2 ŠTEVILKA delegatska tribuna Vll‘ LET0 6. FEBRUAR 1981 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE VSEBINA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 3 Predlog dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981-1985 24 Predlog družbenega dogovora o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojno izobraževalnih programov usmeijenega izobraževanja v SR Sloveniji 32 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 34 Osnutek odloka o spremembah odloka o davkih občanov 37 Osnutek odloka o spremmbi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 40 Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin 40 Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Poye za leto-1981 43 Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet osnovne šole Jože MOŠKRIČ 64 Predlog sklepa o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeynega javnega tožilstva v Ljubljani 54 Predlog sklepa o imenovanju delegata v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana TOZD Ljubljana Moste 66 ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik skupnega zasedanja ZZD (35. seja), ZKS (36. seja) m DPZ (35. seja) z dne 28. januarja 1981 56 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 59 OBJAVE Začasni poslovnik družbenega sveta za vprašanja političnega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 61 Začasni poslovnik družbenega sveta za vprašanja političnega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 61 DELEGATSKO TRIBUNO Izdajalo skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine LJubliana Moste-Pcšie. Ljubljana. Proletarska o. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, HelenaGASPERMČVtorko GERLICA, Jane* LAH oErfluRAClC-SIFT. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAClC-SlFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska o. 1 /TI, tel. št: 41-660 in 41-544. Priprava za ti*: Dnevnik - IBM, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prijemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine to zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po nmesgu Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije It,:. y 1-1/72 z dne 8,6.1977. * GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZVRŠNI SVET PREDLOG DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 Na osnovi 2. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (to. list SFRJ, št. 6/78) ter 8. in 136. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 27., 28. in 30. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje, odloka o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planoma občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 ter na osnovi Smernic za pripravo družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo PREDLOG DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 UVOD SkupSčina občine Ljubljana Moste-Polje je na skupnem zasedanju vseh zborov dne žt>. novembra 1980 obravnavala oceno izvajanja srednjeročnega družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976-1980 ter planske dokumente za srednjeročno obdobje 1981-1985, in sicer dogovor o temeljih družbenega plana in osnutek družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. SkupSčina občine je Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 dokončno sprejela, dočim so bili roki za sprejemanje predlogov družbenih planov na ravni SFRJ, republike in občin pomaknjeni na 28. februar 1981. Predlog Družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 temelji na sprejetem Dogovoru o temeljih plana za isto obdobje, kakor tudi na samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter skupno ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj občine Z Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 so udeleženci začrtali naloge, ki so skupnega pomena za razvoj občine v navedenem srednjeročnem obdobju in sprejeli iz tega izhajajoče pravice in obveznosti. Zato predlog družbenega plana v ničemer ne odstopa od že sprejetih ciljev in nalog, pač pa je konkretiziran tako, da so v njem podani materialni okviri razvoja ter razvoj posameznih dejavnosti v občini Pri oblikovanju predloga družbenega plana so bile upoštevane pripombe delegatov ter nosilcev planiranja, dane na osnutek dokumenta, kot tudi usmeritve, izhajajoče iz zveznih in republiških planskih dokumentov. Spremembe so predvsem pri napovedanih investicijah, ker je bilo možno upoštevati le tiste, ki so jih OZD napovedale banki Vse investicije bodo ponovno preverjene glede na kriterije investiranja, dogovorjene v Ljubljani in SR Sloveniji, njihova terminska realizacija pa bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Z letnimi smernicami bo možno vključiti v program razvoja občine tudi investicije, ki sedaj niso vključene v srednjeročni plan, če bodo v skladu z dogovorjenimi kriteriji ter finančno pokrite. V delegatskem gradivu so objavljeni le najnujnejši tabelarični pregledi. Podrobnejši številčni podatki, materialne bilance in grafični prikazi bodo podani v posebni brošuri, v kateri bodo objavljeni vsi planski dokumenti 1981-1985, kijih bo sprejela Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. V lažjo orientacijo delegatov pripominjamo, da so bili vsi planski dokumenti, ki jih navajamo v uvodu, objavljeni v Delegatski tribuni št. 10 od 15. novembra 1980. IZVRŠNI SVET TEMELJNI CILJI RAZVOJA Temeljni cilj vseh delovnih ljudi in občanov bo nadaljnje uveljavljanje in dograjevanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja. Vsa prizadevanja bodo usmerjena v dvig kvalitete življenja, ki naj se odraža v boljši socialni in materialni varnosti delavcev in občanov ter zagotavljanju enakega družbenoekonomskega položaja vseh ljudi v krajevnih skupnostih občine in mesta. Zato se udeleženci dogovora zavezujemo, da bomo: - zagotovili vse možnosti za nadaljnjo vsebinsko izpopolnitev družbenoekonomskega sistema na osnovi dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela, za krepitev in razvoj delegatskega sistema ter za uveljavljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na vseh ravneh in vseh sredinah življenja, - dosledno uresničevali politiko stabilizacije gospodarjenja kot prizadevanje za kakovostnejše in načrtnejše delo. Zato mora biti vsebovana kot skupni interes in tekoča naloga v načrtih vseh udeležencev v procesu samoupravnega planiranja, - v cilju uresničevanja politike stabilizacije dosegli na področju zunanjetrgovinske menjave do konca srednjeročnega obdobja vsaj 70 %-no pokritje uvoza z izvozom kar pomeni, da bo izvoz naraSčal 70% hitrejVkot uvoz; s tem bomo dosedanje razmerje - pospešili sprejem dolgoročnih planskih dokumentov tako na ravni Ljubljane, kot občine. Ti dokumenti dajejo izhodiščno osnovo za oblikovanje srednjeročnih planskih dokumentov, zlasti pa dolgoročne usmeritve pogojev in rabe prostora, — za posamezna območja stanovanjske, industrijske, poslovne in ostale gradnje, ureditvene in druge načrte ter akte za športnorekreacijska, naravovarstvena, kulturno zgodovinska ali drugače zavarovana območja izdelovali in sprejemali podrobnejšo urbanistično dokumentacijo na osnovi regulacijskega načrta občine, ki jfe bil v letu 1980 sprejet kot spremembe in dopolnitve GUP in UP mesta Ljubljane in v katerem je bil ob usklajenih interesih namensko opredeljen celoten prostor občine za kratkoročen in dolgoročen razvoj dejavnosti v prostoru, — na novih proizvodnih površinah v industrijskih conah zagotovili smotrno rabo zemljišča. Zato bodo nosilci planiranja, družbe-no-politična skupnost in Razvojno-gospodarska skupnost v povezavi z medobčinsko gospodarsko zbornico usmerjali industrijo in druge gospodarske dejavnosti v namensko opredeljene cone z izborom investitorjev in tehnologije po dogovorjenih gospodarskih, prostorskih in drugih kriterijih, — v industrijskih conah MP 3 — Moste-Polje in MP 4 — Zalog ustanovili poslovno skupnost, ki bo povezovala OZD v tej coni, ter uresničevala njihove skupne interese. Za funkcioniranje cone MP — 3 je nujno potrebno v okviru 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani zgraditi obvozno cesto odsek Črnuče — Šmartinska cesta — vzhodna obvoznica. Izven 10-letnega programa bomo zgradili zahodno servisno cesto med otokoma MP 2 in MP 3 s priključkom na Šmartinsko in Letališko cesto ter odsek od priključka mestne obvozne ceste na vzhodno obvoznico do križišča Zadobrovške in Sneberske ceste, — izdelali projekte prenove za industrijske cone, v katerih OZD zaradi pomanjkanja prostora nimajo možnosti realizacije svojih razvojnih programov, ali pa njihova dejavnost ni v skladu z namembnostjo prostora, — od nosilcev preskrbe v občini Mercatorja in SOZD Emona zahtevali prioritetno realizacijo programa izgradnje objektov maloprodajne trgovske mreže iz obdobja 1976—80, v okviru SIS za preskrbo SML zagotovili, da se pri izdelavi prioritetnega programa izgradnje trgovin v Ljubljani upošteva kriterij stanja osnovne preskrbe v občinah oz. posameznih naseljih, — nadalje pospeševali razvoj kmetijstva preko Skupnosti za pospeševanje kmetijstva, v okviru kmetijske zemljiške skupnosti pa izvajali program hidro in melioracijskih posegov, s čimer se bo pridobilo okoli 600 ha novih travniških in njivskih površin, — v čimvečji možni meri odpravljali zaostajanje izgradnje komunalne infrastrukture iri Izenačevali razlike med standardom opreme posameznih naselij, — zagotovili hitrejši razvoj družbenih dejavnosti (predvsem družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok, osnovno šolstvo, osnovno zdravstveno varstvo) ki zaostajajo za povprečno ravnijo v Ljubljani, tako da se bodo razlike do zaključim srednjeročnega obdobja bistveno zmanjšale. — Na osnovi dogovoijene kadrovske politike bomo omejili zaposlovanje na skupini del in nalog režijskih in administrativnih del na področjih z nizko produktivnostjo in nizkimi OD, Spremenili izobrazbeno strukturo zaposlenih tako, da bomo znižali odstotek nekvalificiranih delavcev in zvišali število strokovnih delavcev, s posebno pozornostjo tudi na področju osnovnega šolstva, kjer je potrebno zagotoviti ustreznejšo izobrazbeno strukturo delavcev, ki vzgajajo in izobražujejo z neustrezno sedanjo izobrazbo ali pomanjkljivo višjo izobrazbo. — upravljali s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da bomo skrbeli, da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja dede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti; — na osnovi dogovorjenega sistema zajemanja mestne rente uporabljali sredstva za dogovoijene namene; — na področju stanovanjskega gospodarstva prednostno kompletno dokončali izgradnjo stanovanjske soseske Nove Jarše in nadaljevali z izgradnjo Fužin, pri čemer je potrebno zagotoviti izgradnjo vseh spremljajočih objektov skladno z dinamiko gradnje stanovanj; — pričeli s prenovo Most in Zelene jame; — odpravili VI. in VIL kategorijo stanovanj v občini, — na večjih kompleksih v zazidalnih otokih individualne stanovanjske gradnje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti uveljavljali samoupravne oblike organizirane gradnje; — preoblikovali hišno samoupravno v skladu z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravno organizirali pričakovalce stanovanj, ustanavljali samoupravne enote za graditev in prenovo ter posodobili obratovanje in vzdrževanje hiš; — pripravili in izvedli referendum za III. samoprispevek za izgradnjo objektov družbenega standarda v Ljubljani. GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA Nujnost stabilizacije gospodarskih gibanj in kvalitetnega premika v gospodarjenju narekuje nekoliko nižjo stopnjo gospodarske rasti v naslednjem srednjeročnem obdobju. GLOBALNI OKVIRI EKONOMSKEGA RAZVOJA R ealni družbeni pro izvod Zaposleni Produkt iv nost Gospodarstvo - skupaj 4,5 2,3 2,2 indust rija 5,5 3,0 2,4 kmetijstvo .y 3,5 1 .2,5 gozdarstvo 3,5 I 2,5 gradbeništvo 1.0 A V promet 4,0 1,5 2,5 trgovina 4,0 2,0 2,0 g ostinst vo 2,0 1,5 0,5 obrt -3,0 1,0 2,0 fin. in posl. teh. štor. 4,0 0,5 3,5 drugo 4,0 0^5 3,5 1. Družbeni proizvod Planirana rast družbenega proizvoda temelji predvsem na učinkih, ki jih bo v prvih letih srednjeročnega obdobja prinesla realizacija investicij v Indosu, Julonu, Toplarni, Geološkem zavodu TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje in GIP Gradis TOZD Kovinski obrati. V zadnjih letih bomo realizirane investicije IMP TOZD Klima, HP Kolinske, Kartonažne tovarne, Blagovno transportni center ter ŽG — ŽTO Kontejnerski terminal Ljubljana, ki bodo dale svoje učinke v zadnjem letu srednjeročnega obdobja ali pa že v prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja. 7 Na rast družbenega proizvoda bodo vplivale predvsem nove investicije, obstoječe kapacitete pa bodo na okoli dva procentno povprečno letno rast družbenega proizvoda vplivale z manjšimi modernizacijami, minimalnim dodatnim zaposlovanjem, predvsem pa boljšo organizacijo dela, večjo intenzivnostjo gospodarjenja, boljšo izrabo surovin, vlaganji v razvoj in z največjo možno usmerjenostjo v izvoz. Družbeni proizvod Leto v mio din Družbeni proizvod 1981 8.515 1982 8.941 Bilanca števila zaposlenih 1983 9.376 1984 9.815 1985 10.315 1981-1985 46.962 « 2. Zaposlovanje Projekcija rasti števila zaposlenih je za srednjeročno obdobje 1981—1985 bistveno nižja kot pa je bila realizacija v letih 1976—1980. Predvidena rast števila zaposlenih 2,3 % bo v veliki meri realizirana že z dodatnim zaposlovanjem, ki ga bo zahtevalo aktiviranje novih investicij. Vendar bo potrebno tudi pri novih investicijah preveriti programe, ki kljub temu, da naj bi po kriterijih za investiranje te investicije pomenile razvojno in tehnološko naprednejšo proizvodnjo, še vedno predvidevajo nekoliko preveliko zaposlovanje. Ostali porast števila zaposlenih cca 1,5 % povprečno letno bo možno realizirati samo tam, kjer bodo aktivirane nove kapacitete, oziroma tam, kjer bo razširitev obsega poslovanja omogočala doseganje višjega porasta dohodka na zaposlenega kot v področju ali panogi v povprečju. Ne bo pa možno dodatno zaposlovati na režijskih oz. administrativnih delih in nalogah. Podobno velja za družbene dejavnosti. Tudi tu bodo lahko zaposlili nove delavce, samo tam, kjer bodo aktivirane nove kapacitete. 1 1981 % 1982 % 1983 % 1984 % 19 85 % Zaposleni v družbenem sektorju 27.365 97,2 28.024 97,1 28.707 97,1 29.323 97,1 30.128 97,0 Gospodarstvo 24.944 88,6 25.547 88,5 26.173 88,5 26.729 88,5 27.473 88,5 Neg ospodarstvo 2.421 8,6 2.477 8,6 2.534 8,6 2.594 8,6 2.655 8,6 Zaposleni v individ. sekt. 798 2,8 827 2,9 857 2,9 888 2,9 920 3,0 Zaposleni skupaj: 28.163 100 28.851 100 29.564 100 30.211 100 31.048 100 Bilanca razporej anja družbenega proizvoda 1981 % 1982 % 1983 % 19 84 % 1985 % 1981-1985 % III. Razporejanje družbenega proizvoda 1. Amortizacija 1.090 12,8 1.156 12,9 1.227 13,1 1.287 13,1 1.373 13,3 6.133 13,1 2. Narodni dohodek 7.425 87,2 7.785 87,1 8.150 86,9 8.528 86,9 8.942 86,7 40.830 86,9 3. Čisti osebni dohodek 2.589 30,4 2.705 30,2 2.827 30,1 2.927 30,0 3.072 29,8 14.122 30,1 4. Davki in prisp. za skupne in splošne potrebe in druge namene 2.963 34,8 3.102 34,7 3.247 34,6 3.368 34,3 3.540 34,3 16.220 34,5 - za skupne potrebe 1.192 14,0 1 .246 13,9 1.302 13,9 1.349 13,7 1.415 13,7 6.504 13,8 - za spl o šne potrebe 749 8,8 783 8,8 818 8,7 848 8,6 889 8,6 4.087 8,7 - za druge namene 1.022 12,0 1.073 12,0 1.127 12,0 1 .172 11,9 1.236 12,0 5.630 12,0 5. Izločanje za skupne potrebe delavcev 5 36 6,3 561 6,3 586 6,2 607 6,2 637 6,2 2.927 6,2 6. Izločanje za zboljševanje in razši rj anje materi al ne osnove dela 1.337 1 5,7 1.418 15,9 1.490 15,9 1.624 16,5 1.693 16,4 7.562 16,1 IV. Razporejeni družbeni proizvod skupaj 8.515 100 8.942 100 9.377 100 9.815 100 10.315 100 46.964 100 Vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva/in 3. Produktivnost negospodarstva bodo morale racionalizirati zaposlovanje, to pa V srednjeročnem obdobju 1976-1980 nismo dosegli načrto-vključuje tudi izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. vane stopnje produktivnosti. Produktivnost je bila udeležena v pri- rastu družbenega proizvoda samo 30 %, čeprav smo planirali 65 % udeležbo. Za srednjeročno obdobje 1981-1985 planiramo povprečno stopnjo rasti produktivnosti 2,2 % kar pomeni, da niti v tem srednjeročnem obdobju ne bomo dosegli že prej planirane 65 % udeležbe, ampak samo 50 %. / 4. Delitev dohodka Stanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva, tehnološka zastarelost proizvodnje, pomanjkanje sredstev za kreditiranje naložb ter doseuanja delitev dohodka v korist osebne in skupne porabe, ter v zadnjem letu srednjeročnega obdobja tudi v korist splošne in skupne porabe, zahtevajo dosledno spoštovanje delitvenih načel v naslednjem srednjeročnem obdobju. V delitvi družbenega proizvoda bodo: — osebni dohodki naraščali 10% počasneje kot družbeni proizvod, s tem da bodo realni osebni dohodki naraščali s povprečno letno stopnjo 1,1 % — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo naraščala 10 % počasneje kot družbeni proizvod — sredstva za akumulacijo bodo naraščala hitreje kot družbeni proizvod, osebna, skupna in splošna poraba. 7. Demografija leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 štev. prebivalcev 65.939 68.490 69.653 72.308 74.797 77.500 Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 1981-1985: 3,3 %. Predvidena rast je izdelana na osnovi načrtovane stanovanjske gradnje v Fužinah in Novih Jaršah in na osnovi dosedanjega trenda porasta prebivalstva. Rast upošteva naravni prirast (okoli 1 %) in porast na račun stanovanjske gradnje. Število prebivalcev v občini se bo v tem obdobju povečalo za okoli 11.000. Leta 1985 bo v občini 77.500 prebivalcev. Od tega bo 53,5 % aktivnega prebivalstva, 36,3 % vzdrževanih in 10,2 % oseb z osebnim prihodkom. TEMELJI RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI INDUSTRIJA 5. Zunanjetrgovinska menjava SR Slovenija predvideva v srednjeročnem obdobju 1981-1985 87 procentno pokrivanje uvoza z izvozom, Glede na značaj gospodarstva predvsem pa industrije, ki realizira večino uvoza menimo, da do konca srednjeročnega obdobja ne bo možno realizirati takega pokritja ampak samo 70 procentno. Za dosego tega cilja bodo morale organizacije združenega dela, ki so imele do sedaj največjo negativno razliko med uvozom in izvozom, to razmerje bistveno izboljšati. Organizacije združenega dela bodo v tem srednjeročnem obdobju s sovlaganji ter združevanjem dela in sredstev prispevale k razvoju domače proizvodnje surovin ter s povečanjem izvoza zmanjšale negativni saldo v zunanjetrgovinski menjavi. Ker je v gospodarstvu občine veliko organizacij združenega dela, ki so s svojo proizvodnjo posredno udeležene v izvozu končnega izdelka bodo te organizacije tudi z dohodkovnim povezovanjem zagotavljale udeležbo v skupnem deviznem prihodku in tako tudi na ta način zagotavljale potrebna devizna sredstva za uvoz repro-materiala za lastno proizvodnjo (npr. Saturnus, Julon, Teol). K doseganju 70-procentnega pokritja uvoza z izvozom bodo prispevale tudi investicije, ki v svojem programu predvidevajo višji delež proizvodnje za izvoz (Gradis TOZD Kovinski obrati, Indos, IMF TOZD Klima, Geološki zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževanje). 6. Investicije SR Slovenija predvideva znatno nižjo stopnjo rasti v naložbe, kot je bila realizirana v letih 1976-1980. Udeležba naložb v osnovna sredstva je bila v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1976-1979 znatno nižja kot v republiki (v republiki od 35 do 33 %, v občini pa samo od 25 — 23 %). V občini predvidevamo, da bo stopnja investiranja sicer umirjena; delež investicij (v gospodarstvo in družbene dejavnosti) v družbenem proizvodu občine pa se bo zmanjšao od 23 % leta 1978 na 20 % v letih 1981-1985. Na področju investicijske politike bodo investitorji najprej dokončali že začete investicije. Investicije, ki sc prenašajo iz preteklega srednjeročnega obdobja pa bodo prav tako kot nove investicije preverjene z investicijskimi kriteriji, ki bodo dogovorjeni v okviru Ljubljane skupno s poslovnimi bankami ter v okviru SRS. Ob upoštevanju investicijskih kriterijev bomo dajali prednost tudi investicijam, ki bodo zagotavljale: — celovito izgradnjo industrijskih sosesk — vlaganja v deficitarne dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju potreb občanov (agroživilstvo in preskrba, storitvena obrt ter na področju družbenih dejavnosti vzgoja in izobraževanje ter osnovno zdravstveno varstvo) — vlaganja v modernizacijo proizvodnje, ki se v preteklem srednjeročnem obdobju ni tehnološko razvijala in ima še vedno 70 ali več procentno odpisanost strojne opreme ter jo zato dosegla nizko produktivnost in je ekstenzivno zaposlovala predvsem nekvalificirane delavce. Pri investicijah, ki pomenijo reševanje skupnih interesov (npr. preskrba, malo gospodarstvo) bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. k^ndustrija^je bo kot^najpomembnejše področje gospodarstva v vsem zaradi realizacije predvidenih investicij. Povprečne letne stopnje globalnih kazalcev rasti bodo: realni družbeni proizvod 5 5 zaposleni 3*0 produktivnost 2,4 80 % delež prirasta družbenega proizvoda bodo prinesla aktiviranja novih investicij. V prvih letih bodo aktivirane investicije Julon, Toplarna, Indos, Geološki zavod Ljubljana TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje, Gradis TOZD Kovinski obrati in HP Kolinska. Realizacija teh objektov pomeni glede na sedanji družbeni proizvod 25 % porast. Obstoječa proizvodnja se bo razvijala počasneje in bo zato tudi omejevala zaposlovanje. Ocenjujemo, da porast zaposlenih v industriji ne bo smel biti večji kot 1 % povprečno letno. Vendar bo potrebno v okviru 1 % zaposlovati samo v organizacijah združenega dela, ki bodo razširile obseg poslovanja ali pa bodo dosegale nadpovprečno višino dohodka na zaposlenega. Organizacije združenega dela ne bodo zaposlovale dodatnih delavcev na režijskih delovnih mestih, ampak bodo z boljšo organizacijo dela in izrabo delovnega časa dosegale boljše rezultate. Tudi dodatno zaposlovanje, ki ga z aktiviranjem novih investicij predvidevajo investitorji bo potrebno ponovno preveriti, tako z vidika števila kot kvalifikacijske strukture. V prvih letih srednjeročnega obdobja bodo najprej končane investicije, ki so bile planirane že v prejšnjem obdobju in so se takrat tudi začele graditi - Indos bo po terminskem planu gradnjo tovarne za razširjeno proizvodnjo viličarjev končal do julija 1981. Po planu bo moral Indos leta 1983 proizvesti 3.000 viličarjev. Število zaposlenih se zaradi krčenja investicije ne bo povečalo za 580 delavcev kot je znaša l?Qtn° j)jredvideno" Predračunska vrednost investicije - Geološki zavod Ljubljana TOZD Strojna proizvodnja in vzdrževanje bo v coni MP 3 dogradil proizvodne prostore za konstrukcijo in proizvodnjo rudarske in gradbene opreme ter remonte in vzdrževanje vrtalnih garnitur. - Toplarna bo v 1982 leta dogradila drugo etapo oz. glavni energetski objekt 50MW turboagregata. Jrivestcijc, ki jih planirajo OZD za srednjeročno obdobje 1981-1985 bodo realizirane odvisno od razpoložljivih bančnih sredstev. - Po ponovnem prostorskem in ekonomskem preverjanju bo investitor HP Kolinska začela graditi I. fazo tovarne gotove in polpripravljene hrane v skupni predračunski vrednosti 1.134 mio din. - Teol bo v okviru programa prioritetnih naložb SOZD Bivet investiral v proizvodnjo laurileter sulfata, površinsko aktivnih substanc za šampone, optičnih belilcev in kvarternih amon spojin. Zaradi rušitve objekta Teola ob Zaloški cesti bo skupno s Kemično tovarno Moste-Protektor investiral v izgradnjo skupnih poslovnih prostorov za preselitev laboratorijev. •- Olma se bo zaradi rekonstrukcije Zaloške ceste selila v cono MM 4 ob Zaloški cesti. Zemljišče v MM 4 bo Olmi dodeljeno po izdelavi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. V tem srednjeročnem obdobju bomo gradili nove investicije predvsem v industrijski coni MP 3 na bivšem letališču: - GIP Gradis TOZD Kovinski obrati bo v coni MP 3/8 gradil tovarno gradbenih strojev in opreme v skupni predračunski vrednosti 556 mio din (od tega bo 10 % lastnih sredstev TOZD, 33 % združenih sredstev Gradis, 19 % zunanjih sovlagateljev in 38 % bančnih kreditov). - IMP TOZD Klima bo do sredine leta 1982 zgradila tovarno za proizvodnjo klimatskih in prezračevalnih naprav v predračunski vrednosti 469 mio din (60 % lastnih in združenih sredstev, 40 % pa kreditnih sredstev). - Kartonažna tovarna Ljubljana bo od leta 1981—1983 preselila na lokacijo v MP 3 proizvodnjo potiskane embalaže v predračunski vrednosti 367 mio din, proizvodnjo potiskane embalaže v predračunski vrednosti 160 mio din, proizvodnjo strojne opreme v predračunski vrednosti 69 mio din ter proizvodnjo papirne konfekcije v predračunski vrednosti 274 mio din. Na lokaciji v MP 3 bo postavila novo tovarno za embalažo za tekoče izdelke v predračunski vrednosti 752 mio din. Glede na spremenjen program bo Koordinacijski odbor pri Razvojno-gospodarski skupnosti ponovno proučil usklajenost investicije z namembnostjo območja MP/3 in razvojnimi kriteriji. Razvojno-gospodarska skupnost bo prek Koordinacijskega odbora za usklajevanje razvoja v industirjskih conah .občine imenovala nosilce ustanovitve poslovne skupnosti investitorjev v coni MP 3. Poslovna skupnost bo usklajevala posamezne interese v skupne cilje in tako zagotavljala kompleksno izgradnjo cone. V tem smislu bo potrebno v coni MP 3 predvideti program dejavnosti skupnega pomena,prostor za izgradnjo objektov skupnega pomena in določiti način financiranja izgradnje teh objektov. Da bi bilo investitorjem v coni MP 3 z aktiviranjem investicij omogočeno normalno delovanje, je v coni nujno potrebno sočasno zgraditi severno obvoznico do priključka na Smartinsko cesto, severno servisno cesto od • Šmartinske do priključka na vzhodno obvoznico ob Sneberski cesti. Organizacije združenega dela s področja industrije predvidevajo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 obsežna vlaganja v modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje (kar je nujno, če upoštevano 70-procentno odpisanost strojne opreme) vendar so v banki evidentirane samo naslednje investicije, ki bodo realizirane odvisno od razpoložljivih kreditnih sredstev. PLANIRANE INVESTICIJE OZD INDUSTRIJE v 10* din OZD Investicijski objekti Predračunska vrednost Pričetek in SKUPAJ lastna združena sred- konec investiciji sredstva stvu SATURNUS TOZD Tovarna avto-opromo Proizvodnja štirioglatih žarometov in stroji za obdelavo plastičnih mas 70.000 49.000 1982- 1983 SATURNUS TOZD Orodjarna in vzdrževanje Strojna oprema za remont 100.000 50.000 1982-1983 A RDO Ornunsko sinteza aditivov l.fazn 45.000 25.000 1983- 198 1 TEOL laurileter sulfat PAS za šam|>one optični belllci kvarterno amon spojine laboratoriji 30.000 80.000 2)0.000 130.000 50.000 18.000 48.000 150.000 90.000 30.000 1981-1982 1981- 1983 1983-1985 1982- 1983 1981-1982 ■S 1 1 N i modernizacija opreme 117.000 10.942 43.000 1982-1983 VELANA povočnnle proizvodnjo 290.000 1983 1/OL1RKA bitumenski proizvodi 223.000 101.000 35.000 198 1-1985 gradbene zaščitne plošče iz odpadne gume 57.000 28.000 5.000 1982-1983 modernizacija proizvodnje stiro-ra 30.000 17.000 1983 modernizacija proizvodnje lahkih gradbenih plošč 25.000 25.000 1984 skladiščni prostori 20.000 20.000 1985 IIP KOLINSKA TOZD Tovarna hrano IKivočanje ka|>acitot proizvodnje juh polnilni stroj za namaze povečanje proizv.delikatesnih omak 67.200 51.600 1981-1985 izgradnja obrata za predelavo mesa 76.800 56.000 1981 ŽITO TOZD Mlini predelava ostalih žitaric 24.000 1982- 1985 rekonstrukcija pšeničnega mlina 45.000 1982-1985 EMONA Mestna ind.Zalog obnova črevarne in klavnice 11. faza rekonstrukcije 10.500 31.400 1981 1982 PAPIRNICA Vevče TOZD Tehnični rekonstrukcija četrtega PS 110.000 1983 (tapir gradnja II. faze kotlarne 243.000 • 1985 šesti papirni stroj (izdelava e-laboratov) 1.600.000 1984 Izgradnja obratu kalcijev karbonat 30.000 1981-1982 PAPIRNICA Vevče TOZD Veta rekonstrukcija strojev 10.000 1982-1984 nova linija za proizv. tapet 50.000 PERUTNINA Zalog TOZD Meso lil. faza rekonstrukcije klavnice izgradnja hladilnice tovarna mesnih izdelkov predelava odpadkov 20.000 15.000 33.000 23.000 14.000 10.500 23.000 16.100 EMONA Tovarna močnih krmil silos za žitarice rekonstrukcija obrata trafo postaja raziskovalni laboratorij 90.400 100.700 3.000 5.300 1982 1982 1984 198 1 Koteks-Tobus TOZD Koprod I. in 11. laza rekonstrukcije 282.000 141.000 1981-1985 Koteks-Tobus TOZD Surovina obrat za odmaščenje kož 42.500 Slovenija ceste-Tehnika TOZD Melianični obrati . '•'širitev in modernizacija >' .izvodnje 150.000 1981 Komunalno |xxljetje Ljubljana • TOZD Proizvodnja komunalne onreme proizvodna hala in nabava opreme 150.000 50.000 1984-1985 PLETENINA TOZD Pletivo priprava surovega pletiva 70.000 ŽITO TOZD Pekarne rekonstrukcija obrata fekatet rekonstrukcija pekarne Šmartlnska 24.000 65.000 6.352 5.000 1981-1982 19.698 4.000 1981-1985 ŽITO TOZD Šumi nabava pakirnih in zavijalnlh strojev 15.000 ŽG Centralne delavnice TOZD vzdrževanje lokomotiv hala za tekoče vzdrževanje dizelskih motornih vlakov 26.900 26.900 hala za invest.vzdrževanje elektr. vlakov 183.000 183.000 sanacija strehe II. in III. faza 20.000 20.000 objekt za Invest. in tekoče vzdrževanje elektromotornih vlakov 82.500 82.500 priključek na mestni toplovod 60.000 60.000 objekt za pomožne in cnerg. dejavnosti strugama za obdelavo kolesnih ,dvojic 9.000 20.000 9.000 20.000 zunanja ureditev in zavarovanj e objekta 20.000 20.000 ŽG Centralne delavnice TOZD vzdrževanje vozil in strojev šiška preselitev na lokacijo v Mostah 250.000 250.000 G IP Obnova TOZD strojni obrati oprema novozgrajene remontne hale, prizidek k remontni hali za proizvodnjo stavbnega ključav. ter energetski objekt, nakup strojev in naprav in otvoritev kamnoloma Brezje 56.048 56.048 Gospodarstvo 1981-198 ______ v gldjbalu bo v srednjeročnem obdobju 17U1_17„5 doseglo samo 70-procentno pokrivanje uvoza z iz-vozom predvsem zaradi navezanosti industrije na uvožene surovine in repromaterial. Kljub temu bodo tudi OZD s področja industrije zmanjševale razliko med uvozom in izvozom z vlaganji v domačo proizvodnjo surovin ter vključevanjem na zunanja tržišča. Delovna organizacija Julon ne bo dosegla pozitivnega razmerja, vendar posredno v republiškem in jugoslovanskem merilu zagotavlja izboljšanje zunanjetrgovinske bilance. Papirnica Vevče bo uvoz sto procentno pokrivala. Emona-Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil razmerja ne bo mogla bistveno popraviti zaradi uvoza soje, ki je na domačem trgu ni. Izvoz njenih izdelkov bi bil nesmiselen zaradi pomanjkanja njenih izdelkov na domačem trgu. večanjem izvoza. GRADBENIŠTVO Tempo rasti v gradbeništvu se bo v naslednjih letih nekoliko umiril predvsem zaradi manjše stopnje rasti investiranja v gospodarstvu in negospodarstvu ter približno enaki stopnji stanovanjske gradnje. realni družbeni proizvod ~ V zaposleni *•" produktivnost 2>° V gradbeništvu bodo morali prenehati z dosedanjim ekstenzivnim zaposlovanjem in se omejiti na povprečno letno stopnjo 1,5%, vendar samo tam, kjer bodo aktivirane nove ka- pacitete ali pa se bo povečal obseg poslovanja. Izboljšati pa morajo tudi kadrovsko strukturo zaposlenih. Zaradi prostorske utesnjenosti gradbeništva je potrebno zanj najti v širšem prostoru Ljubljane cono za gradbeno dejavnost, vendar pa morajo Gradis, Slovenija ceste — Tehnika ter GIF Obnova, kot nosilci razvoja gradbene dejavnosti pripraviti program dejavnosti, ki bodo skupne za vse gradbene organizacije v tej coni. Zaradi racionalizacije poslovanja in nudenja kompletnih programov izgradenj se bo gradbeništvo povezovalo z vzporednimi dejavnostmi ter z uporabniki pri graditvi stanovanj, komunalnih objektov in objektov družbenega standarda. Pri usmerjanju v izvedbo gradbenih del v tujini se bo gradbeništvo povezovalo z raziskovalnimi organizacijami oz. organizacijami, ki nudijo kompleten inženiring ter tako prispevalo h kvalitetni spremembi strukture izvoza. Za najnujnejše potrebe proizvodnih dejavnosti gradbeništva, ki so na dosedanjih lokacijah utesnjene (GP Megrad TOZD Strojni obrati, SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana), pa so rezervirane možne manjše površine v industrijski coni MP 6/1 Zalog. Organizacije združenega dela s področja gradbeništva predvidevajo večja vlaganja v investicije. V Ljubljanski banki—Gospodarski banki pa so evidentirane samo investicije GEP Gradisa TOZD Strojno—prometni obrati in SCT TOZD Mehanizacija. Tudi tem investicijam bodo bančni krediti odobreni odvisno od razpoložljivih kreditnih sredstev. - GIP Gradis TOZD Strojno-prometni obrati planira v letih 1981 do 1985 nabavo mehanizacije in odkup prostorov TOZD Kovinski obrati v predračunski vrednosti 1500 mio din. Za in- vesticijo ima zagotovljenih 1 mio din lastnih in združenih sredstev. - SCT TOZD Mehanizacija predvideva v letu 1981 in v letu 1985 nakup opreme v predračunski vrednosti 350 mio din. Za investicijo ima planiranih 280 tisoč din lastnih sredstev. PROMET Prometna dejavnost se bo v tem obdobju razvijala s pospešeno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Dosežena bo 4 %-na stopnja rasti, ob 1,5 %-ni stopnji zaposlenih in 2 —5 %-ni stopnji rasti produktivnosti. Pozitivni premiki bodo doseženi na področju investicijskih vlaganj. V coni MP 3 bo zgrajen kontejnerski terminal. ŽG Ljubljana in Blagovno transportni center bosta z ostalimi organizacijami prometne dejavnosti zaokrožile transportni ciklus v integrirano celoto. Blagovno transportni center bo v svojem delu prometnega terminala gradil predvsem skladiščne objekte in diskont trgovine, 2G pa objekte za odvijanje regionalnega in tranzitnega kontejnerskega prometa in prevoz kamionov, priklopnikov ter polpriklopnikov na železniških vagonih. ŽG bo realiziral program v dveh etapah (I. in II. faza na površini 9 ha 87 a in 60 kv.m, III. in IV. faza na površini 7 ha 37a in 67 kv. m). Glavno delo terminala je direktno prekladanje kontejnerjev z železniških vozil na cestna vozila in obratno in direktno prekladanje z odstranjevanjem na mehanizirano deponijo. Zemljišče je v celoti pridobljeno, zagotovljena so sredstva za I. in II. fazo izgradnje. V letu 1981 bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnja se bo pričela v letu 1981 in končala konec leta 1982. Predračunska vrednost 215 mio din. Za III. in IV. fazo bo izdelana dokumentacija za realizacijo, pridobljena bo lokacijska odločba in gradbeno dovoljenje. Sama izgradnja III. in IV. faze bo potekala v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Blagovno transportni center bo v coni MP-2 in coni MP—3 zgradil 25.000 kv. m novih skladiščnih površin. TOZD Pretovor bo povečal za 1000 — 1200 kv. m letno skladiščnih površin in intenzivno vlagal v sodobno skladiščno opremo. TOZD Javna skladišča bo v letu 1981 začel z gradnjo skladišča v coni MP-2 s 7.500 kv. m površine, v predračunski vrednosti 90 mio din (od tega je 40 % lastnih, 30 % združenih in 30 % bančnih sredstev). Skladišče bo zgrajeno leta 1982. V tem obdobju bodo odkupili tudi poslovne prostore' Carinarnice (predračunska vrednost 45 mio. din - lastna sredstva) in s tem pridobili 2.000 kv. m pisarniških prostorov. V coni MP—3 pa bodo odkupili zemljišče (predračunska vrednost 50 mio din - 70 % lastnih sredstev, 20 % krediti, 10 % združevanje sredstev) in v letu 1983 pričeli z izgradnjo skladišč (predračunska vrednost 204 milijone din - 40 % lastna sredstva, 30 % bančni krediti, 30 % sredstva uporabnikov). Sap-Viator bo povečal svoje kapacitete, zamenjal dotrajana in iztrošena vozila (222 vozil, predračunska vrednost je 200 milijonov din). Temeljne organizacije združenega dela bodo združevale sredstva za izgradnjo delavnic za potrebe TOZD Ceprom, ki se bo preusmeril na lokalni tovorni promet, pomemben za ljubljansko območje. Izgradnja delavnic se bo pričela v letu 1981 in končala konec leta 1982. Predračunska vrednost je 56,5 mio din (od tega je 29,70 % lastnih, 14,50 % združenih in 55,80 % bančnih in drugih kreditov). GIP Obnova TOZD Servisni obrati bo dogradila remontno halo ter zamenjala dotrajano opremo. Predračunska vrednost je 56 mio. din. Na področju železniškega prometa bodo realizirane naslednje investicije: ŽG ŽTO TOZD Za transport Ljubljana Moste - gradnja novega uvoznega tira v dolžini 600 m - elektrifikacija uvoznih in voznih tirov v dolžini 3.300 m - podaljšanje skladišča gradnja novih industrijskih tirov v MP-3 ZG ŽTO TOZD Za transport 2 ‘TO TOZD Za transport Zalog - modernizacija ranžirne postaje (izpolnitev postopkov z uporabo sodobnih tehnoloških sredstev) - gradnja izvennivojskega priključka na glavno progo v smeri Zidani most. Podjetje za PTT promet bo zgradilo naslednje ptt kapacitete: - PTT stavba v Novih Jaršah za potrebe poštne dejavnosti in avtomatsko telefonsko centralo - izgradnja poštne enote v Fužinah (z avtomatsko telefonsko centralo) - kontejner k telefonski centrali v Besnici - montaža centrale v Polju - izgradnja poštnih enot v Štepanjskem naselju — izgradnja kabelske kanalizaciji in kabelskih povezav v smereh Bežigrad-Moste-R-Nove Jarše in Moste-Polje in izvedba kabelske kanalizacije od Zaloške do Litijske ceste, preko Fužinskega mostu po novi Fužinski cesti in Moste-Fužine — izgradnja krajevnih kabelskih omrežij (Polje, Zalog, Zadvor, Nove Jarše, Besnica, Kodeljevo, Polje-Zadvor) — 50 javnih telefonskih govorilnic — zvezni kabel Polje-Moste — zvezni kabel Bežigrad-Nove Jarše-Moste — poštna, telegrafska oprema — projekti in študije Predračunska vrednost investicij je 287 mio din. OBRT V obrti je število organizacij v zadnjih letih zaradi prehoda v industrijo in gradbeništvo upadlo, potrebe po obrtnih storitvah in izdelkih pa zaradi naglega naraščanja števila prebivalcev v naši občini v zadnjih desetih letih zaradi intenzivne stanovanjske gradnje naraščajo. Zato sta poglavitni nalogi tega obdobja, da se za območje' naše občine pridobi nove investitorje za ustanavljanje obrtnih organizacij družbenega sektorja in obratovalnic zasebnega sektorja in pristopiti k dolgoročnemu povezovanju z industrijo in gradbeništvom ter vzpostavljanju kooperacijskih odnosov z družbenim zasebnim sektorjem. V dmžbenem sektorju obrti načrtuje POMIZ tehnološko zaokrožitev obrata, s specializacijo za področje opreme LTH in opreme lekarn, ambulant itd. Predračunska vrednost investicije je 10 mio din. Sredstva še niso zagotovljena, predvideva pa se naslednja finančna konstrukcija: 35,2 % lastna sredstva, 38,2 % bančni krediti, 26,6 % ostali krediti. POMIZ proizvaja mizarske izdelke po naročilu, predvsem za družbeni sektor, manjši del pa za privatni sektor. Močnejša investicijska aktivnost v POMIZ bo v obdobju 1981-1982, v zadnjih letih srednjeročnega obdobja bo zaradi visokih obveznosti za odplačilo kreditov, ta zmanjšana. V letu 1981 bo opravljena prostorska preverba razvojnega programa Sap-Viator DO „W“ TOZD Servo. TOZD načrtuje izgradnjo servisnih delavnic, adaptacijo obstoječih delavnic in modernizacijo karoserijske delavnice. Predračunska vrednost investicij je naslednja: — izgradnja servisnih delavnic 35 mio. din (11,4 % lastna, 32,7 % združenega in 55,9 % bančnih sredstev). Delavnice bodo zgrajene leta 1982 — adaptacija obstoječih delavnic 14,8 mio. din (28 % lastnih, 42,5 % združenih, 29,5 % bančnih sredstev). Z adaptacijo bodo pričeli leta 1981 in jo končali leta 1983 — modernizacija karoserijske delavnice 12 mio. din (15,8% lastnih, 45 % združenih, 39,2 % bančnih sredstev). Modernizacija bo realizirana leta 1983. Obrtna dejavnost je v občini zastopana pretežno z zasebnim sektorjem. Za pospešen razvoj drobnega gospodarstva bo za občino in Ljubljano izdelan konkreten program razvoja z enotnimi ukrepi na področju zaposlovanja, politike cen, kreditne in davčne politike, s katerim bomo zagotovili: 1. skladnejši razvoj storitvenih dejavnosti, zlasti v novih stanovanjskih soseskah in sicer deficitarnih storitvenih strok : - kovaštvo, krojaštvo, šiviljstvo, kemično čiščenje, čevljarstvo Vin frizerstvo itd. - usluge za vzdrževanje in popravljanje gospodinjskih strojev in drugih aparatov (elektro in radio mehanika in drugih) — usluge avtomehanične dejavnosti (popravljanje in polnjenje akumulatorjev, vulkanizacija itd.) 2. pospešen prostorski razvoj - z ugotavljanjem potreb preko krajevnih skupnosti in evidentiranje poslovnih prostorov v privatni lasti v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo — preverjanjem uporabe poslovnih prostorov v družbeni lasti in po potrebi njihova sprememba namembnosti — v novih stanovanjskih soseskah bomo opredelili namembnost, število in površino poslovnih prostorov. Za najemne prostore deficitarnih storitvenih dejavnosti (Fužine, Nove Jarše, Štepanjsko naselje) se bo določil način financiranja izgradnje lokalov. Prisofinanciranjubostasodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost in proračun. 