PoStnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek In soboto.
Cena posamezni številki Din. - SO.
TRGOVSKI LIST
V'.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
In upravnf&tvo Je v Ljubljani, GradiSCe Stev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo — Ste*, pr« Čekovnem uradu v Ljubljani M 953. — fttev telefona 55*. ftaroentn*xm ozemlje SHS* letno D 60*-, za pol leta D 30 —, za £etrt leta D 15*—. meseZno D V-» ca Inozemstvo D 90*	^lača	»n	toži	se v Ljubljani
.vOfoV'-
LETO V.
LJUBLJANA, dne 23. marca 1922.
O*
ŠTEV. 35.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.--, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Gospodarska važnost borz.
Borza in njena sedanja organizacija ima v naši družbi mnogo dobrih Prijateljev, ima pa tudi veliko sovražnikov. Ti vidijo v borzi nevarno jrno zver. oni pa nedolžno jagnje. Medtem ko jo opisujejo socijalisti kot vampirja, ki hoče narod popolnoma izsesati, trdijo najznamenitejši strokovnjaki vta gospodarskem polju, da Je borza srce celega gospodarskega organizma. V resnici ni mogoče zanikati, da igra borza osobito v današnjih razmerah zelo važno vlogo, da borza bistveni faktor gospodarnega življenja. Ona je središče trgovine in njena eminetna naloga je, Hiveliranje cen, in to ne samo v mejah posameznih pokrajin, držav, ampak tudi cele Evrope, in končno celega sveta. Zbog te funkcije je borza t*rez dvoma ustanova, ki zasluži naj-
* Predmet interesantnih študij, značilen rezultat celokupnega gospodarskega razvoja Velika važnost borz je v glavnem v tem, da olajša trgovino. Na borzi se snidejo in izenačijo vprašanja in ponudbe najobširnejših teritorijev z minimalnim trudom in neznatnimi stroški. Ta koncertracija v krajevnem in časovnem oziru omogoča, kakor nikjer drugod, pregled cen.’ To-‘la borza ne služi samo interesom trgovine, ampak prinaša velike koristi tudi narodnemu in državnemu gospodarstvu. Borza tangira — v ko-hkor se oa njej trguje z blagom — važne interese produkcije in kon-suma — v kolikor se na njej izvršujejo transakcije efektov — tvori o°rza faktor velike važnosti za državno računovodstvo. Za državo, ki isce posojila je borza izredne važnosti, ravno tako za občine in različna mdustrijska podjetja, ki rabijo de-5*f11J1''.J^:ajti borza je veliko tržišče mo-Jilnih kapitalov, samo borza omogoča sklepanje velikih denarnih po-RnmJ* razmeroma nizkimi stroški, imaio ka^t6?U*e med bankami, ki kami ki iščejo kapuS?1®*0 ™ regulator kreditnih, denarnih “ pla cilmh ra“mer v državi sanj kakor tudi med posameznimi državami Za trgovce je borza najboljša šo la, ki prisili trgovca, da nastopa hitro in odločno. Toda borza ni le komer-cijelno, ampak v gotovem smislu tudi moralno vzgojevališče. Pri sklepanju poslov se ne zahteva pismene Pogodbe, ampak beseda, včasih le Pogib glav zadostujeta za najvažnejše sklepe. Vera in zaupanje igrata tukaj najvažnejšo vlogo. Kdor krši besedo, tega se izključi, odvzame se j11« pravica obiska borze. Važnost ”Orz sega tako globoko v celo gospodarsko življenje, se dotika tako yažnih interesov narodne produkcije ',n konsuma, da je ne smemo presojati samo iz vidika zasebnih interesov onih, kj se shajajo na borzi, am-s splošno narodno gospodarske-
ga stališča. Borza je najtočnejši barometer našega gospodar, življenja, ker nam točno kaže dviganje in padanje ekonomskega položaja, ona je instrument, ki nam napoveduje momentane konjunkture. Zato ni borza velike važnosti samo za trgovca, ampak tudi za politika in večkrat smo že videli, da je borza str* moglavila ministre.
