SploSn« vesti. BREZPOGOJNA USTAVITEV »UČITELJ= SKEGA TOVARIŠA« IN »POPOTNIKA«. Vsem učiteljskim dlruštvom sporočamo, da je, povcr'jeništvo ro<k. ustavitve pošiljanja stanovskih listov onim d.ruštvom, ki niso po* slala vseh inesečnrh prijav in niso pfOiravnala Kaostak; članairinie do rnesr..oa marca — ,po= daljšalo do 3. (aiprila t. 1. m to z azirom na tako pozno iizplačanu mesečne prejemke. Članom društev, ki do doloičenega dnc nc bodo poravnala vs.ih zaostankov — bomo brezrpogiojno jn brez vsakega npjdaljnj^a od* lašanja ustavili poSiljanlje stanovstkih listov. To je leadnji poziv, oziroima opomin. Pdvfrjeništvo UJU — LjiubljtaHa. Andt. Skulj, poverjenik. Rado Grum, gl. blag. — S\prem;embe v prdsvetni uprav^ »Slo> vtncc« poroča: Koncem tedna bo prcvzeV p^osk načelni,ka prosvetnoga odideLka v Ljub-' Ijani iprosVetni imspektor dr. Drago Lon^ č a r, Dosedai^ji vršiloc idolžnosti nn-otevet« nega inspaktorja prof. dr. Kairc! Capti' d e r jse vrne na sv<<je službeno mesto na [. državni giranaziji v Ljubljami. — Ta spre«' meimba s«.- j>e izvršilfa 'kot poskldica raxve=ljavljenega itfkaza, s kateriim je btil dr. Lončai) 'lata 1926. imendvan za ravnatdja muzeja: <Ketr j'c b't\ ta uika'z raz>veljavl|jen, jc stqpiji v veljavo uikalz iiz leta 1925., s katcrim je bil dr. Lančar postavttjan za prosvetnega inspek« «torja. Ukaz iz ikta 1926., s katrrim je bil dr Lončar imenovan za muizejiskega ravnatolja,, ipa je bil irazveljavtjen na podlagi razsodlbc klržavmega sveta. — Pfedaranfa o metodiki ročunstvd. G^ ravnatelj Jeran je priredil1 v Ljubljani \< tedcnskiih piredavanj o metodiki racunstva. Predavanja so bila namenjena učiteljstvu iz Ljubljanc in oktolice. Udeležba je ibila ,po* ¦vprfčno ztlq dobra in je vladalo viiliko za.* inimartje za ta predavanja. Ciklus je bi! do* vmšcma celota v.sega', 'kar obsega ta predimtt. Preda-vatelj je .pdfcazaJ1, ikako se uvdjavi v račirnstvu iin geomcJtriji biogenetski princip. Predavanja. iso bila zaradi izirednega 'zanima* •nja in vnume predavatelja ialloo \zanimiva ter je učitdljstvo mnogo pridobflo od njih. Ob sklepii cikia se je zah'vali-1 za1 »požrtvovaJj <nost predavatclju oblastni šolski nadzornik ForUiTiat L'uižar, na kar sc je vršil pri« jatdljslki stistameM udeležencffv tečaja, na (katctrem ,jc naiz^dravfl predavatdljjiu sr"eski šolsiai madz^ornik za imeslto Lju'b'1'jaina Andrcj Rape, učlteljstvu se je pa zahva'lil za pC)= izornost na tcčaju predavatelj sam. Konično )bi$edo je imel viišiji solski nadzomlik v ipck. A. Gabršek, iki je \ikJljuib visoiki starosti ohranlfl svojc zanimai^je iza išcfet'v'0 ijii ni manjikal pri prcdavanjilh .ni eme ure. Pcivda^ -rill ji", da z upckojifviijo ne smc jenjati aktiV= nost pri učitoiljatvu. — Spomanica UJU ministru prosvete glede kontraktualnih učiteljev. Izvršni odbor je poslal dne 4. marca 1929 prosvetnemu mi^ nistru reaslednjo spomenico: Z zakonom o pokojninah z dne 1. marca 1929. k'ta je v čl. 1. imed drugim odrejeno: da se za pokojnino •nic- računa <čas, ki ga jc prebil uslužbenec v •službi države ali prometnih ustanov, 'kot kon? traktualec ali dnevničar, dasi se je dosedaj po čl. 137. (odstavet 2.) uradnišktga zakona z dne 31. julija 1923 računala kontraktualna služba v ipokojnino. S to novo odredbo so najbolj prizadeti kontraktualni uslužbenci, ^ki so bili odpuščeni v Italiji ter prišli v našo državo, in so bili tu na podlagi čl. 130. urad* niškega zakona z dnc 31. julija 1923. 