3. Razvoj dejavnosti, ki nimajo značaja osebnih storitev bomo razvijali v sodelovanju z ostalimi občinami in glede na potrebe mesta kot celote (avtoservisna dejavnost, servisne delavnice za gospodinjsko opremo, stroje, elektroaparate, stanovanjski servis, servisiranje proizvodnje opreme in inštrumentov, pisarniške opreme, popravila in vzdrževanje koles in športne opreme, pralnice in kemične čistilnice). Prostorske možnosti razvoja bo imela obrt v obrtno servisni coni MM 4 v Stepanjskem naselju in v Novih Jaršah. V okviru sekundarnega centra v Stepanjskem naselju, v soseski Nove Jarše in v Fužinah bodo zgrajeni poslovni prostori za obrtno dejavnost. Izgradnja je odvisna od pridobitve bančnih sredstev. Predvidene so naslednje dejavnosti: - v Stepanjskem naselju: frizerstvo, krojaštvo, kemično čiščenje, slaščičarstvo. Z izgradnjo centra bodo pričeli konec leta 1981 — začetek leta 1982. - v Novih Jaršah: gradnja poslovnega objekta s trgovino, ženskim in moškim frizerskim salonom, prostori za KS itd. Center bo zgrajen v prvi polovici leta 1982. - v Fužinah: optika, papirnica, frizerstvo, cvetličarstvo, kemično čiščenje, steklarstvo, servis električnih aparatov, izdelovanje ključev, vodovodno instalaterstvo. V obrtno servisni coni MM 4, kjer bo 42 lokacij, po poprečno 500 kv. m zazidalne površine, od teh bo 18 lokacij za individualni sektor realiziranih v tem obdobju. V prvih dveh letih bo potekal postopek za pridobitev zemljišč, v letu 1983 se bo izvedla komunalna oprema zemljišča. Gradnja lokalov za deficitarne storitvene dejavnosti s stanovanji bo potekala v letih 1983, 1984 in 1985. Za drugo fazo obrtne cone bo potekal postopek za pridobitev zemljišča in komunalna oprema zemljišča, sama izgradnja II. faze pa bo v obdobju 1986-1990. Pri načrtovanju razvoja in preverjanju razvojnih programov in dodeljevanju lokacij ter financiranju bo sodelovala Razvojno-gospodarska skupnost, ki bo selekcionirala interesente glede na namembnost cone in potrebe občine ter dajala prednost: - proizvodni obrti, ki nadomešča uvoz in dopolnjuje industrijo ln gradbeništvo - deficitarno servisno dejavnost trgovskih in industrijskih organizacij in v zasebnem sektorju deficitarno storitveno dejavnost. GOSTINSTVO V občini imajo sedež tri gostinske organizacije (Gostinsko podjetje Figovec, Gostinsko podjetje Moste in Blagovno transportni center TOZD Restavracija). V zasebni lasti je na območju občine 35 gostinskih obratov. V petletnem obdobju bo realni družbeni proizvod naraščal s povprečno letno stopnjo rasti 2 %, zaposlenost z 1,5 %-no stopnjo rasti in produktivnost z 0,5 %-no povprečno letno stopnjo rasti. Osnovna naloga gostinstva je povezovanje na ravni občine in tudi v širšem prostoru, ki bo omogočilo odpraviti razdrobljenost gostinstva in s tem zagotovilo realizacijo investicij oz. razvoj te dejavnosti v občini. Gostinsko podjetje Moste bo v Stepanjskem naselju zgradilo prehrambeni center s prenočitvenim delom. Predračunska vrednost je 69 milijonov din. Gradbeno dovoljenje bo pridobljeno v začetku leta 1981, naslednje leto se bo začelo tudi graditi. Sredstva še niso zagotovljena. Investitor predvideva naslednjo finančno konstrukcijo: - krediti bank 60 % - združena sredstva SOZD 20 % - lastna sredstva invest. 10 % - ostali viri (dobavitelji, itd.) 10 % Delovna organizacija mora izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih ter pristopiti k pridobitvi učencev in dopolnilnemu izobraževanju svojih delavcev. Gostinsko podjetje Figovec bi moralo začeti z adaptacijo gradu Kodeljevo že v letu 1977. Ker delovna organizacija nima potrebnih lastnih sredstev (predračunska vrednost je cca 100 mio din), potekajo razgovori o pridobitvi novega investitorja. Adaptacija se bo začela leta 1982. Pri sofinanciranju adaptacije gradu Kodeljevo in izgradnji prehrambenega centra s prenočitvenim delom v Stepanjskem naselju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost. Blagovno transportni center TOZD Restavracija bo razširil in moderniziral obrat družbene prehrane. Graditi je začela že v letu 1980, gradnja pa bo končana v letošnjem letu. Predračunska vrednost investicije je 30 milj. din. V novih stanovanjskih soseskah bomo: - v soseski Fužine opredelili lokacijo za izgradnjo hotelskega objekta in pripravili vso ustrezno dokumentacijo za izgradnjo v obdobju 1986-1990 ter pripravili dokumentacijo za izvedbo sanacije gradu Fužine - v okviru primarnih in sekundarnih centrov bomo prostorsko zasnovali manjše gostinske objekte. Pri pridobitvi investitoijev družbenega in zasebnega sektorja bo sodelovala Razvojno-gospodarska skupnost - pripravili urbanistično dokumentacijo in pridobili investitorja za gostinsko-rekreacijski objekt ob sotočju Grubarjevega prekopa "in Ljubljanice. Za zasebni sektor gostinstva bomo v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana, Zadružno zvezo SRS in Ljubljansko turistično poslovno skupnostjo izdelali program razvoja kmečkega turizma v hribovitih predelih občine (Veliko Trebeljevo, Prežganje, Tuji grm, Mali Lipoglav), ki bi nudil možnost razvoja dnevnega turizma ln izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti. Na osnovi študije, ki jo bo izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem o razporeditvi možnih lokacij gostinskih, turističnih objektov, objektov družbene prehrane bo skupščina občine z ustrezno politiko pospeševala: 1. gradnjo novih gostinskih objektov, modernizacije in rekonstrukcije v - naložbe kmečkega turizma - gostinsko in turistično dejavnost pri pomembnih izletniških točkah (Zajčja Dobrava, Podmolnik, Urh, Janče) - na opredeljenih športno rekreacijskih površinah (Kodeljevo, Vevče, Zalog) - družbeno prehrano - zasebno gostinstvo, razen bifejev 2. podpira kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji preko Ljubljanske banke. Pri kreditiranju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost 3. na osnovi družbenega dogovora o razvoju kmečkega turizma pospeševala izobraževanje in usposabljanje kmečkih gospodinj in kmete za turistično dejavnost 4. vodila stimulativno davčno politiko do kmečkega turizma TRGOVINA Glede na veliko deficitarnost na področju preskrbovalne mreže in glede na hitro urbanizacijo našega območja oz. predviden priliv prebivalstva je potrebno v Ljubljani vskladiti izgradnjo trgovin za osnovno preskrbo z dejanskimi potrebami. Stanje drobnoprodajne mreže je v občini Ljubljana Moste-Polje najslabše, zato je na ravni mesta potrebno zagotoviti prioriteto izgradnje v naši občini, vendar pa je izgradnja in dinamika izgradnje v okviru prioritete odvisna od pridobitve bančnih sredstev. Investitorja Emona Mercur TOZD Maloprodaja in Mercator-Rožnik TOZD Golovec bosta realizirala program trgovin, ki v obdobju 1976—1980 ni bil realiziran: OZD investicija Predračunska vrednost v 10 din Pričetek in konec investicijo skupaj last na sredstva Združena sr edstva Krediti Emona Mercur TOZD Mal oprodaja Emona Center N ove Jarše 112.800 55. 800 57.000 1981, 1982 Mercator Kožni k TOZD Golovec - SP Zadobrova 32.000 3.200 9.600 19.200 1983 -preureditev obstoječe SP tr govi ne na P rolet ar Ski v center osnov ne preskrbe 140.000 14.000 42.000 84.000 1982, 1983 - SP Hrušica 10.000 1.000 - 9.000 1981 Izgradnja samopostrežne trgovine v Snebeijih se bo zaradi ne- Poleg investicij prenesenih iz obdobja 1976-1980 bo realiziran izdelanih sanacijskih programov, ki jih zahteva odlok o zaščiti še program gradnje, razširitve m moderjuzacije trgovm: vodnih virov in podtalnic prestavila TOZD v obdobje 1986—1990. Do leta 1985 se bo pripravila samo vsa potrebna dokumentacija. invest ici ja Predračunska vrednost v 10 din Pričetek in ko- skupaj lastna sredstva združena sredstva krediti nec investicije 1. Celotni preskrboval ni center Fužine - Mercator Rožnik TOZD Golovec -center osnovne preskrbe 258.000 25 .800 64.500 168.700 1083, 1985 - center z bifej em 40.000 4.000 12.000 24.000 1981, 1982 - Poljoprivredni kombinat Beograd - SP trgov ina z rest avracijo 46.000 - 12.000 34.000 1981, 1982 2. Žito TOZD Maloprodaja - specializirana trgo-vina s pekarsko -slaščičarskimi in k ondi terskimi izdelki v No vili Jaršah 12.500 6.500 - 6.500 1981, 1982 - v sekundarnem centru v Fužinah bo tudi več manjših trgovin, za katere bomo v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo poiskali investitorje. - 1981-1982 leta se bo začela tudi gradnja centra v Štepanjskem naselju. Izgradnja je odvisna od pridobitve bančnih kreditov. Predvidene so naslednje dejavnosti: pekama, mesarija, sadje-zelenjava, cvetličarna, knjigama, tekstil, barve-laki, čistila in kozmetika, športne potrebščine. - po programu Mercator Rožnik TOZD Golovec bo TOZD v letu 1985 pripravila vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo trgovine v Kašlju. V okviru novelacije zazidalnega načrta naselja Sp. Kašelj MS 8/3 bo v sodelovanju z KS in TOZD Golovec opredeljena najugodnejša lokacija za trgovino. Sama gradnja trgovine se bo vršila v obdobju 1986-1990. - modernizacije in obnove trgovin, zlasti na izvenmestnem območju (Dolsko, Bizovik) - opredelili bomo lokacije, pridobili investitorje, pripravili vso dokumentacijo in pričeli izgradnjo trgovin: med Ul. Bratov Rozmanov, Zaloško in Kajuhovo v KS Šmartno , v KS Nove Jarše in v MS 116/1 Zadvor-pod Urhom. - v sodelovanju KS bomo opredelili lokacije za postavitev kioskov. Agrokombinat Maribor bo postavil kioske za prodajo sadja in zelenjave. V sodelovanju z Magistratom Ljubljana TOZD Gostinstvo pa kioske za tople sendviče, sokove itd. - preverili prostorsko in tehnično možnost preselitve stare tržnice v Nove Jarše. Predračunska vrednost prestavitve tržnice je 6.860 din na kv. m (brez komunalnega prispevka in priključkov, odkupa zemljišča in sanitarij). Pri sofinanciranju bo sodelovala tudi Razvoino-gospodarska skupnost. V letu 1981 bo izdelan zazidalni načrt za območje MP 1/1 in MP_2. V skladu z zazidalnim načrtom bo Emona Blagovni center TOZD Prehrana zgradila diskont trgovino. Kurivoprodaja bo v coni MP 2 v skladu z zazidalnim načrtom realizirala izgradnjo prodajnega centra. Gradnja bo potekala v treh fazah. Predračunska vrednost je 166 mio din. Prva faza centra bo zgrajena v letu 1981, druga v letu 1984 in tretja v letu 1985. Za prvo fazo so sredstva v celoti zagotovljena, za ostali fazi pa razgovori o sofinanciranju še potekajo. Avtonabava bo začela s pripravami za gradnjo poslovnega centra javnega mestnega prometa Slovenije. Do leta 1984 bo v skladu z namembnostjo otoka MP 2 in v skladu s prostorsko opredelitvijo razvojnih programov sosednjih OZD, izdelan idejni projekt, glavni projekt pa v letu 1985. V tem času bodo potekale tudi priprave za združevanje sredstev OZD javnega cestnega prometa, ki so združene v Poslovno skupnost Avtoprevozništvo. Jugotekstil ONA-ON bo razširil prodajno skladiščne zmogljivosti. Do leta 1985 bodo odprli 400 kv. m novih maloprodajnih površin. OZD planirajo tudi naslednje investicije, katerih realizacija pa je v večini odvisna od razpoložljivih bančnih sredstev in prostorske preverbe razvojnih programov: OZD Invest ici ja 3 Predračunska vrednost v 10 din Pričetek in konec skupaj lastna združena Vcr-edi ti sredst v a s redstv a investicije Elektrotehna DO Jugotehnika TOZD Elgro oprema 130.000 1981-1985 Emona BC TOZD Prehrana razširitev sklad. Šmartinska 102 7.5 00 7.500 1981 Emona BC TOZD Centromerkur razširitev skled. Nove J arše 30.0 00 30.000 1981-1985 Emona DO B C lzgrad. sklad, v Zalogu - pripr. dokument., odkup zemljišča, itd. 300.000 1981-1985 * odkup zemljišča na Šmartinski 100.000 1981-1985 Velet ekst 11 TOZD Trgov, na debelo razšir. sklad. 30.000 1981.1985 Opremotehna m oder niz. in po v. sklad. 26.000 1981-1985 Palegra TOZD Paplrograflka lzgr. sklad, papirja in orad. mat. 150.000 1981-1985 Mercator Velepreskrba TOZD izgr. distribucijskega Steklo_______________________________skladišča______________85.100_________________________________ 1981-1985 Petrol TOZD Trgov, na debelo infrastruktura Dol sko 36.200 1981-198 4 terminal za tekoča goriva Dolsko 266.000 1981-1984 Finančne in druge poslovne storitve Ta dejavnost ustvarja 4 % družbenega proizvoda občine. Organizacije združenega dela tega področja planirajo sicer več investicij, vendar je v evidenci Ljubljanske banke—Gospodarske banke samo investicija v opremo za predelavo sadja — Mercator DO Slovenija sadje TOZD Hladilnica Zalog v predračunski vrednosti 64 mio din. Za investicijo ima planiranih 21 mio din lastnih sredstev. Emona DO Elektronski center pa planira nabavo računalniške, mikrofilmske in tiskarske opreme v predračunski vrednosti 132 mio din. Investicija se bo financirala iz lastnih in združenih sredstev. KMETIJSTVO Razvojna usmeritev kmetijstva Kmetijstvo moramo tudi v prihodnjem srednjeročnem planskem obdobju pospešeno razvijati. Osnovna naloga je povečanje proizvodnje hrane za prehrano prebivalstva. Z različnimi oblikami združevanja dela in sredstev na osnovi kooperantskih in dohodkovnih odnosov bomo spreminjali družbenoekonomske odnose na vasi in s pospešenim razvojem kmetijske proizvodnje povečali gospodarsko učinkovitost in socialno varnost kmetov. Glavna usmeritev primarne kmetijske proizvodnje v občini bo živinoreja, zlasti proizvodnja mleka in mesa. V rastlinski proizvodnji bo še naprej osnovna naloga zagotovitev krme za prehrano živine. V ravninskem predelu bo poleg živinoreje pomembna dejavnost tudi vrtnarstvo. V živinoreji bo proizvodnja letno naraščala za 4 %, v rastlinski proizvodnji pa 3 % letno. Ukrepe za pospeševanje kmetijstva v hribovitem območju bomo izvajali na podlagi načrta razvoja, ki ga izdeluje Kmetijski zavod Ljubljana. 1. Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Mo-ste-Polje bo organizator pospeševanja kmetijske proizvodnje. Združena sredstva bo vložila v regresiranje kmetijsko pospeševalne službe, naravnega in umetnega osemenjevanja, izobraževanja kmetov in kmečke mladine, nabave kmetijskih strojev za strojne skupnosti, nabavo semen, gradnjo hlevov in silosov, nabavo plemenske živine in nabavo gnojil za hribovite predele. Z lastnimi sredstvi kmetov - kooperantov, krediti in regresi skupnosti za pospeševanje bo izgrajeno oziroma nabavljeno 3 farme po 15.000 piščancev, 30 novih hlevov za govedo po 20 stojišč, 52 adaptacij hlevov po 15 stojišč t.j. skupno 1380 novih stojišč, 95 silosov po 60 kub. m, nabavljeno 150 plemenskih telic, 10 plemenjakov, 90 plemenskih kobil, 1 žrebec. Za potrebe strojnih skupnosti bodo izgrajene 4 strojne lope. Za hribovito območje bo s sodelovanjem kmetijske zemljiške skupnosti in TZO Dobrunje izdelan program razvoja kmetijstva, gozdarstva in kmečkega turizma. 2. Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Dobrunje bo v obdobju 1981 — 1985 v kooperacijske odnose vključila 780 kooperantov t.j. 95 % vseh kmetij z območja občine. TZO bo proizvodnjo usmepala v proizvodnjo mleka, mesa, krmnih rastlin, povrtnine in zelenjave. V srednjeročnem obdobju bo odkup mleka povečala od 1.310.000 1 leta 1981 na 1.500.000 1 leta 1985, odkup živine od 690 glav leta 1981 na 1.000 glav leta 1985, odkup zelenjave od 1.010 ton na 1.350 ton leta 1985. TZO Dobrunje organizira konjerejo s ciljem povečanja števila plemenskih kobil in povečanje reje ovac na hribovitem območju. Število ovac se bo od 150 v letu 1981 povečalo na 400 v letu 1985. TOZD Dobrunje bo v obdobju 1981—1985 izgradila novo skladišče v Dobrunjah in Dolskem, ter adaptirala skladišči v Besnici in Zadobrovi. Zgrajene bodo zbiralnice mleka v Dobrunjah, Vevčah, Dolskem in Šmartnem. 3. Perutnina Zalog TOZD Reja bo v srednjeročnem obdobju povečala proizvodnjo 8 % letno. V Dolskem bodo zgradili novo farmo za kokoši. 4. Agroemona Domžale, delovna enota Posestvo Zadobrova bo v obdobju 1981—1985 vzrejala na tem posestvu po 500 plemenskih telic za potrebe mlečnih farm Agroemone. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA PLAN REGRESOV, DOTACIJ IN STROŠKOV ZA OBDOBJE 1981-1985 - Namen — naloga Skupaj 1981—1985 1. Izobraževanje kmetov 500 2. Dotacija aktiv kmečkih žena in mladih zadružnikov 222 3. Regres za umetno osemenjevanje 1271 4. Regres za umetna gnojila 2472 5. Regres za tekmovanje traktoristov 6. Sofinanciranje pospešev. službe 110 2040 7. Nabava plemenjakov 500 8. Regresiranje nabave plemenske živine ' 1634 9. Regresiranje obrestne mere ' 1171 10. Stroški izdelave načrtov 661 11. Regresiranje gradnje silosov 1434 12. Regresiranje gradnje hlevov 1596 13. Regresiranje strojnih skupnosti 1275 14. Regres za semena 300 Vlaganja skupaj: 15.147 15. Stroški poslovanja 288 SKUPAJ STROŠKU: 15.435 INVESTICIJE KMETOV KOOPERANTOV IN TZO DOBRUNJE 1981-1985 Vr*tn Investicije Rok cena |*> objektu sku|>oj v 000 din ■■•■■•■■■■■■■■■■•••■■■■■•■■■■■■■■•■■■at .1 farme piščancev po 13.000 kom 19K3 4.500 i. .14.000 30 novih hlevov po 20 stojišč 19H5 2.000 60.000 32 mlfl|4nclj hlevov po 13 stojišč 1985 450 23.400 *>5 silosov po 60 m3 , 1985 60 . 1 3.600 120 traktorjev nad 40 KM 1985 200 24.000 MS samonnkladolnih prikolic 1985 70 5.950 30 cistern ea gnojevko 1983 30 1.500 20 silokomhajnov • 1985 70 1.400 4 strojno lope 1985 300 2.000 ISO plemenskih telic 10 t>lcmonjakov 120 plemenskih kobil I plemenski žrebec skl.vi Uče Dobrunje skladišče Dolsko skladišče Besnico (adaptacijo) skladišče Zadobrova sMralnica mleka Dobrunle. Vevče, Dol a ko. Šmartno 1985 24 3.600 1985 30 ' 300 1985 40 4.300 1985 60 60 1981 6.000 1985 6.000 1982 2.440 1982 • v 500 1981 300 1.200 SKUHAJ GOZDARSTVO V obdobju 1981-1985 bo Gozdno gospodarstvo Ljubljana posekalo na območju občine 11.578 kub m lesa letno in izvajalo gozdna gojitvena dela na 670 ha gozda. Na novo bodo zasadili z gozdnim drevjem 40 ha. Izgradili bodo 5 km gozdnih cqst in izvajali vzdrževalna dela na 25 km gozdnih cest in poti. V srednjeročnem obdobju od leta 1981—1985 bodo na področju kmetijske zemljiške problematike dela in naloge potekale po vsakoletnem programu, ki je pripravljen ob upoštevanju tekoče problematike. - Kmetijska zemljiška skupnost bo vodila skrb za racionalno koriščenje prostora in si prizadevala za najsmotmejše izkoriščanje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč. — Kmetijska zemljiška skupnost bo nosilec vseh nalog s področja hidro - in agromelioracij. S temi posegi bo izboljševala kmetijska zemljišča in jih usposabljala za večjo in boljšo proizvodnjo. Po predvidevanju se bo s hidromelioracijskimi posegi izboljšalo 465 ha kmetijskih zemljišč. Večji melioracijski program bo izveden ob potokih Dobrunjščica in Breška, kjer se bo usposobilo za večjo kmetijsko proizvodnjo 175 ha travniških površin. Delo je pričelo v letu 1980. Predvidevamo, da se bodo melioracije dokončale v letu 1982. Izboljšalo se bo 60 ha travniških površin pod vasjo Petelinje v KS Dolsko. Delo bo opravljeno v letu 1981. Ob potoku Konjščica se bo z melioracijami izboljšalo ca 60 ha travniških površin. Delo bo opravljeno v letih 1982 in 1983. Z melioracijo travnikov ob Ljubljanici od vasi Sostro do Zaloga se bodo izboljšale talne prilike na ca. 80-90 ha travniških površin. Delo bo izvršeno predvidoma v letu 1984. Z melioracijo v Senožetih v KS Dolsko se bo predvsem zajela hribska voda. Z ureditvijo jarkov se bo izboljšalo ca. 80—90 ha travnikov in njiv. Izvajanje del v letu 1985. Z agromeliorativnimi posegi se bodo dokončno uredila zemljišča v dotrajanih nasadih v Vinjah na površini 36 ha. Na teh zemljiščih se bo načrtno preusmerila proizvodnja v živinorejsko. Z agromeliorativnimi ukrepi se bodo tudi v ostalih nasadih uredila kmetijska zemljišča. Dokončale se bodo agromelioracije v nekdanjih topolovih nasadih na 35 ha v Kašlju, s tem se bo omogočila intenzivnejša travniška proizvodnja. Nadaljevalo se bo z malimi melioracijami in s čiščenjem jarkov na travnikih po predlogih krajevnih skupnosti na ca. 150 ha površin. Za lažjo uporabo sodobne kmetijske mehanizacije v hribovitih predelih se bodo urejali dostopi na kmetijske površine z izdelovanjem potiskih poti. Z urejanjem poljskih poti dobo lažja obdelava na ca. 500 ha kmetijskih zemljišč v hribovitem svetu. Ta agromelioracija je velik pripomoček k varnejšemu in lažjemu obdelovanju zemlje. Tovrstna dela so predvidena v KS Besnica, v KS Lipoglav, v KS Dolsko in KS Klopce. - V kmetijsko perspektivnem območju bomo načrtno vodili politiko odkupovanja kmetijskih zemljišč. Odkupljena zemljišča bodo namenjena kmetom, kot nadomestna za zgubljena zemljišča zaradi urbanizacije in bodo po potrebi služila za zložbo zemljišč na večjih perspektivnih kmetijah. - Pristopili bomo k razreševanju problematike v hribovitem svetu s ciljem, da se zadrži poseljenost tega prostora. - Zagotavljati bomo socialno varnost kmetov po zakonu o preživninskem varstvu kmetov. - Pri združevanju zemlje, dela in sredstev bomo krepili sodelovanje s kmetijskimi organizacijami združenega dela. - Sodelovali bomo pri izdelavi agrokarte, v kateri bo prikazana 160.750 proizvodna usmeritev v občini, kakor to zahteva zakon o kmetijskih zemljiščih. - Izvajali bomo določila po zakonu o kmetijskih zemljiščih. PROSTORSKI RAZVOJ Spremembe in dopolnitve Generalnega urbanističnega plana (GUP) in urbanističnega programa (UP) Ljubljane, ki so bile sprejete v letu 1980, so poleg preveri) prostorskih možnosti za realizacijo načrtovanih programov srednjeročnega obdobja 1976-1980 podale tudi usmeritve dolgoročnega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje in njene vloge v mestu kot celoti. Zaradi take vsebine, ki je bila poglobljena in temeljito pripravljena za celoten občinski — mestni in izvenmestni prostor, bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 dosledho spoštovali v tem dokumentu dogovorjene prostorske razmejitve. To pomeni, da bomo gradnjo taJko stanovanjskih kot industrijskih, infrastrukturnih in drugih objektov izvajali le na območjih, ki so namensko opredeljena za določeno rabo oziroma dejavnost. V mestnem delu občine se oblikujejo tri poselitvena območja: Moste, Fužine in Polje, ki se s potekom železnice Ljubljana-Zagreb ločijo v severni in južni del. Strukturna zasnova je polifunkcionalna, kar pomeni, da se v njih prepletajo površine za stanovanja, proizvodne in centralne dejavnosti ter šport in rekreacijo. Dograjevali jih bomo tako, da bo zagotovljen njihov medsebojen skladen in enakomeren razvoj, pri prioriteti pa upoštevali racionalno gradnjo ter izrabo komunalne, cestne in ostale infrastrukture. Površine za stanovanjsko gradnjo Ob ugotovljenih možnostih prostorskega razvoja bomo blokovno stanovanjsko gradnjo usmerjali v območja in po prioriteti, ki smo jo dogovorili s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine in mesta. Za bločno stanovanjsko gradnjo ne bomo odpirali novih velikih območij, ampak bomo dograjevali že začete stanovanjske soseske. Dokončali bomo izgradnje Novih Jarš (MS 12/2) in nadaljevali gradnjo v Fužinah (MS 4,5). Predlagana dinamika je odvisna od zagotovitve sredstev za kompletno komunalno opremo (elektrika, PTT) in sočasno izgradnjo spremljajočih objektov (OŠ, VVZ). Za posamezne faze izgradnje bomo na osnovi projektne naloge, ki jo bo potrdila samoupravna stanovanjska skupnost občine, izdelali dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove. Soseska Fužine bo predvidoma končana v letu 1986. Za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo bomo pripravili zemljišča in pričeli z gradnjo v Zalogu (MS 11, 105 ), Ste-panjskem naselju (MS 112/1), Spodnjem Kašlju (MS 106,106/1), v Snebeijah (MS 103/2), Zadobrovi (MS 10, MS 103/3) in Bizoviku (MS 110,110/1). Za Zalog in za Sneberje je zazidalni načrt že sprejet, le da je za Sneberje potrebna predhodna izdelava sanacijskega programa, ki ga zahteva odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Individualni stanovanjski objekti z obrtno ali servisno delavnico so predvideni v Zadobrovi (MS 10) in na Studencu (MM 4). Za zagotovitev kontinuitete gradnje stanovanj v Ljubljani po letu 1985 bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 izdelovali urbanistično dokumentacijo in pripravljali zemljišče za blokovno gradnjo v zazidalnih otokih Hrušica-Fužine (MS 13) in Slape— Vevče-Polje (MS 9) ter za organizirano in ostalo individualno gradnjo v zazidalnih otokih Zadvor (MS 116, 116/1), Sostro (MS 108, 108 /1), Dolsko (MS 211), Senožeti (MS 213) ter Zg. in Sp. Besnica (MS 235, 236). Pri bločni zazidavi ima prednost soseska Hrušica-Fužine z ozirom na izvedbo primarnih komunalnih naprav zaradi vzporedne izgradnje inštitutske cone MI 2 Fužine. Naselja v Spodnjem Kašlju (MS 106/1), Sostrem (MS 108/1), Zadvoru (MS 116/1) in delno Bizoviku (MS 110/1) so območja koncentrirane nedovoljene gradnje, ki z obstoječo stihijsko pozi- načrtov za vsa našteta območja in začetek dejanske sanacije z iz-davo rušijo ravnovesje v prostoru, zaradi nezgrajenih spremljajočih gradnjo komunalne infrastrukture v Spodnjem Kašlju in Bizoviku, objektov in zaradi pomanjkljive in neustrezne komunalne opreme S sočasno izgradnjo stanovanjskih objektov (po možnosti v orga-povzročajo socialne probleme in onesnažujejo okolje. Z vklju- nizirani obliki) bomo povišali gostoto prebivalcev in racionalizirali čitvijo v stanovanjska območja (spremembe in dopolnitve GUP in izrabo prostora. Za območji Sostro in Zadvor načrtujemo sanacijo UP v letu 1980) je bil storjen prvi korak k sanaciji stanja. V sred- po letu 1985. njeročnem obdobju 1981-1985 načrtujemo izdelavo zazidalnih PRIORITETNA LISTA STANOVANJSKIH SOSESK ZA GRADNJO V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981-1985 TABELA 1 ■••••••■••■•••■•••••e^eBee Vrsta gradnje v Predvideno.štev. obdobju 1981-1985 novih stano- nj v ••■•••HaMUMMUHeMtaM, Prioritet.-' ••*«••• štev. Ime naselja .—U.eU.Sj.fce'. Oznaka po GUP in UP — *■•■■■ a— mmm Površ. Vrsta gradnje po v ha urbanistični dokum. organizir .'gradnji 1 Nove Jarše MS 12/2 17,1 bločna bločna 309 2 Fužine MS 4,5 61,1 bločna bločna 2.939 3 Zalog MS 11 • 36,5 Indlv. in bločna individualna j 1 i 7> 105 . 7,6 individualna individualna] 1 4 štepanjako naselje MS 112/1 8,8 Indlv. in bločna Individualna 40 S Studenec MM 4 predvidena je gradnja 18 delavnic s stanovanjskimi objekti 6 Sp. Kašelj MS 106 13,2 Indlv. individualna) 1 8 106/1 11.4 indlv. Individualna) 120 7 Sneberje MS 103/2 16,9 indlv. Individualna 90 8 Zadobrova MS 10 47,8 indlv. Individualna 7 9 Bizovik MS 110 33,2 Indlv. Individualna] 1 110/1 13,2 •indlv. Individualna j 20 10 Zadobrova mammmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmrnmmm MS 103/3 »mmmmmmmammmmt —2i2. Indlv. individualna 20 •••••■••••••••e TABELA 2 Prioritetne Številka Gostota prebiv. na ha obstoječa nova Število prebivalcev urbanistična Potrebna urbanistična dokumentacija 1. MS 12/2* 210 2.350 ZN — 2. MS 4,5 232 413 14.160 ZN UK(dok .za rrnlj 3. MS 11 110 120 3.697 4.380 ZN - ’ 105 52 60 396 460 ZN - 4. MS 112/1 260 2.290 GUP ZN 5. MM 4 ZN UH(dok./n rvnl.) 6. MS 106 34 60 450 790 (.UP ZN 106/1 8 60 96 680 GUP ZN 7. MS 103/2 20 45 330 760 ZN sanacijski program e. ms io 24 60 1.155 2.740 ZN ,< iUP(zn tlel) ZN-novolačijn 9. MS 110 30 40 990 1.330 GUP ZN 110/1 40 530 GUP ZN 10. MS 103/3 44 50 432 495 GUP - ibbi TERMINSKI PLAN IZGRADNJE IN PRIPRAV ZA IZGRADNJO PRIORITETNIH STANOVANJSKIH SOSESK V OBDOBJU 1981-1990 NA BOMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE Sap št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 •»■••■••»••••■■■■•e Krajevna akupnost Naselje Nove Jarie Fužine Zalog štepanjako naselje S tudenec Vevče-KašelJ Sneberje Zadobrova Bizovik Zadobrova TABELA 3 ■■■■■■■■■■■■■•■■a * I ■ e ■ B ■ ......... ■■•■■»■■■••■■•••■a Zazid.otok Oznaka otoka 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1981-1985 po GUP in UP i ■■■■■■■■•■•••■■e Jbl. J bi. i *■■**■• bi. i >•■■■•■« bl_._-.l_. bi. 1. ■■"■■■■aaaaaaaaaai MS 12/2' 175 309 309 MS 4,5 602 830 209 830 >50 500 2939 MS 11, MS 105 18 . 20 20 20 78 MS 112/1 - 20 10 10 40 MM 4 6 6 6 18 MS 106, 106/1 60 60 120 MS 103/2 40 50 90 MS 10 7 7 MS 110, 110/1 ZN 20 20 MS 103/3 • . 20 20 1 Hrušlca-Fužine MS 13 ZN 2 Zadvor MS 116, 116/1 MS 108, 108/1 ZN 3 Sostro ZN 4 Polja MS 9 ZN S Dolsko MS 211 6 Senožeti MS 213 PD Z— Slfpe MS 7.8 ; Z± SKUPAJ 777 1.139 18 209 40 859 96 550 103 500 136 3248 393 ‘ 3641 bi . ■ bločna gradnja 1. a individualna gradnja ZN e zazidalni načrt PD e programski del • Površine za proizvodne in servisne dejavnosti Z urbanističnimi dokumenti, kot so Generalni urbanistični plan Ljubljane in regulacijsko zazidalni načrti industrijskih in servisnih con v Mostah, smd podrobno opredelili namembnost posameznega območja. Pri opredelitvi so bili med drugim upoštevani tudi kriteriji izrabe naravnih in ustvarjalnih prednosti con. Industrijsko gradnjo bomo tako kot doslej, tudi v bodoče po panogah usmerjali v namensko opredeljene cone, pri čemer bomo tehnološke postopke dosledno preverjali tudi z vidika varstva okolja in porabe energije. Odločilno vlogo bosta imela pri tem Razvojno gospodarska skupnost in Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v občini Ljubljana Moste-Polje. Zazidalni otoki MM 1, MM 2, in MP 1/1, ki so nanizani ob Smartinski cesti, so namenjeni izključno čistim mestnim službam in servisom, predvsem pa skupnim službam proizvodnih dejavnosti v bližini, kot so poslovni objekti, trgovine in podobno, kar sodi ob vse pomembnejšo komunikacijo-mestno vpadnico. Sedanja izraba cone MM 1 ni primerna. TOZD Ceprom v DO Viator SOZD Sap-Viator načrtuje preusmeritev v TOZD za lokalni promet, kar pomeni, da bodo sedanje delavnice na Savski cesti 2 dogradili in opremili izključno za vzdrževanje in nego lahkih dostavnih vozil za potrebe mesta Ljubljana. Avtocommerce po združitvi z Volanom na zemljišču Volana načrtuje izgradnjo avtomobilskega servisa s trgovino za nadomestne dele. Zaradi navedene problematike je za območje MM 1 potrebna izdelava zazidalnega načrta, v katerem bodo preverjeni načrtovani programi tako z vidika opredeljene namembnosti cone kot z vidika smotrne izrabe zemljišča. V območju zazidalnega otoka MM 2 je prostorsko urejena investicija HP Kolinske - gradnja proizvodnega objekta XIV a, medtem ko so prostorsko neusklajene "širitev Velane - (gradnja novega proizvodnega objekta zaradi obveznosti ukinitve nočnega dela žensk) in širitev Avtonabave. Za realizacijo načrtovanih gradenj je potrebno predhodno izdelati dokumentacijo za realizacijo* zazidalnih zasnov, ki mora biti izdelana za problematično območje in ne le za enega investitorja. Investitorji v MP 1/1 ne izkoriščajo prednosti cone, s svojimi dejavnostmi motilno vplivajo na okolje in bližnjo stanovanjsko cono, z neracionalno in nefunkcionalno izrabo zemljišča pa povzročajo utesnjenost in si onemogočajo lasten razvoj. Cona ni primerna za gradbene dejavnosti. Tako GIP Obnova kot KTM Pro-tektor bosta morala izdelati razvojni program za to območje v skladu z namembnostjo otoka, ki dopušča čisto servisno dejavnost s poslovnimi, upravno-administrativnimi in trgovskimi objekti vzdolž Smartinske ceste. Programi bodo preverjeni v zazidalnem načrtu, ki je v izdelavi. Zazidalni otoki MP 1 /2, MP 2 in MP 3 so po G UP namenjeni za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti. Detajlnejša opredelitev MP 1/2 je lahka, čista predelovalna (ne bazična!) industrija. Proizvodnje, ki so prisotne v tem prostoru, ne ustrezajo v celoti opredeljeni namembnosti. Značilnost te cone je še heterogenost dejavnosti, ki nimajo nobenih medsebojnih povezav. Z zazidalnim načrtom, ki je v izdelavi bo verificirana prenova območja Izolirke in manjša investicijska vlaganja Agroemone, ki svoj dolgoročni razvoj usmerja na novo lokacijo v Zalogu. Enako so sprejemljivi le tisti kratkoročni razvojni program KTM Protek-torja in Teola, ki niso ekološko problematični, medtem ko mora biti dolgoročni razvoj kemične industrije prostorsko usmerjen izven cone MP 1/2. Zazidalni otok MP 2 je namenjen za lahko, čisto predelovalno industrijo in za skladišča v objektih z visoko izrabo. Izraba pa je pretežno skladiščna in servisna, manj je proizvodnje, ki je heterogena (živilska, gradbeništvo, strojegradnja). Z zazidalnim načrtom, ki je v izdelavi bodo verificirani le tisti razvojni programi, ki bodo ustrezali opredeljeni namembnosti in upoštevali predlagane uskladitve. Kurivoprodaja, Indos in SCT bodo morale svoje razvojne programe uskladiti s prostorskimi možnostmi, medtem ko bo ŠGP Pionir svoj dolgoročni razvoj usmerjl na novo lokacijo. Emona mora v cono MP 2 locirati dejavnosti, ki so za atraktivni pas ob mestni vpadnici primerne (poslovni, administrativno-upravni trgovski in servisni objekti). Ker Sap-Viator OZD Globus nima opredeljenega ustreznega programa za to območje, bo\moral dolgoročni razvoj usmeriti na primernejšo lokacijo. Načrtovane investicije Blagovno transportnega centra Ljubljana (skladiščne hale) so prostorsko urejene, Žito pa bo moralo razvojni koncept zasnovati enovito in tako smotrno izkoristiti razpoložljivi prostor v povezavi z obstoječo proizvodnjo. Skupni problemi vseh investitorjev v tej coni so pomanjkanje zelenih površin, pomanj- kanje parkirnih mest, neurejen, mestoma onemogočen notranji transport in navezava na obodni cestni sistem. Z urbanističnimi dokumenti je bil zazidalni otok MP 3 namenjen čisti, srednjetežki predelovalni industriji in gradnji skladišč z višjo izrabo. V občini Moste je to prva cona, v katero smo selektivno usmerjali investitorje. Zemljišče je v celoti oddano. Načrtovane so gradnje: tovarna gradbenih strojev in opreme (Gradis TOZD Kovinski obrati) po že potrjeni dokumentaciji za realizacijo zazidalne zasnove, proizvodnja klimatskih naprav (IMP TOZD Klima proizvodnja) proizvodnja potiskane embalaže ,,Biro programa41 in strojne opreme za vzdrževanje (kartonažne tovarne Ljubljana). Nadaljevala se bo gradnja objektov za proizvodnjo in konstrukcijo rudarske in gradbene opreme ter remont