Imeli smo uprav v zadnjem času prilike dovolj, da smo mogli opazovati, kako more samo kratek zastoj tega kompliciranega aparata uničiti stotero in tisoče eksistenc. Iz tega je tudi razumljivo, akoravno ne opravičljivo intenzivno sovraštvo, ki gojijo široke mase napram inštituciji borz. A ko pomislimo, da ne vidijo široke mase od učinkov, koje povzroča borzni organizem, nič drugega nego, ali slabe posledice, koje mora občutiti masa na lastni koži, ali pa bogastva, koja se kopičijo bliskoma brez vsakega truda, tedaj bomo razumeli lnržnjo in sovraštvo napram tej instituciji ter glas, kojega se večkrat sliši, da je borza zlo, ki bi se moralo odpraviti. Ti ljudje pa ne razumejo, da je borza samo < »rodje, samo sredstvo za izvršitev gospodarskih nalog, ki bi bile sicer mnogo težje, in bi se dale doseči le x velikimi težkočami in škodami za splošnost. Ljudje s takimi nazori so podobni otroku, ki tolče palico s kojo je bil grajan, namesto da bi se jezil nad onim, ki ga je grajal.
Jugoslavija in trgovska visoka šola na Dunaju.
Zagreber Tagblatt« prinaša vsebino pogovora z dvomim svetnikom dr. J. Grunzelom, rektorjem dunajske visoke šole za svetovno trgovino. Podatki so zanimivi in jih zato v kratkem posnamemo:
Na našem institutu, ki nosi, kakor znano, tako z ozirom na notranjo organizacijo, kakor tudi po namenu, kojega zasleduje, mednarodni značaj, je zastopanih sedaj nič manj nego 27 narodnosti sveta. Med njimi je jugoslovanska skupina poleg češke naj-jačja; da, more se celo trditi, da imajo Jugoslovani napram Čehom večino, kajti k Čehom se prištevajo tudi Čehi nemške narodnosti.
Pri Jugoslovanih, ki se učijo na našem zavodu se mi najbolj dopade njih stroga in posnemanja vredna organizacija, kojo vse občudujejo. Vsi dijaki kraljevine SHS so namreč enotno organizirani v »Društvu dijakov kraljevine SHS na dunajski visoki šoli za svetovno trgovino.c Tudi druge narodnosti imajo slična društva, Bolgari celo dve. Ta delitev pa povzroča naravno nesporazume in diference med dijaštvom, koje bi se moralo preprečiti. Narodna dijaška društva so za posameznike velike važno-s i in s članstvom pridobi dijak ve-' e.. ugodnosti. Društva preskrbijo . °Jim članom na najcenejši način učne knjige, skripta in druge pripomočke, kojih dobava je sedaj zelo težka <j!i vsaj zelo draga. — Dru-štva posredujejo tudi nabavo stanovanj za dijake, ter je njih program tudi drugače čisto gospodarski. Naš gospodarski urad, ki stoji pod vodstvom odbora, obstoječega iz 20 dele-
gatov posameznih ^nh korporacij, se bavi z nakupom cenih oblek, živil, učnih pripomočkov itd. Vse blago se nahaja v posebnem skladi-« šču visoke šole, kjer se razdeli po posebnem ključu. Gospodarski urad in odbor delujeta uzomo.
Kar se tiče kolegnine, velja pri nas, kakor tudi na vseh avstrijskih zavodih predpis, da plačajo inozemci petkratni iznos onega, kar plačajo tu-zemci. (Na tehniki, univerzi 10 krat-no). Pri posebnih okolnostih (ako je dijak brez vsakih sredstev) dovolimo brez vsega odlog plačan ja kolegnine in sicer do nedoločenega časa. To ne pomenja sicer za dijaka pravno, ampak le moralno obveznost, da plača odloženo kolegnino šele tedaj, ko pride v boljše gmotne razmere. To je pa navadno le tedaj mogoče, ko vstopi dijak po končanih študijah v to ali ono službo. Iz tega je razvidno, da je dovoljeni odlog v največjih slučajih pravo oproščenje od plačanja kolegnine, ker je v vsakem konkretnem slučaju pripuščeno poljubnosti in hvaležnosti dijaka, da vrne kolegnino, ali p« ne.
V	šolskem letu 1921/1922 se je vpisalo na trgovsko visoko šolo vsega skupaj 3600 slušateljev, izmed katerih je 457 Jugoslavanov. Njih napredek je v vseh predmetih vseskoz povoljen. Jugoslovanski slušatelji so pridni, ambicijozni in izpolnjujejo vse zahteve zavestno in pridno. Navadno se vpišejo na naš zavod jugoslovanski dijaki, kateri so že izvršili po dva ali več semestrov na višji trgovski šoli v Zagrebu. Med zagrebško m dunajsko visoko šolo obstoja princip reciprocitete, to se pravi, naš zavod vračuna polnoveljavno vse semestre, koje je kdo dovršil na zagrebškem zavodu.