1., ker šc niso imeli našega državljanstva, sprejeti v državno islužbo kot kontraktualci. Med temi uslužbenci jc posebno veliko slovens"kih ln Tirvatskih učitdjt:v, ki so bili v Italiji pregn» njani in odpuščeni kot ju^oslovcnski nacio= nalni delavci. Takih slučajev je še danes vc liko, a po odrcdbi čl. 1. Zakona o ipokojninah z dne 1. marca 1929. leta nc sama, da .m< do^ bijo v naši državi nagrade za svoje jugoslo^ ven&ko nacionalno delo, ncigo so ceilo oškoj dovani. Doklcr niso ti odipuščeni učitdji do= bi'li naše drržavljansitvo. so moigli biiti is(prejeti v našo državno službo edino le kot kontraktualni uslužKnci in kot takim jim je odvizeta možnost, da se jim ta lcta štejejo v pokoj* nino. Ker so ti odpuščeni učitelji večkrat star.jši možjc, z ženo in otroci, so po tekstu novtga zakona o nokojninah njihove družinc V ncvarnosti. da ostanejo v slučaju smirti 'svojega očeta. brez vsak; flomoči. Da nc bi fcili ti 'Ijudje, ki so v vcčini slučajev žrtvovali ;vse kar so imdi, edinolc radi svojcga jugo» lslov.nsr.ega nacionalncga čuta, radi tega oŠKodovani ši v naši državi, 'za to je čast •Udruženju Jugo.slovensiv.ga Učiteljstva za prositi, da se odri-dbe zaK.ona o pc>Kojninah z dne 1. marea 1929 spremene, da se ne bo •moglo z njimi škodovati največ ravno onim ljudem, xi ddajo za jugoslovensko idejo. marveč da se bo moglo s temi odredbami nagraditi kolikor mog.oče vcč taidh nacionaU nih delaveev. — V. k. Petrovič, pncds. UJU. Jov. Milijevič, tajniK. — Foučna ekskurzija »Pedaigiošikie cetns trale« na Dunaj,. kakor so žc poročali dnevni listi, je dunajsko »pedagoš^o romanje« v vsakc-m cziru sijajno uspelo. V ncdeljo se je vrnilo vsch 37 udeleženoi-v, ki so >polni na» v-dušenja za novi Dunaj: nekdanj.a črncžolta irčzidenca najvišje aristokracije ]i danes v rokah ljudi iz globokim socialnim čustvova« njem v dobrobit najširših ddavskih pLasti tega dvamilijcns'kega volemesta. Ne samo viso^a razvojna stopnja šolc, temveč nebroj socialnih institudj jc sad povojne idtologije dunajskih reformatorjcv, ki se niso zadovo^ ljili z novodobnimi šolskimi poizkusi; uvideli so, da bi dobra šola sama bila le oaza v pu» ščavi... Zato je bilo na programu — poieg vsakodnevnih hospitacij na osnovnih in me> ščanskih šolah — t,udi ogkdovanje volikan* skih modernih stanovanjskih kompleksov mestne občinc, otroških zavetišč najnovcjšc ga sistema, otroške zobne klinike, dečjega doma v nelcdanjem habsburškem gradu Wil* hdminenberg, največjega iplavališča Amalkn« bad, ogromne obrtnojnadaljcvalne šok itd. itd. Dunajski tovariši in tovarišicc so šk \z* lctnik-otn izelo na ro^ko in vsi so pokazali, da jim je čut kolegijalnosti vzvišen nad vse dr* žavne