli postavljati fužine ob vodi. V pečeh, ki so jih imenovali slovenske peči, so pridobivali železo. V fužinah so v 24 urah izdelali do 750 kg kovanega železa za proizvodnjo raznih /vb! je v. fa KgOdOl I ne žeL/.ur-stva je razvidno, da do leta 1500 ni bilo ugodnega razvoja fužinarstva. Po letu 1500 je nastalo povpraševanje po železarskih izdelkh. Naraslo je tudi število prebivalcev v Kropi. Cesar Ferdinand jc 3. januarja 1550. leta izdal rudarsko postavo za Kropo, Kamno gorico in Kolnico. Fu-žinarji so dobili samoupravo s predpisi posameznih stanov: fužinarjev. rudarjev, drvarjev, oglarjev, kovačev in žcbljarjev. Fužine so bile skupna last fužinarjev. Oproščene so bile plačevanja ne-katerdi davkov in mitnin. Pravica uporabe plavža in velikega kladiva jc bila razdeljena na dneve, katero je bilo mogoče prodati in pode dovati. Sredi 18. stoletja je pričelo fužinarstvo nazadovati, ker je začelo primanjkovati rude in ogla vsled izčrpanosti gozdov in zastarelosti proizvodnih sredstev ter nezainteresiranosti takratnih fužinarjev. Le baron Žiga Zois je leta 1780 postavil na Javorni-ku nove plavže. Fužine v Kropi in Kamni gorici so prenehale obratovati leta 1880. Le spodnja fužina v Kropi je obratovala z meka j leti prej nabavljeno vaJjakiico za pali-často železo do leta 1895. Propadanje železarstva in žebljarstva je najbolj prizadelo delavski razred v Kropi in Kamni gorici, čeprav so delavci — možje, žene m otroci od 10. leta starosti — delali po 14 do 16 ur dnevno. Na trgu so se pojavili strojno izdelani žeblji, ki so v kratkem času izpodrinili nekatere vrste ročno izdelanih žebljev. Obenem pa se je pojavilo na trgu cenejše rusko itn švedsko železo. Fužinarji - delodajalci so kljub krizi, ki je nastopila, obdržali svoje dohodke in živeli na račun bede žcbljarjev. Delodajalci so bili obenem trgovci in gostilničarji. Zato so bili delavci od njih popolnoma odvisni in so jim lahko po mili volji krojili plačo, obenem pa se je veča la v trgovini zadolžitev za življenjske potrebe. Delavci so bili razdeljeni v tri kategorije. Prva je delala na račun fužinarjev, v drugo so spadali »tavžentarji«, ki so delali pod vodstvom kovaških mojstrov in so bili plačam' od tisoč žebljev, v tretjo vrsto pomagačev pa so spadali otroci od 8. do 14. leta starosti. Njihov zaslužek je šel na račun staršev. Fužinarji so delavcem vsiljevali pijačo in jih pri tem goljufali ter zapeljevali v dolgove, katerih se niso mogli nikoli rešiti. Delavci so tako živeli vse življenje v suženjstvu. Dokler delavec ni odslužil dolga, mi smel zapustiti delovnega mesta. Vse to izkoriščanje in ponižanje človeka je strahotno vplivalo na delavski razred. Obenem pa je porajalo pri kroparskih žeblja rji h odpor. Ob primitivnem načinu proizvodnje je kroparski delavec skozi dolga stoletja služil izkoriščevalnemu razredu kot suženj. Nemški imperializem, ki je bil za tiste čase zelo napreden, je začel osvajati tudi druge dežele in se je bohotno razširil sredi 19. stoletja s svojim kapitalom proti jugu. Zato v tistem času lahko zasledimo ustanovitev Kranjske industrijske družbe (KID), ki je z avstrijskim meščanskim kapitalom pokupila spričo tehnične revolucije 19. stoletja vse gorenjske fužine razen kroparskih, ki so imele premalo zaledja v rudnem bogastvu in vodnih silah, poleg tega pa so bile odročne od železnice, ki je že tekla po gorenjski ravnini. Takrat so pod kro-parsko goro ostali delodajalci in delavci sami. Dclodaja-jel ni več vzdržal tekme z nastalo indastnjo, ki je strojno izdelovala svoje izdelke. Trg sam pa jc bil prenasičen z inozemskimi izdelki. Položaj delavcev se je v drugi polovici 19. stoletja stalno slabšal. Število brezposelnih je naraščalo in revščina se je stopnjevala. Žene iin otroci in tudi delavci so v trumah hodili po okoliških vaseh in prinašali zvečer skromne darove kmetov, s katerimi so za siilo prehranjevali in obdržali pri življenju svoje družine. Mladina, sposobna za delo, se je začela izseljevati iz Krope v Tržič, ma Jesenice in tudi na Koroško. Povečala se jc tudi umrljivost onemoglih delavcev, žena in otrok, kar nam povedo statistične števike. Leta 1870 je bilo v Kropi 1400, leta 1880 pa le še 894 prebivalcev. Ob težkem socialnem stanju v Kropi in Kamni gorici je bilo od leta 1880 do 1890 več člankov v »Slovenskem narodu« in »Slovencu«, v katerih sta Ivan Murnik, tajnik Trgovinske zbornice, in njo-gov nečak dr. Viktor Murnik pisala o bedi in prikazala težko stanje delavcev zaradi pomanjkanja dela, ter opozarjala, da je revščina v Kropi dosegla vrhunec. (Nadati j cvatnje) C. Rozman 397 SOBOTA—15. novembra 1969 8 — Vi kar podpišite, jaz bom pa držal brisačo Strupeni naboji Ameriško časopisje je objavilo vest, da so v ZDA proizvedli več kot 20.000 strupenih nabojev kalibra 0,38. Naboji vsebujejo strup bOtulin,ki že v najmanjših količinah povzroči smrtno zastrupitev. Čez pet let poldrugi milijon avtomobilov Po predvidevanjih zveznega zavoda za plan bomo imeli pri nas leta 1975 poldrugi milijon osebnih avtomobilov. Do podobne številke so prišli tudi strokovnjaki naftne industrije, ko so pripravljali plan potrošnje nafte. Številka je zelo pomembna orientacija tako za cestno mrežo, za graditelje bencinskih črpalk, komunalno službo, servisno službo ter ostale dejavnosti, ki so vezane na avtomobilizem. Vodoravno: 1. grad pri Cerkljah, kjer je bival francoski emisar, alkimist Peter Cattin, ki je baje zanetil upor smled-niških podložnikov proti graščakom, 7. veja, stroka, področje, 12. veliko jezero na meji med Bolivijo in Penijem na višini 3812 metrov, 14. drugo ime za skril, 15. osebni zaimek. 16. naziv ja jutranjo zarjo, ki se imenuje po rimski boginji, 18. podoba, 19. grobo domače sukno, 21. vrsta vrbe, 22. napis na železniških in poštnih pošiljkah, ki zahteva posebne pogoje. 24. mestece na Portugalskem, vzhodno od Lisboe, 26. pred leti umrli slovenski slikar iz Novega mesta (Vladimir), 27. izraz veselja, 28. otok na severnem Jadranu. 29. klica, cima, 31. ime slovenskega pesnika Grudna, 32. področje muslimanskega višjega duhovnika imama, 25. osebni zaimek, 36. ime predsednika SZDL Jugoslavije Zupančiča, 38. tujec, zamejec, 40. žival (tujka, lat.), 41. ljubkovalno žensko ime. t Z \ 4 s t 8 3 10 n u ■ m 15 1 ■ ! 1» 20 ■ 25 ■ : It _ ■ 2* m »1 ■ ! ■ 3« t ! ■ H *i0 M Navpično: 1. stebrišče, lopa (gr.), 2. letošnji dobitnik Nobelove nagrade za ekonomsko znanost, nizozemski profesor (Jan), 3. kratica za »registrska tona«, 4. tuje žensko Ime, 5. kožna bolezen, 6. igralska krinka, 7. dvojica. 8. kratica za »naše štetje«, 9. krivina v obliki kota, serpentina, 10. najvišja gora v Kamniških planinah, 11. podjetje za proizvodnjo alkoholnih pijač v Ljubljani, 13. levi pritok reke Douro na Portugalskem. 17. bojni pohod, 20. letala. 23. pamet, 25. središče vrtenja, 26. veliki zaliv na otoku Luzon (Filipini), 27. slovensko podjetje za proizvodnjo filmov, 28. zgoden, 30. prižnica, 33. drag, ljubek, 34. ameriško moško Ime, 37. znamka italijanskih kamionov, 39. osebni zaimek. »Kako bi bilo s partijo ro-mme?« »Naj bo. Za kaj bova igrala?« »Za kar hočete.« Bedford je trenutek okleval, potem pa je določil en cent kot vložek, čez eno uro je izgubil sedemindvajset dolarjev. Nenadoma je povesil karte in dejal: »Za božjo voljo, natočite mi že vendar čistega vina! Kdaj bom lahko odšel odtod?« »Popoldne, tedaj ko bodo banke že zaprte.« »Toda, prosim vas, to je pa vendar že nekoliko prehudo.« »Ne jemljite takoj vsega tako tragično! čemu pa bi se nekoliko ne sprostili? Saj se končno meni ne godi prav nič bolje kot vam. Dolgočasim se ravno tako kot vi. Ob svoj denar ste itak in s tem, če se razburjate, stvari ne boste popravili. Oddahnite se nepollko! Slecite svoj suknjič in sezujte čevlje. Ali ne bi vendarle napravili požirek vvhiskvja?« Stopila jc k hladilniku in vzela iz njega skledico z ledenimi kockami. Bedford se je vdal. »Prav. kaj mi pa lahko ponudite?« »VVhiskv z ledom ali whi-sky s sodo lahko dobite.« »Dajte mi whisky z ledom.« »Vidite, zdaj ste mi pa že precej bolj všeč. Zdaj, ko niste več tak godmjač. vas imam naravnost rada. Mnogo moških bi si ob|iznilo vseh deset prstov, če bi bili tu z menoj zaprti. Če boste res prenehali s svojim nerga-njem, bi utegnila preživeti tu še nekaj prav zabavnih uric. Ali imate kako dobro šalo na zalogi?« »Meni zdaj ni do šal.« Gerrv mu je znova natočila whiskyja. Pogledala ga je prek roba svojega kozarca: »Na zdravje, gospod kislica!« »Na zdravje!« Bedford je sklenil, da se bo začel z njo drugače raz govarjati. »Ali veste, da imate zelo lepo postavo.« »Opazila sem bila, kako ste me prej opazovali od glave do peta« /tli se mi, da si niste mnogo storili iz tega, da »te . . . stali pred menoj brez obleke.« »Navadila sem se že na poglede moških.« »Kaj počenjate pravzaprav? Mislim namreč — od česa živite?« Zelo različna naročila dobivam,« je odvrnila smehljaje. »Od koga?« »To vam mora biti pač vseeno.« »Ali poznate tega moža, ki se menda imenuje Delbert?« »Da samo po imenu.« »Kakšen človek pa je to?« »Poznam ga samo iz Bin-neyevih pripovedovanj. So- dim, da je precej prismojen človek, vendar ne neumen. Pri tem pa strašno živčen. Miru ne pozna, razumete?« »Binneya Denhama pa poznate bolje, ne.« »To pač.« »In kakšen je?« »Oh, zelo ljubezniv človek.« »čakajte, zdaj se bova prav odkrito pomenila. Kaj pa ste počeli, preden ste se spoznali z Denhamom?« »Bila sem specialistka za ločitve zakonov.« »Ali hočete reči s tem, da ste profesionalno skrbeli za vzroke ločitev?« »Tako je. Z možem sem šla v hotel, se slekla in se dala ujeti pri samem dejanju.« »Nisem vedel, da se kaj takega še dogaja.« »Saj to ni bilo v tej zvezni državi.« »Kje pa.« »Nekje drugje.« »Posebno zgovorni pa niste.« »Čemu pa ne bi raje govo rila o vas? Pripovedujte mi kaj o svojem delu!« »Eh. to je vse precej zamotano.« Zazdehala je. »Kar se morale tiče, ste precej natančni, kajne?« »Poročen sem.« »Igrijva še jnekOtko ro-mme!« Ko sta odigrala še nekaj partij, je proglasila Geraldi-na, da bi rada malo zadremala. Ko je odprla zadrgo na krilu, je Bedford vstal in se napotil proti svoji sobi. »To pa res ni lepo od vas,« je dejala. »Saj moram vendar paziti na vas.« »Ali boste bungalovv zdaj zaklenili.« »Je že zaklenjen.« »Res?« »Da, res.« je dejala zdolgočaseno. »Ključe imam pri sebi. Saj me menda niste imeli za tepčka, ali pač?« »Nisem vedel tako . . .« »Ali nikoli malo ne podrem Ijete?« »Podnevi nikdar ne spim.« »No, prav, vsekakor bova že ubila ta čas. Lahko Igrava še naprej karte, lahko pi-jeva še whisiky »II zaradi mene tudi oboje.« »Ali nimate pri sebi kake Ilustrirane revije?« Zasmejala se je. »Ah, kakšne težave imam z vami. Nihče ni mogel slutiti, da vam zabava z menoj ne bo po godu. Na kaj takega pa res ni nihče pomislil.« Bedford je odšel v svojo sobo in sedel k mizi. Dolgotrajno čakanje ga je utrujalo, zato Je legel v posteljo. Nekaj časa je dremal, nato pa trdno zaspal. Ko se je spet prebudil, ga je nos opozoril na zapeljiv vonj dišave. Ge-ii v je stala v tanki nočni obleki ob njem in držala v roki listič. Bedford je planil pokonci: »Kaj pa je to?