Pri tej priliki je treba posebno povdarjati, da izkazujejo jugoslovanski dijaki našemu zavodu uprav hvalevredno naklonjenost. Ko je po preobratu dosegla na Dunaju mizerija voj vrhunec, in so bili Dunajčani izpostavljeni največjemu pomanjkanju glede hrane, je 10 bivših jugoslovanskih slušateljev pokrenilo v Jugoslaviji akcijo ter pribavilo profesorskemu kolegiju trgovske visoke šole znatne kvantitete moke in masti. Ta plemeniti čin se je ponovil za božične praznike leta 1920, ko so mi jugoslovanski dijaki predali 20.000 K, koje so sami darovali za olajšanje bede dunajskih otrok.
Jugoslovanski dijaki dobivajo po večini štipendije, katere nakazuje jugoslovanska vlada potom svojega dunajskega konzulata. 8 slušateljev dobiva celo posebno štipendijo bosanske deželne vlade v mesečnem iznosu 1000 jugoslovanskih kron.
Končno bodi še omenjeno, da imamo na naši visoki šoli že izza prejšnjih časov srbo-hrvaške kurze, ki so bili vedno zelo dobro obiskani. Jeseni 1921 smo pa morali žal prekiniti srbo-hrvaški poduk, ker je bil vodja kurza odpoklican kot dramaturg k zagrebškemu gledališču. Trudim se, da bi zamogel najti vrednega namestnika, toda moj trud je bil do sedaj brezuspešen. Z ozirom na važnost srbohrvaškega jezika v prometu in trgovski korespondenci, nam je akademi« -no izobražen, dober slavist neobhod-no potreben, toda klujb vsemu iskanju nam ni bilo do sedaj mogoče
najti koga, ki bi zasedel to mesto. Nekvalificiran srbo-hrvaški učitelj ne bi mogel zadostiti našim strogim zahtevam. Iskali bodemo še nadalje, in upati je, da se bo vendar dala najti sposobna učna moč za vodstvo naših srbo-hrvaških tečajev, in da se nam posreči vzpostaviti v najkrajšem času poduk v teh tečajih.
XXI. redni občni zbor Sl. trg. društva Merkur v Ljubljani.
ftfndalj« vanje.)
Uglejmo si vsled tega predvsem našo uvozno in izvozno trgovino. Po ujedinjenju se je pričel uvoz in izvoz počasi vršiti, brez posebne kontrole, tako, da je uvažal vsakdo, kar je hotel in istotako izvažal. Šele leta 1920, je_ prišel na krmilo kot finančni minister dr. Ninčič, ki je z energično roko reguliral uvoz in izvoz. Naša valuta se je dvigala in vsi so bili prepričani, da se nam bližajo vedno lepši časi. Za Ninčičem so prišli drugi na krmilo, ki so zahtevam posameznih malih grup našega gospodarstva ugodili. Dovolil se je uvoz luksuznih predmetov. Dalje se je reguliral izvoz, tako, da se je izvozna carina za gotove predmete, na katere je inozemstvo navezano, znižala n;» tak minimum, da skoro o najpotrebnejših življenskih predmetih ne more biti govora o carini. Primerjal sem na pr. cene živini na svetovnih tržiščih v Franciji in Italiji ter dognal, da se živina, katero danes pri nas kupujejo inozemci približno po 40 K žive teže prodaja v Milanu, Marselju, Parizu itd. nad 120 kron kg, pri tem pa izvozna carina znaša samo 2.40 K za en kg. Tu se najbolj vidi potrebo stalnega gospodarskega sveta, ki naj bi se sestajal vsaj mesečno enkrat in ne pripuščal, da razmetavamo svoje pridelke takorekoč na pol zastonj v inozemstvo. Italija n. pr., ki je navezana na uvoz živine in drugih življenskih potrebščin, je najprva uvidela naše razdrapane gospodarske razmere, ter uvedla na te predmete brez katerih se ne more preživljati, neverjetno visoko uvozno carino, ki znaša danes za eno goved 40 lir v zlatu ali 176.80 lir v papirju. To dejstvo govori menda več kot preveč, da naše politične struje nimajo pojma o gospodarsk. vprašanjih, ali pa ga nočejo imeti. Neki inozemec mi je pravil, da se pri nas tako dela, kakor bi se hotelo državo uničiti. In gotovo bi bilo naše gospodarstvo že danes popolnoma uničeno, če bi se sploh moglo uničiti. Hvala bodi Bogu, da je bogastvo države tako veliko, da vkljub vsemu temu neverjetnemu ne-pojmovanju in nezdravi presoji gospodarskih vprašanj ni bilo mogoče spraviti našega gospodarstva v popolno propast. Čeravno pri nas stori država zelo malo za gospodarski napredek, imamo zaznamovati vendar dokaj gospodarskih uspehov. Dotaknem se predvsem Slovenije. Slovenec se še pred vojno ni mogel preživljati s kmetijstvom, ker je bil precej gosto naseljen, imel slabo zemljo za obdelovanje in mu zemlja ni mogla toliko roditi, da bi se mogel preživljati. Za veliko industrijo ni imel dosti zmisla, in tudi premalo de-
narja. Ustanovitev velikih industrij pa je ubijala tudi državna politika bivše Avstrije, ki je z vso silo forsi-rala industrijsko podjetnost na severu naše države. Razvila se je pri nas samo dom. obrt n. pr. lesna dom. industrija, čipkarstvo, žimarstvo, črevljar-stvo itd. Poleg tega je imel Slovenec vsled neu§pevanja zemlje to lastnost, da si je znal poiskati vir dohodkov a prekupčevanjem.