in vzdrževanje vrtalnih garnitur (Geološki zavod). V coni MP 3 sta predvidena tudi začetek gradnje skladiščnih objektov z diskont trgovinami (investitor BTC Ljubljana) in izgradnja I. faze kontejnerskega terminala ŽG Ljubljana. Objekti imajo širši družbeni pomen (integralni transport), zato moramo že vzporedno z izgradnjo reševati in tudi rešiti vprašanje navezave cone ne cestno omrežje, ki mora odpraviti sedanjo izolacijo območja iz mreže ljubljanskih obvoznic. Industrijska cona MP 5 je zasedena s pretežno živilsko industrijo. Manjše proste površine so rezervirane za razvoj obstoječih OZD (Sadje-Zelenjava, Perutnina Zalog, Mestna industrija Zalog, Plinarna in Saturnus), osrednji prostor pa je namenjen skupnim službam industrijskega območja Zaloga, ki ga sestavljajo cone MP 4, MP 5 in MP 6, 6/1 (požarna služba, ambulanta, obrat družbene prehrane). Z zazidalnim načrtom za industrijski coni MP 4, MP 5, ki je v izdelavi, bomo rezervirali prostor za centralne dejavnosti medtem ko bo za vsebino programa in njegovo realizacijo potreben dogovor med bodočimi uporabniki. Razvoj nekatere živilske in sorodne industrije je predviden v industrijski coni MP 6 in MP 6/1. Svoj razvoj na tem prostoru načrtuje KOTO TOZD Koprod, sem je predvidena tudi selitev Indova. Za nujne potrebe gradbeništva v občini Ljubljana Moste-Polje, ki se mora zaradi različnih konfliktov s sedanje lokacije preseliti drugam, je rezerviran del zazidalnega otoka MP 6/1. Perspektivna proizvodna cona, kamor bo v prihodnjih letih usmerjen prostorski razvoj čiste, lahke predelovalne in po potrebi živilske industrije je cona MP 4 v Zalogu s skoraj 45 ha prostih površin. Prednost cone so v legi izven območja stroge zaščite vodnih virov in podtalnice, visoka nosilnost prodnatih tal, možnost popolne oskrbe z industrijskimi tiri. Centralne dejavnosti bodo skupne z lokacijo v coni MP 5. Na osnovi programskega dela zazidalnega načrta, ki je v izdelavi in programskih usmeritev eventuelnih bodočih investitorjev bomo izdelali tehnični del zazidalnega načrta. Prostorske možnosti razvoja obrti in servisov so dane v obrtno servisni coni MM 4 — Studencu, vendar bomo morali vzporedno z izgradnjo v tej coni reševati vprašanje nadomestitve kmetijskih zemljišč perspektivnim kmetijskim proizvajalcem s tega območja. Po dogovoru o programu bomo EITS cono Dolsko realizirali etapno, skladno z združevanjem sredstev v okviru ustanovljene poslovne skupnosti za izgradnjo EITS cone Dolsko. Ker v srednjeročnem obdobju 1976—1980 ni bilo rešeno vprašanje prostorskega razvoja gradbeništva, bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju našli in opredelili cono v ta namen. Za reševanje tega problema, se bomo na ravni mesta ustrezno povezovali z ostalimi ljubljanskimi občinami, pri čemer so nosilci naloge za območje občine Ljubljana Moste-Polje GIP Gradis, Slovenija ceste - Tehnika in GIP Obnova. Za uspešno rešitev je istočasno nujno potrebno medsebojno povezovanje OZD s področja gradbeništva v smislu skupnega načrtovanja dejavnosti skupnega pomena, kar edino lahko zagotovi smotrno izrabo prostora in racionalizacijo proizvodnje. Na območju občine je nekaj OZD, katerih lokacija ni v skladu z namembnostjo prostora. V tem srednjeročnem obdobju moramo realizirati preselitev Indova iz lokacije ob Poljanski cesti, ki je v konfliktu s projektom rekonstrukcije Litijske in Poljanske ceste in s programom športnega parka Kodeljevo. Zaradi kompletiranja programa v območju centra Most soseske MS 1 bo Teol odstranil objekte ob Zaloški cesti, iz katerih je praktično vso proizvodnjo razen nekaj laboratorijev že preselil na lokacijo v MP 1. Enako bo s tega mesta odstranjen tudi stari objekt tržnice. Na novo lokacijo se bo preselila Olma, katere objekti stojijo na trasi nove Zaloške ceste. V obrtno-servisni coni MM 4 Studenec bomo ob pogoju, da rešimo vprašanje kmetijskih zemljišč zagotovili prostor za preselitev Obloge-slikoplastike Polje in SCT-TOZD Elektroobnova Polje. Obe delovni organizaciji zasedata prostor v stanovanjski coni MS 9 Polje. V tej coni bomo zagotovili še prostor za OZD Žimo, katere sedanja lokacija je v konfliktu z namembnostjo območja (zelene -nezazidljive površine) in z načrtovanim programom v inštitutski coni MI 2. V stanovanjski coni MS 115 Jarše je lociran tudi Megrad -TOZD Strojni obrati. Organizacija načrtuje preselitev v občino Šiška. Razvojni program in tudi nujni sanacijski načrt POMIZ ob Litijski cesti ni v skladu .z osnovno urbanistično dokumentacijo GUP, ki opredeljuje te površine delno za rezervat Litijske ceste, delno za zeleni varovalni pas do površin športno-rekreacijskega parka MSP 4. Dolgoročni razvoj te organizacije mora biti prostorsko usmerjen v primerno cono. Površine za centralne dejavnosti Površine za centralne dejavnosti so locirane v središčih večjih stanovanjskih sosesk in v centrih poselitvenih območij. S spremembami in dopolnitvami GUP in UP smo posebej označili le dva taka centra in sicer MO 1 v Mostah in MO 2 na Žalah. V centru Most MO 1, ki je upravno-poslovno-trgovskega značaja bomo končali Dom Španskih borcev in zgradili prizidek trgovine Mercator. Z ureditvijo območja med Ljubljanico in Zaloško cesto po odstranitvi objektov Teola in stdre tržnice bo program tega kareja dokončan. Značaj centra MO 2 je zaradi lokacije same in atraktivnosti Šmartinsice ceste bolj poslovno-trgovski in ga bomo detajlno opredelili s programskim delom zazidalnega načrta. Površine za inštitute, zdravstvo, šolstvo Inštitutom, zdravstvu, šolstvu smo s spremembami in dopolnitvami GUP in UP namenili 48,30 ha, od tega za novo inštitutsko cono MI 2 na območju gramoznic ob Litijski cesti 22,30 ha. Začetek gradnje bolnišničnih in ostalih objektov po sprejetem programu je predviden v letu 1986, zato bomo v tem srednjeročnem obdobju izdelali potrebno urbanistično dokumentacijo: programski in tehnični del zazidalnega načrta in dokumentacija za realizacijo I. faze. Športno-rekreacijske površine Z zadnjim paketom sprememb in dopolnitev GUP in UP smo v občini opredelili zadostne površine za šport in rekreacijo, ki jih bomo v tem srednjeročnem obdobju začeli izgrajevati po dogovorjeni prioriteti. Načrtovana je izdelava zazidalnega načrta za območje MŠP 4 Hrušica - Fužine, to je območja, na katerega bodo v prihodnje gravitirali prebivalci Štepanjskega naselja in Fužin. Posebne vrste športno-rekreacijska površina s posebnim pomenom in vrednostjo je Pot spominov in tovarištva. Nerealizirani del poti preko n?še občine bo zgrajen v tem srednjeročnem obdobju po trasi, ki je bila usklajena s spremembami in dopolnitvami GUP in UP Ljubljane. Naravovarstvene, krajinske in spominske površine Naravovarstvene, krajinske in spominske površine so s spremembami in dopolnitvami Generalnega urbanističnega programa razvoja mesta Ljubljane in urbanističnega programa za izven mestno območje Ljubljane opredeljene površine na naslednjih območjih: - krajinske površine MIG1 1 Posavje (športno in rekreacijske površine širšega mestnega značaja) MKP 2 Zajčja dobrava (športna igrišča odprtega tipa in parkovno urjene površine) MKP 3 dolina Besnice (ohranjanje ekološkega ravnotežja) - naravni rezervat NR Besnica (ozka dolina potoka Besnice) - spominski parki SP Pugled (ožje in širše območje - zaščita območij NOB) Za ta območja bo potrebno sprejeti ustrezne predpise, s katerimi se bodo določali: čuvanje narave, način in vrsta komunale opremljenosti, prilagajanje arhitekture okolju, čuvanje spomenikov itd. Eventuelni posegi v prostor ne smejo spreminjati sedanjega okolja. Na področju varstva okolja bomo v srednjeročnem obdobju opravljali predvsem naslednje naloge: — zagotovili smotrno in usklajeno rabo prostora Nedovoljena gradnja je primer najbolj nesmotrne rabe prostora, ki močno ovira gospodarjenje z zemljišči in povečuje stroške komunalne opremljenosti. Zato bomo zagotovili ustrezna in primerno komunalno opremljena zemljišča za gradnjo individualnih hiš in tako preprečili stihijsko poselitev v prostoru. - izdelani bodo sanacijski programi varstvenih pasov podtalnice za območje mestnega vodovoda in lokalnih vodovodov na izven-mestnem območju - koristniki mineralnih surovin (gramoz) SGP Pionir, GIP Obnova in GIP Gradis morajo izdelati sanacijske programe za obstoječe gramoznice. Na področju varstva zraka bodo uveljavljeni naslednji ukrepi: — nadaljevanje širjenja daljinskega ogrevanja — zagotovitev kvalitetnih goriv, v kolikor to dopušča dana situacija - smotrna raba energije KOMUNALNO GOSPODARSTVO Vodovod Izboljšali bomo preskrbo z vodo z izgradnjo vodohrama na Urhu (5.000 kub. m), izgradnjo vodovoda Ljubljanica - Litijska, Litijska c. — odsek Fužine — Kajuhova, Litijska c. — odsek Fužine — pošta Dobrunje, Litijska c. - vodohram na Urhu, Bizoviška cesta (od Litijske do Bizovika), Cesta II. grupe odredov (zadružni dom Zadvor - Kodrovec), vodovod Lipoglav - II. faza, Smartinska (od Kajuhove do Masarykove), Hrastje - Zadobrova - Zalog, Kajuhova (od Šmartinske do Zaloške), Polje — Zadvor — (I. faza do Ljubljanice), Zaloška (od Kajuhove do Fužin), Volavlje — Trebeljevo — Mali vrh, Dolsko. Za lokalne vodovode bo TOZD Mestni vodovod izdelal sanacijski program, ki bo časovno in finančno opredelil s^pacijo ter uredil upravljanje in gospodarjenje z njimi. Kanalizacija Opravljena bodo pripravljalna dela za izgradnjo I. faze čistilne naprave. Zgrajeni bodo naslednji zbiralniki: povezovalni kanal Litijska - Vevče - A/O, zbiralni kanal od MP 4 do izliva v Zalogu, zbiralnik MI 2 in MS 13, kanalizacija v zvezi z zaščito podtalnice v I. in II. varstvenih conah ter kanal po Sostrski cesti. V čim večji meri bo saftirana neustrezna opremljenost s kanalizacijo v krajevnih skupnostih. Oskrba z energijo Gradnja omrežja za preskrbo z energijo bo potekala skladno s plani stanovanjske in druge gradnje. Racionalizirali bomo porabo vseh vrst energije in sicer z varčevanjem pri uporabi, boljšo toplotno izolacijo objektov, z večjo zamenljivostjo in skladnostjo oskrbe z energijo. Toplarna Ljubljana bo zgradila 50 Mw kotel za električno energijo in toplo vodo za daljinsko ogrevanje. Komunalna energetika Ljubljana (oskrba s toplo vodo in paro) Zgrajeno bo naslednje primarno omrežje: obvoznica TOL - MS 4,5, (I. in II. faza), TOL - MP 3 (odsek vzhodna povezovalna cesta - kare MP 3/8), obvoznica TOL - MS 4,5 (odsek II. in III. faza), TOL — MP 3 (odsek Saturnus - Pletenina), Fužinska cesta, Fužinska cesta - MI 2, prehod preko Zaloške ceste. Oskrba s plinom Zgrajeni bodo naslednji plinovodi: napajalni plinovod za soseske MM 4, MS 9, MP 4, MS 106 in MS 106/1, podaljšek vzhodne veje primarnega plinovoda za ZP - do Litijske ceste, z odcepom in RP za MI 2 in MS 13. Oskrba z elektriko Elektro Ljubljana - okolica in Elektro Ljubljana - mesto bosta z izgradnjo razdelilnih postaj sanirala obstoječe elektroenergetske razmere. Za potrebe stanovanjske gradnje, objektov družbenega standarda in gospodarskih objektov bosta zgradila 27 transformatorskih postaj z elektroomrežjem in razširitev RTP Polje in izgradnjo RTP Fužine. V obstoječih naseljih bomo sanirali slabo preskrbo z električno energijo. V okviru 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani bodo zgrajene naslednje ceste: Poljanska - Litijska, Zaloška (od Kajuhove do odcepa Fužinske ceste), severna obvoznica (od Tomačevega do Smartinske) in servisna cesta (od Šmartinske po severni strani industrijske cone MP 3 do vzhodne obvoznice s prečkanjem severne obvoznice in priključkom na obstoječi most preko Save pri Šentjakobu). V okviru programa komunalne skupnosti bodo rekonstruirane naslednje ceste: Podgrad — Besnica I. faza, Podlipoglav - Lipoglav (odcep za Javor), križišče Zadobrovška - Snebrska, Zadvor -Podmolnik II. faza, Litijska cesta (od odcepa za Janče proti Trebe-ljevem, 2.300 m - sofinanciranje). Zgrajen bo most čez Dobrunj-co, mostova čez Ljubljanico v Zalogu in Fužinah. Zagotovili bomo redna vzdrževalna dela kategoriziranih cest in mostov ter opravljanje zimske službe. Mestni potniški promet Do Mestni Potniški promet bo razširil potniški promet skladno z gradnjo in razvojem posameznih sosesk. Komunalna skupnost bo za izboljšanje mestnega prometa zgradila nova avtobusna postajališča: Litijska cesta (pri šoli v Hrušici, odcep za Bizovik, pošta Dobrunje, TOZD Javna razsvetljava), Sostrska cesta (pri Bitencu, pri cerkvi), obračališče na Pesarski ulici, Zaloška cesta (razširitev pri Kajuhovi ulici), Hladilniška (Zalog), Smartinska (Sneberje). DO MPP bo širil avtobusno omrežje na slabše povezana območja občine. Ojačal bo avtobusni promet po Smartinski cesti, Zaloški in Litijski cesti. Uvedel bo novo progo med Šmartinsko, Zaloško in Litijsko cesto po Kajuhovi ulici. DO MPP bo zgradil garaže na vzhodnem delu občine v Mostah in nadstreške na nekaterih postajališčih. Vodno gospodarstvo Območna vodna skupnost Ljubljanica —Sava bo izvršila regulacijo vodotokov iz urbanističnih potreb in na odsekih, kjer voda dela občutno škodo. Na območju občine bo financirala naslednja vodnoregulacijska dela: Bizoviški potok, Dobrunjca, potok Besnica, Ljubljanica, potok Mejaš in Hruševski potok. Pokopališka dejavnost V tem srednjeročnem obdobju bomo postopno po dogovoru s krajevnimi skupnostmi prenesli upravljanje in vzdrževanje lokalnih pokopališč na KPL TOZD Žale. Na pokopališču Sostro bomo zgradili mrliške vežice in razširili pokopališče. Zagotovili bomo vzdrževanje pokopališč in opravljanje pogrebne dejavnosti. Zelenice in parkovni gozdovi Določili bomo obseg in status vseh parkovnih gozdov na območju občine. Vzporedno z gradnjo stanovanjskih sosesk, industrijskih in drugih con bomo zagotovili tudi ustrezno izgradnjo zelenih površin in očuvali sedanje parkovne površine. Kategorizirali in izdelali bomo kataster vseh zelenih površin, parkov in parkovnih gozdov. Zagotovili bomo redna vzdrževalna dela. Javna razsvetljava Komunalna skuphost bo na mestnem območju izvedla javno razsvetljavo na križiščih in važnejših prehodih za pešce, na izven mestnem območju pa v strnjenih naseljih. Zagotovili bomo redna vzdrževalna dela. Javna higiena in čistoča Tozdi Komunalnega podjetja Ljubljana bodo na področju kolektivne komunalne rabe redno vzdrževali vse javne površine po sprejetih programih, v obsegu in kvaliteti, kot jo določajo normativi in standardi. Razširili bomo območje odvoza smeti in odpadkov tudi na določena izven mestna območja. Zagotovili bomo zbirališče za kosovne odpadke v KS Zadvor, Zalog in Polje. Hišni sveti, OZD in drugi upravljalci bomo skrbeli na svojih površinah za javno higieno in čistočo. Komunalna inšpekcija bo z vzgojnimi in kaznovalnimi ukrepi prispevala k čistejšemu okolju na celotnem območju občine. Dimnikarska služba Dimnikarska služba bo organizirana tako, da bo pokrivala potrebe celotne občine. Zagotovila bo redno opravljanje dimnikarskih storitev in skupaj s požarno inšpekcijo skrbela za tehnično brezhibno delovanje kurišč in dimnovodnih napeljav. Financiranje Program se bo financiral: - iz dela sredstev organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, - iz sorazmernega dela investitorjev industrijske in poslovne gradnje za izgradnjo objektov in naprav individualne komunalne rabe, - 50 % sredstev obračunskih stroškov za mešani sistem kanalizacije, - iz sorazmernega deleža investitorja v varstvenih pasovih vodo-nosnih področij, - iz sredstev SIS za uresničitev 10-letnega programa cest, - iz samoprispevkov občanov oz. deležev, ki so obračunani za posamezne priključitve na komunalno napravo, - iz sredstev prispevka na priključno moč in delež za sekundarno omrežje kupcev stanovanj, ki niso podpisniki sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, - za sofinanciranje vodne skupnosti in onesnaževalcev voda (industrija) za čistilno napravo, - iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, - iz cestnih pristojbin, - iz cene storitev, - iz prispevka za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO Stavbno zemljiško politiko bomo oblikovali tako, da bodo pravočasno pridobivanje priprava in opremljanje zemljišč zagotovili izvajanje načrtovanih nalog tega srednjeročnega plana in zagotovili pridobivanje zemljišč za izvajanje sedaj znanih nalog za obdobje Z ustanovitvijo stavbne zemljiške skupnosti bomo izpopolnili sistem samoupravnega organiziranja in upravljanja s stavbnimi zemljišči v občini in mestu, kakor tudi v organizacijah posebnega družbenega pomena, ki skrbijo za urejanje stavbnih zemljišč. Oblikovali bomo tak sistem zajemanja in razporejanja mestne rente, ki bo omogočal načrtno urejanje stavbnih zemljišč na podlagi usklajene urbanistične dokumentacije. Do sedaj ugotovljena razlika (renta) in bodoča renta pri upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči na območju občine bo namenjena za: - sofinanciranje programa skupnosti za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje - urejanje stavbnega zemljišča za potrebe razvoja družbenih dejavnosti - sofinanciranje urejanja stavbnih zemljišč na izvenmestnem območju občine in - nakup zemljišč za območje stanovanjske, industrijske in servisne dejavnosti, kjer še ni znan investitor. Sredstva za ta namen so vložena začasno. Sredstva (renta) bodo opredeljena v planskih dokumentih stavbne zemljiške skupnosti občine, komunalne skupnosti občine in skupnosti za razvoj družbenega standarda občine. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO A. TEMELJNI CILJI RAZVOJA 1. Preoblikovali bomo samoupravno organiziranost v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom ter uvajali sodobnejše načine obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih hiš. 2. Prednostno bomo dokončali kompleksno izgradnjo stanovanjske soseske Nove Jarše in nadaljevali izgradnjo soseske Fužine. V kompleksni izgradnji je potrebno zagotoviti izgradnjo spremljajočih objektov. 3. Nadaljevali bomo postopni prehod na ekonomske stanarine in uskladili najemnine za poslovne prostore v odnosu na stanarine. S sredstvi za gospodarjenje bodo razpolagali stanovalci preko skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti ter zagotavljali vzajemnost pri vzdrževanju stanovanjskega sklada v občini in mestu s tem pa zagotovili načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem; stanovalci bodo poleg gospodarjenja s stanovanjskimi hišami skrbeli tudi za urejanje bivalnega okolja. 4. S sredstvi za vzajemnost bodo delavci v združenem delu zagotavljali upravičencem do vzajemnosti razreševanje stanovanjskih vprašanj. 5. S sredstvi za prenovo bodo delavci združenega dela, skupaj z drugimi viri sredstev, zagotavljali solidarnostna sredstva za odpravo VL in VIL kategorije stanovanj ter za prenovo in revitalizacijo stanovanj v občini in mestu. 6. Odpravili bomo vse preostale stanovanjske barake. 7. Iz sredstev, ki jih bodo delavci v združenem delu namenili za solidarnostna stanovanja oziroma zagotovili delno nadomestilo stanarin upravičencem do družbene pomoči. 8. Zagotavljali bomo opremljanje enot hišne civilne zaščite in izdelavo dokumentov za SDD in DS na stanovanjskem področju. B. IZVEDBENE NALOGE 1. - stanovalci se bodo organizirali v okoli 400 skupnosti stanovalcev - stanovalci bodo oblikovali v KS svete stanovalcev in po večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah delovne in samoupravne oblike združevanja za učinkovitejše gospodarjenje, graditev, prenovo in opravljanje nalog družbene pomoči - samoupravno bomo organizirali pričakovalce stanovanj vsaj do pričetka gradnje; - ravno tako pa bomo samoupravno organizirali interesente za individualno stanovanjsko gradnjo na konkretnih lokacijah. 2. - stanovanjska gradnja glede na možnosti precej presega stanovanjske potrebe občine, zato zagotavlja razen teh tudi pokrivanje potreb mesta; - v predvideni gradnji so ustrezne predpriprave praktično izvedene tako, da zagotavljajo naslednjo načrtovano graditev v obdobju 1981-1985: kar je skupaj 3641 stanovanj - izvedle se bodo priprave za graditev v obdobju 1986-1990 v MS 13 Hrušica Fužine, v MS 116 in 116/1 Žadvor, v MS 108 in 108/1 Sostro, v MS 9 Polje, V MS 211 Dolsko in 213 Senožeti za skupno 4337 stanovanj, kar zagotavljajo v 10-letnem obdobju dovoljne prostorske možnosti, Id so vsklajene po sprejetih urbanističnih planih občine; - v Fužinah je v tem obdobju pogojena izgradnja osnovnih šol, vrtcev, ambulante, ustreznih trgoviskih površin, družbenega centra ter servisnih b poslovnih objektov; - izgradnja preostalega dela Fužin (nad 2700 stanovanj) se bo izvedla po sistemu fleksibilnosti nogranjih stanovanjskih površin; - v Novih Jaršah se bo izgradnja stanovanj zaključila in popolnila z zgraditvijo preskrbovalnega centra, objekta specializirane trgovine in poslovnimi prostori. Razen teh objektov pa se bodo dopolnile tudi ustrezne zmogljivosti osnovnega šolstva in otroškega varstva. Izgadnjo soseske Nove Jarše zaokrožuje še sočasna dograditev 800 stanovanj na področju občine Bežigrad + ZN = zazidalni načrt + G UP = Generalni urbanistični plan - v načrtovanih gradnjah bo odnos družbenega stanovanjskega fonda nasproti etažnemu lastništvu in izgrajenimi individualnimi hišami 55:45 — družbena in etažna stanovanja bodo zgrajena s povprečno uporabno površino 65 kv. m, individualne hiše s 110 kv. m, stanovanja družbene pomoči pa s površino 56 kv. m; - postopni prehod na ekonomske stanarine bomo nadaljevali s povprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3 % tako, da bo predstavljala stanarina v revalorizirani vrednosti stanovanja: v letu 1981 2,19% v letu 1982 2,42% v letu 1983 2,67% v letu 1984 2,95% v letu 1985 3,24% Stanarina se določa na podlagi vrednosti stanovanj, ki se vsako leto vsklajuje s poprečno ceno novozgrajenih stanovanj v Ljubljani - etažni lastniki bodo prispevali k sredstvom za gospodarjenje ustrezni del sredstev za kritje dejanskih stroškov - najemnine za poslovne prostore se v letu 1981 povečajo tako, da bodo znašale v poprečju 48,55 din za 1 kv. m in se do leta 1985 spreminjajo v odnosu na stanarino - amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali v Ljubljani za nakup poslovnih prostorov v soseskah, ki se gradijo - na podlagi tehničnih standardov in normativov bodo opredeljena sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš pokrivala potrebe hiš glede na starost in opremljenost, preostala sredstva pa bodo skupaj z delom sredstev amortizacije zagotavljala vzajemno vzdrževanje starejšega stanovanjskega sklada v občini in mestu. 4. Za združena sredstva vzajemnosti bomo v letu 1981 izdelali ustrezne kriterije. 5. Prenovo Zelene jame in Most bomo izvedli po sprejetem skupnem programu v Ljubljani in jo začeli izvajati v drugi polovici srednjeročnega obdobja. Odpravo stanovanj VI. in VIL kategorije in revitalizacije starejših stanovanj bomo izvršili na področju Štepanjske vasi, Polja, Zadvora, Šmartnega, Vevč, Zaloga, Dolskega, Kodeljevega in Novih Jarš. V ta namen bomo združevali sredstva prenove, amortizacije, družbenih stanovanj, sredstva vlagateljev, odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in udeležbo sredstev stanovalcev, ki jih to zadeva. Finančno bomo sodelovali pri izdelavi tehnične dokumentacije za priključitev stanovanjskih hiš na optimalnejše vire energije. 6. Odpravili bomo še 75 stanovanjskih enot v barakah. V akcijo bomo vključili vse delovne organizacije v katerih so zaposleni delavci — stanovalci barak za njihov in delavčev prispevek. 7. Na področju občine bomo zgradili po skupnem programu mesta 452 solidarnostnih stanovanj. Glede na pričakovan porast upravičencev do delne nadomestitve stanarin bomo zagotavljali za to potrebna sredstva solidarnosti. Na področju solidarnosti bomo še nadalje na podlagi natečajev za pridobitev družbeno-najemnih stanovanj dodeljevali stanovanja družinam z nizkimi dohodki, borcem, upokojencem in invalidom. 8. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in občinskimi organi skrbela za izdelavo obram-bno-varnostnega načrta, usposabljanje in vzdrževanje zaklonišč v stanovanjskih soseskah ter za termično opremljanje in usposabljanje enot hišne civilne zaščite. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja 1. Zaostajanje razvoja družbenih dejavnosti glede na demografska gibanja, predvsem na področjih družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva. 2. Pospešena izgradnja objektov družbenega standarda iz programa samoprispevka II in dodatni programi, ld pa vseeno ni bila skladna s potrebami. 3. Vsebinski razvoj in vpliv samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti kljub še ne do konca izdelanim delegatskim potem odločanja in povezovanja temeljnih delegacij v vodoravni in navpični smeri. 4. Neskladen razvoj v Ljubljani ob vedno večjem zaostajanju občine Ljubljana Moste-Polje. «. Načrt razvoja po posameznih področjih 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok 1.1. Temeljni cilji razvoja - do leta 1985 vključiti v dnevno varstvo in vzgojo 52 % predšolskih otrok - izvesti program male šole (obvezen z zakonom) za vse 6 letne otroke s postopnim razširjanjem obsega programa za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo in vzgojo - oblikovati programe WO kot središč družbene vzgoje za vse predšolske otroke - izvesti 80-umi program vzgoje za vse 4 do 5-letne otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo in vzgojo — z družbeno akcijo zagotoviti izgradnjo objektov v programu samoprispevka III 1.2. Naloge in aktivnosti . Z realizacijo programa sasamoprispevka II v letu 1981 (WZ Zalog, VVZ/Vevče-Zg. Kašelj, VVZ Dolsko in VVZ Hrušica) in prvi polovici leta 1982 bomo pridobili 280 novih mest in tako od 7739 predšolskih otrok vključili v dnevno varstvo in vzgojo 3726 otrok, kar pa je odvisno od pričetka izgradnje WO Fužine za 240 mest, ki bi ga morali pričeti graditi že v letu 1982 in zaključiti v 12 mesecih po pričetku izgradnje. V letu 1982 bomo zadržali odstotek vključenih otrok s povečanjem novih mest za 80, v letu 1983 za 350 mest ali 50,6 %, v letu 1984 zmanjšali odstotek vključenih otrok za pol odstotka, da bi v letu 1985 dosegli skupaj z načrtovanim organiziranim družinskim varstvom 51,9 % otrok. Načrtovana izgradnja objektov izven programa samoprispevka II: WO Nove Jarše za 100 mest, WO Fužine II za 240 mest, WO Kodeljevo za 80 mest, WO Štepanjsko naselje za 120 mest in 60 mest v prirejenih stanovanjskih objektih, je v celoti odvisna od uspešnosti referenduma za samoprispevek III in njegovega programa. Sredstva iz rednega programa za investicijsko dejavnost bi pomenila poseganje v materialno osnovo gospodarstva, ali zmanjšala obseg dosedanjih aktivnosti. Na osnovi Zakona o družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok bodo VVO kot organizatorji načrtne vzgoje pripravili možne oblike vzgoje vseh otrok v krajevnih skupnostih in kot možne izvajalce vključili delavce in občane v krajevnih skupnostih, TOZD, društvih in družbenih organizacijah. 2. Osnovno šolstvo 2. 1. Temeljni cilji razvoja - izenačiti raven vzgojno izobraževalnega dela oziroma pogojev za delo z ljubljanskim poprečjem - vključiti 10 % učencev v celodnevno osnovno šolo - vključiti v vzgojno izobraževalno delo osnovne elemente celodnevne osnovne šole - preobraziti osnovno vzgojo in izobraževanje na osnovi zakona o osnovni šoli - z^ družbeno akcijo zagotoviti gradnjo objektov iz samoprispevka 2. 2. Naloge in aktivnosti Z realizacijo programa samoprispevka II v letu 1981 (OŠ Štepanjsko naselje II 18 učilnic in OŠ Dolsko 4 učilnice) bomo pridobili 22 učilnic, kar pa bistveno še vedno ne vpliva na boljše pogoje vzgojnoizobraževalnega dela, ker v Dolskem nadomeščamo dotrajani šolski objekt, v Štepanjskem naselju pa zagotavljamo vzgojnoizobraževalno delo za vse učence, ki se sedaj vozijo v druge šole (12 oddelkov ali 356 učencev). Glede na močno naraščanje šolskih novincev v štepanjskem naselju ni mogoče pričakovati močnejše razbremenitve. Načrtovano vključitev 10 % učencev v celodnevno osnovno šolo bomo dosegli s prehodom na celodnevno delo v oddelkih razredne stopnje OŠ Jože Moškrič v šol. letu 1982/83 in oddelkih razredne stopnje OŠ Kette-Mum v šol. letu 1985/86. Prostorsko utesnjenost glede na pričakovano povečanje števila učencev v šolskih okoliših posameznih osnovnih šol pričakujemo v OŠ Edvarda Kardelja v Polju, OŠ Karl Destovnik—Kajuh v Štepanjskem naselju in OŠ Adolf Jakhl Zalog, če bo realizirana načrtovana stanovanjska izgradnja, ne da bi pri tem upoštevali problematiko osnovne vzgoje in izobraževanja v novi Fužinski soseski. Načrtovan priselitveni prirast zahteva dodatno gradnjo prizidkov k OŠ v Zalogu, Štepanjskem naselju, Polju in Novem Polju, da bi realizirali enoinpol izmenski pouk. Pti tem je posebej izpostavljeno tudi vprašanje izvajanje programa telesne vzgoje, ki že v sedanjih pogojih ne dovoljuje normalnega izvajanja programa v osnovnih šolah Vide Pregare, Kette-Mum, Edvard Kardelj, Adolf Jakhl. Izgradnja objektov je v celoti odvisna od uspešnosti referenduma za samoprispevek III in njegovega programa, ki pa ne bo mogel v celoti pokriti potreb. Glede na novo stanovanjsko sosesko MS 4,5 Fužine moramo tudi načrtovati izgradnjo 'dveh osnovnih Sol s skupaj 42 učilnicami in spremljajočimi prostori. Na nove investicije je vezana tudi 10%-na vključitev učencev v celodnevno osnovno šolo, ker moramo pri novi zgradbi OŠ Jože Moškrič zgraditi prizidek 6 učilnic in pri Oš Kette-Mum objekt za izvajanje programa telesnokultume vzgoje. Prostorske možnosti tudi bistveno vplivajo na realizacijo z zakonom opredeljenih nalog -preobrazbo osnovnih šol v kulturno, telesnokultumo in družbeno središče v šolskem okolišu, kjer šola deluje. Dvoizmensko delo močno zavira uresničevanje vloge osnovne šole in seveda tudi ne dovoljuje smelejšega načrtovanja vključevanja učencev v celodnev- no osnovno šolo. Kljub temu moramo osnovne šole glede na prostorske možnosti uresničiti vlogo središčne točke družbenega življenja in povezati društva, družbene organizacije, TOZD in posameznike pri izpolnjevanju programa življenja in dela. 3. Socialno skrbstvo 3. 1. Temeljni cilji razvoja - zagotoviti socialno varnost glede na povečano število porabnikov na ravni leta 1980 - skladnost višine družbeno denarnih pomoči glede na življenjske stroške - zagotoviti socialno varnost starejših občanov v novem domu starejših občanov - zagotoviti prostorske možnosti Centra za socialno delo. 3. 2. Naloge in aktivnosti Z realizacijo programa samoprispevka II - izgradnjo Doma starejših občanov za 200 stanovalcev, je potrebno zagotoviti tudi vse pogoje za koriščenje uslug doma tudi za starejše občane, ki v domu ne stanujejo. Glede na temeljne cilje razvoja predvsem zagotoviti socialno varnost, bomo ohranili isto število edinega vira družbeno denarnih pomoči (38), kar pomeni relativno upadanje števila, rast dopolnilnega vira od 135 v letu 1981 na 175 v letu 1985, kar pomeni skladnost s povečanjem števila prebivalcev, povečanje začasnih družbeno denarnih pomoči za 10 (40 do leta 1985) ter rast enkratnih pomoči za 60 (266) in povečanje števila uporabnikov doplačil v posebnih zavodih se bo povečalo le za eno (31). Doplačila k šolski prehrani in bivanju v VVZ bodo narastla za 150 uporabnikov pri šolski prehrani in 13 uporabnikov v VVZ. Analiza potreb ne zahteva povečevati števila rejencev (80) in števila rejniških družin. Povečevanje števila prebiralcev v občini vpliva tudi na povečanje uporabnikov storitev socialnega skrbstva predvsem na področju urejanja medsebojnih odnosov in drugega svetovalnega dela. Strokovno delo delavcev v Centru za socialno delo narekuje zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev. Omejena investicijska aktivnost izključuje novogradnjo, zato naj bi prostore zagotovili v zgradbi Centra za socialno delo v sodelovanju z drugimi uporabniki prostorov. Skupnost socialnega skrbstva bo glede na novogradnjo pripravila program dela delovne organizacije v ustanavljanju in sodelovala z Zdravstvenim domom Moste in občinsko zdravstveno skupnostjp pri urejanju vprašanj osnovnega zdravstvenega varstva v zgradbi Doma starejših občanov, ki naj bi postopoma prevzela vlogo dispanzerskega dela za starostna obolenja. 4. Osnovno zdravstveno varstvo 4. 1. Temeljni cilji razvoja - postopno povečanje zdravstvenih ekip - skladno z normativi glede na povečanje števila uporabnikov - zagotoviti prostorske pogoje za nove zdravstvene ekipe - pospešiti razvoj zdravstvenega varstva žena, dispanzerja za tuberkulozo in pljučna obolenja in dispanzersko dejavnost medicine dela, prometa in športa - povečati obseg sistematskih pregledov predšolskih otrok, šolarjev in mladine kot obliko preventivnega zdravstvenega varstva. 4. 2. Naloge in aktivnosti Na osnovi analize ugotavljamo le minimalne možnosti razširitve posameznih ambulantnih enot z načrtovano adaptacijo v zdravstveni enoti na Vevčah in nujno novogradnjo zdravstvenega doma v soseski MS 4,5 Fužine, s čimer bodo razbremenjene ekipe Zdravstvenega doma Moste, zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo stanovalcev nove soseske in celotnega vzhodnega dela občine. Investicija je odvisna od uspešnosti družbene akcije za samoprispevek III. Nove prostorske možnosti v novi zdravstveni enoti v domu za starejše občane dajejo tudi možnosti razvoja notranje zdravstvene enote v dispanzersko obliko za starostna obolenja. Glede na potrebe preventivnega zobozdravstvenega varstva bo ZD vključil zobozdravstvene ambulante v nove osnovne šole in zato zmanjšal število ambulantnih enot v novem zdravstvenem domu. Zaostajanje osnovnega zdravstvenega varstva zahteva čimprejšnjo gradnjo, zato bomo v letu 1981 pospešili priprave za izgradnjo zdravstvenega doma in tako omogočili izgradnjo v prvem letu samoprispevka III (1982), če bo le-ta uspešen. Možno odstopanje izostankov od dela na račun bolniškega sta-leža od načrtovanega zmanjšanja, zahteva tudi kakovostno organizacijo medicine dela, ki pa jo je mogoče izvesti le v tesnem sodelovanju z organizacijami družbenega dela. Preventivno zdravstveno varstvo in večja učinkovitost zahteva torej tesno povezavo izvajalcev z uporabniki v WO, OŠ in TOZD s področja gospodarstva in z nosilci aktivnosti varstva okolja. 5. Kultura 5. 1. Temeljni cilji razvoja - povečati obseg in dvigniti kvaliteto ustvarjanja in poustvarjanja na področju ljubiteljskega vključevanja v organizirane aktivnosti na vseh področjih - povečati obseg knjižnega fonda knjižnice tako, da bomo dosegli 2 knjigi na prebivalca - ohraniti kulturno dediščino z obnovo in rednim vzdrževanjem kulturnih spomenikov - programsko povezati ljubiteljsko kulturno ustvarjanje in poustvarjanje s profesionalnim ustvarjanjem in poustvarjanjem glede na prostorske možnosti na področju občine. 5. 2. Naloge in aktivnosti Obseg in kvaliteta ustvarjanja in poustvarjanja se odraža predvsem v delu kulturno umetniških društev in posameznih skupin, ki je še vedno odvisno od posameznikov, ki so v kraju, kjer živijo, pripravljeni z znanjem in neposrednim sodelovanjem vplivati in združevati interese posameznikov in skupin. Uresničitev temeljnih ciljev zahteva aktivnejše delo ZKO in kulturnih animatorjev v TOZD in krajevnih skupnostih. Delo je potrebno usmeriti tudi v tiste krajevne skupnosti, predvsem v novih stanovanjskih soseskah (Nove Jarše, Štepanjsko naselje, Fužine), kjer takšne aktivnosti še niso zaživele, ob uspešnem delu društev in skupin, združenih v ZKO. Z izgradnjo doma španskih borcev bomo pridobili ob novih prostorih knjižnice prostorske pogoje za razvoj vseh zvrsti kulturnega dela, od gledaliških, glasbenih, likovnih predstavitev, kulturno umetniških društev, do oblikovanja storitev profesionalnih kulturnih ustanov. Na področju varovanja in obnavljanja kulturne dediščine bomo v letu 1981 obnovili notranjost kapele v gradu na Kodeljevem -spomenik L kategorije (freske v glavnem prostoru in stranske prostore) z odličnimi akustičnimi pogoji za pestro glasbeno ustvarjanje manjših skupin, s čimer lahko bogato popestrimo programske možnosti. Z obnavljanjem gradu na Fužinah (gostinski, turistični in muzejski del), ki mu je potrebno še oblikovati programske usmeritve, bo prostorsko velika pridobitev z razsežnimi možnostmi kulturnega delovanja. V spomeniškem kompleksu Urh, obnovljenem do leta 1980, bo Mestni muzej NOB obnovil muzejsko zbirko in uvrstil muzej med pomembne objekte NOB in socialistične revolucije. Posebno skrb bomo posvetili tudi izgradnji Poti spominov in tovarištva na področju občine, ki s svojimi elementi negovanja in vzpodbujanja revolucionarne tradicije, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, ob urbanistični razgibanosti, pomeni pomemben dosežek v srednjeročnem obdobju gradnje in obnove spomenikov in spominskih obeležij NOB. Projekt PST se tako prepleta z naravnim rezervatom Besniške doline, spomeniškim parkom Pugled in drugimi obeležji, ki jih moramo urediti in z urejenim skrbništvom doseči njihovo pravo zgodovinsko vlogo. 6. Telesna kultura 6.1.. Temeljni cilji razvoja - urediti z urbanističnimi načrti opredeljene rekreacijske površine za pospešeno rekreacijsko dejavnost - povezati vrhunski šport v okviru 11 panog vrhunskega športa v Ljubljani s prostorskimi možnostmi na območju občine in s celovitim program telesnokultume aktivnosti - pospešiti delo telesnokulturnih društev - smotrno izrabiti žc zgrajene objekte, vključno z objekti OŠ in VVZ, in doseči organizirano izkoriščenost objektov 6. 