in narodnostne meje. Sam reformator Glockd je v svojem uvodnem govoiru povda» ril pomtn mednarodtue tovairiške za.jednlce, ki potom v>?gojc more dos^či miTogo vc-č ncgo stotine diplomatov, ki se s triki borijo za iz* merjenje narodov ... Prijaznast in tovariška naklonjenost ministr. svetnvka Fadrusa, viš« jega šol. nadz. FurtmiilleTJa, Steiskala in sku» pini dodeljcncga nadzornika Mergentalerja jt bila vsem nepojmljiva, saj j.c v domovini včasih mcd »nad= in podrejenostjo« še prc« ipad, ki v današnji dobi ni več na mestu. Na Dunaju smo imeli priliko uvideti, kako poj* mujejo pravo tovarištvo na najvišjih mestih demokratione šols^ke uprave! — Prav tako nas je frapirala goistoljubnost, ki so nam jo izkazali v »Schulerherberge«: ravnatclj Ronge in njegova gospa ostaneta vsem uddeženoem v najlepšem spominu. Impresije so tako glo-» boke, da jih je nemogoče apis.iti v informas tivnem članku. »Popotnik« bo posvetil timu ¦1. inozem>sk.i.'mu potovanju »Pedag. centrak« v Mariboru posebno številko. Brczdvomno bo :u.speli dunajskl obisk povročil v naši do5 iinovini močne impulzc '¦/.¦& progres našega šol= stva in naših razmer, zato so take ekskurzije pač neipr.cenljivega ipomena. —c. — Na zadnjem sestanku »Pedagoške cen> trale« v Mariboru dne 13. t. m. je tov. Grčar zaključil isvoja predavanja o državnopravnl filozpfiji. V kratkih potezah in s strokovno izvedenostjo je očrtal raznt državne obliki v novem vdiu ter ra'zvijal nazore irJ nauke ra^nih državoznanstvenih učenjakov. na pcd« lagi katerih so se zgradilc in izoblikovale vsc sedanje državne oblike. Učiteljstvo je sltdilo njegovim izvajanjem z velikim zanimanjeTn. — Prihodnji sestanek se vrši prvo srcdo v aprilu. Poročajo udekženci dunajsk- ekskur* ¦zij.e o svojih hospitacijah na dunjaiskih šolah. — Plačilni list (platni Sipisak), kakor ga pi\.dpi'Suje novi »Pravilnik o računovodstvenl službi« v 61. 51. in ga morajo po razpisu mi« nistrstva prosvete 'P. Br. 3910/29. uporabljatl šplska upraviteljstva za postoipek pri preje^ manju plače učiteljstva na šoli, izide v za^ ložbi Učitdljske tiskarnc-. Zadoščajo naročila po dopisnici. ' — Izvrševanje ministrskih odredb. Pro= svetni minister je izdal naslednjo odredbo: Posameizni inastavniki in upravitelji šol pri^ hajajo ši vedno v ministrstvo piro.svi.-tc, da oscbno vplivajo na ustavitev ali izmiinjavo kakega odloka, ki jim ni po volji. S takimi poskusi ne morejo spremeraiti poslovanji. v mhiistrstvu in se tudi na njihovc ustne pro5= nje ne bo hitrej.e poslovalo, nego na pisment. S svojim prihodom ovirajo delo in zagrešijo po disciplinskih predpisih kaznjivo dejanje. — Ravno tako sc dogaja. da 'zadržujejo pro» svetni odddki kak odlok, ali naredbo ¦mini« strstva radi tega, ki.r se z njo ne strinjajo. — V prvem slučaju poskuša državni uradnik, ki jc dolžan podrediti svoje osebne interesc splošnim državnim, podr,edit; splošni interes svojim lastnim; v drug.m slučaju se postopu nezakonito in se de!a nered v administraciji. kajti v čl. 90. uradniškcga zakona je toeno odri.jeno. kdaj smc uslužbenec zadržati na= fodbo svojega predstojnika ipred izvršitvijo. Da sc take grde navadtf oidpira^vijo odrejam1. Nobcden nastavnik, niti predstojnik nc sme poskušati, da se ustavi ali spremeni kak nanj se nanašajoč odlok ali naredba prasvet= ¦nega ministrstva. Dopusti se v to sv>rho ne smcjo dovoljevati. Vse svoje prošnje in željc naj pošiljajo na ministrstvo rednim pismc= nim potom. — Isto velja tudi za odloke dru= gih nadrej.enih oblasti. 