« »Sporočilo. Zadeva se je za- vlekla. Nekaj časa bo še trajalo.« »Kako dolgo?« »Ne vem.« »Saj morava nekaj jesti.« »Da toda to ni nič težkega. Obedovat se lahko peljeva kamorkoli. Lokal bom izbrala jaz. Niti trenutek vas ne smem spustiti izpred oči. O kakem telefoniranju seveda tudi ni govora, če si hočete umiti še roke, storite to tukaj, če bi nameravali početi kake neumnosti, boste ob svoj denar. Delbert pa pojde kljub temu takoj k Ilustriranim. To naj vam sporočim. Točno se morate ravnati po mojih navodilih. Nikakor pa nočejo, da bi se razburjali, temveč bi vas radi ohranili pri dobri volji. Saj so pravzaprav mislili, da vas bom jaz zabavala. Sporočila pa sem jim, da to pri vas ni mačji kašelj. Zato so mi dovolili, da se lahko popeljem z vami ven. Toda kot rečeno, s telefoniranjem ne bo nič!« •Kako pa ste prejeli te napotke?« Namuznila se je. »Po golobih pismonoših, Nosim jih vedno s seboj pod nedrčkom. Ali niste tega prej le opazili? Bi jih radi videli?« »Prav odpeljiva se in poj-diva obedovat kamorkoli že.« Ko je sedla poleg njega v avtu, je presenečen ugotovil, da se je že nekoliko privadil nanjo. Pritegnila je kolena na sedež in se usedla tako, da se je s kolenom tiščala njegovega desnega stegna, roke pa je prekrižala na njegovi rami. »No, medved godrnjavi?« »Kako je, gospodična pia" volaska?« »Glej no, glej,« je dejala smehljaje. Bedford je počasi vozil po obrežni cesti. »Torej?« je končno vprašala, »ali niste še nič lačni?« »Zelo ljubeznivo, da mislite na to!« Dvignil je obrvi. »Zdajle razmišljate o meni, kajne?« Je dejala. »Tak človek sem kot vsi drugi.« »Kako pa ste pravzaprav zašli v ta vrtinec?« Je vprašal naravnost. »Kakšen vrtinec mislite?« Bedford ni odgovoril. Pre' itiišljeval je, da bi se na W vpia.-anje dalo odgovoriti na trojni način, vendar Je raJc molčal. Končno je spregovorila ona. »Mislim, da človeka žj Vljenje potisne v marsikaj. Ko pa si enkrat notri. g*"c potem vedno hitreje in k' 'č-no moraš pač plavati I t°-kom, ce hočeš ali ne. Toda vse to zveni naravnost tUP? zofsko in kaj takega od mene gotovo ne pričakujete« »Saj res ne vem, kaj naj si pravzaprav mislim o vas.« »To Je pa čisto vaša stvar. Za misli ni lreb.i plačati carine« Bedford Je začel razmisli'1" ti. »Povejte mi vendar v/"'-fce, ki so vas pripeljali t*M daleč.« Rod Tomaža Go iz .i a iS Vseh šest otrok Jurija Godca z drugo ženo Nežo Rozman, ki smo jih našteli na koncu zapisov o rodu Tomaža Godca V prejšnji številki Glasa, je bilo rojenih v prvem domu Jurija Godca, to je na Bistrici št. 92 (pri Zabregarju). Rekli pa smo, da je imel Jurij s to svojo drugo ženj deset otrok. Ker je bila hiša premalo pripravna za usnjarstvo, je Jurij Godec zgradil v bližini potoka Bistrica novo. To hišo so imenovali najprej »Pri novem Zabregarju« ali »Zabregar, nova hiša«, šele pozneje pa »Pri Godcu«. Zadnje hišno ime je ostalo, hiša pa ima zdaj številko Bohinjska Bistrica 117. V tej hiši so bili rojeni naslednji štirje otroci: Anton (28.1.1901 — 24.1. 1903) Julka (17.2.1902 — 2.9. 1902) Matija (25.2.1904 — 27.1. 1905) in Tomaž (rojen 15.12.1905). Pod Zabregarjevo hišo so v župnijski knjigi vpisani še naslednji Godčevi in Zabre-garjevi sorodniki: Godec Frančiška, roj. 20.12. 1873 Johana Iskra Frančiška, roj. 18. 11. 1906 Katarina Mencinger (23. 11. 1803 na Bistrici št. 92 — "mrla 30. 4. 1894) Guzelj Janez, Stara Oselica Apoloni ja Sodja, roj. 3. L 1840 na Bistrici št. 21 Guzelj Janez je tisti, za katerega je župnik Gogala napisal potrdilo s tisto lepo pisavo! čeprav je Jurij Godec po laških bojiščih in tudi pozneje v življenju dosti pretrpel (že nagla smrt sedmih otrok ga je morala zelo prizadeti), je dočakal visoko starost. Umrl je 16. aprila 1925. skoraj ob obletnici rojstva; ko je bil star 82 let. šest let za njim je umrla tudi žena Neža — Tomaževa mati. Tomaž Godec je bil od otrok najmlajši. Lotil se je gospodarstva pri hiši, razen tega pa je vseskozi stremel za tem, da bi se Bohinj kulturno in gospodarsko dvignil. Zaradi tega je že zelo zgodaj trčil ob starokopitno krajevno in narodno politiko. Toda — kot da je prevzel trdnost in vztrajnost svojega očeta, vojaka in upornika davnih dedov, ga politično in gospodarsko nasprotovanje ni omajalo, prav tako ne zapori stare Jugoslavije. Njegovo predvojno delo še ni popolnoma raziskano in znano. Hotel je popravljati zavožno krajevno politiko, razvijal je planinstvo, turizem in gospodarstvo, pri vseh svojih lastnih bremenih in političnem delu pa ni zanemarjal slovenskega rodu SE NT A SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22053 — ZAMENJUJEMO AJDO ZA MOKO IN ŽIVINSKA KRMILA onkraj stare meje. S Primorci je bil v stalnih stikih. Z njimi se je sestajal in jih preskrboval s knjigami in drugim političnim branjem. Veliko truda je vložil v različne smučarske prireditve, poleti pa v kulturne prireditve Društva slovenskih fantov in deklet. Takoj po okupaciji je odšel v partizane. Kot politični ter vojaški voditelj v ilegali je poskušal zabrisati nekdanje prepade med raznimi strankami, ki so v stari Jugoslaviji delovale v Bohinju. Hotel je združiti vse sile za osvoboditev. Toda ob tem, ko je bil celo do svojih hudih nekdanjih političnih nasprotnikov iskren, so mu ti za hrbtom pletli mrežo izdajstva in pomagali okupatorju, da so ga živega ujeli in potem v taborišču uničili. V spomin na izdanega voditelja bohinjskega upora so po vojni po njem imenovali lesno industrijske obrate na Bohinjski Bistrici, razen tega pa se po njem imenuje tudi pokal smučarskega tekmovanja. Spomenika mu niso postavili, ne vem pa, če je kakšna spominska plošča na njegovi rojstni hiši. Toda za vse to je še čas. Bohinjci mu še vedno lahko postavijo najlepši in najveličastnejši spomenik, takšnega, da bo tudi kraju v ponos in korist. Potrebno bi bilo le Bohinj napraviti tak. kakršnega je imel v mislih uporni vodja Tomaž Godec. Prenehati je treba po nemarnem zapravljati svoje sile, pač pa je treba storiti vse, da bo Bohinj krenil po poti kulturnega in gospodarskega napredka, da domačinom ne bo več treba iti po svetu s trebuhom za kruhom. Joža čop Konec Prihodnjič: ČEHI V BOHINJU — še en prispevek Joža Čopa, ki živi zdaj v Kopru, doma pa je iz Bohinja Gorenjski kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Tudi Pahorjevim prijateljem je žal, da so v Pozni jeseni pred šestnajstimi leti zagnali hrup zaradi poročila izvrševalnega odbora JSDS na zboru avstrijske socialno demokratične franke, na katerem je bilo rečeno, da 'neki pri-Dc*nik iz liberalne stranke, gospod Anton Kri-s,an, hoče ustanoviti neke vrste nacionalnoslo-v«?nsko socialno demokracijo in da je s svojim rovarjenjem proti vodstvu Jugoslovanske social-n° demokratične stranke in hujskanjem odrezal ldr'isko krajevno organizacijo, ustanovil zanjo Poseben list Naprej in tako oškodoval celotno s°cialistično gibanje na Slovenskem. »Ja, zaradi tega smo zagnali hrup in zaradi j^fia, ker so Antona Kristana izključili iz stran-*c,« g0v0ri rudar Pahor z nekakšno trpkostjo v E'a.su, saj so s svojo odločno podporo Antonu Kri-s'anu omogočili, da je v boju proti strankinemu VL>dstvu zmagal. »Znal nas je prelisičiti, da ima on Prav,« se pahor spominja tistih časov, ko se je "ton Kristan z Viča preselil v Idrijo in jih pre-riKal, da mu izvrševalni odbor stranke dela ,lv"ico in prav tako tudi tisti člani idrijske or-*,lI11zacije, ki so pred dunajskim zborom avstrij-k|C *.°c'amo demokracije glasovali za njegovo iz- JUcitev. Tako jc dosegel, da krajevna in okraj- ' s t ran k i na organizacija v Idriji nista hoteli iz-""i sklopov izvrševalnega odbora stranke in ^ 8e obe postavili trdno na Kristanovo stran, dru n' porr)ngalo, da je potem prišel v Idrijo so-' Sl,) KopaČ in terjal izpolnitev strankinih ^ epov. CIani so ga izžvižgali in se niso zmenili g^.P°tem, ko je stranka razpustila idrijsko or-izV,'/ac!'°- Pleskali so Kristanu, mu omogočili leJisif-nje 'Naprcia', ki ga je izrabil za svoj vodi-ttra v p,Vvil'' 111 lal"> prisilil izvrševalni odbor anke, da je le-1 a decembra 1904 na svojem V. zboru moral postaviti spor s Kristanom in raz-puščeno idrijsko organizacijo na dnevni red ter rešitev prepustiti strankinemu razsodišču, ki je preti štirinajstimi leti rešilo vso zadevo v Kristanov prid in omogečilo njegov vzpon v sam vrh Stranke. »Gada smo redili na svojih prsih,« pravi eden od Pahorjevih prijateljev. »Gada,« se strinjajo vsi, saj se Anton Kristan tudi sedaj ne zmeni za sklep izvrševalnega odbora v 'osvobojeni domovini', noče izstopiti iz deželne vlade in skupaj s Prepeluhom pomaga Utrjevali meščansko oblast, dušiti revolucionarno vrenje med delavci in kmečko revščino, kakršna se je na velikonočni ponedeljek postavila oblasti v 'osvobojeni domovini' po robu. Kmetje V belokranjski Vinici, so vnovič potrdili, da ne priznavajo kraljevine SHS, saj so Že po razsulu starega cesarstva prisegli republiki. Kakih sto petdeset kmetov, somišljenikov kmeta Petra Bal-kovca je na velikonočni ponedeljek odobravalo Balkovčove besede, da kmetje in vse ljudstvo terjajo .republiko, saj jo terjajo celo Srbi. Te besede je Balkovec vrgel v obraz vini-škemu županu, preden so ga kmetje odstavili. Tudi Srbi ne marajo svojega kralja... Ja, tako je rekel,« se rudarji pogovarjajo o dogodkih v Vinici ,ki so prodrli do njih iz 'osvobojene domovine' in ki so jih konec aprila zadušili srbski vojaki, zadušili vstajo, Petra Balkovca in druge kmečke voditelje pa pozaprli. »En plamen zaduše, vžge se drug,« mislijo rudarji na najnovejše novice o ljudskem uporu, ki je 9. maja izbruhnil na področju Dobove in ki ga vodi noki Anton Kramer, revolucionarni socialist, po poklicu krojaški pomočnik iz Velikepa Obreza. »Sredi Velikega Obreza vihra z mlaja rdeča zastava, na mlaju pa je pritrjen velik pro glas, naj se kmečko in delavsko ljudstvo združi .. .« »Kristan Ln Preneluh pa pljuvata na rdečo zastavo revolucije,« pravi rudar Pahor in kaže na velik plakat, ki mu ga je te dni pustil Ivan Regent, eden izmed vodilnih socialistov, ki je bil te dni v Idriji in pustil tu ta plakat, pravzaorav razglas deželne vlade za Slovenijo v Ljubli^ni, razglas, s katerim vlada razglaša prok: sod p" bi valstvu okrajnih glavarstev Slovenski Gradec, Celje, Maribor in Radovljica ter mest Maribora in Celja, preki sod, po katerem bo v nemirnih okrajih sojen in obsojen sleherni, kd bi zagrešil 'hudodelstvo pobude', preki sod, za katerega so se zedinile vse politične stranke, zastopane v deželni slovenski vladi, torej tudi socialna demokrata Kristan in Prepeluh in po katerem lahko doleti smrtna obsodba slehernega puniarske-ga voditelja. »Revolucijo je torej preglasil za zločin.« misli rudar Pahor predvsem na Antona Kristana, človeka, ki so mu nekoč prav idrijski socialisti do kraja zaupali in mu pomagali v vrh stranke, a je bil v resnici gad, pravi gad, podoben gadom, kakršni so nemški socialno demokratski voditelji Noske, Scheidemann in Ebert. ki so te dni poslali čete Reichvvehra, da bi uničile socialistično republiko delavskih, kmečkih in vojaških svetov, republiko Bavarsko. »Ne, ne! Za takimi voditelji nikoli več!