2. Naloge in aktivnosti Omenjene finančne možnosti, ki ne dopuščajo pomembnejšega spreminjanja razmerij (št. kv. m površine na prebivalca), zahtevajo smotrnejšo izrabo objektov in prostih površin. Telesnokultuma dejavnost v krajevnih skupnostih in društvih zahteva vsaj minimalne vadbene pogoje, kar naj bi dosegli z dograditvijo drsališča v Zalogu, večnamenskega športnega objekta na Vevčah in novega športnega objekta za potrebe visoke šole za telesno kulturo, osnovne šole Kette-Murn in športnih društev oziroma organizacij. Zveza telesnokulturnih organizacij bo z novimi organizacijskimi oblikami in z bogatejšo vsebino vzpodbudila rekreativno telesno-kultumo vadbo s posebnim poudarkom na organizirani vadbi za predšolske otroke, šolarje in mladino. Zato je nujno urejeno povezovanje z vzgojno varstvenimi organizacijami, osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi, da učinkoviteje posežemo v vsakodnevne navade otrok, mladine in drugih občanov. Z izgradnjo soseske Fužine bodo istočasno urejene tudi telesno-kulturne površine in dana možnost rasti rekreativne vadbe skladno z razširitvijo stanovanjske soseske. 7. Znanstveno raziskovalno defo 7. 1. Temeljni cilji razvoja: - povečanje deleža znanja v strukturi dela - izboljašanje pogojev življenja in dela občanov - povečanje produktivnosti dela in rast življenjskega standarda 7. 2. Naloge in aktivnosti: Občinska raziskovalna skupnost obsega izvajanje programa raziskovalne dejavnosti v samoupravnih organizacijah in skupnostih, izvajanje lastnega programa dela, mestnega raziskovalnega programa in republiškega infrastrukturnega programa. Lastni program zajema usmerjanje in uveljavljanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini. Raziskovalno delo mora postati sestavni del načrtovanja v združenem delu in bolj kot doslej se morajo domače znanje in inovacijski dosežki vključevati v delovni proces. Vso pozornost je potrebno posvetiti vzgoji in usposabljanju raziskovalnega kadra, vzpodbujanju in izobaževanju inovatorjev ter njihovemu nagrajevanju na osnovi ovrednotenih rezultatov. 8. Usmerjeno izobraževanje 8. 1. Temeljne smeri razvoja - prehod na usmerjeno izobraževanje s postopnim odmiranjem gimnazij v sistemu vzgoje in izobraževanja - uskladiti obseg, mrežo in razvoj usmerjenega izobraževanja v občini in mestu Ljubljana v srednjeročnem razvoju in uskladiti smeri dolgoročnega razvoja - najtesneje povezati uporabnike in izvajalce v okvim posebnih izobraževalnih skupnosti usmerjenega izobraževanja. 8. 2. Naloge in aktivnosti Vzgojo in izobraževanje za delo, ob delu ali iz dela, usklajeno s potrebami razvoja in kadrovskimi potrebami, ob mejni realizaciji splošnih vzgojnoizobrazevalnih smotrov, ki so značilni v celotnem vzgojno izobraževalnem sistemu, zahteva temeljito spremeniti dosedanje odnose uporabniki-izvajalci, jih povezati pri realizaciji programskih usmeritev, oblikovanju posameznih smeri in poklicev. V srednjeročnem obdobju bomo na področju občine za potrebe Ljubljane in ljubljanske regije izvajali troje programskih usmeritev - medicinsko v prostorih meščanske gimnazije ter grafično in papirno v prostorih Šolskega centra tiska in papiija. Istočasno pa se bomo dogovarjali glede dolgoročne usmeritve, skladno s potrebami Ljubljane in občine. BELEŽKE: $ KADROVSKA POLITIKA Srednjeročni in letni načrti OZD, TOZD in drugih skupnosti bodo vsebovali tudi kompleksne plane kadrov: zaposlovanja, izobraževanja, štipendiranja, izobraževanja ob delu in z dela, pripravništva itn. Načrti bodo usklajeni z dogovorjeno stopnjo zaposlovanja v občini. Pred novim zaposlovanjem delavcev bodo OZD, TOZD ter druge skupnosti preučile možnosti modernizacije proizvodnje in izboljšave tehnoloških postopkov in nove delavce zaposlovale le: - če bodo uvedle nove investicije - na osnovi porasta produktivnosti in ustvarjenega večjega dohodka na zaposlenega delavca ter ekonomske upravičenosti - če se bodo usmerile v izvoz ali ga povečale ter z izvozom ustvarjale večji dohodek. OZD, TOZD in druge skupnosti, ki ne bodo izvajale Samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja ter minimalnih standardih, novih delavcev ne bodo smele zaposlovati. OZD, TOZD in druge skupnosti bodo ustvarile pogoje za realno zaposlovanje delavcev le z boljšo organizacijo dela, z racionalnim razporejanjem kadrov in v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z izboljšanjem delovne discipline. OZD, TOZD in druge skupnosti bodo preučile kvalifikacijsko strukturo že zaposlenih delavcev, ki je marsikje ovira za napredek, modernizacijo in boljšo organizacijo dela, ter zagotovile boljše rezultate dela z načrtno kadrovsko politiko (štipendiranjem, pripravništvom) in z novimi strokovnimi kadri. Omejevalo -se bo zaposlovanje na negospodarskem področju in v skupnih službah. Kadrovska služba bo z društvom kadrovskih delavcev s funkcionalnim izobraževanjem 'usposabljala delavce kadrovskih služb, kar naj bi vplivalo na vsebino dela služb. Družbenopolitična skupnost bo spremljala uresničevanje Družbenega dogovora o kadrovski politiki in seznanjala z ugotovitvami in predlogi delegate skupščine občine in družbenopolitične organizacije v občini. SPLOŠNA PORABA Oblikovanje splošne porabe v občini bo temeljilo na doseženi rasti družbenega proizvoda, izhajajo pa iz potrebe, da je omejiti rast splošne porabe, ki bo počasnejša od rasti dohodka za 10 %. Prihodki za financiranje splošne porabe v občini se bodo oblikovali iz dosedanjih davčnih virov: davka na dohodek in davka iz osebnih dohodkov, prometnega davka, davka na dohodek od premoženja in davka od premoženja, taks in drugih prihodkov. Proračunski prihodki se bodo dvigali po realni stopnji rasti 3,85 in bodo v letu 1981 znašali 218.169.000 din, v letu 1982 226.568.000 din, v letu 1983 235.290.000 din, v letu 1984 140.498.000 din, ter v letu 1985 145.907.000 din. Vrste davkov in taks, njihova osnova in stopnja bodo določene v okviru vsakoletnega dogovora o vsklajevanju davčne politike v SR Sloveniji. O vrstah in višini posebnih davčnih olajšav v dejavnosti, ki so za razvoj občine posebnega družbenega pomena kot deficitarna dejavnost, bo izvedena uskladitevmed ljubljanskimi občinami in občinami ljubljanske regije. Za financiranje splošne porabe v mestu Ljubljana bo občina z ostalimi ljubljanskimi občinami, na podlagi bilance sredstev splošne porabe v občinah in mestu, združevala proračunska sredstva, katerih višina bo dogovorjena z vsakoletnim planskim aktom. Eventuelna presežna proračunska sredstva, nad sredstvi splošno porabo v občinah in mestu, bodo s posebnim dogovorom namenjena za potrebe, kijih bodo določile in opredelile skupščine občin in mesta. V okviru načrtovanih in razpoložljivih sredstev splošne porabe bomo zagotavljali: — sredstva za delo občinskih upravnih organov, s poudarkom na racionalnejšem poslovanju, uvajanju sodobnih metod dela in tehničnih sredstev, sredstva za delo teh upravnih organov pa bodo odvisna od pravočasnega, zakonitega, popolnega in smotrnega opravljanja del in nalog v skladu s programom posameznega organa, - sredstva za izvedbo programov krajevnih skupnosti za izvajanje nalog delegatskega in skupščinskega sistema ter za izvajanje % nalog, ki jih skupščina občine prenese v uresničevanje krajevnim skupnostim, - sredstva za financiranje dela pravosodnih organov za opravljanje njihovih funkcij in nalog, ki izhajajo iz ustave in nekaterih zakonskih določil, — sredstva za dejavnost ljudske obrambe, teritorialne in civilne zaščite, za tisti del, ki po programu ne bo financirano iz sredstev organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij, — sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij in to v skladu z njihovim delovnim programom, na podlagi obsega, narave, vrste in zahtevnosti del in nalog, — sredstva za varstvo borcev in invalidov NOV v skladu s pravicami, ki izhajajo iz ustave, ustreznih zakonov in občinskih predpisov, — sredstva za vzdrževanje grobov in grobišč udeležencev NOV, za postavitev novih in adaptacije ter vzdrževanje obstoječih spomenikov in spominskih obeležij NOV in socialištične revolucije, - sredstva za financiranje negospodarskih investicij, ki izhajajo iz že obstoječih obveznosti na podlagi sprejetih dogovorov, pogodb in sklepov skupščine občine, ter za nove obveznosti, ki bodo vključene v družbeni plan občine, - sredstva za intervencije v gospodarstvu, sprejete z družbenimi dogovori in sklepi skupščine občine, - sredstva za financiranje osnovne urbanistične dokumentacije oziroma načrtov in zazidalnih načrtov, za urejanje prostora in varstva okolja, katerih naloge izhajajo iz sprejetih dogovorov in iz nekaterih republiških in občinskih predpisov. Osnovna proračunska poraba se bo dvignila po realni stopnji rasti 3,20, tako da bo v letu 1981 znašala 165.930.000 din, v letu 1982 171.239.000 din, v letu 1983 176.718.000 din, v letu 1984 182.372.000 din in v letu 1985 188.207.000 din. V občini se bodo zagotavljala tudi sredstva za posege v gospodarstvu, še zlasti pa na področju proizvodnje hrane. Ta sredstva bodo naraščala po realni stopnji 15,0 in bodo v letu 1981 znašala 30.850.000 din, v letu 1982 35,477.000 din, v letu 1983 40.798.000 din, v letu 1984 46,917.000 din, ter v letu 1985 53.954.000 din. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v katerih se povezujejo vsi zainteresirani dejavniki za reševanje življenjskih problemov delovnih ljudi in občanov bomo v tem srednjeročnem obdobju: — nadaljevali s preobrazbo krajevnih skupnosti - krepili vlogo delegacij krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri odločanju o družbenih zadevah v občini, - posebno pozornost posvetili sodelovanju, povezovanju in združevanju krajevnih skupnosti pri odločanju o družbenih zadevah v občini, — posebno pozornost posvetili sodelovanju, povezovanju in združevanju krajevnih skupnosti pri reševanju skupnih problemov, — oblikovali skupne strokovne službe za več krajevnih skupnosti in tako racionalizirali delo in poslovanje KS, — razvijali samoupravno organiziranje stanovalcev v krajevni skupnosti, ter njihovo vključevanje v širše samoupravne in druge družbene akcije - zagotovili večjo vlogo in vpliv potrošniških svetov na nemoteno preskrbo, - pospeševali združevanje sredstev delovnih ljudi in občanov s samoprispevkom in razvijali vse oblike prostovoljnega dela, — dosledno uresničevali sistem samoupravnega planiranja - dogradili vlogo krajevne skupnosti v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Obrambne priprave bodo izvajale kot sestavni del tekoče in razvojne politike temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter občine. V procesu samoupravnega načrtovanja razvoja obrambno varstvenih priprav moramo izhajati iz dosežene stopnje obrambnih priprav in samozaščitne aktivnosti ter na tej osnovi začrtati nadalj-ni razvoj, ki bo usklajen s splošnim, gospodarskim, socialnim in prostorskim razvojem občine in mesta, upoštevajoč pri tem njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Pri tem ie treba upoštevati tudi prednosti našega samoupravnega družbenoekonomskega sistema, ki daje možnosti za mobilizacijo vseh sil in virov družbe za najučinkovitejše funkcioniranje vseh dejavnosti v pogojih splošnega ljudskega odpora. Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v družbenem planu občine zajema le tiste elemente oziroma vrste obrambno varnostnih priprav, ki se ne morejo vgraditi v načrte gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki jih mora občina izvajati v skladu s svojo pristojnostjo in ki zagotavljajo kontinuiteto nadaljnjega razvoja obrambnih, varstvenih priprav ter najnujnejše pogoje za učinkovito izvajanje družbene samozaščite in ljudske obrambe. Ta družbeni plan daje le načelna izhodišča za nadaljni razvoj SLO in DS, podrobneje pa se načrtuje v aneksu, ki je sestavni del tega plana. 1. Obrambne priprave organov skupščine občine in DPO Obrambne priprave organov skupščine in DPO zajemajo organizacijske, materialne in kadrovske priprave za učinkovito delovanje pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer ter za delo v vojni. Posebno pozornost je dati idejno političnemu in strokovnemu usposabljanju organov in organizacij za izvajanje obrambnih priprav in usposabljanju za delovanje pri preprečevanju ali odpravljanju izrednih razmer in vseh vojnih razmer. Za dosego bolj učinkovitega delovanja je nadaljevati z opremljanjem in vajami s čimer bomo dosegli večjo pripravljenost. 2. Civilna zaščita Na področju CZ je v naslednjem obdobju doseči še večjo množičnost in opremljenost ter usposobljenost enot in štabov CZ. Organiziranje in usposabljanje CZ je usmeriti tako, da bo lahko učinkovito uporabljena za reševanje življenj in premoženja v hudih naravnih nesrečah in vojnega delovanja. V njo je še bolj kot dosedaj vključevati žene in mladino. Z materializacijo in modernizacijo doseči opremljenost in zasedenost po predpisanih formacijah. Do konca leta 1985 moramo doseči 18 % vključitev prebivalstva v CZ in dokončno formirati in opremiti občinski združeni odred CZ. Poseben poudarek je dati razvoju splošnih enot CZ v stanovanj- skih hišah in enot za vzdrževanje zaklonišč ter nadaljnji njihovi gradnji. Usposobljenost enot in štabov CZ je preverjati skozi vaje. 3. Vzgoja in izobraževanje prebivalstva V procesu podružbljanje SLO in DS je izredno pomembna vzgoja in izobraževanje vsega prebivalstva. Njena vsebina mora prebivalstvu omogočiti spoznanje idejno političnih in doktrimih izhodišč SLO in DS ter vlogo in način pri izvajanju konkretnih nalog. Pri izobraževanju je dati poseben poudarek samozaščiti in izvajanju ukrepov CZ oziroma izvajanju nalog, ki izhajajo iz razporeditve prebivalcev v najrazličnejše oblike organiziranosti in izvajanja SLO in DS. 4. Blagovne rezerve V naslednjem srednjeročnem planskem obdobju je doseči večje občinske blagovne rezerve, tako da bi lahko zadovoljili potrebe, ki bi nastale zaradi hujših naravnih nesreč ali vojnega delovanja. V ta nanem bomo tudi v bodoče na podlagi samoupravnega sporazuma združevali finančna sredstva na nivoju mesta. 5. Prostorsko in urbanistično načrtovanje Za učinkovitejše preprečevanje oziroma zmanjševanje učinkov hudih naravnih nesreč ali vojnega delovanja bomo pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju upoštevali ustrezne ukrepe iz ocene ogroženosti. 6. Teritorialna obramba V procesu nadaljnega razvoja TO je v skladu s predpisi in smernicami nadaljevati z organiziranjem in opremljenjem enot in štabov TO. Pri tem je zasledovati potrebno modernizacijo oborožitve in opreme ter z urjenjem doseči še boljšo bojno pripravljenost. 7. Upravno vojne zveze Nadaljevati je z organiziranjem, opremljanjem in uijenjem občinske enote za zveze in drugih udeležencev upravno vojnih zvez. Pri tem je doseči potrebno izurjenost in sodobno opremljenost, kar vse zagotavlja boljše delovanje upravno vojnih zvez v primeru hujših naravnih nesreč ali v vojnem delovanju. 8. Družbena samozaščita DS je nadalje razvijati kot sistem najširše varnostne družbene preventive in razvijanje varnostne kulture. Dograjevati je sistem narodne zaščite usposabljati njene pripadnike in jo ustrezno materialno opremiti. Ž izvajanjem urjenja pa je doseči še večjo njeno učinkovitost pri izvajanju varnostnih nalog. BELEŽKE: PREDLOG Na podlagi 41., 137. in 145. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije sklepajo udeleženci po pooblastilu temeljnih organizacij združenega dela, zborov občinskih in mestne skupščine, skupščine gospodarske zbornice ljubljanskega območja, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije naslednji DOGOVOR o skupnih temeljih planov udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981 — 1985 V____________________________________________________/ UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem dogovorom o skupnih temeljih planov prevzemajo udeleženci, v skladu s svojimi in skupnimi interesi, naloge in obveznosti, ki so pomembne za skladno delovanje in razvoj pogojev družbene reprodukcije na gospodarskem, socialnem, kulturnem, prostorskem in obrambnem področju. Te naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov posameznih udeležencev tega dogovora. 2. člen Z izvajanjem tega dogovora udeleženci zagotavljajo pogoje uresničevanja: - policentričnega razvoja, to je usklajeno povezanega omrežja naselij in njihovih funkcij; - stabilizacijskih prizadevanj ob upoštevanju razpoložljivih sredstev za razširjeno reprodukcijo, dohodkovnega povezovanja TOZD ter združevanja dela in sredstev na osnovi usklajenih planov v DO, SOZD, SIS in DPS; - načela celovitega odločanja delavcev v TOZD o usmeritvi dohodka in čistega dohodka oziroma o načinu in kraju zadovoljevanja svojih skupnih in osebnih potreb glede na kraj bivanja oziroma dela, kar zahteva dosledno uveljavljanje domicilnega principa financiranja skupnih potreb, vključno z upoštevanjem solidarnosti; skupnih interesov na področju medobčinskega sodelovanja. 3. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo skupno reševali naloge, kijih bo potrebno v razdobju 1981-1985 uskladiti z nosilci planiranja izven ljubljanskega območja, da bi na ta način zagotovili stabilen in usklajen socialni in gospodarski razvoj tako v ljubljanski regiji, kakor v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. SKUPNI TEMELJI RAZVOJNIH USMERITEV 4. člen Skupni temelji razvojnih usmeritev za celotno območje udeležencev tega dogovora bodo dopolnjeni po oblikovanju dolgoročnega razvojnega koncepta posameznih dejavnosti, ki bo opredeljen kot integralni del dolgoročne zasnove poselitve Slovenije. 5. člen Udeleženci tega dogovora bodo prek poslovne in kreditne politike Ljubljanske banke - združene banke, Ljubljanske banke -Gospodarske banke Ljubljana, Ljubljanske banke - stanovanjsko komunalne banke Ljubljana, Beograjske banke - TB Ljubljana, Jugobanke - TB Ljubljana in drugih bank dajali prednost onim razvojnim programom, ki bodo, poleg kriterijev prestrukturiranja gospodarstva iz dogovorov o temeljih družbenega plana za obdobje 1981-1985 SR Slovenije in mesta Ljubljane, izpolnjevali še naslednje zahteve: 1. Delež proizvodnje za znanega odjemalca mora znašati v proizvodnji polizdelkov najmanj 75 %. V ta namen mora nosilec programa skleniti z odjemalci ustrezne dolgoročne samoupravne sporazume. 2. Investicijski načrti s predračunsko vrednostjo pod 50 mio dinarjev, ki v skupnem številu ne presegajo 100 zaposlenih, se morajo prednostno locirati v krajih, ki izkazujejo največje možnosti zaposlovanja oziroma odkoder se delavci dnevno vozijo na delo v drug kraj. * 6. člen Pri vrednotenju proizvodnih in investicijskih programov v industriji bodo udeleženci upoštevali naslednje minimalne zahteve oz. omejitve: 1. Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza proizvodni oziroma investicijski program, ki zagotavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din, izraženo v cenah iz leta 1979, in 0,30 din dohodka na uporabljeni dinar investicijskih sredstev, upoštevajoč stopnjo sredstev za reprodukcijo v višini najmanj 14,5 %. 2. Novi proizvodni programi oziroma investicijski načrti izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija izvozne usmerjenosti, če predvidevajo vsaj 40 % svoje proizvodnje za izvoz in pozitivno pla-čilno-bilančni učinek, pri čemer se šteje: a) Kot devizni priliv: — devizni prihodek, dosežen s prodajo proizvodov in storitev na tujem trgu (ZR 1979 - AOP 020), — devizni prihodek, dosežen iz skupnega dela in poslovanja oziroma soudeležbe na tujem trgu (ZR 1979 - AOP 02o), — devizni prihodek, dosežen s poslovanjem obratov oziroma podjetij naših OZD v tujini (o33), — sprejete obresti in odplačane terjatve za dane kredite tujini (anuitetni plan odplačil). b) Kot devizni odliv: — devize za uvoz surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, storitve in druga neblagovna plačila (samoupravni sporazum SISEOT), — devize za uvoz opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje (samoupravni sporazum SISEOT), — devize za izplačilo anuitet (glavnice in obresti) za najete kredite (anuitetni plan odplačil), — transfer dobička tujim partnerjem, ki se izplača na račun izven Jugoslavije. Minimalne zahteve izvozne usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski programi oziroma projekti, ki za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in osnovnih prehrambenih proizvodov (kruh, predelavo mleka, olja in masti ter predelane ribe). Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odliv ne sme biti večji od polovice vrednosti nove proizvodnje. 3. Proizvodni oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija razvojno-tehnološke intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev: a) — delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav v vrednosti vseh delovnih priprav, ki jih predvideva program oziroma načrt, je vsaj 80 %, — investicijski načrt oziroma proizvodni program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 3 % od planiranega bruto dohodka; b) — delež delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo znaša vsaj 15 % skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev; — program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave povprečno letno vsaj 6 % od planiranega bruto dohodka (dohodek povečan z amortizacijo po minimalnih stopnjah). 4. Proizvodni oziroma investicijski program ustreza kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena poraba energije ne presega 0,3 Tera Joule (- 1012 Joule) na milijon din bruto dohodka. 5. Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalne rabe osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba ne presega 0,8 denarnih enot na denarno enoto bruto dohodka. 6. Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja, če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industriji oziroma ne več kot 6 delavcev v predelovalni industriji na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo. Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktoijem, izračunanim na podlagi deleža kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu po občinah: Cerknica 0,947, Domžale 0,538, Grosuplje 1,279, Kamnik 0,702, Kočevje 0,277, Kranj 0,561, Litija 1,262, Lj.-Bežigrad 0,080, Lj.-Center 0,000, Lj.-Moste-Polje o,168, Lj.-Šiška 0,108, Lj.-Vič—Rudnik 0,474, Logatec 0,954, Ribnica 1,072, Škofja Loka 0,454. 7. Prostorsko-ekološke zahteve oziroma omejitve so naslednje: — Kmetijskih zemljišč I. kategorije ni moč uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so lahko industrijske cone, stanovanjska zazidava z gostoto nad 250 stanovalcev na ha ter infrastrukturni objekti in naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih površin in če jih vključujejo družbeni plani občin. — Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati, če z njim ni mogoče zagotoviti, da vrnjena tehnološka voda ne bi bila slabša od II. kakovostnega razreda in če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo se šteje, če tehnološko pogojena uporaba pitne vode ne presega 500 kub. m na milijon din bruto dohodka. — Nove proizvodne objekte, katerih škodljivim vplivom se ni moč izogniti in kateri povzročajo prekomerne prometne obremenitve, je moč graditi v industrijskih conah izven naselij, vendar pod pogojem, da največ 1/4 predvidenih zaposlenih potrebuje več kot 1 /2 ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvom ali je njihovo bivališče oddaljeno več kot 20m, merjeno po prometnicah. Gornjo mejo škodljivosti vplivov na okolje določajo: Zakon o varstvu zraka (Ur. 1. SRS, 13/75), Odlok o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih primesiv zraku (Ur. 1. SRS, 12/76), Odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Ur. 1. SRS, 3/77 ), Uredba o ureditvi določenih vprašanj s področja vode (Ur. 1. SRS, 22/76), Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z oljem (Ur. 1. SFRJ, 60/73), Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. 1. SRS, 15/76), Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Ur. 1. SRS, 3-7). ‘ine banke združene v Ljubljansko banko - združeno B - Združena banka, Jugobanka - TB Ljubljana, Beograj-i' - TB Ljubljana in druge banke zagotavljajo s samouprav-azumi o temeljih planov tak sistem vrednotenja kazalcev Temeljne banke združene v Ljubljansko banko — združeno banko, LB - 7.......................... ......... ska banka nimi sporazumi o temeljih planov tak sistem vrednotenja kazalcev za ocenjevanje industrijskih investicijskih programov, ki daje posameznim kriterijem naslednje deleže: razvojno-tehnološka intenzivnost — 30 %, izvozna usmeritev — 30 %, dohodek in racionalizacija poslovanja — 30 % racionalna raba energije in surovin — 10 %. Za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije, imajo prednost organizacije, ki zagotavljajo večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane. 7. člen Za presojo prostorske lokacije novih investicijskih projektov na ljubljanskem območju ter za usklajevanje, glede na lokacijske produkcijske faktoije, bodo udeleženci upoštevali naslednje kriterije: - obseg obstoječih kapacitet glede na potrebe in surovinsko zaledje ljubljanskega območja, upoštevajoč razvojne usmeritve SR Slovenije; - stanje in razVojne možnosti infrastrukturne opremljenosti mikrolokacije; - obseg in struktura zaledja delovne sile z upoštevanjem migracijskih gibanj; - racionalno rabo prostora ob integralnem načrtovanju razvoja na celotnem ljubljanskem območju; - enakomeren razvoj proizvajalnih sil ter izenačenje življenjskih in delovnih pogojev v celotni regiji; - varovanje okolja. 8. člen V cilju preprečevanja ekstenzivnih posegov v naravo, bodo udeleženci pri lociranju industije gradbenega materiala upoštevali bližino surovinskih nahajališč (pesek, prod, kamni itd.) ter zagotovili skupna vlaganja v infrastrukturne objekte in sanacijska dela. 9. člen Udeleženci bodo zagotavljali pogoje uresničevanja usmerjene 1 stanovanjske izgradnje za znanega kupca, upoštevajoč smotrno prostorsko razporeditev v cilju zmanjševanja oddaljenosti med j krajem bivanja in dela. Istočasno bodo pospeševali oblikovanje I poslovnoplanskih skupnosti za izgradnjo celovitih stanovanjskih j sosesk, ki bodo vključevale izvajalce in bodoče uporabnike ne j glede na občinske meje. Obenem bo stanovnjska izgradnja sledila planirani rasti prebivalstva in zaposlovanja v obdobju 1981-1985. 10. člen Udeleženci bodo na področju stanovanjske graditve uveljavljali dolgoročno planiranje ter zagotovili neposreden vpliv uporabnikov stanovalcev v celotnem procesu načrtovanja in graditve, kar bo omogočilo uveljavljanje njihovih potreb. Stanovanjsko graditev bodo usmerjali tudi na gradbeno zahtevnejše površine, kar bo prispevalo k varovanju kvalitetnejših kmetijskih zemljišč ter pogojevalo prehod na enotna obračunska območja z dogovorjenim prelivanjem zemljiške rente in selektivnim obremenjevanjem glede na kvaliteto lokacije, kar bodo udeleženci podrobneje opredelili do konca leta 1981. 11. člen Udeleženci bodo zagotovili izvajanje enotno dogovorjene stanovanjske politike v vključevanjem skupnih vlaganj v spremljajoče dejavnosti nastajajočih novih sosesk ter pri tem dosledno uveljavljali 'sistem družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Pri prenovi starih stanovanjskih območij pa bodo do konca leta 1981 poenotili postopke ter oblikovali usklajene kriterije za načrtovanje, organizacijo in izvajanje prenove v povezavi z obnovo in revitalizacijo kul-turno-zgodovinskih spomenikov, varovanjem še nepozidanih površin ter optimalnega vrednotenja družbene in komunalne infrastrukture. 12. člen Agroživilstvo bo vzporedno s pospešenim usposabljanjem kmetijskih zemljišč na celotnem ljubljanskem območju povečevalo vzrejo živine, proizvodnjo in stopnjo predelave kmetijskih pridelkov, predvsem mleka in mesa ob hkratni povezavi z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi proizvajalci(povečanje prireje sladkovodnih rib v dolini Krke, naložbe v morski ribolov, pridelovanje zelenjave na Primorskem, razširitev plantaž za pridobivanje zimske zelenjave in mandarin v dolini Neretve, pospeševanje čebelarstva 13. člen Udeleženci bodo do 30. 6. 1981 oblikovali skupno samoupravno interesno skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva in preskrbo potrošnih središč s prehrambenimi proizvodi za območje občin ljubljanske regije, v okviru katere se bodo porabniki in izvajalci dogovorili o: — enotni kmetijsko-zemljiški politiki; — koordiniranem in usklajenem, dolgoročno usmerjenem, agro-živilskem proizvodnem programu; — koordiniranih in vsklajenih vlaganjih v proizvodnjo, predelavo in zaloge hrane; — reševanju vprašanj kmetij na hribovitih območjih. 14. člen Udeleženci bodo združevali sredstva za preskrbo in pospeševanje kmetijstva na območju občin ljubljanske regije z namenom, da se: — ustvarijo pogoji za dolgoročno, urejeno in stabilno preskrbo z živili v vseh potrošnih središčih ljubljanskega območja; — zagotovijo materialni pogoji za pospeševanje kmetijske proizvodnje v prirodnem zaledju potrošnih središč ljubljanskega območja; — poenotijo načini stimuliranja kmetijske proizvodnje ter višine intervencij za potrebe preskrbe z živili na celotnem območju. 15. člen Za zagotovitev osnovnih intervencijskih potreb v skladu s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, 1/79), bodo udeleženci zagotovili intervencijska sredstva, katerih višina in viri bodo posebej dogovorjeni. Poleg sredstev iz 1. odstavka tega člena bodo udeleženci zagotovili za potrebe preskrbe potrošnih središč še polovico zbranih sredstev oa prometnega davka na alkoholne pijače ter polovico zneska od zbranih kazni za gospodarske prestopke agroživilskih organizacij združenega dela. Udeleženci bodo namenili za preskrbo potrošnih središč tudi dogovorjene morebitne dodatne prispevke pri prodaji tistih živil, katerih potrošnjo se ne želi povečati (južno sadje, alkoholne pijače itd.). Dopolnilni vir sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje pa bodo deleži od prodaje kmetijskih zemljišč, ki jih za te namene v svojih programih predvidijo SIS za urejanje zemljišč. Intervencijska sredstva so nepovratna, prioriteto pri njihovem koriščenju za investicije pa imajo sovlagatelji, ki zagotavljajo redno preskrbo z živili na podlagi dolgoročnih sovlagateljskih dohodkovnih odnosov. 16. člen V skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, družbeni plani in plani SIS za preskrbo potrošnih središč in pospeševanje kmetijstva, se uporabljajo: a) Sredstva za preskrbo potrošnih središč za naslednje intervencijske namene: - pokrivanje morebitne negativne razlike med stroški poslovanja in uveljavljeno prodajno ceno pri strateško pomembni družbeno organizirani kmetijski proizvodnji v TOZD, in skupnostih kmetov; - delno izravnavanje negativnih razlik med normalnimi proizvodnimi cenami in morebitno nižjo uveljavljeno prodajno ceno pri poglavitnih živilskih izdelkih (meso, mleko, olje, sladkor ipd.), zaradi nestabilnih tržnih razmer ali administrativnih ukrepov; - delno izravnavanje negativnih razlik med normalnimi proizvodnimi cenami in morebitno nižjo uveljavljeno prodajno ceno pri poglavitnih živilskih izdelkih (meso, mleko, olje, sladkor ipd.), zaradi nestabilnih tržnih razmer ali administrativnih ukrepov; - oblikovanje najnujnejših rezerv živil v OZD, zadolženih za preskrbo potrošnih središč (moka, olje, sladkor, meso, mlečni izdelki ipd.); - sofinanciranje onih investicijskih programov, ki največ prispevajo k redni oskrbi potrošnih središč z živili, katerih realizacija pa je ogrožena, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ali nezadostnega neposrednega interesa. b) Sredstva za pospeševanje kmetijstva za naslednje intervencijske namene: - sofinanciranje pospeševalnih služb v kmetijskih zavodih, organizacijah in drugih pospeševalnih ustanovah; - diferencirano regresiranje nabave mineralnih gnojil, kvalitetnih semen, plemenske živine ter osemenjevanje v skladu z zastavljenimi reprodukcijskimi cikli in proizvodnimi pogoji. 17. člen potok (mesto Ljubljana, občine: Domžale, Kamnik, Kranj, Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik, Škofja Loka); - Zbiljsko jezero, Sora, Stari vrh, Soriška planina, (mesto Ljubljana, občine: Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj. Vič-Rudnik, Škofja Loka, Kranj); - Rovte, Zaplana, Ulovka, Bistra (mesto Ljubljana, občine: Lj,—Bežigr.ad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik, Logatec, Vrhnika); - Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, grad Snežnik, Bloke, Slivnica, Rakitna, (mesto Ljubljana, občine: Cerknica, Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik); - Velika gora, dolina Krke, dolina Kolpe, Kočevski rog (mesto Ljubljana, občine: Kočevje, Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik); - Polhograjski dolomiti (mesto Ljubljana, občine: Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik, Škofja Loka); > - Dobropolje, Polževo, (mesto Ljubljana, občine: Grosuplje, Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik); - Dole pri Litiji, Polšnik, območje gradu Bogenšperk in Vač (mesto Ljubljana, občine: Litija, Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Šiška, Lj.-Vič-Rudnik); - Povodje Ljubljanice (mesto Ljubljana, občine: Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-Vič-Rudnik, Vrhnika); -Krajinski .parki Zajčja dobrava, Pugled, dolina Besnica in Posavje (mesto Ljubljana, občina Moste-Polje); - Šmarna gora in Rašica (mesto Ljubljana, občine: Lj.-Bežigrad, Lp-Moste-Polje, Lj.-Vič-Rudnik, Lj.-Center, Domžale, Na hribovitih in odmaknjenih območjih bodo udeleženci s posodabljanjem cestnih pristopov in ugodnejšimi kreditnimi pogoji pospeševali razvoj kmečkega in izletniškega turizma. Udeleženci bodo omogočali gradnjo počitniških hiš oziroma naselij samo na podlagi potrjene urbanistične dokumentacije ter izvedli postopek za odstranitev objektov, postavljenih ali zgrajenih brez dovoljenja upravnega organa. Samoupravna interesna skupnost za preskrbo potrošnih središč in pospeševanje kmetijstva, upoštevajoč načela 14. člena ter v 16. členu opredeljene namene uporabe sredstev: zi. cien — samostojno sprejema programe in izvaja potrebne ukrepe; cljah ter letne in srednjeročne plane intervencijskih posegov; — obravnava in zavzema stališča do vseh pripomb, predlogov in pobud udeležencev; — oblikuje za celotno območje koordinacijsko telo, ki medsebojno vsldiajuje programe in tekočo aktivnost ter pripravlja predloge za financiranje skupnih pospeševalnih akcij. Za učinkovitejši nastop na tujih tržiščih bodo udeleženci prek Gospodarske zbornice do konca leta 1981 povezali razdrobljeno zunanjetrgovinsko mrežo, združili posamična predstavništva v interven- tujini ter s tem odpravili nelojalno konkurenco ln prispevali k učinkovitejšemu poslovanju in zmanjšanju stroškov. 18. člen 22. člen specializirane oskrbe z ustreznimi skladišči. Razvojne usmeritve gozdarstva bodo zasledovale povečanje donosov ob istočasni krepitvi večnamembnosti gozdov ter zagotavljanje surovinskega potenciala uporabnikom lestnih asortimentov. Usklajevanje primarne predelave lesa se bo izvajalo v okviru gozdno gospodarskih območij Udeleženci bodo zagotavljali surovine za večji izvozkončnih ter pri tem omejili izvoz nepredelanih lesnih arti- lesnih izdelkov klov. 19. člen V naslednjem srednjeročnem obdobju se bo obseg etatov in gozdnih asortimentov oblikoval na podlagi gozdno-gospodarskih načrtov, ki predvidevajo določen porast na ljubljanskem in kočevskem območju, dočim je na območju občine Cerknica predvideno določeno znižanje etatov. Naložbe v gozdno-biološko reprodukcijo ter v gradnjo gozdnih cest bodo v obsegu gozdnogospodarskih načrtov, povečane z dodatnimi viri na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov. 23. člen Mesto Ljubljana ter občini Šiška in Škofja Loka bodo do konca marca 1981 opredelili skupne potrebe in obveznosti pri graditvi skladišč živil pri Godešiču. 24. člen Z ustrezno politiko pri pridobivanju delovnih prostorov in s celotnimi razvojnimi programi bodo udeleženci pospeševali združevanje osebnega dela z zasebnimi sredstvi z združenim delom v razne oblike kooperacije in sodelovanja, kar bo stimuliralo hitrejši in učinkovitejši razvoj drobnega gospodarstva kot komplementarne dejavnosti industrije. Obenem se udeleženci zavezujejo, da bodo usklajeno razvijali servisne mreže za proizvode strojne in elektro industrije, zlasti cestnih vozil, kmetijske mehanizacije in gospodinjskih strojev. Pri tem bodo udeleženci posebej omogočali različne oblike vključevanja v drobno gospodarstvo delavcev na začasnem delu v tujini. 20. člen Udeleženci bodo do konca leta 1981 zaključili samoupravno sporazumevanje oziroma dogovarjanje o obveznostih, nosilcih in programih nadaljnjega razvoja rekreacijsko-turističnih centrov. - Ljubljanski grad (mesto Ljubljana, občine: Lj.-Bežigrad, Lj.-Center, Lj.-Moste-Polje, Lj.-šiška, Lj.