2. Prosvetni oddclki ne smiejo zadržcvati pred iizvršitvijo nobe= nega odloka ali naredbe prosvetnega mini= stra. Nižji prosvetni organi ravnotako nc smejo zadrževati naredb in odlokov nadre.K= nih oblasti. — Organ, ki uvidi, da je potreb= na pripomba po čl. 90. uradniškega zakona, ¦je dolžan, da še isti dan, ko prejme nairedbo, izkoristi odredbo ttga člena in 'zahteva po= novn.0 odredbo od nadr. jene oblasti. 3. Nc» upoštevanje t,ega odloka bo imelo za posle= dico disciplinski postopek, a v težjih slučajih se bo to smatralo kot dokaz službene nesp-» sobnosti in se bo napram prizadetemu temu 'prinurriio postopalo. — V ,poič^stiJteiv spiom^a pio|k. tov. Bri. narja sta nabrala' po pogrdbu med učitelj=< stvom tovarišica Scnja Potočnikova m tov. Branko Zeml.jič 480 Din za Učit. dom v Ma= riboru in 20 Din za Učit. dom v Ljubljiani1. Res prav iprimcrna in trajna počastitev sp^ mina tuga vzorncga tovariša! Rajni Brinar jc imel vs-e polno iskrcnih prijateljev in ča=stikev med nami. Naj bi na sličcn način počastili njtgov .spomin tudi tisti, :ki se niso mogli udc-lcžiti pogrcba. — Stanovanjska zaščita in državno urad« ništvo. Spomenica sestavljena v zadevi za* ščite stanovanjskih najemnikov na sestanku ddegatov strokovnih organizacij iz Slovenije dne 17. marca 1929 v Narodnem domu v G.= lju. Sklent se predložiti na odločilnih mestih v Beogradu dne 27. t, m. po posebni deput;* ciji sledečc zahteve v ^ade-vi stanovanjs^kc '/.aščite: 1. Najemnine: naj se maksimkajo prejeim'kom državnih uslužbtncev primcrno, in sicer v starih hišah z u,pošttvanjem tega, da so hišu- že amortizirane, v novih zgradbah :pa z upoštevanjem reelne rentabilnosti. 2. Za< ščita naj traja toliko časa, dokler je potreba, najmanj pa 5 let. 3. Maksimiranjc najemnin ¦vsch hiš in poslovnih prostorcv naj izvrše komisije, v kat.rih so zastopane občina dr* žavnia oblast in stanovanjski naji.mnikl. 4. Maiksimiranje naj ne presega sorazmerno .nredvojnih izdatkov za najemnine. 5. Zakon o odoruštvu naj se raztegne tudi na najem" nine v teim smislu, da je smatrati kot oderu« štvo vsako ipriekoračen je oblastno določenih naiemnin in vsako zahtevo po kateremkoli drugem (prispevku hišncmu lastniku. 6. Koml« sija navedena pod točko 3. mora 'zaseči vsa stanovanja, ki so nad dva meseca prazna. 7. Za vso državo riiaj se določi kot miinimalni odpi;vedni rok doba 3 mesecev, ne oziraje sc na način plačcvania najemninc. 8. Ddožacije v zimskum času, to je od 1. oktobra pa do 31. marca naj se zabranijo. 