« vzklikne rudar Pahor in pri tem udari s pestjo po mizi, ne meneč se za vznemirjen ženin pogled, ki ga je odtrgala od večnega klekljan ja. Ne, ni mi žal in nikomur ne sme biti žal, da smo se na zasedem ozemlju postavili slovenski socialisti ob stran revolucionarnega proletariata Italije '.n drugih dežel, pa naj nas drugi tisočkrat psujejo z izdajalci. Naša slovenska svoboda ne bo vzklila iz setve, kakršno sejejo na Kranjskem, marveč iz revolucije in svetovne diktature proletariata. Pa ne samo naša, tudi svoboda italijanskega ljustva in vseh drugih ljudstev na svetu,« govori z besedami, kakršne je pred dnevi govo-rd idrijskim rudarjem tržaški sodrug Ivan Regent. »Ivan Regent?« razmišlja Slavko. Se ni tako pisal tisti gospod, ki je dan pred koncem velik > nočnih počitnic prišel v Borjano še z dvema gospodoma?. »Ja, on je bil, on. A druga dva sta bila dr. Henrik Turna in Solkanec Jože Srebr-nič.« Tudi o teh dveh govorijo rudarji. »Izdajalci! Slovensko domovino izdajajo!« so besede, ki jih Slavko kdaj pa kdaj ujame pri Klavedovih na račun idrijskih rudarjev, ki so zaradi nasilja nad delovnimi ljudmi v kraljevini SHS obupali nad 'svobodo' v 'osvobojeni' domovini. Roparski zaklad JULIUS MADER Na posledice teh raziskav v Zahodni Nemčiji je leta 1960 opozoril britanski časnik Financial Times, ki je odkril, da so delnice Degusse porasle za 275 °/o, od'„ar se ta koncern peča s »cenejšim« postopkom pridobivanja urana 235, ki je osnova za uranovo ali tudi plutonijevo bombo. Devet dni je Degussa zdržala bombardiranje tiska, ki ga je sprožilo to sporočilo. Potem pa je njen generalni direktor dr. Prentzel izjavil, da je Degussa skupaj z bonskim atomskim uradom, z zahodnonemško atomsko komisijo in s koncernom AEG od leta 1957 razvila ultraplinsko centrifugo, ki so jo leta 1960 izpopolnili kot model. Da bi potolažil javno mnenje, je dodal, da princip te centrifuge ne predstavlja ničesar novega in je znan že 20 let — torej od leta 1940. čeprav je to priznanje dokaj zgovorno, je vprašanje mnogo globlje. Toda dr. Prentzel, ki se je v špijonažni službi IG-Farben naučil molčati, ga je znal objadrati. Degussa je namreč na skrivnem prijavila dva patenta za nove postopke, bonska vlada pa je te patente na zahtevo vojnega ministrstva označila za tajne in jih odtegnila javnosti. Začuda se je tudi ameriška vlada, ki je ta čas bila v volilnem boju, zavzela za to, da bi ta zadeva izginila s površja in da ne bi prišle v javnost nobene podrobnosti. Pri podjetju Nukem (Nuklearchemie und — Metallurgi« GmbH) v VVolfgangu pri Hananu, ki je v veliki meri vključeno v atomski oboroževalni program bonske vlade, so se od tega časa »naročila močno povečala in jamčijo za polno obratovanje v prihodnjih letih«. Tako pravi Nukemova pokroviteljica Degussa v svojem letnem poročilu 1962/63, s čimer priznava pospešeno oboroževanje na atomskem sektorju. Ta naročila »zahtevajo povečanje osebja za 30 °o in nadaljnjo znatno finančno podporo Degusse. Vendar krijejo plačane raziskave kakor tudi prodaja uporabnih izdelkov že precejšen del«. Bonska vlada je v svojem prizadevanju, da bi prišla do atomskega orožja, dosegla s pomočjo Degusse že važne mate-rialnotehnične pozicije. O tem je leta 1963 spregovoril tudi nizozemski parlamentarec Duvnsteen v svojem poročilu o stanju evropske varnosti. Nato je tudi c bor za obrambo in oborožitev Zahodnoevropske unije ocer , da je tajna proizvodnja atomskega orožja v Zahodni Nemčiji popolnoma možna. To opozorilo izhaja iz zaključnega poročila tega odbora na plenumu Zahodnoevropske unije v Parizu novembra 1963, ki takole omenja ultra pospeševalec za oplemenitenje urana 235, ki je začel obratovati v Zahodni Nemčiji leta 1960: »Od tega časa se je delo razvijalo na zahtevo ZDA v strogi tajnosti. Centrifugacijska metoda je lahko podlaga za manjše naprave za proizvodnjo atomskega orožja, za naprave, ki ne zahtevajo velikih množin urana, vendar se z njimi lahko izdela termonuklearno orožje.« Pri razvoju Nemčije od Hitlerjevega tretjega rajna v četrti — bonski — je Degussa tipičen, vendar ne edini primer. Med osmimi največjimi skupinami koncernov Zahodne Nemčije je poleg Degusse še več monopolov, ki so globoko zapleteni v nacistične transakcije. Med njimi so tudi nasledniki IG-Farben In Kruppovi ter Siemensovi koncerni. S stališča strassbourške konference skuša torej bonska država pospraviti svoj delež roparskega zaklada nacistov in izpolniti njihov testament, ker omogoča nepoboljšljivim silam temno rjave preteklosti izvrševanje nalog, ki so jih zadali v Strassbotirgu. Leta 1945 je bil ves roparski zaklad v rokah maloštevilnih v to posvečenih Hitlerjevih ljudi. Potem pa so z njim temeljito mešetari!!. Pretakal se je med lastniki različnih tajnih računov. Del! tega zaklada so ležali po jeklenih komorah, blagajnah !n trezorjih, globoko v gozdnih tleh, pod senom pa tudi na dnu majhnih gorskih jezer. Toda zaupni krog »zakladnikov« je ostal Isti. Včasih nI bilo pregleda nad posameznimi postavkami ali nad naslovi tistih, ki so razpolagali s posameznimi vsotami, manjkali so mnogi zneski in poneverbe niso bile redke. Zato je bonska vlada v prikriti obliki t. j. prek ene izmed Hdttl-Hagenovih knjig pozvala vse, ki so ob koncu vojne sprejeli v »varstvo« večje al imanjše dele tega zaklada, naj jih izročijo državni blagajni. Kakšen je bil uspeh tega poziva in te zbirke, nI znano. Toda kar se je od tega zaklada »izgubilo«, bi se moralo pravzaprav pojaviti pri zahodnih zaveznikih kot »plen«. Obstaja namreč medzavezniška organizacija za reparacije in povračilo naplenjenega zlata, tako imenovana tripartitna komisija, ki so jo bile že januarja 1964 ustanovile ZDA, Anglija in Francija. Ta bi lahko poročala o tem, kje je ostalo zlato in drugo blago, ki so ga nacisti naropali po evropskih deželah. Toda tudi ta komisija se je zavila v molk. Le predstavnik Francije v tej komisiji Jacques Leon Rueff je leta 1964 na zadevno vprašanje povedal, da so v zasedeni Nemčiji, v Švici in na švedskem našli približno 277 000 kg zlata. Med Slovenci onstran meje, na večerni strani V prejšnjem zapisu smo nanizali nekatere italijanske ustavne določbe, ki zagotavljajo — žal le na papirju! — pripadnikom naše narodnostne skupnosti onstran meja svoboden kulturni razvoj in uporabo slovenskega jezika v šolah in v uradih. Povedali smo tudi, kako je v praksi — o svoboščinah in pravicah nobenega sluha . . . Seveda je treba takoj opozoriti premalo poučenega bralca: tu, v teh zapisih, gre le za Beneško Slovenijo in za Kanalsko dolino, kjer naši rojaki niso deležni niti one — resda le minimalne — narodnostne zaščite, ki so si jo priborili tržaški in goriški Slovenci. Torej je naš namen, zbuditi zavzetost bralcev za ona, i s Slovenci naseljena področja, kjer se že več kot 100 let tuji naš etnični obstoj (r Kanalski dolini le — 50 let.. .). To je kakih 516 km* Beneške Slovenije ali Slovenske Benečije, ki se deli v: Rezijo, zapadno Benečijo (od Teru in Krnahti) in vzhodno Benečijo (ob Nadiži, Aborni in Idrijci). Zdaj štejemo k temu narodnostno brezpravnemu ozemlju še Kanalsko dolino (360 km2), ki je do 1. 1918 pripadala Koroški (delno tudi Kranjski), poslej pa Italiji. MATI ALI MAČEHA? Peter Podreka (1822-1890) beneškoslovenski pesnik je v svoji bridkole-pi »Slavjanki« napisal, kako se pogovarjata mati — Slovenija in njena najmlajša hčerka — Beneška Slovenija. »Zakaj jočeš, lepotica, zakaj v tako otožnih mislih ihtiš? Saj si tudi ti ena od mojih hčera; Ln prav ti si mi najbolj pr srcu. Glej, tvoje sestrice od Drave, od Soče, od Save — vse se vesele življenja, vse se pripravljajo, da bi mi spletle, lovorov venec in me venčale ž njim.« »Ah, mamica draga in mila, okove in žulje poglej, ki nosim in bom jih nosila jaz v svojem domov ju vselej. — Ne poznam veselja, ne radosti, le solza mi za solzo rosi bledo lico . . .« Na lastna ušesa sem slišal v Reziji od slovensko govo rečega moža: »Slovenija ni naša mati, naša mati je Italija, ki skrbi za nas. Vse naše doline so usmerjene in odprte proti zahodu, proti lialiji. Nobena od naših dolin ni odprta pn>ti Sloveniji, od nje nas loči visok zid j mrzlih gora . . .« Ugovarjati ni kazalo, kajti I v hipu mi je prišel na misel | zid mrzlih src. Pa tudi lrzlo srce matere Slovenije. MRZLA SRCA Matere? Ne, pač pa mačehe. Kajti le mrzlo srce mačehLno je spodobno oozabiti na otroke ki trpe v brezpravju. Koliko državnih ali drugačnih štipendij je Slovenija podelila mladim, nadarjenim, nade-polnim dečkom iz Beneške Slovenije in Kanalske doline? Saj tako radi pravimo, da je izobrazba naša najboljša obramba — že stari Slovenci so tako radi rekali: »Prosveta — to naša bo osveta!« A vrnimo se k štipendijam! Ne kaže sicer izzivati prepirov, a vendarle: komu vse smo dajali štipendije, koga vse smo krepko podpirali — na svojo siročad v bregovih Matajurja, Muzcev, Dmohle in Kolovrata pa smo poni-glavo pozabljali . . . Včasih je živela Ciril-Meto-dova šolska družba, ki je dramila topo narodnostno mlačnost — zdaj še te ni ... Rekel boš morda, dragi bralec, da so vse te besede, vsa ta ihta — kot Donkiho-tov boj z mlini na veter. A, da so stvari le bridko res take, na kakršne se hudujem, naj ilustriram tole dejstvo. Eden od voditeljev naše narodnostne skupine na oni strani države meje se je z zaupajem obrnil name: Glej, moja trgovska agentura, naj se še tako trudim in ponižujem, ne gre in ne gre več — zvedo za rnoje delo. med našimi ljudmi in to se mi takoj maščuje, vrata do-včerajšnjih poslovnih prijateljev se mi zapirajo. Jaz pa imam družino, otroke v šolah pa še sam moram živeti — a kako? Ne morem iz svoje kože — tak sem in tak bom ostal, ne bi rad klonil kot Slovenec, še manj pa kot človek, v katerega so oprte oči zatiranih rojakov v mnogih zaselkih slovenske Benečije. Stori mi to dobroto — tako mi je rekel prijatelj — poprašaj pri vaših direktorjih, če bi me mogli vzeti v službo kot trgovskega zastopnika v mestih in vaseh vike pokrajine. Imam visoko komercialno izobrazbo in urejeno pižamo za iz.vozne in uvozne posle, če bi imel za seboj vaše podjetje in vsaj miiimal.no fiksno plačo — kaiko zlahka bi delal potem še na narodino-buditclj-skem področju! In šem sem na pot — da bi ustregel prijatelju, ki je v gmotni stisiki, predvsem pa zato, da bi vsaj na tak posreden način pripomogel boju Beneških Slovencev za obstanek. JALOVA POT Seveda pa nisem mogel slutiti, da bo ta pot tako trnova in tudi popolnoma jalova. Menil sem prostodušno, da bodo gospodarski voditelji, na katere som se obrnil — mnogi od niih so bili celo moii nokda- nj dijaki — vsaj delno tako nacionalno čutili, kot so čutili nekdanji premožni Slovenski rodoljubi (Hribar, Babic, Gorjup in drugi). Bifi so to naši prvi meceni — zato bodo njiova imena nesmrtna ... Opravil nisem nič! Sto izgovorov — odločilne besede pa nobeie... Ali je velikodušje in rodoljubje že popolnoma utonilo v povampirjeni ko-mercializem, ki mu je piva skrb čim razkošnejši osebni standard? Izgovor na samoupravne organe je le izmikanje. Gospodarski voditelj gotovo zna prepričati in pojasniti dobro stvar tako, da mu kolektiv ne ugovarja. Za pn-I mer navajam lepo gesto nekdanjega ljubljanskega župa-n Ivana Hribarj, ki je za J pesnika Antona Aškerca, pre--! ganjanega zaradi svobodomi-' selstva, ustanovil prav zanj novo delovno mesto — mest-j nega aruivarja. In pesnik je j bil tako rešen prehudih ! gmotnih skrbi. To je bilo !