Po prevratu so se razmere pri nas zelo spremenile. Vpoštevajoč vodne sile, železniške zveze so se Slovenci poprijeli po preobratu vprašanja, kako ustanoviti nove večje industrije in kako iz obrtnih podjetij napraviti industrijska podjetja. V tem pogledu imamo zaznamovati v zadnjih letih velik in nepričakovan napredek. Število tovarn narašča. Večina jih je zasnovanih na taki podlagi, da jim je uspevanje zasigurano, če država nalašč teh industrij ne uniči oziroma jih ne bo z škodljivimi odredbami v delovanju ovirala. Tudi v vseh drugih delih naše države se dela in lahko trdim, da so se osnovale velike zlate milijarde narodnega premoženja od preobrata sem. Tujec, ki opazuje ta naš razmah, se ne more načuditi, kako je mogoče v državi, v kateri se precej dela in v kateri se je ustvarilo razmeroma veliko nacijonalnega premoženja, opažati v državnem gospodarstvu tako neorijentiranost in tako kolobocijo. Tudi to ima svoje vzroke. Prvi vzrok je železniško vprašanje. Če pogledamo v kakem slabem stanju se je nahajala ob prevratu Južna železnica in v kakšnem stanju je sedaj,' moramo odkrito priznati, da se je pri južni železnici mnogo delalo in da so njene rrometne prilike danes že take, kot so bile pred vojno. Nasproti temu si oglejmo železnice, ki jih upravlja država. V državi je na razpolago lesa za železniške prage v izobilju, a železniški tiri se malo ali pa sploh ne popravljajo, tako, da obstoja bojazen, da se železniški promet na državnih železnicah izven Slovenije, če gre tako naprej, v kratkem popolnoma ustavi. In če se naša slutnja uresniči, bo nastala katastrofa, iz katere bo izhod težaven. Ravno tako žalostno je, če si ogledamo železniški park. Na vseh postajah se vidijo poškodovane lokomotive in poškodovani vagoni v velikanskem številu, a nič se ne popravlja. Še do danes ni prišlo vodilnim krogom na um, da bi se ustanovilo vsaj nekaj novih železn. delavnic, v katerih bi se popravljali vagoni in stroji. Govoril sem z železničarjem, ki vozi železniške stroje v popravilo v inozemstvo. Pravil mi je, kako velikanske vsote moramo plačevati železniškim upravam v Nemčiji in na Češkem samo za prevoz strojev sem in tja, kaj pa mora biti šele z plačevanjem popravil. Če bo šlo glede železnic tako naprej, ne bo pomagalo ne delo, ne štedenje, ker bomo morali plačevati v inozemstvo velikanske vsote za popravila, ki bi jih sami lahko doma izvršili. Pa še na nekaj ne smem pri tem pozabiti. Vsakdo zahteva za svoje delo točno plačilo. Pri nas pa menda tudi glede plačevanja pri državnih naročilih v inozemstvu ne gre vse v redu. 'rudi tu velja izrek ilma vremena«. Ta pogu-bonosen izrek nam zelo podraži delo, ker tvrdka, ki vagone popravlja, kal-kulira s tem, da bo dobila plačilo .šele po šestih mesecih, ali po enem letu ali pa še pozneje. Denar je tvrdki vzet za daljšo dobo iz prometa ter ga mora nadomestiti z dragim bančnim kapitalom, pri tem pa mora dobavitelj še riskirati, ali z ozirom na proklete notranje politične razmere denar sploh kedaj dobi. Tuji časopisi namreč porabijo vsako priliko, da nas predstavljajo kot državo, ki bo razpadla. To silno škoduje našemu ugledu- in končno tudi našemu gospodarstvu. Nujno potrebno je, da bi vse take neosnovane vesti v inozemskih časopisih dementirali. Toda tega ža-libog ne storimo. Kakor nimamo smisla za ureditev železniškega vprašanja, ga tudi nimamo za ureditev fi-načnega vprašanja. Pred kratkim se je razpravljalo o moratoriju, ^ ter je bil predmetni načrt že predložen Narodni skupščini. Gospod finančni minister je zagovarjal ta načrt in želel,