9. Hipotekarna banka in Poštna hranilnica naj dovoljujeta stavbnim zadruigam po običajni nizki cbrest* ni meri stavbne kredito na najmanj 201etno amortizacijsko dobo. 10. Državmi uprava naj zgradi za svoje urade in uslužbence, 'zlasti za take stroke, ki morajo pogosto menjati služ* beno mtsto, stanovanjske hiše. Pri tem naj se n: ipozabi na želczničarjc, finančno kon= trolo in orožništvo ob •državni mcji. 11. Sta* ¦novanja sc ne srae spreminjati v poslovne prostore, predno- ni najemnikom zagotovljeno drugo stanovanje. — Prodsednik sestanka: Mitoš Bobek 1. r. — Zapisnikar: J. Vrščaj 1. r. { — Ura.doviajn.je krajevrdh šoiskih todbos kntv. Oblastni šolski odbor za Mariborsko oblast je izdal že kta 1927. naslednjo okrož* nico, ki je po odloku Obl. šol. odbora za ljubljansko oblast z dne 27. februarja 1929 veljavna tudi za Ljubljansko oblast. Oblastni šolski odbor maribcirske oblasti je doznal, da spr.jdsedniki krajcvndh šolskih odborov pone= kod ovirajo rcdno in točno poslovanji orac= njcnih odborov s tcm, da sprejemajo in odpi* rajo pošto sami in jc nc oddajajo pravočasno zapisndkarju, da bi k=ta mogel vložke krono» lagično zavcsti v vložni '/apisnik. Da se temu mdctsitatiku odpomorc ter pcjasnijo ncikatere drugc siporne zadevc gledc delokroga predscdnika in '/apisnikarja krajevnega šolskega odbora, odreja oblastni šolski odbor v smislu .sklepa z dnc 25. novembra' 1927: fcer se pq člcnu 11. urcdbi o krajevnih in oblastnih sok skih odborih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer se vrše seje, sc pošta krajev= nega šolskega odbora dostavlja v šolsko po* slopje. Zapdsnikar krajevn.tga šolskega od= bora sprejema in odpira pošto ter jo predloži •prcdsedniku. kv mora v ta namen vsaj enkrat v ttdnu priti v šolsko pisarno, oiziroma v pi* sarno krajevnega šolskcga odbora. Ako je za» dcva nuj.na, obvesti zaipisndkar o tim predscdnika takoj. Pridsedmk pregleda pošto ter ukirenc potrebno. Pošto, naslovljeno n.a pred= sednika krajevnega šolsktga odbora, odpira .predsjdnik sam. O vseh zadtvah, ki spadajo ,po čl. 7. citirane urcdbe v delokrog krajcv* nega šolskega odbora, razpravlja in skletpa odbor 'z/borno. V zadevah, Iki so tako nujne. da .sc ne morc čakati do prihodnje rtdne &ejc in sc tudi nc more sklicati kredne sejc, sme predsednik z zapisnikarjem, ki službeno pred= stavljata krajevni šolski odbor, ;ukrepati sain, mora pa si 'za to najkasncj. v prihodnji sejl izposlovati odobritev šolskega odbora. Za* inisnikar se ima glede svojitga delokroga rav» nati po določilih čl. 11. uredbe tako da iz= delujc poročila in vloge tcr vodi vs; .dopisovanje sporazumno s prcdscdnikom, ki jc za pravilno uTadovanje krajevn.ega šolskcga od= bora z zapismkarjom solidarno odgovoren. V slučaju, da v kaki zadevi ne pride med pretdscdnikom in zapisnikarjem do sporaz.us ma. se o tem zborno razpravlja in sklepa v 'prihodnji seji. Zlasti je tudt iiapisnikarjcva dolžnost, da toono vodi vložni zapismik, !kar sc mu naj omogoči baš s tem, da se pošta krajevncga šo-l&kega odborp. dostavlja v šol= sko poslopje. Ker se (po ičl. 1. urcdbe o kra» 'jcvnih in oblastndh šolskdh odborih. hrani v 'šolskem poslopju tudi ves inventar, naj sc ¦tiidi uradni pečat hrani v šolskem poslotpju Hn spravlja ;pri zap.isnikarju krajevnega šol* skega odbora, iki je za pravilno rabo in va>rno spravljanje uradnega pečata odgovorcn. — Sl|iven|Bk0 Maticai pbjjavlja: Kn^jige za1 leto 1929. se bodo razpošiljale v drugi polo» vici meseca aprila. Izidejo: 1. 