• 1 1898. — pred 71. leti! In še se [ najde kdo, ki se smehljaje I ponorčuje iz naših častivred-■ nih rodoljubov! VIDEM — UDINE Zašel sem s poti, ki sem si jo zamislil: opozarjati na pravilna krajevna , imena tudi v Slovenski Bene-I čiji — podobno, kot sem to storil v zapisih o Koroških Sloveiskih krajevnih imenih-Za uvod se ustavimo p" imenu glavnega mosta Furla-nov, ki so pravzaprav nasi edini sosedje na zahodu to niso Italijani, kot splošno govorimo. Vsi vemo za videmski sporazum o obmejnem prometu med Jugoslavijo in ItahJ<* Sporazum je dober, v mednarodnih odnosih rabi celo za vzor drugim mejašem. Dosledno govorimo in P»se" mu o videmskem sporazumu — le vodilna slovenska potovalna agencija prireja izlete le v Udinc (brez sloveskega imena vsaj v oklepaju)- Agencija pravi to je vendar uradno ime — hkrati pa prireja druge izlete v Prago, na Dunaj, v Rim, pa čeprav to so uradna imena za te kraje. Le za ime Videm, kjer se slovenska oovorica še vedno s ši _ saj je Videm gospodarski in upravni center tum vso Beneško Slovenijo, m posluha. Dostikrat beremo — 'ucl1 * časopisju — o štrajkih v ladjedelnicah Monfalcona. je vendar naš Tržič ob in°y ju! — Velika večina tamkajšnjih Ladjodelniških delavcj je slovenskega rodu — '° P* sluhniti je treba njihov i vorici, ko gredo na delo, možujejo v kantinah in tiho za po j o ... (Konec prihodnjič) Črtomir Zoreč ko Zdravnik svetuje Pribor za prvo pomoč v avtomobilu (Nadaljevanje) Marta odgovarja Ce je poškodovana žila odvodnica uli arterija, brizga iz rane kri v curku. V tem primeru morate z nuđenjem prve pomoči pohiteti, da ponesrečeni izgubi kar najmanj krvi. Ukrepajte takole: s prsti pritisnitre na poškodovano žilo nad rano. S pritj ianje:* poskušajte toliko časa, da se krvavitev ustavi. Iz pribora vzemite prvi povoj, strgate poseben nepropustni papirnati ovoj in primete za oba konca povoja — krajšega z levo, daljšega — zvitega — pa z desno roko. Blazinico položite na rano, zviti del prvega povoja pritisnite na blazinico in vse skupaj dobro povijte z navadnim povo jem. Pritisk povoja nepo sredno na rano krvavitev za dlje časa ustavi in jo Ponesrečeni sposoben za prevoz do zdravnika. te je poškodovana žila dovodnica ali vena, se kri obliva po koži. Taka rano povijte s prvim povojem, toda brez pritiska zvitega povoja. Poškodovani ud visoko dvignite, da se kri prej ustavi. Podvczovanje žile nad rano je primerno le takrat kadar je ud odtrgan. Prt zlomu kosti priveže-te poškodovani ud na primerno priročno sredstvo: deščico, zložen časopis, lepenko, pločevino, lubje, del varnostnega trikotnika itd. Ce je poleg preloma tudi rana, jo pokrijte kot vsako drugo rano, šele potem namestite priročno sredstvo za imobilizacijo. Skozi globoko rano na Prsntm košu lahko vdira v notranjost zrak, kar je za ponesrečenca zelo nevarno. Ko ste ga posedli, Položite na rano sterilno oazo, prek nje plastično vrečko, ki jo najdete v Kompletuin povijte s trikotno ruto ali daljšim po vojem. Vsako opeklino imejte za rano. Le pri površinskih, ko je koža pordela, smete opečeno mesto sprati s "ladno vodo in namazati • Primernim mazilom ali c,stim oljem. Pri vseh drugih opeklinah pa sme *e nuditi prvo pomoč ta da jo pokrijete s ste nino---- * • • Milica P. Kranj — Ali mi hočete svetovati, kako naj se-šijem obleko iz blaga po priloženem vzorcu. Stara sem 431et, visoka 162 cm. Lase imam kostanjeve. Marta odgovarja — Za vas sem narisala dva modela, oglejte si ju na risbi. Obleki sta zelo enostavni. Prva ima majhen športni ovratnik in se zapenja spredaj. Rokavi so stisnjeni z manšetami. Ker je blago v oker barvi, nosite lahko okoli vratu belo in temno rjavo svileno ruto, temnejšo leseno ogrlico ; ogrlico iz temno rjavih tankih usnjenih jermenčkov kar je trenutno zelo v modi. Drugi model ima nekoliko podlajšan životek. Ovratnik je okrogel. Oba modela sta le rahlo oprijeta. Zelenjava in začimbe Vsaka mati in gospodinja pridiga svojim otrokom, kako je potrebno veliko jesti zelenjavo in kako je to zdravo in podobne reči. Zelenjavo pa največkrat ne znamo pripraviti okusno, tako da posebno otroke s svojim »naravnim« okusom odbija, pa tudi odrasli je ne marajo. Zato je prav, če vemo, kakšne začimbe uporabljamo, da je zelenjava okusnejša. Zelje in oh rov t začinjamo s koščki slanine, s kumino ali papriko, z nekaj oluplje-nimi paradižniki ali s paradižnikovo mezgo. Rdeče zelje dušimo z jabolki in začinjamo s kisom ali z limoninim sokom. Kislo zelje dušimo z jabolki, brinjevimi jagodami ali s kumino. Uporabimo pa tudi hruške, grozdne jagode, mlad mošt ali jabolka. špinačo začinjamo z muškatom in dodajamo gosto kislo smetano, mleko in surovo maslo. Rumeno kolerabo prelijemo s kislo smetano, dodamo pcteršilj, mešana zelišča ali malo kumine z nastrganim hrenom ali gobe. Stročji fižol dušimo z vršičkom šetraja ali s česnom in zelenim peteršiljem. Rdečo peso začinimo s kumino in hrenom. Vsako zelenjavno jed pa izboljšamo z jušno kocko. Pri kuhanju se izgubi nekoliko vitaminov, zato pred serviranjem vedno dodamo dve do tri žlice naribane ali na-sekljane surove zelenjave v zelenjavno jed (špinačo, pe-teršilj, drobnjak). Jed, ki ostane, naj ne bo na toplem. Pred ponovno uporabo jo na hitro segrejemo (vendar ne špinače za majhne otroke!). gazo, ki jo pritrdite ' levkoplastom, povojem a,» trikotno ruto dr. Košir Tone ^ Madež, ki je nastal od kemičnega svinčnika, poskušajmo odstraniti takole: zamazano mesto najprej ovlažite s špiritom, nato pa z mlačno milnico. Trdovratnejše madeže potem očistimo še z bencinom. # Zelenjavo shranjujemo v spodnjem delu hladilnika, vendar zavito v debel papir ali folijo, da ne zamrzne. Tako ostane nekaj dni sveža. # Zrezek ali pečenko ne obračamo z vilicami, ker pri tem izteče is me sa precej soka. Pomaga mo si raje z dvema žlica ma. Kotiček za ljubitelje cvetja Vrt pred zimo SVETUJE INŽ. ANKA BERNARD Jesenska garderoba — športna seveda — je prav tako kot lanska vsa v volni. Pletene so čepice, plašč«, brezrokavniki, puloverji, celo hlače. Zadnji čas je že, da pospravimo z oken in balkonov peiar-gonije, fuksije, gomoljaste begonije in vse ostale cvetice ter jih prezimimo v primerno svetlem in zračnem prostoru s po-prečno temperaturo okoli 5 stopinj Celzija. Tudi kaktusi morajo pozimi počivati, to je prezimovati v nekurjenih prostorih z isto temperaturo. Na svež zrak navajene rastline v toplem prostoru bujno rastejo in se izčrpavajo, napadajo jih razni škodljivci in bolezni. Gorenjski nageljni najbolje prezimi jo na prostem, vendar zakopani z lonci v zemljo na zavetnem kraju, poganjke pa pokrijemo z listjem in smrečjem. Pred mišmi jih zavarujemo z zastrupljenimi zrni. Dokler ne zmrzuje, lahko še presajamo trajnice vrtnice in okrasno drevje. Novo zasajene rastline zaščitimo z zastir-ko preperelega gnoja ali komposta. Po možnosti pognojimo ali zastrnemo z njim vse trajnice, kolobarje okoli grmovja ln drevja. Kup gnoja prihranimo za zelenjavne grede, ki jih dobro pognojimo in globoku prelopatimo. Brez gnojenja bo V vrtu le slabo raslo. Vrtnice pred zimo osujemo z zemljo ali prekrijemo tla z gnojem. Taka zaščita pred mrazom zadošča. Vrtnic jeseni ne obrezujemo, ker se v mrzlih dneh rane ne zarastejo weč in močno po/.ebcjo. Posebej poskrbimo pred zimo še za zimzelene rastline, ki potrebujejo prek zime prav tako vlago. Ce je zemlja ruha jn zmrznjena, listje vlage ne more prejemati in se posu ;i; neredko se posuli ves grm, gojitelji pa to pripišejo por bi. Pred zimo morajo zimzelene rastline imeti dovolj Vlaje v tleli, zmrzovanje tal pa preprečimo z ded belo za« t rko gnoja, slame, listja in smrečja ali podobnega materiala. V mrazu brez snega preti izsušitev in pozeba tudi trajni i in tulpani. zato ilh orekriiemo s kompostom in smrečjem. Zgodbice o Drejčku Drejček - šofer Dre j ček je imel imenitnega deda. Ded je namreč imel nekaj, česar nima vsakdo: vozil je kombi. In ker sta bila dobra prijatelja, se je Drejček prevažal v kombiju po belih cestah, po širokih in ozkih mestnih ulicah, vsepovsod, kamor je deda klicala njegova služba. Zato je Drejček očetu zanič'j ivo odgovarjal, kadar ga jc povabil v svoj osebni avto: »Fičo ni avto.« Ni pa bila sama vožnja tisio, kar je Drejčku priljubilo kombi. Ded je namreč imel navado, da je vzel Drejčka med koleni in mu kazal: »Tako odkleneš avto... tako prižgeš luči . . . tako po-žcr.eš.. .« itd. In naš Drejček je prižigal luči, zdaj dolge, zdaj kratke, zda) smerne, znal je pritisniti na plin in pognati avto. Tako je bil Drejček za svoja štiri leta sila učen, njegov ded pa nadvse ponosen nanj. Seveda je morala takšna šola privesti do nesrečnega konca. Nekoč je ded sodsl pri kosilu, Drejček pa si je pri njem po dobri stari navrdi izposodil ključe in sedel v kombi. V hipu je bilo vse nared za drzno vožnjo. Drejček se ni nič onegavil, kako in kaj bi. Pognal je avto. Ta je bil ubogljiv in je poskočil, da je bilo veselje. Nekaj metrov pred njim pa je stal očetov fičo in ta je moral zdaj prenesti težo visokega kombija. Ob tresku je Drejček spoznal, da je nekaj narobe, začel je na ves glas vekaii in tuliti, ko je kombi porival po dvorišču očetov fičo. Na oknih so se pokazale vse glave, kar jih je bilo v hiši. Najprej se je pokazala mamina, potem očetova, nato babičina in nazadnje dedova. Temu je sledil hitri tek na mesto nesreče. Prvi je pritekel oče in je potegnil nesrečnega Drejčka iz kombija. Ze mu je mislil izprašiti hlače, pa se je ded mogočno zavzel zanj: »škodo poravnam jaz!« In mu je izpulil Drejčka iz rok. Pritekli so tudi sosedje, da so bili deležni glasnega prepira in kričanja. Nato so mojstrsko ocemli škodo na štirideset starih jurjev. Drejček pa se dolgo ni mogel pomiriti. Na skrivaj mu je oče škodo vseeno poplačal. Pa to ni bilo glavno; Drejček je postal nezaupljiv do bmečega kombija. Jurček Ko sem bil še majhen po- b'č, sem šel večkrat za nekaj ; dni na Dolenjsko k dedku in babici. Iz ustih časov mi je ! ostal najbolj v spominu šaljiv dogodek, ko sva šla z dedkom iskat gobe. Hodila sva po gozdu, od hrasta do 11 ista, toda gob ni bilo. Bil MU /c utrujen in naveličan, Pionirski list v našem razredu Sem naročnik Pionirskega tista. Dobimo ga enkrat tedensko. Kadar ga prinesejo, vsi hkrati zakličemo: »Pionirski list!