da bi dobil zakonito moč. Predno je gospod finančni minister ta načrt predložil, ni vprašal strokovnjakov za mnenje, ali je moratorij v prid našega gospodarstva, ali v škodo. Kako je sodilo moratorij inozemstvo, je najboljši dokaz to, da so inozemci še predno je prišel načrt pred narodno predstavništvo, o njem pisali in kritiziraj naše gosp. delo. Posledica temu je bil takojšni padec naše va-luiu na svetovnih borzah, in pokazala se je velika nezaupljivost vnanjih trgovcev napram nam. Danes ne dobimo več niti za en vinar blaga iz inozemstva, če blaga ne plačamo vnaprej. 2e ta prvi pojav dosti pokaže, kako neizmerno smo škodili naši valuti in našemu gospodarstvu s to novo naredbo, ki naj bi ščitila samo nekatere špekulante, splošnosti pa tako ogromno škodovala že samo
7.	načrtom, kaj bi pa bilo, če bi bil načrt postal zakon.
(Dalje prihodnjič.)
Ustanovni občni zbor ,Trgovske banke1 d. d. v Ljubljani.
Dne 19. t. m. se je vršil v palači Trgovske in obrtniške zbornice ustanovni občni zbor »Trgovske banke d. d.« v Ljubljani. Navzočih oziroma zastopanih je bilo 118 delničarjev, kateri so zastopali 21.889 delnic, kar znači čez dve tretine vseh delnic.
Gospod načelnik ustanovnikov otvarja občni zbor, ter predstavi vsem gg. delničarjem novoimenovanega zastopnika vlade v bodočem upravnem svetu »Trgovske banke« g. dr. Cirila Pfeiferja. Iz izčrpnega poročila g. načelnika Viktor Medena, veletržca v Ljubljani, posnemamo sledeče:
Že 1. 1919 je nekaj uglednih ljubljanskih trgovcev napotilo, da so vsled velike potrebe po lastni banki, sestavili konzorcij, ter podvzeli tudi vse nadaljne korake v svrho dosege koncesije. Vkljub izdani predkonce-aijji, se je pa vsa akcija, vsled običajnih nepromostljivih zaprek, zavlekla do danes. Kako velike važnosti je obstoj »Trgovske banke« je razvidno tudi iz dveh podobnih pojavov po vzpostavitvi strokovne banke. Vspo-redno z nami so osnovali isto trgovci v Mariboru in pa lesni industrijalci v Ljubljani. Kompromisu se je zahvaliti, da so se vse tri skupine združile v eno, ter s tem storile temelj nadaljnemu razvoju. Vsaka skupina je reducirala svoje zahteve in s tem hvalevredno pripomogla do tako ugodnega izida. Ta sloga je gotovo prvi pogoj in najlepše jamstvo za veliki razvoj in uspeh banke.
Koncesijska listina »Trg. banke« je bila vsled odloka g. ministra za trgovino in industrijo izdana dne 11. januarja 1922. Zajedno so bila odobrena tudi pravila. Tvrdka družbe se glasi: »Trgovska banka, d. d. v Ljubljani.« Delniška glavnica znaša 10,000.000 K, katera se pa lahko brez dovoljenja zviša na 30.000.000 kron. Tudi za ta povišek glavnice so že storjeni vsi ukrepi in se bodo že na drugem občnem zboru, ki je določen na 25. marca 1922 ob 1. uri dopoldne v začasnih bančnih prostorih v Bethovnovi ulici 10, o tem definitivno sklepalo. Vsa dosedanja delniška glavnica je v gotovini vplačana pri »Kmetski posojilnici« v Ljubljani in je . na prosto razpolago delniški družbi. Delniška glavnica je bila da-leko presubskribirana, kar znači veliko zanimanje in potrditev res nujnega bančnega obstoja.