-Vič-Rudnik); - Grad Krumperk s širšo okolico, Velika Planina, Krvavec, Volčji 25. člen Udeleženci bodo v okviru svojih pristojnosti prispevali k funkcionalni povezanosti vseh vrst prometa. Upoštevajoč že znane in bodoče učinke energetske krize bodo razbremenili ceste težkega tovora s preusmeritvijo na železnice ob istočasni usposobitvi železniških zmogljivosti za prevzem dodatnih tovorov. Uresničevanje take opredelitve sloni na dogovorjeni politiki v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, tako da se: - izkoristijo vse prednosti integralnega transporta, - navežejo gospodarske dejavnosti, ki povzročajo težak oziroma masovni tovorni promet na železnico prek industrijskih tirov; - ob zasnovi industrijskih con upošteva nujnost navezave na železnico; - v javnem prevozu potnikov izkoristijo obstoječe železniške zmogljivosti na podlagi usklajenega programa, osnovanega na študiji o potniškem prometu oziroma pospešujejo javni avtobusni promet v. krajih, ki so slabo prometno povezani. 26. člen V SIS za železniški in luški promet SR Slovenije bo do konca leta 1981 končano dogovarjanje o načinu financiranja in obsegu naložb za naslednje investicije v železniško infrastrukturo na ljubljanskem območju: - določitev poteka trase in opredelitev nalog v zvezi s hitro trans-kontmentalno železnico; - izdelava investicijske dokumentacije za drugi tir na odseku Jesenice—Ljubljana ter obvozne proge Laze-Vižmarje-Dolgi most; - pridobitev dokumentacije začetek realizacije vozlišča v sklopu izgradnje nove železniške in avtobusne postaje Ljubljana; - dokončanje izgradnje kontejnerskega terminala v Mostah; - pričetek izgradnje izvennivojskega priključka za Zidani most na ranžirni postaji Zalog; - usposobitev železniške proge Grosuplje-Kočevje za hiter potniški promet; - posodobitev tovornega skladišča v Mostah; - posodobitev prekladalne mehanizacije in voznega parka; - osredotočene vzdrževalno-proizvodnih objektov v centralnih obratih v Mostah. 27. člen Udeleženci se bodo do konca leta 1981 v okviru Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije in SIS za gradnjo cest Ljubljana dogovorili o prioritetnih nalogah na področju izgradnje, rekonstrukcije in posodabljanja naslednjih cestnih odsekov: - severne ljubljanske obvoznice na odseku Titova—Celovška cesta - Ljubljana-Litija-Zagoije - Litija-cesta Ljubljana-Zagreb - Ljubljana-Vrhnika-Logatec - Ljubljana-Mengeš-obvoznica Brnik - Ljubljana-Šentjakob-Dragomelj-Domžale v smeri proti Štajerski - Vrhnika-Podpeč mimo Bistre - Škofja Loka-Žiri-Logatec-Rakek - Novomeška cesta na odseku Kočevje-Dvor - Črnomaljska cesta na odseku Livdol-Brezovica - Obkolpska cesta na odseku Mirtoviči-Osilnica - cestne povezave med regionalnima cestama Škofljica—Radohova vas-Novo mesto in Grosuplje-Mlačevo-Krka. Republiška skupnost za ceste bo v skladu s sprejetimi mednarodnimi sporazumi in pogodbami dokončala odsek avtoceste Naklo-Ljubljana. 28. člen Udeleženci soglašajo s pripravo dokumentacije za izgradnjo letališkega potniškega terminala (pristaniška stavba s pripadajočimi manevrskimi površinami, komunalno ureditvijo in parkirnimi prostori) na južni strani vzletno-pristajalne steze letališča Brnik, kakor tudi z izgradnjo priključka na avtocesto Naklo-Kranj-Ljubljana ter s priključitvijo terminala na regionalno cestno omrežje. Udeleženci soglašajo, da Aeroklub Ljubljana, ob sodelovanju izvršnih svetov skupščine mesta Ljubljane, ter skupščin občin Ljubljana-Vič-Rudnik in Vrhnika pridobi dokumentacijo za izgradnjo novega športnega letališča pri Brezovici in spremljajočih objektov. Izvršni sveti skupščine mesta Ljubljane, skupščine občine Ljub-ljana-Vič—Rudnik in skupščine občine Vrhnika bodo za izgradnjo športnega letališča usklajevali svoje potrebe v okviru izdelanih družbenih planov in pri tem iskali najustreznejše prostorske rešitve. 29. člen Za razširitev PTT mreže, posodobitev poslovanja z vključitvijo sodobne mehanizacije in avtomatizacije, povečanje zmogljivosti in prehod na avtomatizacijo telefonskega prometa, povezavo s koaksialnimi visokofrekvenčnimi in impulznokodnimi in radiorelejskimi mnogokanalnimi sistemi, povezavo s telefonskimi priključki osamljenih zaselkov v hribovitih predelih, bodo udeleženci do konca leta 1981 uskladili pogoje za uresničitev v okviru SIS PTT prometa dogovorjenih naslednjih objektov in naprav medobčinskega pomena: - poslopje za glavno avtomatsko telefonsko centralo (GATC), telekomunikacijo in PTT servis v Ljubljani, - Medkrajevni kabli za povezavo GATC z vozlišči Grosuplje, Vrhnika, Medvode, - prenosni visokofrekvenčni sistemi za povezavo GATC z vozliš-čnimi avtomatskimi telefonskimi centralami (VATC) Kočevje, Grosuplje, Cerknica, Kamnik, Medvode, Logatec, Sodražica, Loški potok, - telefonske naprave za novo GATC in razširitev vozliščnih avtomatskih telefonskih centralah Medvode, Cerknica, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Vrhnika, - telefonske večkanalske naprave z razširitvijo končne avtomatske telegrafske centrale. 30. člen Udeleženci bodo uskladili srednjeročni plan graditve distribucijskih naprav srednje in nizke napetosti ter se do konca leta 1981 v okviru SIS Elektrogospodarstva na preskrbovalnem področju Elektro Ljubljana in Elektro Kočevje dogovorili o višini prispevka sofinanciranja s strani uporabnikov, kadar le-ti povečujejo odjem na distribucijskem omrežju. Pri tem pa si bodo udeleženci prizadevali za enotno politiko financiranja visoko in nizko napetostnega omrežja ter transformatorskih postaj na območju, ki ga pokrivajo Elektro Ljubljana okolica, Elektro Ljubljana mesto in Elektro Kočevje. 31. člen Za ugotovitev povečanih potreb po električni energiji v skladu s 7,3 % letnim porastom porabe, se bodo udeleženci skupno z uporabniki proizvajalci električne energije do konca leta 1981 dogovorili v okviru SIS Elektrogospodarstva o višini in o načinu združevanja sredstev za izgradnjo proizvodnih, prenosnih in distribucijskih objektov ter za razširitev onih objektov primarne energije, ki so potrebni za povečano proizvodnjo električne energije. Udeleženci bodo v okviru samoupravnega sporazuma o planu graditve elektroenergetskih objektov za obdobje 1981—1985 sprejeli tudi program sanacije obstoječih distribucijskih naprav ter omrežja srednje in nizke napetosti tako, da bodo postopoma zagotovljeni dobavni pogoji v dogovorjenih tolerancah. 32. člen Za povečanje proizvodnje električne energije udeleženci soglašajo z dokončanjem priprav za izgradnjo hidroelektrarn na reki Savi, izgradnjo termoelektrarne - toplarne Ljubljana II (50MW) do leta 1982 in termoelektrarne - toplarne Dolsko (120 MW) do leta 1986, ter z raziskavo možnosti za uporabo nuklearne energije, ki bo dolgoročno reševala energetske potrebe ljubljanske regije in prispevala pomemben delež k izboljševanju enercetske situacije v Sloveniji. Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije pa bodo proučila možnosti in pripravila predlog programa izgradnje manjših hidroelektrarn. 33. člen Za izboljšanje preskrbe z električno energijo iz oddaljenejših proizvodnih sistemov udeleženci ugotavljajo potrebo po ojačitvi dvosistemskega 380 KV daljnovoda Ljubljana-Krško in Ljub-ljana-Kranj ter dvosistemskega 110 KV daljnovoda Ljubljana-Litija in Grosuplje-Novo mesto, karko tudi po povečanju transformacije 220/110 v RTF Ljubljana-Beričevo, kar vse bo prispevalo k povečanju zanesljivosti prenosnega omrežja. 34. člen Skladno s potrebami za večji odjem električne energije ter na podlagi zahtev osnovnega in rezervnega napajanja udeleženci soglašajo s povečanjem kapacitet v obstoječih RTF .110/10 do 20 KV s pripadajočimi napajalnimi 110 KV daljnovodi ter z izgradnjo naslednjih RTF: a) RTF 110/10 KV: - Lj.-Bežigrad (začetek gradnje v letu 1980), - Lj.-Moste-Polje (povečana transformacija), - Lj.-Gunclje, Lj.-Fužine, - Lj.-Gameljne, b) RTF 110/20 KV: ‘ - Sodražica, — Ribnica I, — Kočevje, — Kamnik, — Domžale (povečanje transformacije), — Črnuče, — Grosuplje (povečanje transformacije), c) RTF 110/20 KV: — litija, Ivančna gorica. 35. člen Za zagotovitev ustreznih napetostnih razmer in stalnost dobave električne energije na srednjem in nizkonapetostnem nivoju, udeleženci ugotavljajo potrebe po povečanju števila transformatorskih postaj, ojačanju in oblikovanju srednjenapetostne mreže tako, da bo možno dvostransko napajanje, ter po rekonstrukciji enofaznega oziroma trifaznega nizkonapetostnega omrežja. Pri tem bodo udeleženci predvideli možnosti izkoriščanja virov električne energije. 36. člne Z ozirom na ocenjene možnosti dobav do leta 1985 bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko koristili zemeljski plin le podpisniki samoupravnega sporazuma za realizacijo gazifikacije Slovenije. Vsi ostali interesenti, vključno s široko potrošnjo pa se bodo priključili na omrežje zemeljskega plina po letu 1985. Zato bodo usklajevali svoje interese prek samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin, ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju pripravila dokumentacijo za postavitev rezenroaijev za tekoči plin ter naprav za utekočinjcnje, skladiščenje in ponovno uplinjanje zemeljskega plina z rezervoarji za utekočinjeni plin. Le na ta način bo možno zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom na celotnem ljubljanskem območju. 37. člen Udeleženci soglašajo, da se prične ekonomsko utemeljena oskrba manjših izvenmestnih stanovanjskih naselij z lokalnimi plinarnami preko sistema cestnega omrežja pri strnjeni zazidavi z najmanj 1500 stanovanjskimi enotami. Manjše zaselke in individualne hiše pa bo še naprej najbolj ekonomično oskrbovati s tekočim plinom v kontejnerjih in jeklenkah. 38. člen Za obrambo pred poplavami in zavarovanje gospodarsko pomembnejših zemljišč udeleženci dajejo prednost v planu območne vodne skupnosti predvideni regulaciji 24 km vodotokov (Save, Ljubljanice, Malega grabna, Glinščice, Zgornjega Galjevca, Kamniške Bistrice, Podgrada, Bele in Hribskega potoka), ter izgradnji vodnih akumulacij: Podgorica pri Ribnici, Zerovnik na Gradaščici, Dolič na Pšati, Podlomščica in Veliki potok pri Grosupljem. Za izvedbo hidromelioracijskih del na 1200 ha zamočvirjenih zemljišč pa udeleženci soglašajo s potrebno predhodno regulacijo 1-8 ha vodotokov, in sicer: Rače pri Krumperku (Domžale), Podlipščice (Vrhnika),' Šujice pri Horjulu (Lj.-Vič-Rudnik) ter območje Šmartna pri Litiji ___ Regulacije vodotokov morajo biti vsklajene z ekološkimi, kra-jinsko-oblikovalsldmi, estetskimi ter rekreacijskimi načrti. Pri regulaciji reke Save pa je potrebno upoštevati visok vodni nasip na levem bregu ob predvideni industrijsko-energetski coni Videm-Dolsko. 39. člen Za izboljšanje stanja najbolj onesnaženih vodotokov (HI. in IV. kakovostni razred) udeleženci ugotavljajo potrebo po: - dokončanju gradnje centralnih čistilnih naprav v Domžalah, Kočevje in Logatcu; - Vgradnji centralnih čistilnih naprav za naselja; Ivančna Gorica, Litija, Ribnica, Šmarje in Šentvid pri Stični, Vrhnika; - sanacija farm v Humu, Stični in Mlaki (Kočevje); - realizacija predčiščenja po dogovorjenem prioritetnem redu v industrijskih obratih v Domžalah, Gabrovki, Kamniku, Litiji, Ljubljani, Medvodah, Vrhniki. 40. člen Udeleženci soglašajo z izvajanjem prednostnih vodnogospodarskih ukrepov za trajno varovanje pomembnejših virov pitne vode v vseh občinah s posebnim poudarkom na kraškem predelu občin: Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Logatec, Ribnica, Vrhnika, kakor tudi z ukrepi za zavarovanje in bogatenje ljubljanske podtalnice ter s pripravami za črpanje podtalnice na Sorškem polju Ljubljana, Kranj in Škofja Loka bodo do konca leta 1981 s samoupravnim sporazumom podrobneje opredelili sodelovanje, obveznosti ter način priprave in črpanja vode na Sorškem polju. 41. člen Za odpravo poplav, oskrbo s pitno in tehnološko vodo, izrabo vodne energije ter vodnih površin za šport in rekreacijo udeleženci ugotavljajo potrebo po proučitvi kompleksne vodnogospodarske rešitve povodja Ljubljanice, vključno z zajezitvijo dela ali celotnega Cerkniškega jezera, akumulacijo na Planinskem polju in razdelitvijo voda izvirov Malni s kraško-obalnim območjem. 42. člen Udeleženci soglašajo s pripravo vodnogospodarske rešitve ljubljanskega barja, ki pogojuje usposobitev za tanetijsko proizvodnjo 16.000 ha gospodarsko manj vrednih površin in zajema: izgradnjo akumulacij na hudourniških potokih Barja, ureditev centralnega barjanskega sistema odvodnikov, vzpostavitev stabilnih nivojev talnih voda ter sistema rezervatov z ustreznimi ekološkimi in tu-ristično-rekreacijsldmi kvalitetami. 43. člen Za učinkovitejše varstvo in smotrnejše oblikovanje okolja, zaščito in izboljšanje kvalitete zraka, talne vode, kmetijskih in zelenih površin bodo udeleženci do konca leta 1981 v posebnem samoupravnem sporazumu opredelili obveznosti za: - postavitev optimalnega sistema zbiranja, sortiranja, transporta, predelave in uporabe odpadkov, ♦ - izgradnjo centralne sanitarne deponije na Barju z objekti za sortiranje, komprimiranje, reciklažo, predelavo in neškodljivo zničevanje odpadkov; - ureditev odlagališča za posebne odpadke pri reaktorju v Podgorici; - pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije in pripravljalna dela za izgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu; - izbor in pripravo lokacije odlagališča strupenih snovi; - pripravo in izvedbo sanacijskih programov za aktivne in opuščene gramoznice, kamnolome, peskokope ali drugače degradirane krajinske vrednote; - pripravo novih lokacij za pridobivanje gramoza. 44. člen Udeleženci bodo zagotovili pogoje za oblikovanje mreže šol usmerjenega izobraževanja in njihovih dislociranih oddelkov ter organizacijskih enot v širšem ljubljanskem prostoru, dogovorjene v posebnih izobraževalnih skupnostih, kakor tudi usmeritve in smeri usmerjenega izobraževnja glede na kadrovske potrebe in materialne možnosti združenega dela. S tem dogovorom udeleženci prevzemajo tudi obveznosti zagotavljanja pogojev svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki usmerjenega izobraževanja v širšem ljubljanskem prostoru. 45. člen V prizadevanju, da bi delovni ljudje in občani uživali zdravstveno varstvo v obsegu, kvaliteti in organizaciji, ki bo zagotavljala njihovo socialno varnost in omogočila večjo delovno storilnost, bodo udeleženci do konca leta 1981 prek solidarnostnega združevanja in razdeljevanja sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti v medobčinski zdravstveni skupnosti, zagotovili obseg zdravstvenega varstva do ravni, dogovorjene s samoupravnim sporazumom med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, ter si prizadevali za združevanje sredstev in zagotavljanje zdravstvenega varstva po kraju stalnega bivališča uporabnikov. Udeleženci, upravičeni do solidarnostno združenih sredstev, se obvezujejo: 1. določiti najmanj enako prispevno stopnjo, kot jo imajo občinske skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo; 2. določiti prispevke uporabnikov (participacijo) najmanj v taki višini, kot so jih sprejele občinske skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo; 3. da kadrovski in delovni normativi ne bodo ugodnejši od občinskih skupnosti, ki sredstva za solidarnost dajejo; 4. skupno dogovorili način oblikovanja višine sredstev za osebne dohodke v ceni zdravstvenih storitev ter normative materialnih stroškov z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, ki sredstva za solidarnost dajejo; 5. vrniti morebitne nastale presežke v sorazmerni višini občinskim skupnostim, ki sredstva za solidarnost dajejo; 6. sredstva solidarnosti uporabiti v skladu s finančnim načrtom samo za potrebe za katere so bila dana; 7. opraviti valorizacijo sredstev za zdravstveno varstvo v skupni porabi v taki višini, da bodo zadostila ciljem valorizacije v enaki meri, kot skupnosti, ki bodo sredstva solidarnostno združevale. Navedeni kriteriji se smiselno uporabljajo tudi pri ostalih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, ki medsebojno vzpostavljajo odnose vzajemnosti in solidarnosti. 46. člen Za boljše vključevanje v ustrezne aktivnosti na en ali drug način prizadetih socialnih kategorij prebivalstva, bodo udeleženci poenotili sistem evidentiranja socialno-varstvene problematike, razvili mrežo invalidskih delavnic pod posebnimi pogoji, koordinirali izgradnjo in zasedenost domov za starejše občane, organizirali skrbstvo za ostarele in osamljene občane na redkeje naseljenih hribovskih predelih ter okrepili samoupravno organiziranost interesnih skupnosti socialnega varstva občin. 47. člen Za načrtno zadovoljevanje kulturnih potreb na vseh ravneh ter vpletanje kulturnega življenja v vse oblike družbene organiziranosti, bodo udeleženci poglabljali samoupravne odnose v občinah, usklajevali delovanje kulturnih skupnosti v povezavi z drugimi interesnimi skupnostmi, spodbujali izvirno domačo umetniško ustvarjalnost in močnejši pretok vrednot slovenske kulture s kulturami drugih jugoslovanskih in tujih narodov z vključevanjem v program ter koriščenje možnosti vseslovenskega Cankarjevega doma. Obepem bodo udeleženci opredelili možnosti skupnega usklajevanja pri financiranju odnosno svobodni menjavi dela med koristniki in izvajalci kulturnih dejavnosti. 48. člen Udeleženci bodo skupno z izvajalci in uporabniki v okviru občinskih in mestne skupnosti otroškega varstva zagotovili pogoje za izvajanje programa o vključevanju vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo ter skupno načrtovali nove oddelke za.vzgojo in varstvo otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju tam, kjer bodo potrebe največje. Udeleženci bodo do konca leta 1981 utrdili sistem sofinanciranja vzgojno-varstvenega programa za otroke/rključene v vzgojno-varstvene organizacije v drugih občinah ter koordinacije pri urejanju problematike bivanja rejencev v rejniških družinah izven matične občine. 49. člen Za smotrno in racionalno zaposlovanje, ki bo pogojevalo višjo produktivnost dela, boljše življenjske pogoje in socialno varnost občanov, bodo udeleženci zagotovili pogoje za višjo kvaliteto sporazumevanja in dogovarjanja na področju kadrovske politike in zaposlovanja, upoštevajoč kadrovske potrebe kakor tudi posamezne sektorje vzgoje in izobraževanja. Zato bo neobhodno uskladiti zaposlitvene bilance posameznih občin - skupnosti za zaposlovanje med seboj in v okviru regijske samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v smeri zmanjšanja dnevne migracije in višje stopnje rasti zaposlovanja v primestnih občinah. 50. člen Udeleženci bodo prilagajali politiko zaposlovanja, prekvalifikacije in dokvalificiranja postopnemu prehodu od delovno intenzivne na tehnično in tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, zlasti na področju kovinske, elektrotehnične, elektronske, kemične in farmacevtske industrije. 51. člen Udeleženci bodo zagotovili pri vseh družbenoekonomskih procesih tako organizacijo in prostorsko ureditev, da bi omogočala čim hitrejši prehod vseh dejavnikov iz mimo-dobnega v vojno stanje, uspešno in učinkovito vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora ter čim boljšo zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in naravnimi nesrečami. Mesto Ljubljana in ljubljanske občine bodo v posebnem dogovoru z izven-ljubljanskimi občinami do konca leta 1981 opredelile postopke za evakulacijo in možnosti nastanitve določenih struktur prebivalcev Ljubljane na področju teh občin v izrednih razmerah. < 52. člen Udeleženci bodo v posebnem dogovoru do konca leta 1981 opredelili medsebojne obveznosti, financiranja ter izhodišča za osnove in merila, na podlagi katerih se s samoupravnimi sporazumi združena sredstva usmerijo, v skladu z usklajenimi programi ter potrebami za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v posamzenih občinah. OSTALE PREDNOSTNE NALOGE 53. člen Udeleženci se bodo do 31. 3. 1981 dogovorili o zagotovitvi pogojev za pripravo celovitih planskih dokumentov ..Ljubljana 2000“ ob sprotnem vsklajevanju socialnega, ekonomskega in prostorskega vidika v vseh sestavnih delih. •Izdelovalci strokovnih gradiv pa se bodo povezali z vsemi nosilci planiranja in ustreznimi strokovnimi službami v občinah ljubljanske regije v cilju kompleksnega usklajevanja nadaljnjega jazvoja preko dogovorov o skupnih temeljih dolgoročnih družbenih planov in urbanističnih načrtov občin v širšem ljubljanskem območju. 54. člen Za celovito in kvalitetno obveščenost delovnih ljudi in občanov, kar je eden bistvenih pogojev, za ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje, udeleženci zagotavljajo pogoje zajemanja in avtomatske obdelave podatkov od vzpostavitvi enotnega sistema kvantitativnih kazalcev v občinah, prostoru in organizacijah. Udeleženci zagotavljajo pogoje za enoten sistem reševanja materialnih, kadrovskih in ostalih vprašanj družbenega sistema informiranja in informacijsko-političnega tiska. 55. člen Z namenom, da se zagotovi izvajanje službe varstva arhivskega gradiva, ki je skupnega pomena za vse uporabnike, bodo udeleženci z ustreznim samoupravnim sporazumom opredelili in do 31. 3. 1981 sprejeli program ter financiranje dejavnosti zgodovinskega arhiva Ljubljana za obdobje 1981—1985. 56. člen Za smotrnejše pridobivanje in koriščenje zemljišč za družbeno uporabo, udeleženci zagotavljajo pogoje za poenotenje sistema vodenja, dopolnjevanja in vzdrževanja prostorsko-urbanističnega arhiva. 57. člen Za poenotenje politike in reševanje problematike spomeniško zaščitenih območij in objektov, opredelitev spomenikov, arheoloških najdb, varstvenih režimov in nalog na področju varstva narave, bodo udeleženci zagotovili pogoje za poenotenje oziroma usklajeno delovanje spomeniško-varstvenih služb. 58. člen Za izboljšanje kvalitetne ravni pri nadzorovanju izvajanja predpisov in zakonodaje, zlasti na področju prostorske in zemljiške politike, bodo udeleženci, ki nimajo organiziranih lastnih inšpekcijskih služb, organizirali in delovno okrepili skupne inšpekcijske službe oziroma koordinirali delo teh služb. 59. člen Za učinkovitejše delovanje in izvajanje enotne davčne politike, bodo udeleženci zagotovili pogoje za enotno organizacijo, modernizacijo in avtomatizacijo davčnih služb. 60. člen Udeleženci bodo uveljavili enotne kriterije sporazumevanja o temeljih plana krajevnih skupnosti, tako za temeljne organizacije združenega dela s sedežem v prizadeti krajevni skupnosti, kot za temeljne organizacije združenega dela s sedežem v drugi občini, v katere pa se delavci iz prizadete krajevne skupnosti dnevno vozijo na delo. V letu 1981 bodo udeleženci zagotovili pogoje, da bodo temeljne organizacije združenega dela prispevale usttezni delež iz osnove osebnih dohodkov (vir: sklad skupne porabe) za sofinanciranje komunalne infrastrukture v kraju bivanja svojih delavcev. IZVAJANJE DOGOVORA 61. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo pri vseh svojih planih, programih in načrtih ter pri vseh nadaljnjih sporazumih upoštevali določila tega dogovora. 62. člen Uresničevanje nalog in izvajanje obveznosti iz tega dogovora bo spremljal odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo po enega člana izvršni sveti občinskih in mestne skupščine, medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja in Skupnost občin ljubljanske regije. V odbor udeležencev delegirajo svojega člana tudi drugi udeleženci tega dogovora, kadar so na dnevnem redu zadeve s področja njihovega delovanja. Člani odbora udeležencev iz drugega odstavka tega člena na prvi seji izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika, katerih mandat traja eno leto. Tfchnična opravila za odbor udeležencev opravlja Skupnost občin ljubljanske regije. Naloge odbora so predvsem naslednje: - daje pobude za izvajanje aktivnosti za uresničevanje dogovorjenih nalog v okviru tega dogovora; - spremlja in analizira uresničevanje obveznosti udeležencev po tem dogovoru ter predlaga ustrezne ukrepe; - zbira in oblikuje predloge sprememb in dopolnitev dogovora; - preučuje možnosti pristopa novih udeležencev k dogovoru; - skrbi za ustrezno vključevanje elementov srednjeročnih prostorskih ter drugih zasnov razvoja za posamezna področja dejavnosti skladno s konceptom razvoja Slovenije; - redno obvešča udeležence o poteku dela na skupno dogovorjenih raziskovalnih, planskih in drugih nalogah; - obravnava posamezna planska in druga gradiva za področje dveh ali več udeležencev v procesu oblikovanja ter o njih oblikuje svoja stališča, ki jih posreduje vsem udeležencem; - posreduje stališča udeležencev izbrani organizaciji za pripravo strokovnih analiz, študij, načrtov in drugih gradiv, oziroma usklajuje pripravo teh gradiv, če jih pripravlja več različnih organizacij; - opravlja še druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci (npr. usklajevanje politike cen itd.). KONČNE DOLOČBE 63. člen Udeleženci se obvezujejo dogovor postopno izgrajevati v skladu s potrebami vzporedno z naknadnimi spoznanji o skupnih interesih razvoja. Zato lahko pristopijo k temu dogovoru tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki v tem pristopu vidijo možnosti za reševanje lastnih in skupnih razvojnih problemov. 64. člen Dogovor začne veljati za one udeležence, ki ga podpišejo z dnem podpisa njihovega pooblaščenega predstavnika. Spremembe in dopolnitve tega dogovora pa so sprejete, ko jih pismeno potrdijo vsi udeleženci, ki so dogovor podpisali. PREDLOG PODPISNIKOV DOGOVORA Zap. štev. PODPISNIKI 1. Izvršni svet Za člane št. Skupščine mesta Ljubljana 2. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Lj.-Bežigrad 3. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Lj.-Center 4. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Lj.-Moste-Polje 6. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Lj.—Vič—Rudnik vsi členi 7. Izvršni svet Skupščine občine Cerknica 8. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Domžale 9. Izvršni svet Skupščine vsi členi občine Grosuplje vsi členi 10. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik 11. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje 12. Izvršni svet Skupščine občine Kranj 13. Izvršni svet Skupščine občine Litija 14. Izvršni svet Skupščine občine Logatec 15. Izvršni svet Skupščine občine Ribnica 16. Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka 17. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika 18. Medobčinski svet zveze sindikatov Lj. regije 19. Skupnost občin ljubljanske regije 20. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja 21. Ljubljanska banka — združena banka vsi členi vsi členi 21,26,27, 28,40,44, 49,51,55, 62, 63, 64 vsi členi vsi členi vsi členi 21,23,26,27, •» 28,40,41,44, ‘49, 55,62,64 vsi členi vsi členi vsi členi vsi členi 2,5,6,7,11,12 13,14, 15,16,17, 20,24, 25, 26, 27,28,29, 30,62, 63,64 22. Ljubljanska banka — gospodarska banka Lj. 23. Ljubljanska banka -stanovanjska kom. banka 24. SIS za preskrbo Ljubljane 25. SIS gozdno gospodarskega območja Kočevje 26. SIS gozdno gospodarskega območja Ljubljana 27. SIS gozdno gospodarskega območja Postojna 28. Republiška skupnost za ceste SRS 29. SIS za gradnjo cest Ljubljana 30. SIS za PTT promet Ljubljana 31. ISE 32. Poslovna skupnost za plin 33. Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava 34. Območna vodna skupnost Gorenjske 35. Regionalna zdravstvena skupnost 36. Regionalna skupnost za zaposlovanje vsi členi vsi členi 12,13,14, 15, 16, in 17 18 in 19 18 in 19 18 in 19 27 27 29 30,31,32,34, 35 36,37 38,39,40,41 42,43 40 45 49 in 50 OBRAZLOŽITEV PRIPOMB NA DOGOVOR O SKUPNIH TEMELJIH PLANOV UDELEŽENCEV LJUBLJANSKEGA OBMOČJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Po objavi predloga dogovora o skupnih temeljih planov v prilogi I. delegatskega gradiva SML Štev.: 31 dne 6. 11. 1980 smo dobili do 23. 12. 1980 pismene pripombe od: - Sob Ljubljana-Moste-Polje - Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja - Sob Ljub 1/anaS iška - Društva za varstvo okolja Ljubljane - Sob Ljubljana-Center - Komite za urbanizem in varstvo okolja SML - Sob Vrhnika Sob Ljubljana-Bežigrad je sprejela besedilo dogovora v nespremenjeni obliki, podpredsednik IS SML tov. Berkopec je svoje pripombe skupno s pripombami komisije MK SZDL za družbenoekonomske odnose in razvojna vprašanja posredoval ustmeno. Tekst smo dopolnili z vsemi prispelimi pripombami * Skladno s predlogom dogovora'o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 smo v celoti preoblikovali 6. člen, in sicer tako, da smo kriterijem o izvozni usmerjenosti, raz-vojno-tehnološki intenzivnosti, racionalnega zaposlovanja in o pro-storsko-ekološki zahtevnosti priključili odgovarjajoče opredelitve iz predloga navodil k republiškim kriterjem za prestrukturiranje gospodarstva. Skladno z navedenimi dopolnitvami smo črtali tudi besedilo:_____“ v katerih se načrtuje prek 40 % delavcev ozkega strokovnega profila (delavci z nižjo izobrazbo, prekvalificirani in nekvalificirani)“... v 2. točki 5. člena. Na predlog Komiteja za urbanizem in varstvo okolja SML ter glede na to, da so v 6. členu opredeljeni tudi prostorsko-ekoloSki kriteriji lociranja industrije, smo preoblikovali 8. člen tako, da smo vključili tudi predlog SOS Vrhnika o zagotovitvi skupnih vlaganj v infrastrukturne objekte. Najbolj kompleksno dopolnitev je posredovala Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja za področje agroživilstva, in sicer tako, da najprej razčlenjuje naloge agroživilstva na področju usposabljanja kmetijskih zemljišč ter povečanja proizvodnje in predelave kmetijskih pridelkov, nato opredeljuje naloge skupne SIS za pospeševanje razvoja kmetijstva in preskrbo potrošnik središč s prehrambenimi proizvodu Posebej razčlenjuje poglavitne namene združevanja sredstev za preskrbo in pospeševanje kmetijstva, kakor tudi zagotavljanje osnovnih intervencijskih potreb v skladu s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane v višini 1,5 % od skupno izplačanih bruto osebnih dohodkov na območju posamezne občine. Od tako zbranih sredstev naj bi ljubljanske občine namenile 60 % ostale pa 30 % za preskrbo potrošnik središč celotnega območja, preostalih 40 % odnosno 70 % sredstev pa za pospeševanje kmetijstva za območje posamezne občine. Nadalje Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja razčlenjuje namene uporabe zbranih intervencijskih sredstev za preskrbo potrošnik središč in za pospeševanje kmetijstva. Na koncu so v predlogu Gospodarske zbornice razčlenjeni tudi okviri programa delovanja SIS za preskrbo potrošnik središč in pospeševanje kmetijstva. V smislu pravkar navedenih pripomb Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja smo 12. člen že preoblikovan v šest novih členov, in sicer: 12., 13., 14., 15., 16. in IV. člen, pri čemer smo istočasno upoštevali tudi pripombo Odbora IS Sob Ljubija-na-Center za družbeno planiranje in razvoj glede vključitve vzreje živine, naložb v morski ribolov in pospeševanje čebelarstva. Komisija MK SZDL za družbenoekonomske odnose in razvojna vprašanja je podprla predlagane dopolnitve za področje agro-žtvilstva s pripombo, da bi bilo potrebno večji poudarek posvetiti še razvoju hribovitih kmetij, kmečkega turizma in programom družbene proizvodnje hrane. Na koncu 13. člena, ki po vključitvi šestih novih členov s področja agroživilstva postane 18. člen, smo na predlog SOS Vrhnika dodali še 3. odstavek, po katerem bodo udeleženci zagotavljali surovine za večii izvoz končnih lesnih izdelkov ter pri tem omejili izvoz nepredelanih lesnih artiklov. Odbor IS Sob Lfubljana-Center za planiranje in razvoj je tudi predlagal, da bi opustili specifikacije turistično-rekreacijsklh in cestnih območij v 15. in 22. členu dogovora. Glede na to, da so Skupščine občin Moste-Polje in Šiška ter Komite za urbanizem in varstvo okolja predlagali še dodatne objekte v navedena člena, predloga odbora nismo upoštevali, tudi zato ne, ker je v obeh členih naveden rok konec leta 1981 za dogovarjanje o programih, nosilcih in prioritetah izgradnje tako turistično-rekreacijskih centrov, kot cestnih odsekov. Zato smo v 15. členu, ki po novem postane 20. člen, dodali naknadno predlagane turistično-rekreacij-ske komplekse. Na koncu 15. člena smo na predlog Komiteja SML za urbanizem in varstvo okolja dodali tudi določilo, da bodo udeleženci dogovora omogočali gradnjo počitniških hiš oziroma naselij samo na podlagi potrjene urbanistične dokumentacije ter odstranili vsak objekt, postavljen ali zgrajen brez ustreznega dovoljenja upravnega organa. Na koncu prvotnega 20. člena (sedaj 25. člen) smo dodali besedilo: ... oziroma pospešujejo javni avtobusni promet v krajih, ki so slabo prometno povezani Prejšnjemu 21., sedaj 26. členu, smo dodali novo 1. alineo naslednje vsebine: - določitev poteka trase in opredelitev nalog v zvezi s hitro transkontinentalno železnico. Na pripombo Društva za varstvo okolja Ljubljana v zvezi s pripravljalnimi deli za projektiranje in izgradnjo jedrskega energetskega objekta Dolsko smo tekst dopolnili z enakim določilom, kot v dogovoru o temeljih družbenega plana Ljubljana, tako da bodo udeleženci raziskovali možnosti za uporabo nuklearne energije, ki bo dolgoročno reševala energetske potrebe ljubljanske regije in prispevala pomemben delež k izboljševanju energetske situacije v Sloveniji Ravno tako smo na predlog Društva za varstvo okolja na koncu 33. člena (sedaj 38. člen) dodali odstavek, ki določa, da morajo biti regulacije vodotokov usklajene z ekološkimi, krajinsko-oblikovalskimi, estetskimi ter rekreacijskimi načrti Pri regulaciji reke Save pa je potrebno upoštevati visok vodni nasip na levem bregu ob predvideni industrijsko-energetski coni Videm-Dolsko. V 4. alinei 38. člena (sedaj 43.) smo dikcijo: izgradnja I. etape spremenili v pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije in pripravljalna dela za izgradnjo... IS Sob Vrhnika je predlagal, da bi dodali nov člen, ki govori, da bodo udeleženci do konca leta 1981 utrdili sistem financiranja izgradnje šolskih in vzgojno varstvenih objektov na območju občin, kamor se doseljujejo novi prebivalci iz Ljubljane, zaposlitev pa obdržijo v ljubljanskih občinah. Vendar je na komisiji MK SZDL za družbenoekonomske odnose in razvojna vprašanja prevladalo stališče, da predloga IS Sob Vrhnika ne gre vključevati v dogovor o skupnih temeljih planov, ker to pomeni spremembo jugoslovanskega sistema prispevkov družbenopolitičnim skupnostim, za kar je potrebno sprožiti pobudo oziroma postopek za spremembe tega sistema v Zvezni skupščini. Na predlog komisije MK SZDL za družbenoekonomske odnose in razvojna vprašanja smo kriterijem koriščenja solidarnostno združenih sredstev zdravstvenega vrstva dodali še kriterij da povprečni osebni dohodki in materialni stroški pri upravičencih do solidarnostno združenih sredstev ne bodo večji od tistih pri občinskih skupnostih, ki sredstva za solidarnost dajejo. Na predlog iste komisije smo 48. členu (po novem 54.) dodali nov odstavek, po katerem udeleženci zagotavljajo pogoje za enoten sistem reševanja materialnih, kadrovskih in ostalih vprašanj družbenega informiranja in informacijsko-političnega tiska. Pred 48. členom, ki po novem postane 54. člen smo dodali nov 53. člen, in sicer na predlog Komiteja za urbanizem in varstvo okolja SML, po katerem se bodo udeleženci do 31. 3.1981 dogovorili o zagotovitvi pogojev za pripravo celovitih planskih dokumentov .JLjubtjana 2000 , ob sprotnem vksklajevanju socialnega, ekonomskega in prostorskega vidika v vseh sestavnih delih. Izdelovalci strokovnih gradiv pa se bodo povezali z vsemi nosilci planiranja in ustreznimi strokovnimi službami v občinah ljubljanske regije v cilju kompleksnega usklajevanja nadaljnjega razvoja prek dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov in urbanističnih načrtov občin v širšem ljubljanskem območju. Poleg navedenih pomembnejših vsebinskih pripomb smo v prečiščen tekst vnesli tudi ostale krajše dopolnitve in redakcijske popravke, kot na primer sprememba poglavja: skupne prednostne naloge v ostale prednostne naloge. Izdelali pa smo tudi posebno karto za območje medobčinskega sodelovanja, ki vam jo tudi dostavljamo. Na karti so prikazani tudi oni objekti iz členov 15 in 22 o katerih prioritetah bo potekalo dogovarjanje do konca leta 1981. Gre za turistično rekreacijska območja, prikazana z zelenimi krogci in za turistično cesto Škofja Loka-Žiri-Rovte-Logatec-Rakek. Ravno tako je tudi jedrska elektrarna prikazana le informativno kot presoja ustreznosti lokacije. Tudi na karti navedeni podatki o dnevnih delovnih migracijah iz okoliških občin v Ljubljano so od 31. 