« V Pionirskem listu je mnogo zanimivih stvari. Vedno je tudi križanka in športni članki, ki jih najraje prebiram. Pionirski list ima navadno trinajst ali šestnajst listov, \ isih tudi več ali manj. Po s.'.:; v*cč — razen športa — mi tka Kavboj Pi- li J ■ p. .a. V letošnje;.! šolskem letu smo do bili šele dve številki. Marijan šimnovec, 4. razred, os. š. Ijucijan Seljsk, K. ran j zato sem sedel na star štor ob robu jase. Kar naenkrat pa zasliši m dedka: »Kodni, Pridi sem in poglej, tukaj je jurček!« Ker takrat še nisem vedel, da sta jurček in goba eno in isto, sem začel gledati okoli sebe iščoč jurčka. »Kje pa je?« sem vprašal dedka. »Tukaj vendar. Cisto pri njem stojiš. Odtrgaj ga, da ga prej ne pohodiš-« Tedaj zagledam gobo, ki je rasla iz mehkega mahu. »Dedek, to e goba, ne pa sosedov Jurček!« sem nejevoljno odgovoril. Kondi Pižon, 5. razred os4 š. Matija Valjavec, Preddvor S šolskih klopi Starejši ljudje veliko vedo Moja stara mama zeko veliko ve in mi rada odgovarja, če jo kaj vprašam. Pred nedavnim mi je pripovedovala o Matiji Šavsu in Lovru Pin-tarju. Matija se je rodil na Bregu pri Preddvoru. Hiši so po domače rekli pri Jernejevcu. Danes je ni več, ker je pogorela, nove pa ni nihče zgradil. Osnovno šolo je šavs obiskoval v Preddvoru, gimnazijo pa v Ljubljani. Potem je Videli smo srnjaka V šoli se učimo o planinskih in gozdnih živalih, toda v naravi jih je le redko videti, ker so zelo plahe. Tovari-šica učiteljica nam je zato obljubila, da pojdemo k lov-vu iz Virmaš, ki doma, v svojem vrtu, goji nekatere divje živali. Minuli petek smo končno odšli na pot. Ves čas nas je grizla radovednost kaj bomo videli. Ko smo prispeli do lovčevega vrta, smo že od daleč zagledali srnjačka. Skakal je sem in tja po visoko ograjenem sadovnjaku. Na glavi je imel rožičke. Mislili smo. da se mu bomo lahko približali, a ni nam uspelo. Živalca je bila napadalna, neprestano se je zaletavala proti nam. Dlako je imela sivo-rjavo, tanke, gibčne noge pa so bile na koncu oborožene s črnimi parkeljci. Smrček je vedno viažen. Srn jaCkov pogled ni bil najbolj ljubezniv, kar bali smo se ga. Lovčeva žena nam je povedala, da mu bodo kmalu odpadli rožički in da bo šele spomladi dobil nove. Srnica bi bila gotovo prijaznejša kot pa takle mali razborite/. Kljub temu smo si ga z zanimanjem ogledovali. Zal nam je bilo le, da nismo mogli videti tudi gamsa, ki jc pred petimi dnevi ušel iz ograde in pobegnil. Živali namreč hrepenijo po svobodi ki prostosti. Le tako se počutijo srečne. Janez Jocif, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Izlet v Zelence Ni še dolgo tega, kar se je začel pouk, a že smo se peljali na ekskurzijo k izviru Save Dolinke, v Zelence pri Ratečah. V vodi smo opazili ribe, ki so se lovde. Dolgo jih že nisem videla. Bile so vseh vrst, velike m majhne. Voda izvira iz vrtincev na močvirnatem travniku. Okrog nas so bile visoke gore. Ko smo si ogledali izvir Save Dolinke, smo šli pogledat še slovensko italijansko mejo. Potom nas je avtobus odpeljal proti domu. Bil je zares kap dan. Breda Breznik, os. š. Cvetiko Golar Trata pri škofji Loki odšel v Ameriko študirat bogoslovje. V preddvorski cerkvi je velik zvon, ki se po njem imenuje Matija. Ta zvon, kakor tudi vse tri zvonove v breški cerkvi, je kupil on. V Ameriki je namreč obogatel in zapustil veliko vsoto denarja. Čeprav je v oporoki pisalo, da vse to pripada Brežanom, so dobili le del bogastva, drugi del pa se je baje »izgubil«. Matija Šavs je umrl leta 1942. Pokopan je onkraj morja, daleč od svoje domovine. Drugi spoštovan mož, ki mi je o njed govorila stara ma- ' ma, je Lovro Pintar. Ni bil j Preddvorčan, kljub temu pa j je veliko storil za kulturni j razvoj tega kraja. Z njegovo pomočjo so prebivale« dobili šoto in župnišče. Pintar je bil učitelj prve slovenske pesnice in pisateljice Josepine Urbančič —• Turnograjske. Kot deželni poslanec in neizprosen borec za pravice Slovencev je imel na Dunaju veliko sovražnikov. Da bi ga odstranili, so mu njegovi nasprotniki v hotelu, kamor je hodil jest, natresli v hrano strupa. Ni umrl, toda ostal je duševno boian. Vse do smrti se ni več zavedel samega sebe. Majda Orehovec, o. š. Matija Valjavec, Preddvor Dobila sem slabo oceno Zvonec je zazvonil in najavil začetek pouka. V napetem pričakovanju so učenci utihnili. Skozi vrata je stopila profesorica matematike. V rokah je nosila zvepke, pred katerimi smo trepetali. Bile so namreč naše šolske naloge. Srce mi je drhtelo, ko je pričela brati ocene. Najprej so bili na vrsti učenci, ki so pisali odlično, nato pa so se vrstila imena ostalih, slabših. Ko je tovarišica prispela do dvojke, me je stisnilo, toda tudi med zadostnimi nisem bila omenjena. Slednjič sem zaslišala: »Suzana. cvek!« Profesorica se je ob teh besedah prijela za glavo. Šepeta-je in s tresočim glasom sem ponovila: »Cvek?« Ni mi šlo v glavo, da sem pisala tako slabo, šele pogled v zvezek me je dokončno prepričal. Po licih so se rrd ulile solze. Prijateljica me je teflažila. »Suzana, ne jokaj, saj boš popravila!« je govorila in to me je nekoliko pomiri'.o. Toda še vedno sem bila pretresena. Premišljevala sem, kaj bo rekel oče. Konec pouka. V^ak korak proti domu me je zbodel In i zdelo se mi je, da hodim P° J trnju. »Kaj bo rekel oče?« je j odmevalo v moji glavi, ko j sem šla po stopnicah. Vendar I očeta ni bilo doma. Kljub I temu je strah še naprej glo-' dal po meni. Cez nekaj časa so se vrata odprla in vstopil je oče. Z zvezkom v roki sem se poča-se pomikala proti njemu. »Oči...« sem začela, toda besede so mi obtičale v grlu. Oče je opazil mojo zadrego. Pogled se mu Je ustavil na zelenem zvezku. Povesila sem oči in za i h te la. Najraje bi se vdrla v zemljo. Tedaj pa so me iz otopelosti predramile njegove besede: »Suzi, nikar ne jokaj! Tudi najboljši učenec lahko dobi slabo oce-no.o Nisem najboljša učenka, vendar sta mi bila ta d»a stavka v veliko olajšanje. fo-gledala sem očeta s hvaležnimi očmi. V mislih pa sem *e videla reOovalnico. kjer ** bo poleg slabe ocene koša"*' la s trudom pridobljena lika rdeča petica. Suzana štrukelj, os. š. Simon Jenko. Kr»«J Ob spomeniku smo prižgali svečke mrale kamne ob grobu Sle* Učenci naše šole vsako leto počastiirno spomin na junake, padle pri Sv. Duhu. Letos nas je doletela čast, da so nam člani /.B prodali spomenik v varstvo in oskrbo. Ze nekaj dni pred dnevom mrtvih smo se pripravljali na komemoracijo. Vadili sum pisem z naslovom POZABLJENIM. V petek smo odšli iz.prcd šole proti spomeniku. Bili smo med prvimi. Kasneje so prispeli še ostali. Dobdi smo svečke. Žalno komemoracijo je z nekaj besedami začel član ZB. Za njim je nekdo govoril o NOB. Posebej je MU nil junake, ki so pokopani pri Sv. Duhu in ki so se odlikovali v borbi za svobodo. Potem smo k spomeniku pristopili mi. Prižgali smo svečke, ki naj vsaj enkrat v k'tu osvetle temno pral ta dil je nastop pevcev to reci-tatorjev. Pionirji so pod vodstvom tovariša Jocifa zapel« Pesem o hrabreni kurirokp, kl ie padel za svobodo. S •Vt^O lastno deklamacijo so ■e predstaviti ie učenci 4. c razreda, |x>tem pa je nastopi-la »kupina učencev iz višjo« »d n. ( ;.,„ zB je p« sodniku pionirske o>iganiza-diJ0 izročil v varstvo s-poine- ,n'k in mu naročil, naj lc^° n naj ost**? e bil dO*!**' mu* »c ,.iu je v iine»M e iskreno zahvalil ijj skrbimo zanj tak. kaki sen Predsednik se mu je v " VSO lote iskreno zahval obljubil, da bomo v.po*w njegovo naročilo tO s_' pri sol Wti ke in &r cm« ni zazrli v g*g t.ho horceon n pri bor j eno sy°°^ do. Potem smo se raz>s'm Sončka Vidmar, 4. r& os. š. Cvetko Golar Tra" HCREinfl turistično p r o m e t no podjetje K R A IV: J TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE C R E I N A enodnevno potovanje TRIDNEVNO POTOVANJE v Gorico na Andrejev sejem v soboto, 29. novembra KRANJ VAS VABI NA v Hfiinchen in Salzburg v soboto, 29. novembra nedeljo, 30. novembra ponedeljek, 1. decembra PRIJAVE IN INFORMACIJE: TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINE KRANJ, KOROŠKA 4, telefon 21-022 Kompas Kranj vas vabi na prijetne jesenske izlete v Udi ne 6.12. W9 in Trbiž 22. n. im Za praznik republike pa na privlačno potovanje skozi dve prestolnici Prago in Dunaj od 28. do 30. 11. 1969 3 DNI SAMO 280 din Informacije in prijave do zasedbe prostih mest v avtobusu v Kompasu Kranj in Kompasu Jesenice. OBIŠČITE G A R N I HOTEL BLED Slovenija g]^1 avto POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 10 Na zalogi vsa zimska oprema tudi vse vrste snežne verige OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIĆ LIBERAN kjer vam bomo postregli * postrvmi in specialiteta mi na žaru. Lep pozdrav in nas viden je v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN gjrrumui. GARANCIJA PRUATEII, KI NE RAZOČARA j* SUPERAVTOMAT PS 653 W programov misli in dela za vas TEHNIČNA IN OBLIKOVNA DOGNANOST - GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI Razpisna komisija pri SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 515 Kranj razpisuje tri delovna mesta FINANČNIH INŠPEKTORJEV dve delovni mesti ANALITIKOV Za vsa navedena delovna mesta je zahtevana visoka šolska izobrazba ekonomske smeri (ekonomska fakulteta) ter nejmanj 3 leta splošne prakse in 2 1/2 leti posebne finančno ekonomske prakse. Prednost za delovna mesta finančnih inšpektorjev imajo moški. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osebnih dohodkih v službi družbenega knjigovodstva podružnice 515 Kranj. Stanovanja niso zagotovljena. Lastnoročno napisane ponudbe, kolkovane z 0,50 din pošljite na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, Trg revolucije 2, najkasneje do 27. XI. 1969 oziroma do zasedbe delovnih mest. Delovno mesto na podlagi tega razpisa se sklene za nedoločen čas. Kmetovalci! Na javni dražbi bomo prodali nekaj traktorjev ferguson, žitni kombajn 708 in nekaj traktorskih priključkov. Prodaja bo v ponedeljek, 24. XI. 1969, ob 8. uri v Predosljah in ob 10,30 Kranj, Križnarjeva pot 6 (pri strojnem domu v Stražišču). KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker 2e petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. sveta ^^^^^^^^^ ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA PRIPOROČAMO VAM: NAROČITE KNJIGO Vsa čuda sveta In v petih prijetnih zimskih večerih boste spoznali 76 največjih zanimivosti sveta od piramid do vesoljskih poletov. 256 strani in več kot 250 barvnih fotografij, med katerimi so mnoge dvostranske, in skopo, toda živahno pisano besedilo Je avtor v tej knjigi združil v čudovito celoto, ki bralcu približa največje zanimivosti iz narave, svetovnih kultur in tehnike. Enkratne barvne fotografije so posneli najbolj znani fotografi iz vsega' sveta nalašč za to knjigo. Knjiga VSA ČUDA SVETA pomeni nenadomestljivo dopolnilo pri prebiranju knjig o umetnosti, geografiji, znanosti in zgodovini, vam in vašim otrokom pa bo pričarala svet, ki ga je z besedami skoraj nemogoče opisati Knjiga velikega formata (22 x 29,5 cm) bo vezana v celo platno in opremljena z barvnim ščitnim ovitkom. V prednaročilu bo stala 90,00 din, naročniki pa jo bodo lahko plačali v treh zaporednih mesečnih obrokih po 30,00 din. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s priloženo naročilnico. Naročilnica g-i Ime In priimek natančen naslov NAROČAM KNJIGO VSA ČUDA SVETA Prednaročniško ceno knjige 90 din bom plačal (a) v 3 zaporednih mesečnih jjbrokih po 30 din — naenkrat. Z nakazili bom pričel takoj po prejemu obračuna in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. Neustrezno prečrtajte! Datum: Podpis: SLIKOPLESK ARSTVO ŠKOFJA LOKA takoj zaposli 1. 5 VK slikopleskarjev 10 K V slikopleskarjev 5 PK slikopleskarjev 2. administratorko veščo knjigovodskih, blagajniških in personalnih poslov. Pogoj: pod 2 srednja ekonomska ali administrativna šola. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja C R E I N A — Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. več KV voznikov motornih vozil D kateorije 2. več KV avtomehanikov 3. 1 KV avtoelektričarja 4. 2 KV kovinostrugarja 5. 1 KV ali priučenega klJLČavnicaija 6. 1 PK kovinostrugarja 7. 3 strežnike za žičnico Krvavec 8. 1 fakturista Pogoji: Pod tč. 1. KV voznik motornih vozil, izpit »D« kategorije, kvalifikacija za eno izmed avtomehnnskin strok. Pod tč. 2., 3. in 4. Kvalifikacija ter najmanj 2 leti prakse na razglašenih delovnih mesHh. Pod tč. 5. KV ali priučen ključavničar za de'o na vrtalnem stroju in 2 leti prakse na enakem delovnem mestu. Pod tč. 6. PK kovinostrugar za dem ne pol avtomatih z večletno prakso. Pod tč. 7. Zaključena osemletka. Izpit za strežnika na žičnicah ali vsaj nekajmesečna praksa na napravah žičnic. Pod tč. 8. Srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse na takem ali podobnem delovnem mestu. Pri vseh razglašenih delovnih mestih je pogoj za sprejem odslužena vojaška obveznost. Kandidati pod točko 1 bodo opravili prej tudi preskus znanja. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi OD. Pod točko L. 3., 4., 5., 6., 7. in 8 se sklone delovno razmerje za nedoločen čas, pod točko 2 pa delovno razmerje za določen čas. Pogoj za sprejem Je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja do vkljucn 25. 11. 1969 na naslov: Komisija za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju Creina — Kranj, Trg revolucije st. • SOBOTA.—15. novembra 1969 Radio Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7.. 10., 12., 13., 15., 17-, 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6 05.. 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in ob 1930. 15. NOVEMBRA 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.35 Cez travnike zelene - 9.50 Naš avtostop ! je Latinske Am.nke - 10.15 Pri vas doma —11.00 I/.etniški kaz.pot Turist;čni napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan Se d\a druga plan.sta s Cho-~ 12.10 Martha Argor.c; in pinom — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 PriporoCajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Melodije za razvedrilo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.30 Poje soprani- stka Caballe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 1/ znanih fil- i ■« t 11J i I mov — 17.45 Jezikcs'ovni po- . E*2&*£aw3J5A: govori — 18.00 Aktue'nosti do ma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 1845 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute s £iha!hiffl drke^trom p. v. Francra Puharja — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Nove ■leČodij« — 21.15 Oddaja za ■»Is izseljence — 23.05 S pes- m'J- in plesom v no\i teden dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za je goste — 11-50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 1330 Z novimi ansambli domačih pevcev — 14.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Deset minut z amsamblom Jožeta Priv-ška — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Ra dijska igra — 18.42 Sonata za klavir — 19.00 Lahko noč, otroc — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.05 Litrarni nokturno •- 23.15 Jazz za vs Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 13.59 Poje Mi'eille Math.eu — 14.10 Deset minut z orkestrom Savoy — 14.20 Metodi« 1500 15.15 Glasben] variete — 17 00 PLs ob netil — 18.00 Napevi iz fil-mo-. — 18.30 Po:o rferci — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19 15 Z orkestrom fforsta Ja<.kovskega — 19.40 Za Lu-b telie beat glasbe — 19.50 Hdmmond orgle — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bayreu'hu 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije ci — 15.00 V ritmu z orkestrom Jack Wolfe — 15.20 Zveneče kaskade — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Plesna glasba z orkestri — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.10 Klavir v ritmu — 18.20 S pevcema R'-cardom Del Turcom in MU-vo — 18.35 Priljubljene tuje popevke — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Brahmsove pesmi — 20.30 Svet in mi — 20.45 Vlaški plesi — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladatel:h — 00.05 Iz slovenske poezije 18. NOVEMBRA zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcem Ninom Robičem in Eldo Vilcr — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva prizora iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jaz/a — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Jerrv W;l- program Drug, 14.05 Vedri zvoki — I4 20 popa\ke, ki jih radi poslušate — 14.40 Znani instrumentalni solisti — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni varijete — 16.40 Sobotni mozak — 17.35 Naš Podlistek — 17.50 Dve operetni uverturi — 18.00 Priljubljeni slovenski pevci — 18.10 Za ljubitelje beat glasbe — 1»20 Mali ansambli — 18.35 Melo-iz Anglije - 19.00 Pet 2*Out humorja - 20.05 Ljubic med seboj — 20.30 Okno * svet — 21.15 Operni kon-Cer» — 22.30 V nočnih mah *"~ 00.05 Iz slovenske poezije 16. NOVEMBRA Ra,|00 Dobro jutro - 8.05 8 5o'n '*ra /a otroke — be CTS^e orkestralne slad kra- Jos I i iz naših Varic ~~ 1005 Se pomnite to Sl - 10.25 Pesmi borbe in 17. NOVEMBRA 8.05 Glasbena matine'a — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in resmi-ca za najmla'še — 9 45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Domači plesni ritmi na koncertnem odru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert arhiva lahke g'asbe — 14.30 piha'nih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14 05 Iz Pet minut za EP — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali kon-j cert Koroškega akademske-! ga zbora — 16.00 Vsak dan za • vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po I svotu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska L Prodam italijansko \ ■. SKO PEČ na butan. Kr"gj Mencingerjeva 5 0 Prodam dobro f>hraJxio PEČ lutz, primerno za V«C£ obrtno delavnico, šliba' y nja, Selca nad Skofjo to^(s Prodam sest tednov staT* PRAŠIČKE. Zalog 49, Cergf/ Prodam BETONSKE Ojjj 2E (deske, bankine, P"n^ ter nekaj zidne opeke Mp y in monta-12. Informaciji nedeljo. Križnarjeva Pot S t razišče, Kranj Prodam motorni KAČ« za koruzo. Kranj zenAa cesta 61 5278 »roF- Je-'527* Poceni prodam PRALNI STROJ riber s centrifugo in SLAMOREZNICO na motorni pogon. Glin je 13, Cerklje 5280 Prodam 9 let starega KONJA. Križe 72 5281 Prodam nov avtomatični ŠIVALNI STROJ veritas. Vidmar, Britof 22 5282 Prodam KRAVO in BIKA. Lampe, Sp. Brnik 19, Cerklje 5283 KINO CENTER V nedeljo, 23. nov., ob 21. uri bo premiera amer. barvnega filma GRAND PRIX Razburljiv in razko šen film, ki prikazuje najboljše avtomobilske dirke v Evropi, bo predvajan po sistemu TODD - AO ?0UrnmRPANORAMA *M Prodam dva PRAŠIČA, težka 80 in 200 kg. Zg. Brnik 23, Cerklje 5284 Prodam 1800 kosov nove strešne opeke »fclc«, 200 vijakov za pritrditev salonit Plošč in 40 metrov pocinkanih 3/4-colskih cevi. Praprotma polica 13 Cerklje 5285 Prodam sodobno KUHINJO s pomivalnim koritom za S00 din in ŠTEDILNIK na drva za 150 din. Zaplotnik, Mandeljčeva 7, Kranj (švab-ska vas) 5286 Menjam GNOJ za SENO. Prebačevo 27, Kranj 5287 Prodam PEC na olje ignis, «00 kal. Šenčur 218 " 5288 Po ugodni ceni prodam nov temno rjav krznen PLASC (imitacija), za večjo postavo. Huje 12, Kranj 5289 Prodam novo PEC na drva. Kranj, Jezerska cesta 78 5290 Za kulturne domove in razne prireditve prodam GLEDALIŠKE REFLEKTORJE. Popravljam tudi rabljene reflektorje. Naslov v oddelku. 5291 P roti a m navadno HARMONIKO. Sorlijeva 16, Kranj 5292 Prodam »d r e s i r a n c g a« °SLICKA. Poljšica 8, Bled 5293 Prodam DNEVNO SOBO. °t*ed 18. 11 69 od 16. do 18. u,v- Barle, Kranj Valjavčeva 7/11 p 5294 podani malejo, ki so bili 1. januarja leta 1919 v Dravogradu. Pro-•im, če se zglasijo na naslov: Anton Uranič, Loka 20. Tržič, Gorenjska 5366 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravili žena in hčerka Jo/, i ca. Rabotin Alojz, Kranj, Smledniška 56/b 5367 Sprejmem v STROJENJE na krzno ali kožuhovino vse vrste surovih kož. ovčje, lisičje, zajčje in druge. Kopač Vinko, Pot v Bitnje 7, Kranj 5368 Zahvala! Vsem, ki so mi pomagali pri reševanju požara na Rupi pri Zupan Janezu, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Marici Štirn. Kuraltu Janezu, sosedom Virnik Ivanki. Hafner Vili ju, Gogalu Matiji in vsem. ki so shranili živino v vasi. Erlahu Antonu, zidarju Klemenčiču Alojzu, vojakom garnizije Staneta Žagarja, poklicnim gasilcem iz Kranja za hitro pomoč ter vsem. ki so na kakršenkoli način pomagali. Zupan Janez, Runa 24, Kranj ^369 SZDL Sv. Duh priredi v soboto, 15. 11. 1969, ob 19. uri MARTINOVANJE v dvorani kulturnega doma Sv. Duh. [grajo Selški fantje. Vljudno vabljeni! 5361 Gostilna KRIŠTOF Predoslje prireja v nedeljo, 16. 11. 1969, tradicionalno MARTINOVANJE. Za prigrizek in dobro kapljico preskrbljeno. Zabaval vas bo Senčurski kvintet. Vabljeni! 5362 Gostilna Bizeljčan, Šmartno pod šmarno goro prireja vsako nedeljo zabavo s plesom. Pričetek v nedeljo, 16. 11. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV in AVTOMEHANIKOV Slovenije, podružnica Kranj, sklicuje sestanek vseh vozni, kov motornih vozil »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o končanem šolanju v poklicu voznika motornih vozil (kvalifikacija), zaradi prireditve tečaja. Sestanek bo v nedeljo, dne 16. 11. 1969. ob 9. uri dopoldne v delavskem domu v Kranju, vhod št. 6 5272 GAMSOV RAJ — Počitniški dom podjetja Rade Končar Bašelj pri Preddvoru. TELEFON 74-140 obvešča cen u ne goste, da jc ODPRT VSO Z I-MO Restavracija — prenočišča — penzioni. Prostori ogrevani. Cesta plužena. Vabljeni! 5274 DRUŠTVO ŠOFERJEV in AVTOMEHANIKOV JESENICE organizira tečaj za pridobitev strokovne izobrazbe (kvalifikacije) voznikov motornih vozil. Kandidati morajo imeti končano osemletko ali njej ustrezno šolo ter najmanj eno leto vozniško dovoljenje kategorije »C«. Prijavite se lahko v društveni pisarni Jesenice, Rogljeva 1, vsak torek, četrtek in petek od 16. in 18. uri. Po 28. novembra tega leta prijav ne bomo več sprejemali. 