'Pirevodi sve> tovriic knjižcvnosti, X. zvezek: Reymont* Glonar »Kmetje«, 1. del: Jesen. (Roman jt dobil Noblovo nagrado.) 2. Knezova k.njiž^ nica XXIII. zvc/ek: V zablodah. Sodobni ro* man Fr. Bevka iz tržašktga življenja. 3. Can» K;;r Izidor, dr.: Zgodovina likovne umttnostl, 3. (zaključni) snopič I. dela: Arhitektura. 4. Kidrič Fr., dr.: Zgodovdna slovenskega pis= mcnstva ireslovenske literature do srede XIX. stolctja, 1. snopič. Cena za vse štiri knjige 50 Din. Člani sc lahko prijavljajo ali pri- po» verjenikih ali pa v društveni pisarni Kons l^resni trg št. 7, oseb.no ali pismeno po dopis^ nici. Članairina s? lahko plača po položn:ci, ki sc pošlje prijavljiLnim članom; tudi ob spr.:jemu knjig. Vezava v iplatnice najfincjšega Ba-llo.ns;platna, najmodernejše oblike s v>o-zlačenim tiskom sta-ne 12 Dan za vsaiko knjigo. V{.'zala se bosta samo o'ba romana; 3. snopič ('ankarjcve Zgodovine se veže skupno s 1. in 2. snopičem (tudi samo 12 Din). Ni pripo= ročljivo,-ker je zvezano s stroški 'za član.j in nepotr.ibnim zelo zamudnim delom v dru= štveni ipisarni, da bi člani, ki že imajo prva dva snopiča, ju ;pošiljali v vezavo društvu, tcm se priporoča, da naročijo saimo platnlcc, ki stanejo 8 Din. Letos pristopivši člani dos bijo prva dva snopiča za izredno znižano ceno, skuipaj 60 Din; tem st ;pa priporoča, čc želijo vezano, da naročijo vezavo vseh trch snopičuv te Zgodovin.e, ki jo dobc skupno >* ostaHmi lctošnjimi edicijami. Kidričeva Zfio« dovina se bo vezala prihoidnje leto skupno z 2. (zaključnim) snopičcm. Natančneja pojas« nila v društvtni pisairni tudi pismeno. Odhod v gledališče y. kaj lahek, ako nl« .stc izmučcni. Pazitc torej, da za pranjc pe» rila v/amete SCHICHTOV »RADION:«. — t lAnici JegUčevi, učitdjici •petja na. IV. ddklišlki m. VI. deški csnrovni šolj v Ljub* ijani. Solza mi sili 'v ctko, srco se mi krčii, ,poro imi zasitaja, ko se posilaVljam od Ttb«, ki si ibik HiajTnlaijša dzmed ^nas. Polno mla* dcstinega vesolja smo Te spoznali pred par leti, ko si prišla na šolo. NaStopila s> kip"eča navdušenja iza unlladmo, iprepolna vneime za svoj kpi poklic. Ljubila si mlad.no. zelo si jo iljulbiJa. I ona se Te jc oklenila <z vso Iju= DtKnijci,' i'n vdanostjo. V Tvojem piomeniitem srou pa je plapdlal še drug plamen, pLamen navdušcinja za glaslbo — uimetnost. In tiemto idealnemu študiju si 'poisvečala 'ves isvoj iprosti čas. Stremela si biti vzorna učitcljioa, pa tuidi redna komservatoristlka. Dan za 'dnem si hi*tela iz učiBinice k pou'ku — od (glasbe k (mladini. Prtimarljiva si bila im pre= vcstna, trudilla si is"c nad svoje moči ... ,_o* lezen Ti je -zastavila put... Ko si po kratikih mclseciih odmora okrevala in si nahrala novih življentekib sil, si stala pred težko odločitvijo. Tu šola in mladin.a — tam glasba — umetnost... <Hotela nisi za'k'opati svojih odlxnih iglasbenilh talcntov in si sc odločila, da sc posvctiš nadailjnuemu študiju. S podvojeno marljivoistjo si se lotila 'dela. Tcida k ikratka dtobo si uživala idcalno veselje svo« jcfia 'leipcga študilja. Kal bolrfz.ni je zcpet pognala isvoje korenikc in Tc ob pragu cillja položila na ,bolni'Š!ko posteljo. 