12.1978, vendar so to'zadnji s katerimi smo razpolagali -V ■ SESTAVIL Silvan Prodan, dipl. geogr. r PREDLOG Na podlagi 147. člena Ustave SR Slovence in v skladu z družbenopolitičnimi opredelitvami, ki izhajajo iz ustave, resolucij X. in XI. kongresa ZKJ ter VII. in VIII. kongresa ZKS, zakona o združenem delu, zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, zakona o usmerjenem izobraževanju, zakona o družbenem planiranju in drugih družbenopolitičnih dokumentih in z namenom — zagotoviti in uskladiti samoupravno urejanje odnosov pri opredeljevanju in določanju izvajalcev posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju; — spremenjati vsebino, oblike in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v usmerjenem izobraževanju tako, da se lahko učenci po vsaki stopnji izobraževanja vključujejo v delo, in da lahko v prožno organiziranem sistemu izobraževanja nadaljujejo izobraževanje in izpopolnjevanje ob delu in iz dela ali v določenem odnosu do dela; — pospeSevati proces demokratizacije vzgojnoizobraževalne dejavnosti tako, da bo ob enakih pogojih dostopna vsa- materialnimi možnostmi združenega dela in celotne družbene skupnosti; — usklajeno izvajati družbeno planiranje kadrovskih in izobraževalnih potreb v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, ki predstavlja osnovo svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela kot uporabniki in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami kot izvajalci izobraževalnih storitev; — racionalno in ekonomično trošiti sredstva, namenjena za izobraževanje, in učinkoviteje izrabljati obstoječe kapacitete ter smotrno vlagati v kadrovske in materialne pogoje vzgojnoizobraževtilnega dela, sklenejo udeleženci — Izvršni svet Skupščine Slovenije — Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti — Posebne izobraževalne skupnosti — Občinske izobraževalne skupnosti in izobraževalne skupnosti v posebnih družbenopolitičnih skupnostih — Izobraževalna skupnost Slovenije — Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije — Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije — Gospodarska zbornica Slovenije — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani — Univerza v Mariboru DRUŽBENI DOGOVOR o načelih in merilih za razmeščanje izvajanja vzgojno izobaževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci opredeljujemo načela, po katerih se bomo ravnali, da bi dosegli usklajeno razmeščanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja; - osnove in merila, na podlagi katerih bomo določili izvajalce posameznih vrst vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, opredeljenih v planskih in drugih samoupravnih aktih izobraževalnih skupnosti ter v planskih in drugih dokumentih družbenopolitičnih skupnosti na območju SR Slovenije; - postopek pri usklajevanju razmestitve izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v okviru priprave in usklajevanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana izobraževalnih skupnosti; - obveznosti udeležencev pri spremljanju izvajanja tega družbenega dogovora. II. NAČELA IN MERILA ZA RAZMEŠČANJE IZVAJANJA PROGRAMOV 2. člen Udeleženci soglašamo, da se izvajanje programov usmerjenega izobraževanja po vrstah, obsegu in zahtevnosti lahko prostorsko razmešča zlasti v skladu: a/ s planiranimi potrebami po takšnem izobraževanju v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter s potrebami samostojnega dela občanov, z osebnimi in skupnimi potrebami ter potrebami in interesi celotne družbene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju), ki se v postopku planiranja usklajujejo v izobraževalnih skupnostih; b/ z družbenoekonomsko strukturo na določenem območju, zlasti še z razmestitvijo prevladujočih dejavnosti na takem območju, pri čemer naj se upošteva njihova sodobna tehnološka razvitost kot osnova za izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse učencev oz. študentov; c/ s planiranim razvojem posameznih dejavnosti ali s prestrukturiranjem gospodarstva na določenih območjih v skladu z dolgoročnim gospodarskim razvojem tega območja, še posebej manj razvitih in obmejnih območij; č/ z načelom, da se posamezni vzgojnoizobraževalni programi, ki so praviloma oblikovani za izobraževanje več smeri oz. poklicev, tudi praviloma celovito izvajajo; d/ z načelom, da se zagotavljajo možnosti za vse načine izobraževanja (pred vstopom v delo, iz dela in ob delu), ter, da se omogoča delavcem v združenem delu, da vse bolj uveljavljajo izobraževanje iz dela in ob delu; e/ s številom možnih udeležencev izobraževanja (priliv iz osnovne šole ter iz nižjih na višje ravni usmerjenega izobraževanja, priliv iz dela in ob delu); f/ z možnostjo bivanja učencev in študentov (predvsem v domovih) ter organiziranega prevoza učencev in študentov iz drugih krajev; g/ z načelom komplementarnosti, po katerem izvaja izobraževalna organizacija na posameznem območju določen vzgojnoizobraževalni program za potrebe dveh ali več območij. Izvajanje prilagojenih programov usmerjenega izobraževanja za pripadnike italijanske oziroma madžarske narodnosti se prostorsko razmešča tudi v skladu s posebnim zakonom. 3. člen Za uresničevanje temeljnih smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja, zlasti za zagotovitev večje kvalitete in strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, usklajeno izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov, usmerjanje udeležencev izobraževanja in za učinkovitejši razvoj posamezne stroke, udeleženci dogovora soglašamo, da se razmeščajo vzgojnoizobraževalni programi tako, da bo posamezna vzgojnoizobraževalna organizacija lahko zagotavljala:'' 1. Izvajanje vseh vrst programov iste usmeritve, in sicer programov za pridobitev izobrazbe, programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje, ter omogočala izobraževanje za udeležence pred vstopom v delo, iz dela in ob delu. 2. Izvajanje več programov za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju (skrajšanih programov srednjega izobraževanja, programov srednjega izobraževanja in nadaljevalnih programov srednjega izobraževanja) v isti usmeritvi, pri čemer mora izobraževalna organizacija, ki izvaja skrajšan program srednjega izobraževanja, izvajati hkrati najmanj še program srednjega izobraževanja. 3. Izvajanje programa srednjega izobraževanja v več smereh in sicer za vse ravni zahtevnosti dela, če je program tako oblikovan. 4. Izvajanje vseh programov oziroma smeri v programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ali vseh programov oziroma smeri v programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe ter programov za pridobitev magisterija in doktorata znanosti v okviru iste usmeritve. 5. Vpis mladine v prvi letnik srednjega izobraževanja po programih za pridobitev izobrazbe v okviru iste usmeritve najmanj v obsegu treh oddelkov v skladu z normativi o številu učencev v oddelku. Izjemoma se lahko programi za pridobitev izobrazbe razmeščajo tako, da izobraževalna organizacija zagotovi vpis mladine v prvi letnik srednjega izobraževanja najmanj v obsegu dveh oddelkov in sicer za izobraževanje po posameznem programu za pridobitev izobrazbe, ki nima smeri izobraževanja oziroma v katerem vse smeri izobraževanja usposabljajo za isto stopnjo zahtevnosti dela. Če so družbene potrebe po izobraževanju v posamezni usmeritvi manjše kot je predvideno število po določbah 5. točke Prejšnjega odstavka, mora razmestitev programov zagotoviti toliko oddelkov oziroma učencev, kolikor je določeno s samoupravnim sporazumov o temeljih planov ustrezne izobraževalne skupnosti, v eni izobraževalni organizaciji. Za uresničevanje meril iz tega člena se lahko razmeščajo programi iste usmeritve tudi na več izobraževalnih organizacij na področju občine oziroma medobčinskega območja tako, da se celovitost izvajanja programov v okviru posamezne usmeritve in učinkovito usmerjanjanje udeležencev izobraževanja zagotavlja z združevanjem oziroma povezovanjem izobraževalnih organizacij v •tednjem izobraževanju na tem območju, oziroma z usklajevanjem razmeščanja programov v sistem izobraževanja v okviru univerz. HI. NALOGE IN OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV DOGOVORA 7. člen Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti ugotavljali celotne dnižbene potrebe po usmerjenem izobraževanju v usmeritvah, za katere je posamezna od teh skupnosti ustanovljena hkrati bodo preverjali tudi zmogljivosti izobraževalnih organizacij, ki jim je po tem dogovoru mogoče poveriti izvajanje določenih programov, oziroma predlagali združevanje njihovih zmogljivosti. 8. člen Uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti ugotavljali potrebe svojega območja po usmerjenem izobraževanju v posameznih usmeritvah, kot tudi število možnih udeležencev izobraževanja v posamezni usmeritvi, po poprejšnji uskladitvi z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v okviru širše posebne družbene skupnosti ali druge oblike sodelovanja občin na določenem območju. V tem času bodo uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih oblikovali tudi stališča o tem, kako se izobraževalne organizacije na območju občine lahko vključijo v izvajanje določenih programov v skladu s tem dogovorom in v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov posebnih izobraževalnih skupnosti. 9. člen Merila iz tega člena se ne nanašajo na razmeščanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki so prilagojeni za izobraževanje pripadnikov madžarske oziroma italijanske narodnosti. Prav tako se merila iz tega člena ne nanašajo na razmeščanje Programov za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in za izobraževanje invalidnih oseb. 4. člen Udeleženci soglašamo, da v primeru, ko za opredeljene družine potrebe uporabnikov po usmerjenem izobraževanju v obstoječih izobraževalnih organizacijah ni mogoče doseči v posebni •zobraževalni skupnosti planiranega vpisa učencev, zagotovi izobraževalna organizacija, izvajalka določenega vzgojnoizobraževalnega Programa, občasno izvajanje tega programa ah njegovih delov v drugem kraju tako, da za določen čas odpre dislocirano enoto. Udeleženci‘tudi soglašamo, da je dislocirano enoto mogoče °dpreti samo po poprejšnji uskladitvi družbenih potreb in pogojev v posebni izobraževalni skupnosti ter da z odpiranjem dislociranih enot ni mogoče preseči v posebni izobraževalni skupnosti planiranega obsega izvajanja posameznega programa, razen če gre za dislocirane enote v vzgojnih domovih zaprtega tipa. 5. člen Udeleženci si bomo prizadevali za takšno razmestitev izvajanja Programov, v skladu z načeli in merili iz tega dogovora, da bodo Prostorske, materialne in kadrovske zmogljivosti vseh izobraževalnih organizacij v usmerjenem izobraževanju kar najbolje ^rabljene. Udeleženci si bomo tudi prizadevali za prilagajanje teh žrfiogljivosti potrebam razmeščanja vzgojnoizobraževalnih programov v skladu s tem dogovorom in metodologijo za planiranje razmestitve in spremljanje izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov, *ri jo uskladijo posebne izobraževane skupnosti in izobraževalna skupnost Slovenije. Naložbe v nove vzgojnoizobraževalne zmogljivosti bomo podpi-rali samo v primeru, če so v skladu z načeli in merili iz tega dogovora. 6. člen . Udeleženci bomo podpirali ustanavljanje novih vzgojno-jzobraževalnih organizacij za usmerjeno izobraževanje samo tam in j*krat, ko so za to izpolnjeni tudi pogoji iz 2. in 3. člena tega dogovora. , V primeru, da po načelih in merilih iz tega dogovora pri določeni izobraževalni organizaciji ni več potrebno izvajanje določenega programa, ah da je potrebno zmanjšati njegov obseg, si °omo udeleženci prizadevali v skladu s tem dogovorom preusmeriti dejavnost izobraževalne organizacije v izvajanje drugih programov, d» materialne in kadrovske zmogljivosti le-te ne bi ostale neizko-l**8ene ali odtujene. Uporabniki in izvajalci v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih bodo ob pripravah samoupravnih sporazumov o temeljih planov teh skupnosti prek delegatov v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavljali celotne družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju, usklajene z zmogljivostmi izobraževalnih organizacij in s številom možnih udeležencev izobraževanja, ter s tako ugotovljenimi potrebami uskladili: - potrebni obseg izobraževanja po posameznih programih na območju SR Slovenije in na posameznih ožjih območjih, — razmestitev izvajanja posameznih programov in obsega izvajanja po posameznih območjih SR Slovenije. Razmestitev obsega izvajanja posameznega vzgojnoizobraževalnega programa v vseh območjih mora skupaj ustrezati potrebam osebnega izobraževanja po tem programu na območju SR Slovenije za planirano obdobje. V primeru, da so v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih ugotovljene družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju v celoti večje oz. manjše od zmogljivosti izobraževalnih organizacij oziroma od števila možnih udeležencev izobraževanja, bodo pri usklajevanju v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije imeli prednost glede obsega programi, ki so večjega pomena za izpolnjevanje prednostnih nalog, določenih z družbenim planom SR Slovenije. < 10. člen Uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih bodo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in drugimi samoupravnimi akti opredeljevali, katere izobraževalne organizacije izvajajo posamezen program in v kolikšnem obsegu, v skladu z opredelitvami, usklajenimi po 8. in 9. členu, in ob pogojih iz 3. člena tega dogovora. 11. člen Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, Zveze 1 sindikatov Slovenije in Zveze socialistične mladine Slovenije bodo v medobčinskem sodelovanju spodbujale dejavnost uporabnikov in izvajalcev v občinskih izobraževalnih skupnostih in jo usmerjale v skladu s tem dogovorom. Ustrezni organi Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s splošnimi združenji in medobčinskimi gospodarskimi zbornicami, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, obe univerzi in republiški upravni organi bodo spodbujali dejavnost uporabnikov in izvajalcev v posebnih izobraževalnih skupnostih in jo usmerjali v skladu s tem dogovorom. Udeleženci bodo s svojimi stališči in smernicami sodelovali pri oblikovanju ustreznih rešitev v vprašanjih, ki jih po tem dogovoru usklajujejo delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. 12. člen Udeleženci bodo spremljali izvajanje tega družbenega dogovora. Skupna stališča do posameznih vprašanj pri izvajanju tega dogovora bodo usklajevali na občasnih posvetih, ki jih bo na ravni občine, posebne družbenopolitične skupnosti ali območja več občin oziroma na ravni republike organizirala Socialistična zveza delovnega ljudstva kot frontna organizacija družbenih subjektivnih sil (koordinacijska telesa za usmeijeno izobraževanje v občinah oziroma v medobčinskih območjih). 13. člen Vsak udeleženec tega dogovora lahko opozori udeleženca, za katerega meni, da se ne ravna po dogovorjenih obveznostih. O tem lahko opozori tudi druge udeležence. Udeleženec, ki je bil opozorjen, je dolžan to opozorilo obravnavati v pristojnem organu in odgovor sporočiti prizadetim ali vsem udeležencem tega dogovora. Vsak udeleženec, ki ni zadovoljen z odgovorom na opozorilo o kršitvi obveznosti, lahko zahteva, da se obravnava vprašanje morebitne družbenopolitične odgovornosti udeleženca, ki mu je očitana kršitev. O družbenopolitični odgovornosti občinstva izobraževalne skupnosti in udeležencev iz prvega odstavka 11. člena razpravljajo organi vseh teh udeležencev. O družbenopolitični odgovornosti Izobraževalne skupnosti Slovenije razpravljajo pooblaščeni organi podpisnikov tega dogovora. Če organi udeležencev, ki so obravnavali določeno kršitev tega dogovora, zavzemajo različna stališča o družbenopolitični odgovornosti, oblikujejo skupno telo za uskladitev stališč. 14. člen Udeleženci bodo ob vsakem srednjeročnem planskem obdobju, na osnovi tega dogovora, opredelili tudi konkretno razmestitev izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmeijenega izobraževanja („mreža šol") za planirano obdobje. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Načrtovano in usklajeno razmestitev izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmeijenega izobraževanja za plansko obdobje 1981—1985 bodo udeleženci, v skladu s tem dogovorom> uvajali postopoma, tako kot se bodo uvajali novi programi za pridobitev strokovne izobrazbe po zakonu o usmerjenem izobraževanju. 16. člen Ta družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi na predlog, ki ga je po poprejšnji javni obravnavi osnutka oblikovala skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije. Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dveh tretjin v uvodu navedenih udeležencev. Ugotovitev, da je dogovor sklenjen, sprejme skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na podlagi pisnih sklepov pooblaščenih organov udeleženk. Listine o sklenitvi dogovora hrani Izobraževalna skupnost Slovenije. 17. člen Ta družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni na podlagi predloga vsakega od udeležencev po postopku iz 16. in 18. člena- 18. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi. PODPISNIKI: OSNUTEK skupščine občin v SR Sloveniji čanov sklenejo DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1981 1. člen 3. člen Udeleženke bodo v letu 1981 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanj* obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov h* tehničnih izboljšav »6. davek na dohodke od premoženja In premoženjskih pravic 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo 9. davek na promet nepremičnin 10. davek od prometa proizvodov in storitev 11. takse 4. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1981 izhajale iz naslednjih načel: - da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, - da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmeriu s svojimi materialnimi možnostmi, - da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustanovnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke si bodo v letu 1981 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže večja usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. Udeleženke se dogovorijp, da bodo v letu 1981 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji do 0,5 %. o. cien Udeleženke bodo v letu 1981 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah: 281 skupino od 9 do 11 ^ za II skupino od 6 do 8 % 28 HI skupino od 3 do 5 % 28 IV skupino od 1 do 2,5 % Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmeiju, bodo udeleženke v letu 1081 nrorlnicnU 1* * -J.l__________mil /Vi 6. člen Udeleženke se obvezujejo, da bodo preuvrstile na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezance, ki dosegalo višje dohodke od kmetijskih dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajete v katastrskem dohodku. Natančnejše pogoje in merila, vrste ter obseg proizvodnje, iznad katere se zavezanci preuvrstijo na obdavčitev po dejanskem dohodku ter kriterije glede priznavanja stroškov, usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih. 7. člen Udeleženke bodo stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki se plačuje oo osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini: osnova stopnja v % do 30.000 15 -20% od 30.000 do 60.000 18-24 % od 60.000 do 100.000 21 -28 % od 100.000 do 150.000 24-32 % od 150.000 do 200.000 27-36 % nad 200.000 30^40 % 8. člen Udeleženke dogovora se obvezujejo, da bodo predpisale vse vrste oprostitev in olajšav davka iz kmetijske dejavnosti, predvidene v zakonu o davkih občanov. Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih. prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 % Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, kijih dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala in s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti B) Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini 40 % C) Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke, predpisale po stopnji 20 % Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govoijenih besedil, reklamnih filmov, diafllmovin diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 40 % Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 9. člen Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini: osnova stopnja v % do 30.000 28 -33 % od 30.000 do 60.000 33-38 % od 60.000 do 100.000 37-^42 % od 100.000 do 150.000 41 ^46 % od 150.000 do 200.000 45 -50 % od 200.000 do 300.000 49-54 % nad 300.000 53-58 % Udeleženke bodo skladno z določbami 81. in 96. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka oa obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih usklajevale pogoje in nierila za priznavanje vseh vrst oprostitev in olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. 11. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pn osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35 %, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60 %. 12. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10 % 13. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji določile v višini 3 %. Udeleženke soglašajo, da v letu 1981 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4 % perila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 10. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno in sicer: A) Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov): 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd. 2. Od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov od domače obrti in od dohodkov potujočih zabavišč 20 % 3- Od provizij poslovnih agentov in povetjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporab -, ne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 3° % Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge In tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki 14. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra dinarjev - od naravnega vina, vina tipa „Biser‘ in vinsko sadnih pijač 4,00 - od penečega vina najmanj 8,00 2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin računane po vrednosti - v odstotku od davčne osnove odstotek -odmedice 15% - od piva med 30-40-% - od naravnega žganja in vinjaka najmanj 40 % - od drugih alkoholnih pijač najmanj 45% 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti - v odstotku od davčne osnove najmanj 45 % 15. člen Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa nepremičnin. 16. člen Udeleženke $0 soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti kon- kretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov, — dosledna izteijava davčnih in drugih družbenih obveznosti, — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 17. člen Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev uprav za družbene prihodke skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se uprave za družbene prihodke organizacijsko usposobijo tako, da bodo lahko učinkoviteje izvajale svojo družbeno funkcijo. 18. člen Udeleženke so soglasne, da Bpdo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izteijava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10% od pobranih sredstev. Tako zbrana sredstva se uporabijo za modernizacijo dela uprav za družbene prihodke. 19. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1981 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 20. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščine občin sporazumno. 21. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 22. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 23. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk oprhvljala republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 24. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, dne OBRAZLOŽITEV Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 je pripravljen na podlagi staliič, ki jih je odbor udeleženk zavzel do predlogov in mnenj občinskih davčnih uprav ter usklajen s predlogom zakona o upravah za družbene prihodke. V osnutku dogovora niso upoštevane spremembe, kijih vsebuje predlog zakona o davkih občanov in predlog amandmajev k navedenemu zakonu, ker bodo le-te vplivale na obdavčitev Sele v prihodnjem letu. V nadaljevanju so obravnavani predlogi davčnih uprav, ki so bili upoštevani pri pripravi osnutka dogovora in staliSča do predlogom ■ ki jih v osnutku ni bilo možno upoštevati V zvezi s predlogom, da se stopnja davka iz osebnega dohodki delavcev določi v viSini 0,5 % je prevladalo staliSče, da sev osnutek dogovora povzame veljavna določba. Ugotovljeno je bilo, da /< potrebno vpraSanje enakosti stopnje tega davka obravnavati povezano z drugimi obveznostmi iz osebnih dohodkov, ki so med občinami različne. Pri davku iz kmetijske dejavnosti se zadržuje sedanja višini stopenj, določenih po skupinah katastrskih občin. Odbor je bu mnenja, da je primernost viSine osnovnih stopenj potrebno ocenjevati iz vidika skupnih obremenitev z davkom in prispevki iz kmetske dejavnosti Ob upoštevanju, da razen davka, vodnega prispevki in prispevka solidarnosti plačujejo čisti kmetje še prispevek H zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, ki se v enem delu določa v odvisnosti od katastrskega dohodka, v drugem debi pof obliki pavšala na gospodarstvo in ob upoštevanju vsakoletnega porasta obeh prispevkov (indeks 118 oziroma 114), je bilo ocenjeno, da ne bi bilo primemo kakršnokoli zviševanje osnovnih stopenj davka iz kmetijstva. V zvezi s predlogom za zvišanje kompenzacijske stopnje iz kmetijstva pa je večina članov odbora udeleženk menila, da glede na funkcijo te davščine, sedanja višina stopnje ne ustreza in predlagala povišanje od sedanjih ..najmanj 5 %“ H „najmanj 10“, pri čemer pa predlagana sprememba še vedno m izravnava obremenitev zavezancev-čistih kmetov z ostalimi zavezanci Ocenjeno je bilo, da bi bil enoletni prehod izenačite* obveznosti nesprejemljiv. Zaradi neenotno ovrednotenih dohodkov od gozdov, bi se nsl tudi v bodoče stopnje tega davka (osnovna in kompenzacijsko) usklajevale v regionalnih okvirih. V dogovoru je okvirno urejeno vprašanje obdavčitve dejanskega dohodka iz kmetijstva. Po predlagani rešitvi se preuvrščajo ni obdavčitev po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo 5 takšno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni, oziroma je le v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč. Skladno z navedeno določbo naj bi se preuvrščali na obdavčitev po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo predvsem: 1. s farmarsko rejo perutnine (reja brojlerjev, kur-mesniC’ puranov), 2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za takoimenO-vano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo m kmetiji in da se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji, 3. s famfarsko rejo drugih živali kot npr. fazanov, kuncev ipd. Vt0 kategorijo bi spadala tudi ovčereja in čebelarstvo za katera po & ocenjuje, da le-ta ne bi v tem prehodnem obdobju vključevali * obdavčitev po dejanskem dohodku. 4. z drevesničarstvom, trsničarstvom in gojenjem cvetlic. Vrste dejavnosti, kot enega izmed pogojev za preuvrščanje ni obdavčitev po dejanskem dohodku in obseg proizvodnje izrt* katere se izvaja tovrstna obdavčitev ter druga merila naj bi bila P° predhodnem usklajevanju v regionalnih okvirih, podrobno urejft z občinskimi predpisu Predlagan pristop omogoča izvajanje * občini sprejete politike usmerjanja in razvoja kmetijstva. Naveden1 usmeritvi naj bi sledila tudi ustrezna izpeljava davčnih olajšav 5 posebnim poudarkom na pospeševanju procesa raznih oblik združb vanja kmetov. V zvezi z vodenjem ustreznih evidenc o doseženih dohodkih & izdatkih, ki so jih dolžni voditi zavezanci pod pogoji kot jih določa (po pooblastilu zakona) občinski predpis, ocenjujemo, da bi lah*0 bile te poenostavljene in to predvsem iz razloga, da gre pri zaveži cih ki se ukvarjajo z navedenimi vrstami proizvodnje, za organizirano proizvodno sodelovanje z ustreznimi organizacijami. P\ katerih je evidentiran dosežen dohodek, hkrati pa so na razpolag" tudi podatki o stroških. Zato bi se jih lahko posluževali ob PreV<\ janju realnosti napovedanega dohodka s strani davčnega zavezanca, kot tudi v primerih obdavčitve po oceni. Prav tako ocenjujemo, da so s smiselno uporabo določb 75-, in 78. člena davčnega zakona zajeti vsi stroški, ki so potrebni pn doseganju dohodka za predlagane vrste proizvodnje; zato naj bisf. regionalnih okvirih usklajevali kriteriji za priznavanje istih v ki velja za organizacijo, s katero zavezanec proizvodno sodeMe’ obravnavanje vrednosti lastnega dela, vloženega v popravilo strojc* in druge kmetijske opreme, vprašanje priznavanj stroškov za priložnostno najeto tujo delovno silo in podobno• obračunu amortizacije je upoštevati dejansko uporabo strojev. opreme in v določenih primerih tudi gradbenih objektov (izkoriščenost proizvodnih kapacitet in doseganje programirane letne proizvodnje) in temu primemo zvišati ali znižati amortizacijske stopnje. V primeru kombinirane uporabe gradbenih objektov ali kmetijske mehanizacije naj bi se pri obračunu amortizacije upošteval sorazmerni del — glede na površino objekta oziroma pri kmetijski mehanizaciji pa v proizvodnem procesu potreben čas obratovanja in podobno. Stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so skladno z zakonom progresivne in naravnane tako, da se višina obdavčenja po dejanskem dohodku približuje višini obdavčenja po katastrskem dohodku. Takšno izhodišče je utemeljeno predvsem glede na značaj opravljanja dejavnosti, istočasno pa tudi ne odvrača zavezancev od takega načina obdavčenja Zato je pri določitvi višine začetne in končne stopnje davčne lestvice kot orientacija služilo razmerje med katastrskim in narodnim dohodkom zasebnega kmetijstva V osnutek dogovora je vnešena tudi obveza o uvedbi vseh vrst oprostitev in olajšav, za katere so pooblastila dana občinam, pri čemer pa pogoje, merila in višino olajšav občine usklajujejo v regionalnih okvirih. posamezni občini Zato je za reševanje teh vprašanj z zakonom dana možnost uvedbe oprostitev oziroma olajšav v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka. V osnutku dogovora je upoštevan predlog, da se ustrezno valorizirajo razponi davčnih osnov glede na porast dohodkov iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. Izpeljava nove davčne lestvice, ki se zvišuje za 5 oziroma 4 odsotnih enot, temelji na izhodišču, da naj bi bila začetna stopnja davka naravnana na približno takšno višino kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka. Ne glede nato, da se bo tudi v letu 1981 prispevek za usmerjeno izobraževanje in raziskovalno dejavnost skladno z določbo 31. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) obračunaval in plačeval od osnove, od katere se plačuje davek iz dejavnosti, se zaradi istočasne valorizacije razponov davčnih osnov, skupna obremenitev presežka, v primerjavi z dosedanjo, ne zvišuje. V zvezi z oprostitvijo davka na dohodke od domače obrti velja opozoriti, -da je po predlogu osnutka taka oprostitev razširjena na vse izdelke domače obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti Nekatere davčne uprave so predlagale diferencirano obdavčenje dohodkov iz gospodarskih dejavnosti tako, da bi nižja davčna lestvica veljala za storitveno dejavnost, višja pa za proizvodno dejavnost. Hkrati je bila predlagana ustrezna valorizacija razponov davčnih osnov in temu ustrezna določitev davčnih stopenj. V zvezi s predlogom za določitev različnih davčnih lestvic velja opozoriti, da zakon o davkih občanov take ureditve ne dopušča. Z nižjo davčno lestvico prav tako ni možno upoštevati specifičnosti razmer in potreb po razvoju posameznih obrtnih dejavnosti v Zaradi uskladitve razponov osnov davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic z razponi osnov za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, je predlagana tudi ustrezna valorizacija spodnje in zgornje meje razponov osnov za davek na dohodke od premoženja. Pri davku na promet z alkoholnimi pijačami je zaradi znatnega povišanja cen naravnega vina in vina tipa ,Jliser“ in vinsko sadnih pijač ter penečega vina predlagano 100% zvišanje prometnega davka. OSNUTEK ----- Na podlagi 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, St. 2/78), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, St. 21/74,39/74 5/76, 10/76, 31/76 in 8 /78) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, St. 39/74) je Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne .»......in na seji zbora krajevnih skupnosti dne .. sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov V____________________________________________ 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75,6/76, 6/77,4/78, 8/78,10/79 in 7/80) se 6. člen spremeni in glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: ~ prva skupina 19 % - druga skupina: a) 18% b) 16 % - četrta skupina 11,5 % Ne glede na določila 5. člena in prvega odstavka tega člena se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisuje: ~ po stopnji 16% zavezancem iz naselij: Sadinja vas in Podlipoglav; ~ po stopnji 11,5 % zavezancem iz naselij: Zagradišče in Češnjice v katastrski občini Sostro ter Sentpavel v katastrski občini Podmolnik. Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom operantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja po stopnjah, ki so za 10 nižje, kot so določene v prejšnjih dveh odstavkih/ 2. člen Za 11. členom odloka o davkih občanov se dodajo 11.a, ll.b, ll.c, ll.d in ll.e člen, ki se glasijo: 11.a člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.00 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel. ll.b člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb 75., 76., 77. in 78. člena Zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. - .. ; V. 11. c člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka osebnega dohodka (osnova, Id presega osebni dohodek iz 10. člena Zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: Ce znaša presežek osebnega dohodka dinarjev nad do stopnja 30.000 15 % 30.000 60.000 18 % 60.000 100.000 21 % 100.000 150.000 24 % 150.000 200.000 27 % 200.000 X . . 30 % Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oziroma se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov ne ugotavlja. 11. d člen Zavezanci davka iz 11. a člena tega odloka so dolžni voditi poslqvne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in so dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. 11. e člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek pp katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 11. a člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Davčna uprava odloči o preuvrstitvi na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 3. člen 12. člen odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena Zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša presežek davčne osnove dinarjev nac* do stopnja t 30.000 30.000 60.000 60.000 100.000 100.000 150.000 150.000 200.000 200.000 300.000 300.000 28 % 33 % 37 % 41 % 45 % 49 % 53 % Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic plačujejo do višine dohodka po 10. členu Zakona o davkih občanov davek po stopnji 27 %, nad višino tega dohodka pa se za obdavčitev uporablja progresivna lestvica iz prejšnjega odstavka tega člena. 4. člen V 4. točki prvega odstavka 16. člena odloka o davkih občanov se stopnja „35“ nadomesti s stopnjo „40 %“. »Besedili drugega odstavka 16. člena odloka o davkih občanov se črtata ter se novo besedilo glasi: »Davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po odbitku se ne plačuje: a) od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, b) od dohodkov, doseženih s priložnostnim zbiranjem odpadnega materiala, c) od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega". 5. člen V 19. členu Odloka o davkih občanov se stopnja „35 %“ nadomesti s stopnjo „40 %“. 6. člen Prvi odstavek 20. člena odloka o davkih občanov se spremeni in glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do stopnja 30.000 30 % 30.000 60.000 35 % 60.000 100.000 39 % 100.000 150.000 43 % 150.000 200.000 47 % 200.000 300.000 51 % 300.000 55 % 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem istu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 d^lje, razen določb 4. in 5. člena, Id se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRlC OBRAZLOŽITEV Predloženi osnutek vsebuje spremembe in dopolnitve, ki so dogovorjene v osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 in dodatno še spremembe meje katastrskih občin. Po zakonu o davkih občanov bi morale biti davčne stopnje sprejete do konca leta 1980, vendar je bil v skupščini SR Slovenije sprejet zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981 (Ur. list SRS, št. 33/80) po katerem se $topn/e in osnove davkov za leto 1981 lahko določijo do 31. marca Obrazložitev k osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov zajema razlago sprememb glede na veljavni odlok„ ter se nanašajo na: 1. člen Ta člen uvaja 4 % višjo stopnjo v primerjavi s sedanjo ureditvijo, vendar se to povečanje nanaša samo na tiste zavezance, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Ti zavezanci plačujejo dosedaj manj in tudi po tej predvideni spremembi bo njihova obveznost mnogo manjša kot obveznosti občanov, ki jim je kmetijstvo edini oziroma glavni poklic. 