5370 Nesreče tega tedna V torek, 11. novembra, popoldne je na cesti 1. maja v Kranju voznik tovornega avtomobila Rudolf Čebulj iz Kranja z desnim žarometom zadel 6-letnega Bojana Makovca iz Kranja. Deček je neprevidno prečkal cesto zunaj prehoda za pešce. Pri tem je bil Bojan le laže ranjen. Na cesti med Kranjem in Kokrico je v sredo, 12. novembra, zvečer voznik osebnega avtomobila dr. Jure Zalar z Golnika zadel v levo roko Antona Čarmana, ki je hodil po desni strani ceste. Čarman je bil lažje ranjen. Na cesti 1. reda v Podtaboru sta v četrtek, 13. novembra, zvečer trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Peternelj iz Kranja in voznik osebnega avtomobila Mitja Leber iz Bohinja. Nesreča se je pripetila, ker je voznik Janez Peternej zapeljal na levo stran ceste. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 5500 din. L. M. Prodajalci perja Niso redki primeri, ko neznanci hodijo od hiše do hiše in prodajajo perje. Pred kratkim so se pred občinskim sodnikom za prekrške v Radovljici zagovarjale tri ženske iz sosednje republike, ki so v Radovljici hodile od hiše do hiše in prodajale kokošje in gosje perje. Sodnik za prekrške je vse tri prodajalke kaznoval z denarno kaznijo in odvzemom perja, ker so prodajale brez dovoljenja. Ženske tudi niso imele veterinarskega potrdila iz domačega kraja, da prodajaj« perje zdravih kokoši. Sodnik za prekrške je dejal, da je običajno v vrečah s perjem precej mrčesa. Nekoč so odvzeto perje dali neki planinski postojanki, da bi uredila ležišča. Ko so pred planinsko kočo odprli vreče s perjem, so v njih opazili toliko moljev, da so morali vse skupaj sežgali. To naj bo tudi opozorilo prebivalcem, ki takšno perje kupujejo. J. V. Kazen za tihotapski motor Cariniki dobro vedo, da so zelo razširjeni poskusi naših državljanov, ki potujejo v tujino z avtomobilom, v tujini pa kupijo nov motor, starega pa odvržejo. 9. novembra so samo v enem dnevu zasačili tri avtomobi-liste, ki so se vračali iz tujine z novimi motorji. Prvi Jugoslovan se je pripeljal iz Nemčije z mercede-som 200, letnik 1967. Na vprašanje carinika, če mora kaj prijaviti, je izjavil, da ničesar. Pri pregledu motorja so ugotovili, da je avtomobilist v tujini vgradil nov motor, na katerem je imel ponarejene številke. Da se je lahko odpeljal naprej. Je moral plačati 17.500 N din kazni. Drugi in tretji avtomobilist sta prišla z opel rekordom (vsak s fVojim). Tudi ta dva sta v tujini zamenjala motorje, na carftad pa tega nista prijavila. Plačala sta vsak po 8.000 novih iNttk, Vse fel »vtomobiliste so dobili cariniki na Korenskem sedlu. J. V. Razprava na sodišču Smo Gorenjci res naivni Obtoženi, vstanite! Zapisni-karica je zapisala datum sodne obravnave: 11. november 1969. ob pol devetih dopoldne. Osebni podatki obtoženca: Alojz Hribar, star 27 let, ' doma z Jesenic, brez otrok, brez premoženja. Javni tožilec Boris Šetina: »Alojz Hribar je z name- j nom, da bi si pridobil proti- | pravno premoženjsko korist j spravljal druge v zmoto z lažnim prikazovanjem dejan-skih okoliščin, in sicer, da se ! mu je pokvaril avto, da mu je zmanjkalo bencina, da je imel prometno nesrečo, pri kateri se je poškodoval žena, in jih s tem zapeljal, da so mu na škodo premoženja izročali denar in sicer ...« NASTOPAJO PRIČE Obtožanemu Hribarju je ' denar posodilo 16 oseb iz Gorij, Podhoma, z Bleda in Jesenic. Prva priča (ženska z Jesenic): »Zvečer sem šla iz stanovanja, da bi zaprla kokoši. Ko som hotela nazaj v stanovanje, sem srečala sosedo, s katero sva spregovorili nekaj I besed. Tedaj po ulici pride neznan moški, ki je spraše- ! val za strica Janeza Hribar- 1 ja. Govoril je, da tega strica nd videl že od otroških let. Tarnal je, da je imel na poti iz Ljubljane, kjer je bil na obisku pri bolni materi, prometno nesrečo z nekim avstrijskim državljanom. Pri nesreči je bilo njegovo vozilo popolnoma uničeno. Povedal je, da strica išče zato, da bi Sporočamo žalostno vest, da je v 85. letu starosti preminil naš oče in stari oče Drago Kodrie tkalski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 15. novembra 1969, ob 15.30 izpred križišč« na pokopališče v Kranju. Do pogreba leži na Orehku, Kutinova 4/a. Žalujoči: sinova Rudolf in Viktor, hčerki Marija in Kveta z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Maribor, Zg. Bitnje, 13. novembra 1969 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in starega očeta Aiojza Ušlakarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Hriberniku, dr. Bajželjnu in dr. Petriču, gospodu župniku, vsem sodelavcem in sodelavkam tovarne IBI, veletrgovine Živila, ZVVI Predoslje in Kranjske opekarne za darovano cvetje in sosedom, pevcem ter predstavniku opekarne Bobovk za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj najlepša hvala. Žalujoči: žena in otroci Lojzka, Minka in Blaž z družinami ter Francka, Doroteja in Franc Tetinec, dne 11. novembra 1969 mu posodil nekaj denarja, da bo lahko spravil vozilo v Kranjsko goro, kjer stanuje. Zasmilil se mi je, pa sem mu posodila denar. Zadovoljen je odšel. ..« Druga priča (ženska z Jesenic): »Aprila letos se je pri meni zglasil nepoznani moški. Prosil me je, naj mu posodim denar. Dejal je, da je bil s svojim vozilom in ženo v Ljubljani. Z ženo sta bila na obisku pri bolni materi. Povedal je, da je njegova žena učiteljica v Mojstrani in da imata hišo. Ko sem se obotavljala, mi je očital, da je on v železarni dal za venec mojega sina 20 N din. Moj sin je res umrl, zato sem verjela, da je moški pošten in da mi bo vrnil denar. ..« Tretja priča (moški iz Vrbe): »V moje stanovanje je prišel mlajši moški, ki je rekel, da išče Bernarda Marjana. Povedal mi je, da ga žena z otrokom čaka v njegovem osebnem avtomobilu v Radovljici. Po njegovem pripovedovanju sta bila z ženo v Ljubljani, kjer pa je žena zapravila ves denar. V Radovljici je zmanjkalo bencina in sedaj nima denarja za bencin. Dal sem mu 200 N din. Obljubil je, da se bo vrnil čez dve uri ...« četrta priča (upokojenec z Jesenic): »Na moje dvorišče je prišel neznan moški, ki je mojo ženo zaprosil, če mu posodi denar. Dejal je, da mu je zmanjkalo denarja za bencin, zato je avto pustil na Poto kih. Obljubil je, da bo denar vrnil čez dve uri . . .« Obtoženi je dobil denar, a srečali so se šele na sodišču. Peta priča: (upokojenec s Podkočne): »Hribar se je oglasil pri meni doma. Potožil je, da se je nameraval s svojim avtomobilom peljati proti Bledu, pa mu je zmanjkalo bencina. Prosil me je, naj mu posodim denar. Zatrjeval je, da bo denar vrnil čez dve uri. Kot garancijo mi je dal rdečo knjižico rekoč, da je to vojaška knjižica, ki predstavlja večjo vrednost. Ker takrat nisem imel očal nisem videl, kaj piše na knjižici. Pozneje sem ugotovil, da je to bila knjižica krvodajalca . ..« In tako se je pred sodiščem zvrstilo 16 prič. Obtoženi nima avtomobila, žene, hiše itn. Vsi izgovori, da si pridobi denar, so bili izmišljeni. Hribar je že 1962. leta odgovarjal za 39 kaznivih dejanj in bil zato obsojen na 30 mesecev zapora. Kot sem izvedel v Radovljici, pa g3 na Jesenicah že čaka novo so jenje. Na sodišču je Hribar vsa kazniva dejanja priznal. PrI znal je tudi, da oškodovan cem ni nameraval vrniti de narja. Sodišče ga je obsodile na deset mesecev zapora vsem šestnajstim oškodovan cem pa je dolžan povrnit' premoženjsko pravne zahtev ke. Javni tožilec ie kasneje 4* Jal: »Gorenjci so pametm tako oto ljudje, če pa poslušaš obravnavo na sodišču, ugU* viš, da radi nasedejo ra*JJj pravijicain.« -'- Iz zapoia v zapor Jeseniški carinik in njegov brat beograjski študent ter tretji moški so bili v ponedeljek izpuščeni iz preiskova še lnega apora. V preiskovalnem zaporu so bili 40 dni Ko so w -lili zapore, so se napotili v kavarno hotela Grajski v Radovljici, kjer so pili vinjak. Močno okajeni so nadaljeval* pijančevanje v lokalu samopostrežne trgovine pri avtobusni postaji v Radovljici. Tu so povzročili splošni pretep, ki ga prekinila šele milica. Carinika in njegovega brata so odpeljali nazaj v Kap««*' > drugi dan pa jih je sodnik za prekrške kaznoval, in I beograjskega študenta z 12 dni, carinika pa s 3 dni zapora-Kazen zapora sta takoj nastopil... J. V. Zahvala Ob prezgodnji in nepričakovani, zato pa toliko bolj boleči izgubi našega ljubega sina in brata M a kota Ošabnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v toh tožkih trenutkih karkoli pomauali, nam pismeno in ustno izrekli so-/aljo. darovali toliko l.:peg-i cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. P°" sebno se zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem za Iskreno pomoč ob tej težki uri. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča družina Ošabnik in Pirnat Tržič, 9. novembra 1969 Pogovor tedna Franc Porenta: Mož v črnem dresu Rokometna igrišča so postala pred dnevi prazna, ker so se končala vsa tekmovanja v borbi za točke in cim boljši plasma v vseh rokometnih ligah. Nedvomno Pa so za razburljiva dramatična in lepa srečanja poskrbeli tudi možje v črnih dresih, ki so s piščalko delili pravico. Med njimi je bil tudi republiški sodnik Franc Porenta, ki opravlja tudi funkcijo sekretarja komisije za rokomet pri ObZTK Kranj. • Na koliko tekmah ste že krojili pravico? »Svojo sodniško kariero sem pričel pred desetimi leti in sem med tem časom odpiskal okoli 300 tekem na raznih igriščih v Sloveniji.« • Raj bi lahko povedali kot sekretar komisije za rokomet o napredku gorenjskega rokometa? »Napredek v množičnosti je bil nedvomno dosežen, Je kvaliteta rokometa v zadnjem letu nekoliko Padla, zlasti še, če pogledamo na lestvico republiške Hioške lige. Velik napredek pa je bil dosežen v ženskem "rokometu pri Partizanu v Selcih.« • Kakšno je vaše mnenje o delu zbora sodnikov za Gorenjsko? »Naš zbor je po številu sodnikov drugi v Sloveniji tudi po organiziranosti se lahko pohvalimo, da smo ^ed najboljšimi v Sloveniji. Menim pa, da bi morali spraviti več za strokovno usposabljanje posameznih sodnikov, kar je nedvomno že več let slaba točka v našem zboru.« • Vaše želje za v prihodnje? v, ^edvsem kvaliteten napredek v rokometu in da ?i Kranj enkrat dobil tudi vsaj tako kvalitetno ekipo *ot Jo je imel pred desetimi leti.« D. Humer V obeh ligah zanimivo Smučarski sodniki iz vse Jugoslavije na Trebiji Danes se je v domu pod Planino na Trebiji (Poljanska dolina) začelo dvodnevno zasedanje sodnikov smučarske sveze Jugoslavije. Organizatorji zbora, petnajstega po vrsti, so člani SK Transtu-rist. Pripravljenih Je veliko Število delegatov iz vseh šestih republik. Prisotni bodo razpravljali o delegiranju vrhovnih sod- nikov na državna prvenstva v letu 1970, in lo za vse smučarske panoge, preučili dopolnitve in popravke pravil, ki jih je sprejel FIS na kongresu v Barceloni, imenovali nove zvezne sodnike in drugo. Jutri bo udeležence zasedanja sprejel tudi predsednik občinske skupščine škofja Loka Zdravko Krvina. I. G. Kranj 10 9 0 1 42:16 18 Tržič 10 8 1 1 49:14 17 Jesenice 10 8 0 2 66:14 16 Svoboda 10 4 3 3 26:21 U Kropa 10 4 2 4 29:25 10 Železniki 10 3 3 4 32:34 9 Predosljc 10 3 2 5 19:32 8 Preddvor 10 3 1 6 11:26 7 Podbrezja 10 3 0 7 19:54 6 Trboje 10 2 1 7 17:52 5 Naklo 'kurence 10 1 1 8 9:31 3 Lesce B 11 3 1 7 24:48 7 Jesenska sezona v obeh rokometnih ligah na Gorenjskem je končana. V prvi kvalitetni skupini je prvo mesto zasedla ekipa Kamnika, v drugi pa dijaški dom iz Kranja. V obeh konkurencah je bilo tekmovanje zelo zanimivo in se vse do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo jesenski prvak, žal je bilo tekmovanje v prvi ligi okrnjeno, ker je takoj po začetku tekmovanja iz lige izstopila mlada ekipa Besnice. Pogled na lestvico nam da slutiti, da se bo pravi boj za prvo mesto pričel šele spomladi. Razlika v točkah med prvim in četrtim na lestvici je namreč samo v treh točkah. Gorenjska nogometna liga Kranj jesenski prvak v Kor^-mi?