13. t. m. pa nam je došila pretrcsujoča vest, da si se >po* slcivila, poslovila ob nastopajoči i.pomkdi. Ti, ki si se mam zdda v svojem O|gnjevi'tem navdušenju sama kot poosebl'jena pomllad . •. Ob Tvoj.m grobu žaiujejo Tvoji predoibri roditelji. Bila si njih edinka, njih ;ponos, injih nada, bila si živtljenlji njih žiVljenja... iOb Tvoji gqmili sc .poslavljajo učite.lji in Vičiteljice, ki si jim Ibila vzctr tovarišica; ža« iluje. mkdina, ki si ji bila najboljša učiteljica in wgOijite'ljca. iVisi st <poslavljamo in Ti 'kli= čemo: Plemendta Anica, uži-vaj pri V-sev«č* nem večno ipomlad! t »Tam združenje nas bo ra_vtsdilo. kjer ni ločitvie, solza lic ne moči: taan je vtseljei. isreča, mir doma, tam duša se od drušs več ne loči!« — Srce. To znamcinito delo E. de Ami* cisa je i.zšlo sedaj v založbi Učitcljske tiskar« ni v Ljubljarid. Prcvod je oskrbcla s pisate« ljevim dovoljenjem Janja Mi'klavčičev.a, ki je leta 1889. izdala tudi prvi slovenski prevod. Po dolgih 40 ktih — novo slovensko »Srce«, ki ni na svoji literarni vrednosti nič izgubilo. Knjiga je prevedena na vse jezrke sveta in vsi narodi jo po pravici oceinjajo 'kbt zlato zakladnico vseh plemcnitih čuvstev, kd polnijo človešk^i srca. Mladina jo čita z največ* jim zanimanjem, a tudi roditelji in zlasti učitcljstvo črpajo iz te knjige vsc ipolno zdra= vih in jedrovitih napotkov za pravilno vz.gojo otroR k oistemu rodoljubju v zmislu občc vc= ijavaiih načel humanitctc. Knjigo. ki obsega 255 strani in je opremljcna 'kar najokusneje, Siriporočamo v nakup posebno »*daj z.a praz? nikc. Cena vezanemu in ilustriranemu izvodu 54 Din. Naipravitc veselje mladmi, a napojitc tudi svoja srca z veseljcm in lcpato! — UmetnjŠkia Matica apclima na našc požrtvorvalmo uoiteljstvo. 'dia isc priigiaša za poverjeni'ke. Poverjenflki dobc za vsakilh deset novih čkvnov po cno oriiginalno grafiko v magrado. PosiJbno bi rabrli povcrijienike na dcžcii v večjilh k.rajih ihi to: v Celjui, Črnom^ lju, Metliki, Kamn:tku, Klranju, Škofji Loki, Radovljici, Jesenicah, na Bledu, v Tržiou, n» Vir'hniki, v Hrastniiku, Zidanem mo«tuk Lašs kem. Slov. Bistrici v Radečali, Koistainjevfci. Kočevju, Riibndci, Pttiju, Ormožu, Mežiti, Črni, v Lc.gatcu, Ljutcmcru, v Pircvailjah, v Slov. 'Gradcu, v Šoštanju, v IMurski Soboti i'td. itd. Vsi, ki žele soddovati pri tiTn kuU turne.m delu in si pridobiti umctniSkc nagra« de, naij se javijo 'čimprc^je, inakar jim Urnets niš'!va Matica pošlje vsc' potirtbnc tiskovine. Nasloiv: Umetniška Matfca v Ljubljani. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka* ve, temveč jim kuha redno 2IKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo= veka.