2. člen. Sistemska novost je uvedba obdavčevanja kmetijstva po dejanskem dohodku namesto po katastrskem dohodku za tisto kmetij- sko proizvodnjo, ki je v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč. Za tako ureditev pooblašča 52. člen zakona o davkih občanov občinske skupščine, 6. člen dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 pa vse občine zavezuje, da tako obdavčitev uvedejo. Določbe predloženega osnutka odloka, ki se nanašajo na obdavčevanje kmetijstva po dejanskem dohodku so po obsegu dokaj skromne ter določajo taka merila, da bo v dejansko obdavčitev zajetih izredno ozko število občanov, verjetno le nekateri posamezniki 3. člen Plačevanje davka od presežkov nad osebnimi dohodki občanov, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ureja 3. člen predloženega osnutka. Za primerjavo navajamo osnove in stopnje, ki so sedaj v veljavi: Po veljavnem odloku: Če znaša presežek Če znaša presežek davčne osnove din Stopnja davčne osnove din Stopn nad do % nad do % 10.000 25 10.000 20.000 30 30.000 28 20.000 30.000 35 30.000 60.000 33 30.000 50.000 39 60.000 100.000 37 50.000 100.000 43 100.000 150.000 41 100.000 150.000 46 150.000 200.000 45 150.000 200.000 48 200.000 300.000 49 200.000 50 300.000 53 Veljavne stopnje In osnove se uporabljajo te od leta 1977 dalje, tredlagane spremembe pa narekujejo naslednja dejstva: " v 9. členu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 so predpisane davčne osnove In stopnje v razponih. Razpon osnov je fiksno določen, kar je seveda nujno tudl zaradl ustreznih primerjav In obdelav davčne politike po občinah. Davčne stopnje, ki so v dogovoru v razponu določene za občine, se z odlokom o davkih občanov določijo v skladu z dogovorjeno politiko na širšem območju - v območju regije. V odloku se predvidevajo stopnje v tisti višini, ki so v dogovoru določene kot najnižje v razponu, osnove, ki so navedene v dogovoru, so bistveno valorizirane, saj sedanji razpon znaša od 10.000 din kot spodnjo in do 200.000 ii°^ dohodkov doseženih na podlagi pogodbe o delu, sklenjeni skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu tei doseženih z intelektualnimi storitvami, se predvidevt tsanje stopnje davka za 5 % (do sedaj se plačuje ta davek pt SjPnji 35 %). Povečanje stopnje na 40 % predstavlja uskladitev i ?owom o usklajevanju davčne politike v letu 1981. Glede ru na 1*^23,>5*000*4 ^ V je finančni učinek zvišanja ocenjer .Orugi odstavek 4. člena razširja oprostitev davka na celotne Kačo obrt, sedaj je oprostitev predpisana le za sorazmerne nalhno število izdelkov domače obrti 6. člen Za davek na dohodek od premoženja In premoženjskih pravic so do sedaj veljali enaki razponi osnov in stopnje davka, kot je bilo določeno za davek iz samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti, torej spodnji znesek davčne osnove od 10.000 din in zgornji znesek do 200.000 din. Stopnje davka so progresivne ter znašajo od 25 do 50 %. ji. člen dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 valorizira navedene davčne osnove tako, da znaša spodnji mejni znesek od 30.000 din in zgornji znesek do 300.000 din. Lestvica davčnih stopenj je naravnana na poprečje ureditve iz dogovora, sedanja davčna lestvica pa je na spodnji meji, to pa pomeni podpovprečno obdavčitev. 7. člen Uporaba odloka je osnovana na določilu Zakona o davkih občanov v povezavi z zakonom o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1981. Spremembe in dopolnitve odloka izhajajo iz dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 ter je s tem usklajenost davčnih stopenj z ostalimi občinami v regiji podana, davčne uprave ljubljanskih občin pa so osnutke odlokov uskladile v celoti Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji 122. seji dne 27. 1. 1981 obravnaval osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in ga predlaga delegatski skupščini v načelno obravnavo zaradi priprave predloga odloka. OSNUTEK Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na in zbora krajev- ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve X________________’__________J seji zbora združenega dela dne • • nih skupnosti dne ,,. sprejela K 2. členu V 2. členu tega odloka je predvidena oprostitev plačevanja občinskega davka od plačil za storitve za popravljanje gospodinjskih strojev in naprav. Do sedaj veljavni odlok določa v tarifni številkič. da se občinski davek za tovrstna popravila obračuna po stopnji 5%. Z ozirom na pospeševanjetvzpodbujanje razvoja deficitarnih obrti storitvenega značaja se predlaga, da se obveznost plačevanja občinskega davka za popravljanje gospodinjskih strojev in naprav ukine. K 3. členu Pri odločitvi, od kdaj se uporablja ta odlok, je upoštevano časovno trajanje postopka od izdajex>dloka in primernost istočasne uveljavitve spremembe stopenj v vseh ljubljanskih občinah. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je osnutek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obravnaval na svoji 122. seji dne 27. 1. 1981 in ga predlaga delegatski skupščini v načelno obravnavo in sprejem zaradi priprave predloga odloka. 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ur. list SRS, št. 24/77,30/78 in 7/80) se v tarifni št. 3 - v točki 1 — od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 % domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra: - od naravnega vina, vina tipa „Biser“ in vinsko sadnih pijač se znesek „2.00 dinarjev'*, nadomesti z zneskom „4.00 dinarjev", - od penečega vina se znesek „5,00 dinarjev" nadomesti z zneskom „8,00 dinarjev." 2. člen V tarifni št. 6 se pod I. kovinska stroka, črta točka 5; in pod II. elektro stroka, črta točka 7. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. Številka: PREDSEDNIK Datum: SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ obrazložitev Odbor udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji je pripravil osnutek dogovora za leto 1981 in ga predložil Skupščinam občin v obravnavo. Tako medsebojno dogovarjanje glede viši ? stopenj so občinske skupščine dolžne izvajati zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja na podlagi določil 21. 'lena zakona o posebnem republiškem davku od prometa pro. 'ov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev. Predloženi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 predvideva le spremembo - zvišanje davka pri naravnem vinu, vinu tipa „Biser", vinsko sadnih pijač in penečem vinu, zaradi znatnega povečanja cen vina. K1. členu Po veljavnem odloku znaša posebni občinski prometni davek od naravnega vina, vina tipa ..Biser" in vinsko sadnih pijač 2. din od litra in za peneče vino 5 din od litra. Sprememba - zvišanje posebnega občinskega prometnega davka je v skladu s predvidevanji višine davka po dogovoru o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji Po podatkih količinske prodaje pijač v gostinskih obratih družbenega in zasebnega sektorja iz Statističnega letopisa Ljubljane za leto 1979 ocenjujemo, da bi predlagano višje obdavčenje finančno vrednoteno znašalo približno 570.000 din v letu 1981. OSNUTEK Na podlagi 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 27 — 256/72, 39 —467/74 in 11 - 538/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne.... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ........... sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin X______________________J_______________/ 1. člen V občini Ljubljana Moste - Polje se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in p° določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča ozirom® uporabno površno gradbenega objekta. Stopnje davka so razliCn® za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje: Če znaša prometna vrednost: a) za kmetijska zemljišča nad din do din znaša davek za m2 2 za m din + % do 5 12 5 10 0,60 + 18 od presežka nad 5.- din 10 15 1,50 + 24 od presežka nad 10.- din 15 20 2,70 + 30 od presežka nad 15.- din 20 25 4,20 + 36 od presežka nad 20.- din nad 25 6,00 + 42 od presežka nad 25.- din b) za stavbna zemljišča nad din do din znaša davek za m2 2 za m • H din + % do 50 15 50 70 7,50 + 21 od presežka nad 50.- din 70 90 11,70 + 27 od presežka nad 70.- din 90 120 17,10 + 34 od presežka nad 90,- din 120 150 27,30 + 41 od presežka nad 120.- din 150 200 39,60 + 48 od presežka nad 150.-din nad 200 63,60+ 55 od presežka nad200,- din c) za gradbene objekte: ■ Qad din do din znaša davek >- 2 $a m 2 m din + % do 6.000 17 6-000 - 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000.- din ^.ooo - 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000.- din ^.000 - 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000.- din nad 24.000 6.240 + 40 od presežka nad 24.000.- din 3. člen Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani Joleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepre- kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, kecnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda druž- pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno bivališče, gj'* pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekme-^“jišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za tijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki gaje bil oproščen po leta. bavek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani prejšnjih odstavkih tega člena. , ki Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor ^jhka ali gozdna zemljišča z namenom združevanje kmetijskih zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. \ 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 29—1546/75, 6-274/76 in 7-530/80). Številka: Predsednik Datum: Skupščine občine Marjan MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV Obveznost plačevanja prometnega davka na promet nepremičnin določa republiški zakon o davku na promet nepremičnin. Republiški zakon določa, da prometni davek vpelje občinska skupščine z odlokom. Z odlokom se določijo tudi stopnje prometn : fa davka, vendar so višino stopnje, zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SRS, občinske skupščine dolžne z medsebojnimi dogovori usklajevati Osnutek odloka se od sedaj veljavnega odloka razlikuje le v 2. členu. Ker pa so odlok in njegove spremembe objavljene v treh številkah uradnih listov - v listih 1975, 1976 in 1980 - se predlaga, da se odlok o davku na promet nepremičnin sprejme v novem besedilu. Občine v Ljubljani so sedaj* veljavne stopnje davka sprejele koncem meseca februarja leta 1976, ki pa so bile v odnosu na prejšnje povišane za okrog 20 %. Od takrat dalje so se cene za zemljišča in gradbene objekte znatno povišale in glede na progresivnost stopenj zelo povišale tudi višino davka. Iz odmemih spisov so ta povišanja razvidna in so približno sledeča: 1976 1980 a ) kmetijsko zemljišča -cena za lm2 - 45,- din 60,- din b) stavbno zemljišče - cena za lm2 - 60.- din 120.- din c) gradbeni objekti od 5.000.- din - garaže - cena za lm2 - 4.000,- din do 7.000.- din - stanovanja - cena za lm2 ■edS.OOO.- din od 9.000,- din do7.000.-din do 13.000,- din Pri ceni 13.000 din za kv. m gradbenega objekta znaša davek 3.740 din ali 28,8 %. To je visoka obdavčitev, ki nastaja iz porasta cen. Da bi se obdržala obdavčitev v ustreznem sorazmerju, se predlaga spremembo zvišanj osnov za obdavčitev. Po predlagani spremembi bi pri ceni 13.000 din za kv. m gradbenega objekta znašal davek 2.690 din ali 20,7 %. Povišanje osnov je predlogah v taki višini, da ustreza porastu cen stavbnih zemljišč in gradbenih objektov, stopnje davka pa glede na veljavni odlok ostanejo nespremenjene. Osnova za obdavčitev kmetijskega zemljišča se je sorazmerno s porastom cen povišah. Stopnje davka pa so ostale nespremenjene, tudi v odnosu na odlok z veljavnostjo od 1.1. 1976 dalje. V letu 1980 je v naši občini znašal predpisani davek na promet nepremičnin 7,000.000 dinarjev. Osnutek odloka je vskk/en z odloki ostalih ljubljanskih občin- Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obravnaval na svoji 122. seji dne 27. 1. 1981 in ga predlaga Skupščini občine v načelno obravnavo in sprejem zaradi priprave predloga odloka. BELEŽKE: OSNUTEK Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. lena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne ........in zbora krajevnih skupnosti dne . sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto V 1 -----------------------------J 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 218.169.000,00 'n se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna " za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo - za skupne mestne potrebe v Ljubljani " za intervencije v gospodarstvu Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem 'n posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna. 161.637,000,00 1.693.000,00 23.989.000. 00 30.850.000. 00 2. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi dogovora z ljubljanskimi občinami razporeja s svojim proračunom za financi-JJhje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Moste-[°lje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana, potem ko se izločijo sredstva iz višjih obremenitev v 'h$ini 8,1 % od vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ do Zneska 18.070.000,00 dinarjev. 3. člen .Od prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene Pfihodke mesta Ljubljana se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad °bčine - izločena sredstva rezerv. 4. člen , Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem čelu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim "Porabnikom: upravnim organom občine, mesta in regije " Pravosodnim organom ^ družbenopolitičnim organizacijam krajevnim skupnostim Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno nazaj, za Posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sred- 5. člen Porabniki morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena v pro-sk|Unu 0hčine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, ^ adno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Porabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obvez-kj presegajo zneske, določene za leto 1981 razen, če se s ebnim aktom občinske skupščine drugače določi. 6. člen »r. PPravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s Vtvi, ki so jim dodeljena. s* prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, Prihodek občinskega proračuna. 7. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 8. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko izvršni svet skupščine prenese neuporabljena sredstva v proračunsko rezervo. 9. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih prihodkov, odloča izvršni svet. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino -sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Izvršni svet lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, če ugotovi, da realizacija ne doteka po planu, vendar največ do 10 % ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 12. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000,00 dinarjev. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb odloča izvršni svet skupščine občine. 13. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje v 1. trimesečju 1981 /Uradni list SRS, št. 1/81) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 14. člen Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvršnega sveta skupščine občine, pomožni odredbodajalec pa je član izvršnega sveta, ki ga na predlog predsednika izvršnega sveta imenuje izvršni svet. 15. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po davnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS Slovenije. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. leta dalje. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRlC v ooo din Vrsta PRIHODKI Plan 1981 Gl.namen RAZPOREDITEV PRIHODKOV Plan 1981 1 Davek na dohodek in davek ol Dejavnost organov DPS 67.493 iz osebnega dohodka 123.233 o2 Ljudska obramba 9.5ol 2 Prometni davek,davek na o3 Dejavnost DPO 11.216 dohodek od premoženja in davek od premoženja 79-262 04 Negospodarske investicije 35.oo9 9? Kulturno-prosvetua dejavnost 637 3 Takse 8.386 08 Socialno skrbstvo 6.399 5 Prihodki po posebnih o9 Zdravstveno varstvo 216 predpisih 3.248 lo Komunalna dejavnost 4.1o3 6 Prihodki upravnih organov 11 Krajevne skupnosti 11.344 in drugi prihodki 4.o4o 12 Prispevki proračunom drugih DPS 23.989 16 Intervencije v gospodarstvu 13.o26 17 Tekoča pror.rez.in obv.iz prej. let 2.693 18 Krediti, vezana in izločena sred. .: _ rezervni sklad 1.693 - izločena sredstva iz povečanih davčnih st. za komp. bi.rezerve in intervencije v gospodarstvu 3o.85o SKUPAJ PRIHODKI 218.169 SKUPAJ RAZPOREDITEV, 218.169 OCENA REALIZACIJE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1980 IN OCENA ZA LETO 1981 Vrele prihodkov .ieeltzaclja v letu 1979 -----------------------------i-----------------------------ž------ UAVK1 IZ t,u IN NA iM.HvUUv 63.180 - U ‘.V U delovnega razmerja 8.738 - Iz kmetijske dejavnosti 777 - Iz obrtnih dejavnosti 36.943 - iz negosi»darsklh dejavnosti 12.056 - Iz avtorskih pravic 3.973 - Iz skupnega dohodka občanov 693 THuMLTNI UAVU 56.998 - od promeu blaga ne drobno 19.621 - od alkoholnih pijač 20.822 - od plačU za storitve 2*446 - od nepremičnin 6.048 - na dohodek od precnošonjs 1.306 - od stavb 1.324 - na dediščine In darila 467 v 000 din uebalansira- v.cena roaliza- jC«m sa Indeksi ni eačrt-1980 clje za 1.1980 1981 leto 412 4l3 St4 T 1 3 6 7 i 101.078 104.692 123.233 165 104 116 27.156 25.600 30.208 292 93 118 1.110 1.310 1.310 168 118 100 45.880 51.500 60.770 139 112 118 21.000 21.000 25.200 174 100 120 4.632 1.632 5.095 116 100 110 1.000 650 659 94 65 100 58.836 66.502 79.262 117 113 119 26.178 22.5(0 27 ,225v 114 97 121 21.200 26.800 30.820v 128 126 115 2.000 2.300 2.645 V 94 115 115 5.000 7.000 7.000 J 115 140 100 900 1.100 1.200 V 84 122 110 3.106 6.100 6.710V 141 119 110 750 1.000 1.100«/ 214 133 110 v 000 din. Vrsta prihodkov realizacija ;*balan»lra- v letu 1979 ni načrt -1980 3 i cena reallza- ' cona za Inrtssal ______ cljo za 1.1980 1981 loto 4 , 2 4 , 3 , , 4 ------------------------7-----6 9 - od iger na srečo - aa tovorna motoma vozila 335 tO- 1.61*9 271 102 300 162 120 100 115 2.100 18 110 TAKSt - upravne - parklarji - komunalne - sodne 4.196 1.316 2.570 10 600 8.310 7.960 2.300 »2.400 3.500 2.950 10 10 2.500 2.600 a.?86 177 96 104 2.130 182 104 100 2.950 114 84 100 20 100 100 200 3.016 433 104 116 UENAItNK KAZNI 1.883 2.650 2.800 3.218 148 107 116 uauGi ntiHuuKi - prihodki upravnih organov - drugi prihodki 3.176 2.885 291 3.853 3.577 276 2.737 4.040 86 71 148 2.400 3.73-3 83 67 154 337 340 115 122 101 _ 184.691 ____ 218.469________142 106____JJjL— SKUTNI ItUHc UKl: 129.732 174.727 iiLaKca frihcdkov n. jpj.clki 'iazfc :.-:b p.iihcd::cv • prvr ;vu:u c - c ii, j ljub: j.ir a :.o :■? j-?clj •’ za j to 19 8 1 A - PRIHODKI Kle.sif.3t. ^rih. Prihodek Z n e s e podoblika prihodka oblika prihodka 12 13 Uh Uc 25 VRSTA 1 - BAV.JK NA DOHGDJK in dav.n: iz oszbnjga dohodna 3o.?o8.ooo I.3I0.000 6o.77o,ooo Davek iz OD delavcev Davek iz OD od kmetijske dejavnosti Davek iz OD od sam.oor. obrtnih in drugih gospodarskih 'ejavnosti Davek iz CD od sar.-ostojne rp. opravljanja negospodarskih dejavnosti 25.2oo.ooo Davek iz CD od avtorskih Pravic 5.095.000 Davek- iz skupnega dohodka občanov_______________________ 65o.poo SKUPAJ VRSTA 1 123.233.ooo 123.233.ooo ^3a ^3b ^3c ?3a ?4 55b 55o N '5. n 31 a VRSTA 2-PRCT. ziTI'1 DAVRK.DAVRK NA ?2T.:cl2i:j2 IN NA DOHODJK OD PRBUCŽSKJA Prometni davek od prometa proizvodov Od nrometa alkoholnih pijač Od nrometa brezalkoholnih pijač Od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin Davek na dohodek od premoženja Davek na dohodek od stavb Davek od i.^er na srečo Davek na r'edi .'čine in darila Davek na tov.cest.not.in pri-1:1 o pne ter kombi vozila 27.225.000 29.820.000 1.000. 000 2.645.000 7.000. 000 1.200.000 6.710.000 462.000 1.100.000 2.100.000 HUPAJ *rRST.-. 2 79,2o2.ooo 79,262.ooo VRSTA 3 -Upravne Takse za z'r.varstvo živali 2.400.000 2.950.000 32 33 Komunalne takse Sodne takse 2o.ooo 3,0I6.000 ‘j « SKUPAJ Vil ,3 TA 3 3,336.000 00 oo cn o o o VRSTA 5 - PRIHODKI PO PC J ;SITIH PR.TDK J-JIH 51 Denarne kazni 3,2.-3.000 SKIT? A J 'KUJTA 5 3,745.000 3.243.000 VRSTA 5 - PRIHODKI H? iAVKIH ORG.-JTOV IN DRUGI PRIHODKI 61 62 Prihodki unravnih organov Drugi prihodki 3,7oo.ooo 34o.ooo •SIGJPaJ VRSTA 6 4.o4o.ooo 4.o4o.ooo SKUPKI PRIHODKI 218.169.ooo 216.15R.ooo 3 - •3PJ.0v.NI RAZPORED PRIHODKA Klanif. št.razp. plrnine_____gods1:ivn. Splouni raz 10reči nrihodkov Z ne r. ek r z ^ o r ^ ~ ne nodslrunine skivine I. SR3D3TVA ZA SPLOŠNO PCA.GO Glavni namen ol-rDe javnost organov družbeno-političnih skupnosti . ol Sredstva razporejena v določenem znesku ol-l za redno dejavnost 62,945.ooo ol-2 za posebne na.r-.ene A,548.ooo 5'".£9 3.000 okuna j glavni namen ol 67,493. ooo 67.-* 9?.. ooo Glavni nanen o2-Ljudska obramba o2 Sredstva razporejena v določenem zneslcu ____________9.5ol.ooo Sirupa j glavni na’ -en o2 9.=ol.ooo Glavni namen o3-Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in dru-tev o3 Sredstva, razporejena v določenem znesku ____________11,915.ooo Skupaj glavni na^en o3 11,216.ooo ..-,v.'J 04 Gla vni namen o4-Ne go s po d a.r ske investicije Sredstva, razporejena v določenem znesku: o4-l Sredstva za tekoča vlaganja 24,629.000 o4-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 1o.38p.ooo 35.oo9.ooo Skupaj glavni namen o4 35,oo9.ooo -V Slcupaj sredstva za snlošno pora.bo 123,219.000 II. SP.JDSTV;«. ZA SKUPNO PC.KvBO 537.000 5,399.ooo 215.000 A,103.000 11, "4.4.000 Skupaj sredstva za skupno porabo 22,699.000 °f Glavni namen o? de javnost °3 Glavni namen o8 °9 Glavni nr. en o9 Glavni namen lo ^ Glavni namen 11 skupnosti - kulturno prosvetna - socialno skrbstvo - zdravstveno varstvo - komunalna dejavnost - dejavnost krajevnih III. 0D3T0PLJJITI PRIHODKI IN DOPOLNILNA SRJD3TVA Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti IV. SRIDSTVA ZA INVR-TICIJ3 IN INTTRVISH-CIJE V GOSPODARSTVU °'*2 Sredstva, razporejena v -'oločenem znesku 93.939.000 13,o°S.ooo V. DRUGA 5RND3TVA Tekoča proračunska rezerva, in obveznosti s iz Prejšnjih let /"1 Tekoča proračunska rezerva "2 Obveznosti iz prejšnjih let 1,693.000 1,000.000 9,693» 000 Krediti, vezana in izločena sred stva Izločena sredstva rezerv Izločena sredstva iz povečanih davčnih stopenj za kompenzacije, blagovne rezerve in intervencije v gospodarstvu Skupaj druga sredstva SKUPAJ SRDDSTVA I.-V. l,693.ooo 3o.85o.ooo 32.543.000 35,236.000 ___________2l8.169.ooo PZJGLJD RAZFORNDITVJ P3I*lCDi:CV PRORAČUNA OBČINN LJUBLJANA N03TN-P0LJR Zao. št. Raz.sk. GLAVI: I IN NATANČNA J 'd NmNSN Rebalans. Plan Inč1, ali nor1 s. poraba 3o 1981________ GLAVNI N.JNRI 01-DRJAVNC3T ORG. NIC V DRUŽ 3NNCPCLITIGNIH SKUPNO SII A - SKUPŠČINA OBČINI: Seje skupščine in njenih teles 23.837 55.000 194 Tisk skupščinskega gradiva,objave oglasi 135.135 300.000 162 Proslave, tekmovanja 455.o82 600.000 129 Delegatska tribuna l,o63.545 1,000.000 94 Zbornik občine 149.798 2oo.ooo 133 I. edobčinske zveze 81.183 80.000 99 Občinski praznik 396.072 45o.ooo 114 Priznanja občine 124.949 I30.000 lo4 Reprezentanca in protokol 57.ooo 67.000 118 Potni stroški in nadomestila delegatom 17.696 30.000 17o Nadomestila voljenim in imenova- ni m fuakcio. u r jem 1,0:/.139 1,A '27.000 135 Nagrade predsednikom komisij in ko-.isij za pregled samoupravnih aktov * ' 306.550 42o.000 137 SKUPAJ A 3,931.1o7 4,759.ooo 121 B-. - IZVRi.NI SVZ2T Članarine, študije, cenitve 179.ol2 250.000 14o Tisk, objave, oglasi 31.715 40.000 126 Reprezentanca in protokol 58.000 68.000 118 Potni stroški 1.314 2.ooo 152 Nadomestila voljenim in imenova- nim funkcionarjem 3,113.523 .4,482.000 144 S K U P A J B 3,383.570 4.842.000 143 c - obči:: :::i up i avni in drugi drČavni ORGANI Upravni organi občine - sredstva za osebne dohodke Upravni organi ' občine - sredstva za materialne izd tke Sklad skupne pora.be Amortizacija osn.sred.-?o>S /sklad ooreme/ v letu 1981 Postaja, milice redna dejavnost Postaja milice-sklad skupne porabe 22,736.ooo 7.803.000 1.029.000 l,lo9.ooo 12.000 27,726,ooo 3.231.000 1,000.000 2oo.ooo 1.757.000 27.ooo 122 lo6 97 158 225 Postaja milice-sklad opreme 36-:. ooo 230.000 63 Svet občin Ljubljanske revije So.ooo 7o.ooo 117 Skupnost slovenskih občin 23-3.000 271.000 114 Sodišče združenega dela 575.ooo 1,o4o.ooo 119 Družbeni pravobranilec sc. :ouprav- 1janja 593.400 7o7.ooo 118 Temeljno sodišče Ljubljana lo,2?2.ooo 12,145.ooo 113 Temeljno javno tožilstvo l,734.ooo 2,1 o-5. ooo 118 SKUPAJ 0 46,957.*oo 55,56o.ooo 118 D - OfjTALO Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - redna dejavnost - 1, -'-Sl. ooo - Preventiva in vzgoja v cestnem Prometu 152.922 Ijo.ooo 124 IKBCK - Informativna dejavnost 7o.ooo •32.00 0 117 1RP "01 as Ljubljane" 305.000 354.ooo 116 Provizija za storitve v plačilno i 'irov.etu 111.ool 22n.ooo 2o3 SKUPAJ D 633.923 .-o •0 0 0 0 365 SKUPAJ 01 54,911.000 67,493-ooo 123 glavki kakih 02 - ljubčka oura-ba Teritorialna obramba Punkcionnlna dejavnost ljudske obrambe 878.000 2,l?5.ooo 1.395.000 7.606.000 216 358 'SICHP.UT 02 3,003.000 9,5ol.ooo 316 3Lvr;i JIT 03 - B J.jr-( ;m 3 KClvriKIvKIV u.:U./'IZ .JI J l bčins':- konferenca 3 ZB L 2,553.000 3.I70.000 113 ZZB KOV - občinski odbor 1,15o.ooo 1-, 36 ? .000 113 Z -73 - občinski o^bor 55/.ooo 655.ooo 113 Z ii ,3 - občinske konferenca 1,3II.000 1,5^-7.ooo 113 Ibeiiski odbor BK 4o5.ooo 4-. C-.' 0 0 0 0 113 ^ 'eč inska zveza, "rij e tel jev mladine 42o•ooo 3ol.ooo 7 a Pom občinskih družbenih organizacij 5o~.ooo 590.ooo 115 S^činsko vlnsilo "Kaša. ckunnost" 2,751.ooo 3,053.300 111 ^-bor II. grupe odredov 50.000 CO.OOO l?o skupaj 03 9,35o.ooo 11, I6.000 114 m a: **3ri c-4 - ::.:oc.:ro;a3i3 ^■VJ jhjijj; °5n;icija spomeniškega kompleksa 5oo.oo9 Investicijski izdatki za šole in vzgojno varstvene zavode ITakun kadrovskih stanovanj Prispevek skunnosti za družbeni sttndard občine Ljubljana ;'oste-?olje ?inanciranje /reduje postaje milice Pot sooninov in tovarištva Sofinanciranje sanacije Ljubljanskega gradu Pritje negativne razlike v ceni za Dnevnik Nabava računalniške opreme za enotni informacijski sistem or~anov za notranje zadeve v SHS ter LC Obveznost do samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana I.octe-Polje Sofinanciranje nakupa prostorov za sodišče združenega dela v Ljubljani Odplačilo anuitet Sofinanciranje adaptacije elektroin-stalaoije v sodnem poslopju Sofinanc.obnov.spomenika in spominske plošče v K3 } odeljevo Sofinanciranje izgradnje RTO Krvavec •Jofinancirrnje adaptacije :.D Polje Sofine.no. adaptacij e posl. prost, Zavod a z? družb.plan.Ljubljana Sofinanciranje sanacije Jelov .'kov e •galerije 560.000 500.000 56 Sredstva za mdcup r-čunalr.i.ko opreme za občinsko upr-vo ?, 500.000 SKUPAJ 04 37,2o3.?o4 35,oo9.ooo 94 OL.V/NI HAT Sl’ 06 - zmstvjka r':j..v:'o-jT Sofinanciranje študije "Ljubljana 2°00300 000 - SKUPAJ 06 800.000 - - .OrLiiVNi uanhn 07 DSJAVNOST - IULTTJRNC PROSVETNA Vzdrževanje obeležij KOV in socialistične revolucije v ICO 325.000 364.000 118 Vzdrževanje grobov in -robišč borcev NOV 214.000 253.000 113 SKUPAJ 07 539.000 637.000 113 9,399.377 3,3oo.ooo 33 2,566.134 4,000.000 ,5,000.000 15o 9,413.705 ?,323.ooo 30 412.000 474.000 115 l,ooo.000 l,573.ooo 6,397.ooo 916.972 490.000 692.000 141 3,937.389 lo,3Š0.000 342 j - l,27o.ooo So.ooo- 300.000 507.113 1,000.000 G LAVI II ,NAr 'JN 03 - 3CCIALK0 SKRGJTVC Priznavalnine, denarne pomoči in zdravstveno varstvo udeležencev IIC7 3 Priznavalnine borcem za severno nejo ,386*oo5 3,996.ooo 113 in slovenskih dobrovoljcem Jnkratne denarne n or toči udeležencem 213.o4o 258.000 lic KOV 348.726 400.000 115 Sosedska oornoč za udeležence HOV 234.loo 330.000 116 Pomoč za zdravljenje udeležencev HOV Oskrbnine družinam, katerih hranilec 414.644 496.000 12o je v JLA 6ol.549 741.ooo 123 Preživninsko varstvo kmetov 169.466 173.ooo lo5 SKUPAJ 03 5,422.530 6,399.ooo 118 glavni na:-ju cg - zdravstvjijo vazlstto Stroški fluorografslce akcije Krliško ogledna služba Zdravstveno zavarovanje krntetov 26o.379 78.361 167.?6o 4/ • oao 72 174.000 lo4 SKUPAJ C9 436.000 2I6.000 , 44 oi is n. i 10 - koi-uualua ^jav.-cot Geodetska dela 364.747 1,oto,000 l?o Vrbanistična d okunentacija 2,723.246 2,7oo.ooo 99 Služba za varstvo okolja 63.065 75.ooo llo --učenje in odstranjevanje barak 63.942 286.000 415 SKUPAJ 10 3,73o.ooo 4,lo3.ooo llo GLAVNI HAHJU 11 - OnJjVTj SICUPHC5TI Vrnitev krajevnega, sa- onrionevkn 60.000 60.000 loo Krajevne skupnosti-sredstva za funkcionalno dejavnost . 3,7S'9.7oo lo,334.000 113 Vzorcev nje družbenih prostorov 75o.000 900.000 12o Stroški referenduma in volitev v krajevnih skupnostih 412.32o - - skupaj 11 lo,022.520 11,:-4.ooo 113 / »Latji i;a: ju 12 - p tur uti pjcivičuncr-■J-tusir bju; 3Ji;cpcLi'?TU:iii: jkupiio 7?i: 'toruS. sredstva za skutne negospod. investicije v "testu 5»?19.ooo - jtlrisnevek proračunu Skupščine mesta Iijubl 1:ne__________________________2o. 373.ooo I8,o7o.ooo 89 SKUPAJ 12 ___________^______2o. 373.000 23.939.ooo 113 SLAVKI HAUBH 16 SNTSH7 KISI J A V GO: j POT) 'L? 3 7 VU Sofinanciranje izgradnje Zaloške — ceste-vokviru desetletnega or oprema izgradnje cest v Ljubljani 8,64o.ooo Simonost za oosneševanje kmetijske oroizvodnje l,4oo.ooo Malenška sredstva,zbrana iz naslova turističnih taks in taks od oroneta s osrklarji in ko nit '.rji 3,o61.154 Obveznosti is arrrncijo za ''ulon 800.000 Veterinarsko higienske služba 91.000 6,3oo.ooo 79 l,652.ooo 113 3,448.000 113 8oo.ooo loo 326.000 358 SI UPAJ 16 13,99v.154 13,026.000 93 .GL.v.rri 17 - ?.jj-x-vA v.a iavu:: ;::.l LLIALVA IN CBV’JZ::CLTI PIC J Ča JIH L3T lekočr ororacimska rezerva 1,623»44 o 1,693» ooo lo4 Obveznosti is ^rej-njih let 1,333.532 1,ooo.ooo 72 K7JP.-.J 17 1 3,0-1.779 7,69?.ooo 89 IIA' 211 13 - HVALIH, 737ANA IK IILOČ IVA SCLHVA Izločitev na sredstva rezerv 1,375•ooo 1,593»ooo 173 Izločena sredstvo za kompenzacije, blagovne rezerve in intervencije v -osoodorztvu 22,796.000 3o,35o.ooo 135 SKUPAJ 15 24,171.ooo 32,543.000 l in m i H SKUP .J V..3PC.LJL ?ir-cLrov l37,53o.33o 713,169.000 116 V skladu s tem je bila izoblikovana tudi bilanca splošne porabe mesta Ljubljana v letu 1981. Po oceni davčnih uprav bodo letos realizirani skupni prihodki v višini 1,588.396,000 din, kar je za lo % več kot leto poprej. Dovoljena poraba znaša 1,433.693.000 din. tako da bodo ustvarjeni viški v znesku 154.703.000 din, ki bodo podobno kot v letu 1980, usmerjeni na poseben račun za izločena sredstva in uporabljeni za oblikovanje blagovnih rezerv ter intervencij na področju preskrbe s hrano. Prav tako bodo namensko uporabljena sredstva, ki bodo zbrana od turističnih taks ter taks na promet parklarjev in kopitarjev. Proračun občine Ljubljana Moste-Polje, ki je v bistvu del skupne mestne proračunske bilance, predvideva v letu 1981 prihodke v višini 218.169.000 din. Takšni prihodki bodo realizirani na podlagi doslednega spoštovanja in izvajanja dogovora za 30,638.000 din ali za 16„3 %. » Iz prihodkovne strani proračunske bilance občine za leto 1981 je razvidno, da v strukturi proračunskih prihodkov predstavljajo največji delež davki na dohodek in davki iz osebnega dohodka, ki bodo znašali 123.233.000 din in se bodo napram letu 1980 povečali za 16%. Večji porast, to je 19 % pa beležimo pri prometnih davkih, pri katerih bo davek od prometa blaga na drobno znašal 27.225.000 din, kar je za 21 % več kot leta 1980. Ostali davki OBRAZLOŽITEV V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS v letu 1981 (Ur. I. SRS št. 1/81) je določeno, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb, razen sredstev prispevka zveznemu proračunu, sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in sredstev za oblikovanje materialnih rezerv, kompenzacij za zaščito življnskega standarda in z zakonom določenih obveznosti za intervencije v gospodarstvu, rasla za 30 % počasneje od rasti dohodka. V globalu ta razmerja pomenijo, da sredstva za skupno in splošno porabo zaostajajo za 18% za rastjo dohodka, oziroma da bi pri rasti dohodka za 22,5 % lahko porasla za 18 J %, to je za 4 odstotne točke manj kot dohodek, kar pomeni po vsebini usklajenost z usmeritvami zvezne resolucije. Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občinah bodo v globalu rasla za 30 % počasneje od rasti dohodka. Pri tem bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki zaostajala za rastjo dohodka 40 % in bodo lahko v letu 1981 narasla za 13 %>, sredstva za splošno porabo v občinah pa bodo zaostajala za 20 % in bodo v globalu lahko naraščala za 18 % bodo naraSčali nekoliko počasneje in v predvidenih okvirih. Pričakujemo, da bo ocenjena višina proračunskega prihodka v L 1981, kljub odvisnosti od zastavljene ekonomske politike, gibanja osebnih dohodkov, politike cen ter drugih stabilizacijskih ukrepov, v celoti realizirana. Proračunski odhodki naše občine so v skladu z navedenimi določili omejeni na 18 % rast v primerjavi z letom 1980, tako da letos zo razporeditev v posebnem delu proračuna lahko namenimo 161.637.000 din, za tekočo proračunsko rezervo 1.693.000 din, za skupne mestne potrebe 23,989.000 din ter za blagovne rezervne in Intervencije na področju proizvodnje hrane (izločitev na poseben račun) 30.850.000 din. V glavnem namenu 01 se zagotavljajo sredstva za financiranje delovanja skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov. V razporeditvi sredstev za financiranje organov DPS, ki znašajo skupaj 62.945.000 din, predstavlja ta znesek 51 % vseh sredstev na-rnenjenih za financiranje splošne porabe. Na tako visoko udeležbo vpliva nadaljevanje reorganizacije občinske uprave in s tem razširitev programske dejavnosti, kar hkrati povečuje tudi materialne izdatke. Za delovanje postaje milice je porast nekoliko večji, to pa zato, ker je v letošnjem letu pričela z delom nova postaja milice v Polju. Porast sredstev za druge uporabnike v okviru glavnega namena 01 je načrtovan v skladu z določili, to je z 18 % V glavnem namenu 02 izstopa porast sredstev za financiranje ljudske obrambe, predvsem zato, ker se v letošnjem letu načrtuje nabava precejšnjih materialnih rezerv ter sofinanciranje izgradnje zaklonišč. Domala vsi uporabniki proračunskih sredstev iz glavnega namena 03 naj bi se financirali v skladu s predpisanim odstotkom msti 18 %. Skupni odstotek rasti v tem glavnem namenu pa znižuje le občinska ZPM, ki se bo v letošnjem letu financirala tudi iz drugih virov. V gbvnem namenu 04 - negospodarske investicije beležimo znižanje sredstev napram letu 1980 za 2,200.000 ali za 6 %, /carje v skladu s prizadevanji za očiščevanje proračunskih izdatkov za te namene V precejšnji meri se sredstva tega glavnega namena nanašajo na že sprejete obveznosti v lanskem in prejšnjih letih, n^cdtem ko so se obveznosti do šol in VVZ bistveno zmanjšale. tako je v letošnjem letu dokončana gradnja postaje milice v p°lju, za katero moramo pokriti le še vrednost a Polirane menice v znesku 2,823.000 din, s katero smo zavarovali del obveznosti pri končnem obračunu izgradnje objekta. V letošnjem letu je potrebno dokončati gradnjo Doma španskih borcev, pri katerem bodo po vsej verjetnosti nastopile občutne podražitve. Poleg tega naj bi nadaljevali z modernizacijo dela upravnih organov in nabavili računalniško opremo za enotni informacijski sistem RSNZ in LO, za kar je namenjenih 6,897.000 din, ter sodelovali pri adaptaciji elektroinstalacij v sodnem poslopju in pri izgradnji RTC Krvavec. Sredstva glavnih namenov 07, 08, 09 in 10 so v mejah dovoljenega porasta ali celo v upadanju, slednje se nanaša predvsem na zdravstveno varstvo, saj odpadajo v lanskem letu zagotovljena sredstva za fluorografsko akcijo. Financiranje dejavnosti KS se izvaja preko glavnega namena 11, v katerem jeza to dejavnost namenjeno 11,344.000 din ali za 13 % več kot v letu 1980. Rast sredstev je nižja od dovoljene predvsem iz dveh razlogov. Oblikovali smo skupno finančno službo in ukinili postavko, ki je bila v finančnih načrtih KS lani predvidena za računovodje, poleg tega pa v letu 1981 tudi ne bo potrebno zagotavljati sredstev za izvedbo referenduma in volitev. V glavnem namenu 12 letos zagotavljamo poleg prispevka pro-. računu SML še dodatna Sredstva za skupne negospodarske investicije v mestu, to je predvsem za adaptacijo ljubljanskega gradu, 1 pripravljalna dela pri izgradnji muzeja revolucije, študijo Ljubljana 2000, gradnjo prometne glave in še nekatere druge. Delež občine Ljubljana Moste-Polje pri teh naložbah je 5,919.000 din ali 4,2 % sredstev osnovne proračunske porabe. Sredstva za intervencije v gospodarstvu se zagotavljajo v glavnem namenu 16, v katerem naj bi zagotovili 13,026.000 din. Znižanje za 7 % napram letu 1980 nastaja zaradi zmanjšanega deleža pri realizaciji 10-letnega programa cest v Ljubljani V glavnem namenu 17 se zagotavljajo sredstva za nepredvidene odhodke in lahko znašajo po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS le 1 %> v proračunu predvidenih prihodkov. V glavnem namenu 18 so poleg enoodstotnega deleža proračunskih prihodkov za rezervni sklad, evidentirana še presežna sredstva, ki se v skladu z metodologijo o izvajanju omejevanja splošne porabe izvajajo na račun izločenih sredstev, namenjenih za blagovne rezerve in intervencije na področju preskrbe s hrano. Predvidevamo, da bodo ta sredstva izločena v višini 30,850.000 din, kar je za 35 % več kot v letu 1980. BELEŽKE: PREDLOG PREDLOG f \ Na podlagi 186. člena statuta občine Uubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) in 129. člena Zakona o osnovni šoU (Ur. list SRS št. 5/80) ter 55. člena statuta osnovne šole Jožeta Moškriča Ljubljana, je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne .....,na seji zbora krajevnih skupnosti dne...in na seji družbenopolitičnega zbora dne.......sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet osnovne šole Jože MOSKRIC f Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (ur. list SRS, št. 2/78) in 2. odst. 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Ur. list SRS, št. 10/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne.. na seji zbora krajevnih skupnosti dne .. „....in na seji družbenopolitičnega zbora dne......sprejela SKLEP o imenovanju namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani I. I. V svet osnovne šole „Jože Moškrič” Ljubljana, Jarška c. 34 se imenuje tovariš RAC ŠTEFAN iz Ljubljane, Kvedrova 11. Za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani se imenujeta 1. tovariš Milan BENKO iz Ljubljane, Hubadova 5 in 2. Jožica BOLJTE iz Ljubljane, Ždešaijeva 16. II. H. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine. Številka: 022-25/80 Datum: Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine. Ljubljana, dne: Številka: 021-12/78 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIČ OBRAZLOŽITEV V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljan Moste-Polje, 129. členom Zakona o osnovni Soli in 55. členom statuta osnovne Sole delegira družbenopolitična skupnost v svet Sole enega delegata, ki zastopa interese SirSe družbene skupnosti Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, na podlagi mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vpraSanja in soglasja delegata, predlaga zborom skupSčine, da predlaganega kandidata potrdijo. OBRAZLOŽITEV Javni tožilec SR Slovenije je v skladu s 27. členom zakona o javnem tožilstvu predložil skupSčini občine predlog za imenovanje namestnikov javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Iz predloženega gradiva izhaja, da sta predlagana kandidata aktivna družbena delavca. Javni tožilec Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije podpirata oba kandidata. Pri izbiri namestnikov pa so bila upoštevana tudi sploSna načela in merila samoupravne kadrovske politike za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, kakor tudi posebni pogoji in kriteriji, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene javno-tožilske funkcije glede na položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti nosilcev javnotožilskih funkcij. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri SkupSčini občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi zgoraj navedenih mnenj ugotavlja, da tovariš Milan BENKO, rojen leta 1952 in tovarišica Jožica BOLJTE, rojena leta 1953 izpolnjujeta zahtevane pogoje in predlaga zborom skupSčine, da ju imenujejo za namestnika javnega tožilca Temeljnega sodiSča v Ljubljani. BELEŽKE: PREDLOG M Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) in Zakona o zdravstvu ter določil statuta Zdravstvenega doma Ljubljana je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne .......na seji zbora krajevnih skupnosti dne........ in na seji družbenopolitičnega zbora dne.......... sprejela SKLEP o imenovanju delegata v delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana, TOZD Ljubljana Moste l ____J I. V delavski svet Zdravstvenega doma Ljubljana - TOZD Ljubljana Moste se imenuje tovariša BUTENKO Tomislava, dipl. ing. iz Ljubljane, Zakotnikova 7. IL Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine. Številka: 022-28 Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOSKRIC, l.r. OBRAZLOŽITEV V skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje, zakona o zdravstvu in statuta zdravstvenega doma Ljubljana -TOZD Ljubljana Moste delegira družbenopolitična skupnost v delavski svet enega delegata, ki zastopa interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, na podlagi mnenja Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in soglasja delegata, predlaga zborom skupščine, da imenujejo za svojega delegata tovariša BUTENKO Tomislava, dipl. ing. iz Ljubljane, Zakotnikova 7. r ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK skupnega zasedanja zbora združenega dela (35. seja), zbora krajevnih skupnosti (36. seja) in družbenopolitičnega zbora (35. seja) skupSčine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 28. januarja 1981 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani SkupSčine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti, in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ-SlFT, sekretar skupščine občine. Pred začetkom skupnega zasedanja je Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine spregovoril o življenju in delu Edvarda KARDELJA, nakar so se delegati poklonili njegovemu spominu z enominutnim molkom. Predsednik skupščine je v nadaljevanju spregovoril tudi o letošnjih obletnicah in sicer o 40-letnici vstaje in 20-letnici občine Ljubljana Moste-Polje ter njenem razvoju v zadnjih dvajsetih letih. Nato so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 33. seje zbora združenega dela z dne 10. decembra 1980 - 34. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 10. decembra 1980 - 33. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. decembra 1980 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (34. seja), zbora krajevnih skupnosti (35. seja) in družbenopolitičnega zbora (34. seja) z dne 24. decembra 1980 3. Delegiranje delegatov za 42. sejo zbora združenega dela in 38. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 4. Osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje in osnutek sprememb in dopolnitev statuta m^sta Ljubljane 5. Poročilo Helu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljut na Moste-Polje za leto 1980 6. Informacija o lelovanju stalnih delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do decembra 1980 7. Okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 198 ter izhodišča in okvirni program dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata v letu 1982 8. Družbeni dogovor o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije in postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 9. Izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 1981 v občinah in mestu Ljubljana 10. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili:. 1. Bojana RAKA, delegata III. konference delegacij — Žito, 2. Jožeta MAGISTRA, delegata V. konference delegacij — Julon, 3. Jožeta KOVAČA, delegata XVII. konference delegacij — Obnova. Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 27 delegatov. Odsotnih je 12 delegatov in sicer: dva delegata I. konference delegacij — Saturnus, en delegat VI. konference delegacij — Velana, en delegat VII. konference delegacij — Papirnica Vevče, en delegat XIII. konference deegacij — BTC, en delegat XV. konference delegacij — Gradis, dva delegata XVI. konference delegacij — SCT, en delegat XX konference delegacij — Emona, dva delegata XXV. konference delegacij — Kmetijska zadruga, en delegat XXVIII. konference delegacij — Klinični center. Zbor združenega dela je sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Antona HABIČA, delegata krajevne skupnosti Besnica, 2. Avgusta TRPLANA, delegata krajevne skupnosti Lipoglav, 3. Alojza ANŽIČA, delegata krajevne skupnosti Nove Fužine. Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 25 delegatov. Odsotna sta dva delegata in sicer: en delegat krajevne skupnosti Hrušica — Fužine in en delegat krajevne skupnosti Zalog. Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. . Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po listi prisotnosti in ugotovila: Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 13 delegatov. Odsotnost so upravičili: Angelca BUTENKO, Nina JEVŠNIK, Jože LESKOVŠEK, Tone PODOBNIK in Božidar TONI. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščin® občine, Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Ivan KUHAR, sekretar Skupščine mesta L Gorazd TRPIN, predstavnik Inštituta za fakulteti v Ljubljani, javno upravo pri Pravni Rajko PIRNAT, predstavnik Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga *prememb in dopolnitev statuta občine, Tatjana JURCA - COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti, Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela, Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. K2 Delegati zbora združenega dela so obravnavali zapisnik 33. seje ^ora združenega dela z dne 10. decembra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 33. seje zbora združenega dela z dne 10. decembra nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 34. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 10. decembra 1980 in so-8la$no sprejeli naslednji SKLEP: -Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Nje na zapisnik 34. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 10. nečembra 1980 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 33. Seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. decembra 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zapisnik 33. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. decembra v®0 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in ružbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik skupnega zaseda zbora združenega dela (34. seja), zbora ljrajevnih skupnosti t 5. seja) in družbenopolitičnega zbora (34. seja) z dne 24. decem-r» 1980 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-^•'tični zbor občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega "Cdanja zbora združenega dela (34. seja), zbora krajevnih skupno-j11 (^5. seja) in družbenopolitičnega zbora (34. seja) z dne 24. ecembra 1980 nimajo pripomb in ga v celoti potrjujejo. Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: dd^0r združenc8a dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje h *®8ira na 42. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljub-;/®e naslednje delegate: J® področje gospodarstva: Dušana KUNAVERJA, delegata IV. konference delegacij — Indos, Branka BERNARDIČA, delegata X. konference delegacij rŽG CD, Lada PEVC^, delegata XXIII. konference delegacij -- Protektor, Hasana PROŠIČA, delegata II. konference delegacij - Kolinska, Jožeta KOVAČA, delegata XVII. konfe-^nce delegacij - Obnova, Franca TRČKA, delegata III. konfe-„ ^ce delegacij — Žito; S. Prosvetno-kultumo področje: JJifeno ČELESNIK, delegatko XXVI. konference delegacij — v DS Kette-Mum; J® socialno-zdravstveno področje: Danico ANTUNIČEVIC, delegatko XXIX. konference delegacij " Zdravstveni dom; ®a področje državnih organov: ^ntonijo ZALAR, delegatko : ,-—delegatko XXX. konference delegacij - Sob Hubljana-Moste-Polje; področje obrtne dejavnosti: •»ntona PODOBNIKA, delegata XXXI. konference delegacij — Dortna dejavnost. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 38. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: Emila GOSTIČA, delegata krajevne skupnosti Kodeljevo, Marjana KLOPČIČA, delegata krajevne skupnosti Šmartno, Vinka PESTOTNIKA, delegata krajevne skupnosti Bizovik, Antona JANKA, delegata krajevne skupnosti Stepanjsko naselje I, Franca SEDEJA, delegata krajevne skupnosti Zadobrava — Sne-berje, Vero BAJIČ-VALENČIČ, delegatko krajevne skupnosti Selo. K 4 Uvodno je osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine. Nato je Ivan KUHAR, sekretar Skupščine mesta Ljubljane, uvodno obrazložil osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane. V razpravi so sodelovali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Slavko GERLICA, delegat družbenopolitičnega zbora, Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednja SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zborskupščine občine Ljubljana Moste-Polje ocenjujejo, da je osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje primeren za javno razpravo. Zbori skupščine občine soglašajo z zaključki sveta za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri predsedstvu Ob črnske konference SZDL in sicer: — osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje je grajen v duhu pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti kot jo prinašajo ustavna dopolnila. V spremembe so vgrajena tudi določila zakona o družbenem planiranju, zakona o svobodni menjavi dela, zakona o sistemu državne uprave, zakona o družbenih svetih in tudi spoznanja iz prakse skupščinskega in delegatskega delovanja. Kljub tej količini dopolnil statut ohranja svojo dosedanjo vsebinsko grajenost; — svet za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri predsedstvu Občinske konference SZDL ocenjuje, da je osnutek sprememb in dopolnitev občinskega statuta primeren za javno razpravo in predlaga delegatom zborov skupščine občine, da jih dajo v javno razpravo. V čas javne razprave se naj šteje tudi čas pred tem zasedanjem, to je od izida Delegatske tribune dalje, in sicer zato, ker je v nekaterih krajevnih skupnostih javna razprava že opravljena. Zbori skupščine občine pozivajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in krajevne skupnosti, da čimprej pripravijo spremembe in dopolnitve svojih statutov. Zbori skupščine občine pozivajo tudi vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, da se aktivno vključijo v javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta občine, mesta Ljubljane in ustavnih dopolnil. / Konkretne pripombe sveta za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri predsedstvu Občinske konference SZDL m delegacije krajevne skupnosti Kodeljevo ter pisne pripombe krajevne skupnosti Polje bodo posredovale komisiji za pripravo užbeno- _ —f — — — — —j .....j...... ...v-.. Polje na osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuti mesta Ljubljane nimajo pripomb. Uvodno sta poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 obrazložila Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, in Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. Povzetek analize delovanja izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1980 >pa je obrazložil Gorazd TRPIN, predstavnik Inštituta za javno upravo pri Prav-\ ni fakulteti v Ljubljani. V razpravi so sodelpvali: Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, Jože ČEBELA, delegat krajevne skupnosti Novo Polje, Slavka KERŽAN, podpredsednica izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora, Franc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora, Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, in Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejmejo poročilo in analizo o delu izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-PoHe za leto 1980 v predloženem besedilu, imajo pa nanj tudi naslednje pripombe: — upravni organi skupščine občine so dosedaj dajali premalo pomoči delu skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije in je potreono to pomoč izboljšati; — upravni organi naj kot predlagana oziroma pripravljala gradiv za seje zborov skupščine posvetijo pripravi le-teh večjo pozornost; — Iz poročila in analize je razvidno, da sistem nagrajevanja v upravnih organih ni najboljši in gaje potrebno dograditi; — potrebno je zagotoviti, da bodo delegati samoupravnih inte- resnih skupnosti prejemali gradivo za seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti na dom in ne na sedež krajevnih skupnosti; — v Delegatski tribuni se naj pričnejo skupaj z gradivom objavljati tudi sklici oziroma dnevni redi sej zborov skupščine občine; - področju delovanja krajevnih skupnosti naj bo v bodoče posvečena le večja pozornost. Upravni organi in izvršni svet skupščine občine naj do obravnave predloga proračuna občine za leto 1981 predložijo zborom skupščine občine predlog ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti kot so razvidne iz analize, poročila in razprave. 2. Zbori skupščine občine sprejemajo predlog izvršnega sveta,skupščine občine, da se v posameznih upravnih organih določijo namestniki predstojnikov upravnih organov z namenom, da se zagotovi večja kvaliteta dela. Izvršni svet naj pripravi ustrezen predlog sklepa in ga posreduje zborom skupščine občine v obravnavo ih sprejem. 3, Zbori skupščine občine soglašajo, da Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v letu 1981 izdela drugi del analize o delovanju izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter se v ta namen zagotovijo sredstva v proračun občine. Uvodno je informacijo o delovanju stalnih delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do decembra 1980 obrazložil Marjan MOSKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo informacijo o delovanju stalnih delovnih teles skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje od aprila 1978 do decembra 1980 v predloženem besedilu. V razpravi so sodelovali: Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Franc MANDELJC, delegat družbenopolitičnega zbora, Franc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora, Erika RAČIČ—SlFT, sekretar skupščine občine, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno snreieti SKLEPA: 1. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu skupaj z naslednjimi dopolnitvami: v okvirni program dela skupščine se vključijo naslednje naloge: D* Ocena uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v I. polletju 1981 HI. TRIMESEČJE: Vloga raziskovalnega dela in inventivne dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje. V program dela skupščine občine je potrebno uvrstiti tudi naloge iz projekta »Ljubljana 2000“. 2. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno- politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na Izhodišča in okvirni program dela skupščine mesta Ljubljane do konca mandata in program za prve štiri mesece nimajo pripomb- Erika RAČIČ-SlrT, sekretar skupščine občine. Uvodno je družbeni dogovor o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB ter socialistične revolucije in postavljanju novih na območju ljubljanskih občin obrazložil Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Vera BAJIČ-VALENČIC, delegatka krajevne skupnosti Selo in Janez LAH, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbor* krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejel* naslednji SKLEP: 1. Na osnovi sklepov izvršnega sveta skupščine občine, stali** odbora podpisnikov družbenega dogovora je potrebno oceniti osnutek kot 'pomemben napredek glede na veljavno besedil0 družbenega dogovora, vendar pa osnutek ni možno prekvalificirati v predlog, ker vsi predlagani podpisniki niso obravnavati ne 1. osnutka, ne osnutka, ki ga je izvršni svet skupščine mesta Ljubljana zavrnil in ne predlaganega osnutka. 2. V II. poglavju je v 9. členu opredeljeno »spodbujevalna vi oj* SZDL in sindikata," istočasno pa naj bi v 2. odstavku istega člena občinski upravni organ urejal medsebojne pravice in obveznosti z oskrbniki, s čimer je omejeno podružabljanje. N* področju občine so že dogovorjene akcije skrbništva speljal0 krajevne skupnosti v sodelovanju z ZZB, ki pa ima v okvir0 frontno organizirane SZDL seveda pomembno vlogo. 3. V III. poglavju 19. člen opredeljuje javnost dela (natečaj 10 razgrnitev), ki velja za spomenike, vendar pojem spomenika 10 opredeljen. Nesmotrno bi bilo natečaj in razgrnitev uveljaviti P/* vsakem spomeniku, torej tudi spominja plošči. Zato je potrebno 19. člen ustrezno dopolniti. 21. člen naj se oblikuje tako, da občinski upravni organ, W stojen za družbene dejavnosti, ne ureja zemljiškoknjižne#* stanja, ampak, da je odgovoren za zemljiškoknjižno stanje-zemljiškoknjižno stanje pa naj ureja pristojni oigan. K9 Uvodno je izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 19®* v občinah in mestu Ljubljana obrazložil Štefan TOPLAK, 5l*n izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine, in Janez LAH, podpredsednik skupščine občine. . Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbo^ krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno spre)00 naslednji SKLEP: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemajo izhodišča za financiranje splošne porabe v letu 1981 v občinah in mestu Ljubljani z naslednjimi spremembami: 1- V letu 1981 mora splošna poraba zaostajati za najmanj 20 % in ne za IS % za rastjo družbenega proizvoda. 2. Splošna poraba se sme povečati za največ 18% in ne za 19,6 % v primcijavi z letom 1980. 2. V predzadnjem odstavku poglavja I. je potrebno navesti, da v letu 1981 ne bomo financirali iz splošne porabe nove obveznosti. K10 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV Delegat krajevne skupnosti Polje Dušan PETKOVIČ je postavil dve delegatski vprašanji in sicer: - o razreševanju problema avtobusnega prometa, ki bo nastal z vselitvijo novih stanovalcev v soseski Fužine; - o možnosti priključitve na toplovodno omrežje od soseske Fužine preko bolnice do soseske MS 6 in kdaj bi bilo možno ta projekt uresničiti. Martina S LAB ANJA, delegatka krajevne skupnosti Jože Modrič — Ciril, je postavila vprašanje o zagotovilu pričetka gradnje trgovine in premestitvi meščanske tržnice v Nove Jarše. Delegatko Vero BAJIČ—VALENČIČ iz krajevne skupnosti Selo je zanimalo, zakaj je bila razprava o novi usmeritvi Gimnazije Moste tako dolgotrajna in kakšna bo usmeritev Gimnazije čez čas, saj se govori, da bo Srednja medicinska šola novo poslopje za svoje potrebe v bližini dijaškega doma srednjih medicinskih sester. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 19,05 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis zasedanja je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE Erika RAČ IČ-SlFT Marjan MOSKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC r ; \ ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ V y Delegat krajevne skupnosti Moste Danilo JURCA je na skupnem ^sedanju zbora združenega dela, zbora krajevftih skupnosti in ^žbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje une 28. maja 1980 posredoval naslednji predlog: »Na prostoru pred stolpnicama Ul. Bratov Rozmanov 4 in Za-•oška cesta 83 so začeli parkirati avtomobili. Predlog krajevne **Upnosti je, da se postavi prometni znak: Prepovedano patkira-He—Dovoljeno parkiranje za stanovalce stolpnic. Ko se bo ta po-'tiSna začela uporabljati za druge namene, se bo prometni znak odstranil." Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje nam je podedovala naslednji odgovor: Parkirišče je začasno, vzpostavljeno le za določen čas, zaradi Umanjkanja parkirnih površin v centru Most ob času gradnje druž-6enfli objektov (tržnica, dom španskih borcev). Pogoj za postavitev Pametnega znaka, ki bi prepovedoval parkiranje tovornjakov ali djto dopuščal le stanovalcem stolpnic, je ureditev parkirišča po ^ničnih normativih (postaviti robnike, narisati parkirne bokse, IJdjetliti parkirišče). Na podlagi tega bi Komite za promet in zveze ML izdal odločbo, po kateri bi TOZD Javna razsvetljava postavila j*°metni znak. Stroški za ureditev parkirišča po tehničnih nor-dratlvih pa bi bili previsoki, glede na to, da je parkirišče le začasno. Tajnik komunalne skupnosti: Dušan Pirc e , Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih iqipnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 23. julija » «0 je postavila Hermina DEŽMAN, delegatka krajevne skupnosti °lsko delegatsko vprašanje. s, V DELEGATSKI TRIBUNI št. 8/80 smo objavili vprašanje kuPaj z odgovorom komunalne skupnosti občine Moste-Polje. v Ker delegacija krajevne skupnosti ni bila zadovoljna z odgo-°r°m komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, smo jih ^Prosili za nov odgovor. Komunalna skupnost je pripravila nasledil nov odgovor: Vsi lokalni vodovodi v KS Dolsko so v upravljanju vodovodnih Oborov odnosno krajevne skupnosti. Upravljanje s temi vodovodi določa odlok skupščine občine Lj. Moste-Polje. Ta odlok določa, da so upravljala vodovodov dolžni dati soglasje za priključitev na vodovod v primeru, da je vode dovolj. V smislu tega odloka se naj vodovodni odbori ravnajo pri izdajanju soglasij za nove uporabnike. V letu 1981 bodo pripravljeni načrti in v letu 1982 zgrajen vodovod večjih kapacitet z zajetjem na Dolskem polju. Ker bo ta vodovod v upravljanju Mestnega vodovoda, bo za območje, ki ga bo pokrival ta vodovod, dajal soglasja Mestni vodovod odnosno komunalna skupnost. Na podlagi te izjave bo možno dobiti soglasje za gradnjo hiš. _ . _ . , Tajnik komunalne skupnosti: Dušan PIRC Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 26. novembra 1980 so delegacije krajevnih skupnosti Stepanjsko naselje I., II. in III. posredovale naslednje delegatsko vprašanje in predlog: 1. Vprašanje izgraditve obračališča mestnega potniškega prometa ob Pesarsld cesti - v zvezi z našimi dopisi s strani KS, kakor tudi stanovalcev do danes še ni nobenega odgovora, kdaj se bo to realiziralo. Pojasnite nam, zakaj smo celo izpadli v planu glede te zadeve. 2. Ureditev začasnega parkirišča na Bilečanski 4 in 5. Ker na Bi-lečanski 4 in 5 ni urejenih parkirnih prostorov predlagamo, da se na prostoru, ki je sicer rezerviran za izgradnjo VVZ, začasno uredi parkirišče." »Soseska" podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana nam je posredovala naslednji odgovor: Ad 1. Za obračališče mestnega prometa ob Pesaiski cesti smo dali pojasnila po telefonu K» in Komunalni skupnosti v teku leta. Do danes nismo uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja. Predvidevamo, da bo izdano do konca decembra 1980. Na ZDRL smo LD naročili 19. 9.1979. V aprilu 1980 so nas obvestili, da je predlagano obračališče preveliko, zato so izdelali spre- menjeno LD glede na lokacijske osnove v maju 1980. Projektanti, Id so imeli že izdelane tehnične osnove za projekt, so morali obračališče preprojektirati. Projektiranje se je zavleklo čez poletne mesece. Projekti so bili izdelani v oktobru V postopku je sklepanje pogodb za izvajanje del, ki se bodo pričela v začetku gradbene sezone, v slučaju ugodnega vremena tudi prej. Ad 2. Začasno parkirišče na lokaciji bodoče« vrtca ob Bilečanski ulici je bilo izvedeno v dogovorjenem obsegu. Vodja enote Moste: Mariom Anton, dipl. ing. gr. in podobno) zagotovijo večjo varnost prometa na tem delu Za-dobrovške ceste. Krajani in drugi uporabniki zato ponovno upravičeno zahtevamo dokončno ureditev tega problema.” Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje nam je kot odgovor posredovala naslednji zapisnik z ogleda Zadobrovške ceste, iz katerega so razvidne naloge, Id jih je sprejela komunalna skupnost: Zapisnik ter sklepi skupnega sestanka v zvezi s problematiko Zadobrovške c. * S Jože BALAS, delegat krajvne skupnosti Zadobrova-Sneberje je na 34. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 10. decembra 1980 postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Delegacija je na seji dne 9. decembra 1980 poleg gradiva za zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Moste-Polje pod posebno točko obravnavala tudi vprašanje varnosti prometa na nerekonstruiranem delu Zadobrovške ceste. Pred nekaj dnevi se je namreč v neposredni bližini sedeža krajevne skupnosti na Zadobrovfld cesti zopet zgodila huda prometna nesreča, Id je terjala življenje mladega komaj 18 let starega krajana, Id se je peš vračal domov. Nesreča se je zgodila na tistem delu Zadobrovške ceste na katerega krajani in delegati že vrsto let opozarjamo vse odgovorne in soodgovorne dejavnike, da je nujno potrebno izvesti rekonstrukcijo omenjenega dela ceste in tako tudi na tem delu Zadobrovške ceste zagotoviti večjo varnost prometa. Rekonstrukcija ceste v dolžini cca 600 m je bila že nekajkrat v družbenem planu občine (tudi v letu 1980), vendar se še do danes ni pričela Izvajati. Zaradi tega predlagamo, da v najkrajšem času odgovorni dejavniki vsaj z začasnimi ukrepi (omejitev hitrosti, ureditev razsvetljave Čas: petek, dne 26. 12.1980 ob 12.00 uri. Prisotni: KS: Grum, Levičnik, Stražar, Dimnik in Ajdič SOSESKA: Žitnik Komunalna skupnost: Pirc Sanitarni inšpektor: Hari Pavle Komite za promet in zveze SML: Žeželj Marko Inšpekcijske službe: Jere Vlado Postaja LM Polje: Povhe Jože Pred sestankom so se navzoči udeležili ogleda prizadetega po-dročja kakor tudi seznanili s podano problematiko. Na samem sestanku se je na zahtevo in predlog KS, izoblikoval začasni sanacijski predlog ki so ga vsi udeleženci enoglasno podprli. 1. Komunalna skupnost glede na obstoječe stanje pripravi začasno rešitev^ katera mora biti v skladu s glavnim obstoječim projektom. 2. Razširitev bankin na obe strani v širini predvidenih pločnikov. 3. Na nevarnih mestih predvideti odbojne ograje. 4. Označbe prehodov za pešce in razsvetljava teh. 5. Horizontalna in vertikalna signalizacija. 6. Vozišče s pešci ločiti s plastičnimi smerniki. 7. Pojačanje javne razsvetljave na celem delu trase. 8. Z minimalnimi sredstvi povečati trikotnik križišča Zadobrovške in Snebrske ter Zdešarjeve ceste. 9. Omejiti hitrost na 40 km od križišča do rekonstruiranega dela. 10. Zemljiško pravne zadeve uredi Soseska. 11. Projekt je predložiti Krajevni skupnosti in SOb Moste-Polje do konca februarja 1981. Dostavljeno vsem navzočim! Z : . * ■ > ■,; ---X «,«. j' ) •; -r I X t s 4«".j >4 ^ ti ti X«? i ii l> n <* ' OBJAVE X_________ ■___________________________________________________y Na podlagi 18. člena odloka o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, St. 10/79) je družbeni svet za vpraSanja političnega sistema na seji dne 26.1.1981 sprejel 6. člen Družbeni svet ima predsednika, namestnika predsednika, koordinacijski odbor in sekretarja. ZAČASNI POSLOVNIK družbenega sveta za vprašanja političnega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delo in organizacijo družbenega sveta za vprašanja političnega sistema v občini Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) ureja ta poslovnik. 2. člen V delu družbenega sveta sodelujejo udeleženci določeni z odlokom o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: udeleženci v delu sveta) prek svojih delegatov v skladu z dogovorom o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje in svojimi akti. Udeleženci v delu sveta so lahko tudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter samoupravne interesne skupnosti, ki niso stalni udeleženci v delu sveta. V delu družbenega sveta sodelujejo v skladu s programom dela *n vprašanjem, ki se obravnava, tudi delavci strokovnih in znanstvenih organizacij, ki niso udeleženci v delu ter družbenopolitični, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci kot posamezniki. 3. člen Družbeni svet sestavljajo delegati, ki jih delegirajo posamezni udeleženci v delu sveta v skladu s svojimi akti in dogovorom o družbenih svetih v občini Ljubljana Moste-Polje. Vsak udeleženec v delu sveta ima enega stalnega delegata in eno delegatsko mesto, na katero delegira delegata za vsako sejo druž-benega sveta posebej, glede na vprašanje, ki je na dnevnem redu sveta. 4. člen Udeleženci v delu sveta določajo za delo v družbenem svetu svojega delegata, odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu in od djihove možnosti, da odgovorno in ustvarjalno prispevajo k obli-kovanju skupnih mnenj in predlogov. io v skladu s smernicami n v skladu s skupnimi in _______________interesi in potrebami ter so zato odgovorni 0r8anu oziroma organizaciji, ki jih je delegirala. Smernice delegatom za delo v družbenem svetu oblikujejo Ustrezni organi ali v ta namen posebej oblikovana telesa udele-*encev v delu sveta. , Za obravnavo vprašanj, ki so večkrat na dnevnem redu sej družbenega sveta, lahko določajo udeleženci, ki sodelujejo v delu sveta, “te delegate. H. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA DRUŽBENEGA SVETA I. Seje družbenega sveta 7. člen Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik skupščine občine, nadaljme seje skliče in vodi predsednik družbenega sveta, v primeru, da je zadržan pa njegov namestnik. 8. člen O seji družbenega sveta morajo biti delegati udeležencev, ki sodelujmo v delu sveta in drugi vabljeni, obveščeni najmanj 7 dni pred dnem, ki je določen za sejo. 9. člep Družbeni svet obravnava vprašanja s svojega delovnega področja ter zavzema stališča in predloge. Družbeni svet obravnava tudi posamezna aktualna vprašanja na predlog udeležencev v delu sveta. 10. člen O seji družbenega sveta se piše zapisnik, za katerega skrbi sekretar družbenega sveta. Zapisnik vsebuje imena delegatov udeležencev, ki sodelujejo v delu sveta in vabljenih na sejo družbenega sveta, dnevni red ter mnenja in stališča, ki jih je sprejel družbeni svet v zvezi z obravnavo posameznih točk dnevnega reda. Zapisnik se obravnava in potrdi na naslednji seji. 11. člen Kadar je potrebno obravnavati vprašanja, ki imajo pomen za delo dveh ali več družbenih svetov, ali kadar je potrebno izoblikovati skupna mnenja in stališča, predsedniki družbenih svetov sporazumno skličejo skupno sejo družbenih svetov in določijo predlog dnevnega reda. 12. člen Na skupni seji družbenih svetov se po potrebi imenuje delovna skupina, ki pripravi predlog skupnih mnenj in stališč. 13. člen Družbeni svet dela po programu dela. Osnova za program dela družbenega sveta so programi udeležencev ter drugih organov ter organizacij, ki so pristojni odločati o vprašanjih, o katerih daje družbeni svet mnenje in predloge. 12. Predsednik in namestnik predsednika družbenega sveta 14. člen Predsednika družbenega sveta voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta do 4 let. 15. člen Predsednik družbenega sveta predstavlja družbeni svet, sklicuje in vodi seje družbenega sveta, predlaga dnevni red seje, skrbi za izvedbo sklepov seje družbenega sveta in sodelovanje z drugimi družbenimi sveti, organi in organizacijami in opravlja druge naloge, za katere ga družbeni svet pooblasti. 5. člen Družbeni svet dela na sejah. Družbeni svet lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi komisije, delovne skupine in druga de- Delo družbenega sveta je javno. 16. člen Predsednik družbenega sveta ima namestnika, ki je izvoljen na enak način kot predsednik. Namestnik predsednika nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih. 3. Koordinacijski odbor 17. člen Družbeni svet ima 7-članski koordinacijski odbor v stalnem sestavu, ki zagotavlja na podlagi delovnega programa družbenega sveta redna dogovarjanja z udeleženci o dnevnem redu sej družbenega sveta, o udeležencih o delu sveta, o sestavi družbenega sveta pravo sej družbe-opravlja druge Koordinacijski odbor vabi k sodelovanju znanstvene in druge organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, znanstvene in strokovne delavce kot posameznike, ki se udeležujejo dela družbenega sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo na podlagi dogovora izmed sebe udeleženci v delu sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo na podlagi dogovora izmed sebe udeleženci v delu sveta. Delo koordinacijskega odbora družbenega sveta, vodi predsednik družbenega sveta. Sekretar družbenega sveta skrbi, da so udeleženci in vabljeni, ki sodelujejo v delu družbenega sveta ter drugi zainteresirani obveščeni o mnenjih in stališčih družbenega sveta. Sekretar družbenega sveta zagotavlja obveščanje javnosti o delu družbenega sveta ter opravlja še druge naloge v zvezi z delom družbenega sveta. m. RAZMERJE DO IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH organov skupščine občine Ljubljana moste-polje 22. člen Izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravah odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta. Če izvršni svet oziroma upravni organ pri pripravi zakona, drugega predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti skupščino občine in druge udeležence v delu družbenega sveta, upravni organ pa izvršni svet skupščine občine. 4. Delovna telesa 18. člen Družbeni svet lahko oblikuje tudi komisije oziroma druga delovna telesa za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja družbenega sveta. Proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s svojega delovnega področja lahko družbeni svet zaupa strokovnim oziroma znanstveno-raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom. 19. člen Komisije in delovne skupine ustanavlja družbeni svet s svojimi sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in naloge. 20. člen Delovno telo ima svojega predsednika. Tajniške posle za delovna telesa opravlja sekretar družbenega sveta. Delovno telo dela na sejah in mora o svojem delu pisno obveščati družbeni svet. 5. Sekretar družbenega sveta 21. člen Družbeni svet ima sekretarja, ki ga na predlog koordinacijskega odbora imenuje družbeni svet. Sekretar družbenega sveta pomaga predsedniku družbenega sveta pri organzaciji dela družbenega sveta in pri pripravljanju sej družbenega sveta in koordinacijskega odbora, skrbi zato, da je gradivo za seje družbenega sveta, koordinacijskega odbora in delovnih teles pripravljeno ter delegatom udeležencev v delu sveta ter drugim vabljenim, pravočasno dostavljeno. 23. člen Upravni organi občine, na katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki se obravnavajo v družbenem svetu, kakor tudi strokovne službe organov in organizacij, ki sodelujejo v delu družbenega sveta, so dolžni opravljati strokovne naloge za potrebe družbenega sveta in mu zagotavljati nujno potrebno dokumentacijo, podatke in druge informacije. 24. člen Predstojnik upravnega organa, na katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet, se udeležuje dela družbenega sveta in v njem enakopravno sodeluje. 25. člen Gradivo za seje družbenega sveta pripravlja ustrezen upravni organ oziroma komite, glede na zadevo, ki jo bo družbeni svet obravnaval, strokovna služba sekretariata skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pa k osnovnemu gadivu oskrbi še že obstoječa stališča in mneiija. IV. KONČNA DOLOČBA 26. člen Ta začasni poslovnik začne veljati, ko ga sprejme družbeni svet in se objavi v DELEGATSKI TRIBUNI, glasilu skupščine občine in samoupravnih ineresnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. Številka: Datum: 26/1—1981 PREDSEDNIK DRUŽBENEGA SVETA Bogdan ŠTURM, Lf- \ * , BELEŽKE: ■' ■ ■ ■■ * ■ ■■ . . -■ . ; : • < pfiprwa ta tisk: Q2flflffl-bep - Tisk: 60 tiskarna ljudske pravica