-rni koIa Je bil sključen jesenski del prvenstva osVoj?n n°gometni ligi. Naslov prvaka je v hudi borbi Mtediia! ,?*VPa Kranja. Kranj, Tržič in Jesenice nedvomno Svobod 150 kvaIi,ct' razred za sebe. Tudi četrto mesto kar ^tje.lz Šenčurja je lop uspeh zlasti, če upoštevamo, da je akaga 7^* igralcev zapustilo klub pred pričetkom jesen-^azocaPlNiCnSlVa' Uvrstilve ostalih klubov so v glavnem realne, 'alo je le Naklo, ki je pristalo na zadnjem mestu. da .eZp,ta,i zadnjega kola: Naklo : Trbolc 1:2 (0:2), Svobo-dvor . £dos,Je 4;2 (2:1), Železniki : Kranj 2:4 (2:3), Predli • i« K,r°Pa 2:1 (2:0), Tržič : Podbrezje 11:0 (4:0), Lesce ' Jesenice 5:5 (3:2). P. Didič Kamnik je torej jesenski prvak. Ekipa, ki jo občasno trenira trener Medvod tov. Stupnišek, je zelo homogena in predvsem izenačena. Z boljšo igro v obrambi jim bo spomladi verjetno uspelo osvojiti prvo mesto, čeprav igrajo vse težje tekme v go steh. Selca je ekipa, ki igra tehnično najlepši rokomet v tej ligi. Drugo mesto daje tej ekipi objektivne možnosti za osvojitev prvega mesta. Obenem pa so rokometaši iz Selc tudi najbolj disciplinirana ekipa v tej ligi. Žabnica je tretja. Ekipa je precej pridobila na kvaliteti s prihodom nekdanjega igralca Radovljice Hvastja. Vse točke so osvojili v gosteh ter imajo za to teoretično največ možnosti, da postanejo novi gorenjski predstavnik v ljubljanski conski rokometni ligi, ker bodo spomladi vse tekme igrali na domačem igrišču. šešir, ki je osvojil četrto mesto, je odlično začel tekmovanje, končal pa slabo. To je moštvo, ki dobro igra v obrambi in slabše v napadu. Kranj B je kot peto uvrščeni vsekakor moštvo z najmanj športne sreče, saj je kar štiri tekme zapored izgubil z enim golom razlike. Obenem pa je to najbolj nedisciplinirana ekipa, saj so njihovi igralci kar 22 minut presedeli na kazenski klopi. Kranjska gora je moštvo, ki je v zelo nestalni formi. Vzrok za to je, da skoraj na nobeni tekmi niso nastopili v najboljši postavi posebno na tekmah v gosteh. Sava je ekipa, ki vodi v spodnjem delu tabele. V ekipi nastopa nekdanji vratar nogometnega kluba Triglav Zorman, ki je najboljši strelec v ligi, hkrati pa je po številu izključitev tudi najbolj nediscipliniran rokome-taš v gorenjski rokometni ligi. Jesenice so mlada in dokaj neizkušena vrsta, kjer je dobrih samo nekaj posameznikov, ki pozabljajo, da je rokomet kolektivna igra. Tržič B je zadnji. Mladi igralci iz Tržiča so zelo neresni in tudi neborbeni. Verjetno bo treba še precej truda, če bodo hoteli uspešno nadomestiti starejše igralec v prvi ekipi. V drugi ligi je na prvem mestu novinec Dijaški dom. Druga je ekipa Kamnika B, ki igra zelo lep rokomet, toda včasih malo preoster. Tretje so Križe B, kar je pravzaprav neuspeh, saj v moštvu nastopa nekaj igralcev, ki so igrali že v prvi eki- pi. Radovljica B je četrta, lahko pa bi bila bolje uvrščena, če ne bi po nepotrebnem izgubila dveh tekem s 5:0. Selca B, ki je v sredini lestvice, je ekipa zelo mladih ter učinkovitih igralcev. To je ekipa, ki ima najboljšo razliko v golih. Krvavec je ekipa, ki je ponovno pričela igrati. Startali so zadovoljivo. V zadnjem delu lestvice pa se nahajajo ekipe: šešir B, Žabnica B in Duplje B. Zadnji pa je Storžič iz Golnika, kar pa ni nič čudnega, saj igralci tega moštva niti ne poznajo pravil in so zelo nedisciplinirani. NAJBOLJŠI STRELCI — GRL I: Zorman (Sava) 63, Prosen (Kamnik), Oblak (Žabnica) 51, Klofutar (Kr. gora), Zupin (Kamnik) 48, Miro Kuk (Selca) 46, Lamut (Kranj B) 37, Habjan (Selca) 36, Bevk (Kranj), Kelhar (Je- senice) 35; GRL II: Sovdat (Dijaški dom) 82, Grilc (Kamnik) 51, Veskovik (Dijaški dom), Mastran (Selca B) 48, Sleme (Krvavec) 47, čufar (Selca B) 42, Kuhar (Duplje B) 37, Rihteršič (Selca B) 3L Obid (Dijaški dom) Cufar (Selca B) 30. IZKLJUČITVE EKIPNO — GRL I — Selca 6 min, Tržič B 8 min, šešir, žabnica 10 min, Sava, Kranjska gora 14 min, Jesenice 18 min, Kamnik 20 minut, Kranj B 22 minut, izključitve posamezno — Zorman (Sava) 10 minut, Koželj (Šešir), Zupin, Jeme (oba Kamnik), Trokič (Jesenice) vsi 8 minut, Klofutar (Kr. gora), Bevk, Lamut (oba Kranj) 6 minut, GRL II — Radovljica B 8 min, Duplje B 10 min, Selca B 14 min, Dijaški dom, Žabnica B 15 min, Krvavec 16, Šešir B 21, Križe B 22, Storžič 29, Kamnik B 30 minut. — Posamezno — Repanj-šek (Kamnik B) 10 min, Aj-dič (Storžič), Logar (žabnica B) 7 minut, Bolka (Krvavec) Čufar (Selca B), Srež (Storžič), Ribnikar (Storžič) vsi 6 minut, Vraničar (šešir B) in Gorenjšček (Dijaški dom) 5 minut. F.T ::ita Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo V naše uredništvo že prihajajo od naših bralcev glasovalni listki za najboljšega gorenjskega športnika oziroma najboljšo gorenjsko ekipo. Danes objavljamo tretjič glasovalni listek, do konca naše akcije pa bomo objavili listek še dvakrat. GLASOVALNI LISTEK NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIK Priimek In ime panoga is 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. 2. 3. 4. 5. ....... NAJBOLJŠA GORENJSKA EKIPA Klub panoga Listek izpolnil G Iv A S Sava Bohinjka fe prestopila bregove (Nadalj. s 1. str.) drevesa in kozolci na pol gledali iz nje. V grapah po okoliških hribovih je nešteto hudournikov. Pravi slapovi. Na nekaterih krajih je bila gladina vode le dober meter pod cesto ali železniško progo. Ljudje so stali na bregovih in z bojaznijo zrli v vodo, ki je nosila s seboj polno dračja, tramov, hlodov, v Soteski pa je vzela kozolec, ostale pa zalila. Tam, kjer se začne nova cesta, je Sava prvič prestopila bregove in se razlila po cesti. Avtomobil je dobesedno oral po njej. Prav tako v Nomnju. V Logu, pred odcepom na Bitnje, pa je bila voda na cesti že tako globoka, da vožnja z avtomobi- ^mešanicakav^ VSAKOMUR PRUA KAVA ŠPECERIJA lom ni bila mogoča. Ob podrtem mostu v Logu smo srečali Alojza Pintarja, Janeza in Ivana Cesarja ter Antona Zupana. Več ur so se borili z vodo in lovili hlode, ki jih je podivjana Sava začela odnašati. Povedali so, da je dopoldne most v trenutku raztrgalo. Ostalo je le nekaj tramov Ln desk. Vsi so starejši in takšne narasle vode od 1926. leta naprej ne pomnijo. Kar nekam veseli so bili, da je ob enih Sava upadla za približno 40 centimetrov, vedar ne vedo, kaj bo prinesel večer, ker je še vedno lilo kakor iz škafa. Ko smo se vračali, smo videli, da sta železniška mostova v Soteski komaj požirala vodo. V tej vasi je tudi zmanjkalo elektrike, ker je voda poškodovala žago, ki ima električno centralo in oskrbuje vas s tokom. Kaj pa drugod na Gorenjskem. Vode so povsod narasle, vendar večje škode ali poplav še ni. Selška Sora je prestopila bregove in zalila nekaj polja. V Selu pri Žireh je voda načela cesto in jo poplavila. V obeh dolinah pa so poškodovani vodini objekti, ki so v gradnji. V zgornje-savski dolini je Sava narasla. Večje škode ni. Ce pa bo deževalo še naprej, lahko pride do večje nevarnosti in škode. Hudournik je pretrgal cesto v Tamar, tako da letos ne bo več prevozna. Cesta na Vršič pa je prevozna. J. Košnjek Cesta v Soteski je poplavljena. — Foto: F. Perdan Ze drugič proti Na raketnem izstrelišču Cape Kennedy (Florida) so včeraj ob 17,22 po srednjeevropskem času znova zagrmeli motorji orjaškega 111 metrov visokega saturna 5. Ves svet je gledal, kako se mogočna cigara trese, dviga, trga od tal in nazadnje šine kvišku, premagujoč zemeljsko težnost. Drugič v tem letu Američani segajo po Mesecu. Posadka a polhi 12, mornariški častniki Charles Conrad, Richard Gor- Srečno pot5 izžrebani naročniki Glasa Ljubljana Postojna Vi naS. f P,?" Sk°fjl L°kl in napreJ skozi Po,Jane- GtMOjft vas, Trebijo v Cerkno l£ ^eM^ft^lT™ ffrtlMn»*\bolnišnico Franjo. Po« em se bomo odpeli Z £ poskusi i luiška vina P^n"5' ^ *fi K*iml d° levega. Tamkaj bomo v vinski kleti C wtlL.jSi'; Sani "f" N°V° ****** don in Alan Bean, leti proti Zemljinemu satelitu, da bi ponovila podvig Armstronga, Al-drina in Collinsa. Kaj jo čaka? Charles Conrad, poveljnik odprave, in Allan Bean, pilot lunarnega vozila, imenovanega interpid (po naše: Neustrašni), se bosta spustila v Ocean viharjev in tamkaj opravila kopico zapletenih operacij. Po načrtih naj bi ostala zunaj kabine kar 32,5 ur in med tem, ko bo »tretji človek«, njun sopotnik Gor-don, poveljnik matične ladje, letel v tirnici okrog Meseca, krenila na 2,5 kilometra dolg sprehod do kraterja Snežni mož, do avtomatske posla ie Survevor 3. Le-to so Američani sredi aprila 1967 izstrelili proti Luni. Tri dni kasneje se je mehko spustila v že omenjeni krater Snežni mož. Conrad in Bean bosta z. nje odmontirala nekaj delov in jih vzela s seboj. Druga pomembna naloga je postavitev majhnega znanstvenega laboratorija za raziskovanje pojavov na Soncu. Deloval bo eno leto in prek radia ves čas oddajal podatki- Napaja ga miniaturna jedrska centrala. Vesoljca bosta razCO tega nabrala 45 kilogramov vzorcev I tthinih tal In jih v posebni vreči prenesla na in-terprid. Večino operacij bonu) l.liko spremiiali po barv ni ali navadni televiziji. Kljub dejstvu, da so se strokovnjaki s Cape Kenne-dyja in Hustona ob pi 1 in apolla 11 marsikaj naučili, ni poizkus Contada, Gordona in Beana nič manj tvegan od onega pred štirimi meseci. Nešteto nevarnosti preži na astronavte, brezmejno vesolje skri\a pasli, ki jim človek šc ni odkril izvora. I. G. Teden solidarnosti z vietnamskim ljudstvom (Nadalj. s 1. strani) di ZDA. Zanimivo je, da zahtevo o takojšnjem umiku ameriških čet iz Vietnama podpirajo tudi znane politične osebnosti, med katerimi so tudi nojožji sodelavci prejšnjega predsednika ZDA: nekdanji obrambni minister Clifford, podsekretar Bali, voditelj delegacije v Pariza Harriman in delegat v Združenih narodih Goldberg Ce agresivne sile v ZDA opozarjajo na stalno rastočo nevarnost k-a.mi niz.na na azijskem kontinentu, ki ga skušajo z vojno zajeziti, pa osvobodilna fronta Južnega Vietnama stalno poudarja, da si bo prizadevala za miroljubni, neodvisni in nevtralni Vietnam. Vietnam na svetovnem političnem prizorišču tone želi biti — to so nje-predstavniki že večkrat poudarili — privesek one politike, tega aH onega bloka. Iz politične samostojnosti rastejo tudi že" IJe za tesnejšim sodelovanjem z Jugoslavijo. Odnosi z v