Ustanovni stroški, kateri pa še niso vsi znani, se bodo odobrili na prihodnjem obenem zboru. Trgovska banka je dne 12. marca 1922 otvorila svojo prvo podružnico v Mariboru, ter ima namen isto storiti v še več krajih naše domovine. Po ugodni ceni sta bile kupljene na vogalu Aleksandrove in Bethovneve ulici 2 hiši v katerih se bodo adaptirali v pritličju uradni prostori.
Namen trgovske banke je podpirati naše trgovce, obrtnike in industrialce, nuditi jim je ceno kredit in s tem ublažiti, če že ne popolnoma
preprečiti velike nedostatke na našem denarnem trgu. Zanimanje za banko je vsestransko v vseh krajih Slovenije.
Na poziv g. načelnika Viktor Medena, da se ima glasom družbenih pravil izvoliti predsednik in dva skrutinatorja, katera poslujeta ob enem kot overovatelja zapisnika, predlaga g. dr. Ernst Rekar, da se naj z vzklikom izvolijo: Za predsednika dosedanji zaslužni predsednik g. Viktor Meden, za skrutinatorja pa gg. Jurij Verovšek in Anton Koritnik, kar se soglasno sprejme.
Predsednik g. Viktor Meden se na izvolitvi zahvali in preide k prvi točki dnevnega reda. K tej točki se oglasi delničar g. dr. Alojzij Kobal, ter citira bistveno vsebino pravil: Glasom § 36 pravil je vsaka izpre-memba društvenih pravil, katera so že odobrena po državni upravi nedopustna. Predlaga, da se pravila, ki so itak znana v celoti sprejmejo. (Soglasno sprejeto.)
K drugi točki poroča g. dr. Franc Irgolič: V smislu § 8 je izvoliti 8 do 12 članov upravnega sveta. Predlaga, naj občni zbor izvoli danes 9 članov, eno mesto upravnega sveta pa naj ostane nezasedeno za mariborsko skupino delničarjev, katero se izpolni potom kooptacije.
V	upravni svet predlaga sledeče gg.: 1. Dr. Ernst Rekar, lesni indu-strijalec v Ljubljani. 2. Križnič Alojzij, lesni trgovec v Mariboru; 3. Javornik Josip ml., lesni trgovec v Žalni; 4. Dolenc Franc star., lesni trgovec v Škofji Loki; 5. Rus Ivan, lesni trgovec v Loškem potoku; 6. Meden Viktor, tovarnar v Ljubljani;
7. Kostevc Ivan, trgovec v Ljubljani.
8. Pogačnik Franc, veletržec v Ljubljani; 9. Gjura Valjak, veletržec v Mariboru. — Cela lista je bila soglasno izvoljena v prvi upravni svet »Trgovske banke«. K * tretji točki dnevnega reda predlaga g. dr. Ernst Rekar, da se vsled §27 društvenih pravil mora izvoliti 3 do 6 članov nadzorništva in 3 namestnike. V to svrho naj se izvoli sledečih šest gospodov v nadzorstvo:
1.	Karol Detela, ravnatelj sejm-skega urada v Ljubljani; 2. dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru; 3. Karol Gaspari, trgovec v Mariboru; 4. Peter Hartman, trgovec v Ljubljani;
5. Franc Sombichler, inženir v Tržiču; 6. Oton Schmidt, ravnatelj blag. oddelka pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Za namedstnike pa gg. 1. Miroslav Rus, iz Loškega potoka; 2. Janko Popovič, veletržec v Ljubljani; 3. Josip Reich, trgovec v Mariboru. — Soglasno so bile vse izvolitve sprejete. K četrti točki predlaga g. dr. Alojzij Kobal izvolitev odbora, kateri naj bi imel dovoljenje za even-tuelne pravne posle med družbo in člani upravnega sveta. Ta odbor naj bi obstojal iz gospodov:	1. Anton
Rudež, inženir v Ribnici; 2. A. Vilhar iz Prezida; 3. Robert Kolman, veletržec v Ljubljani; 4. Peter Šte-pic, vinotržec v Spodnji šiški; 5. Vinko Resman, trgovec v Radovljici;
6. Peter Šumi, trgovec v Ljubljani;
7. Jurij Verovšek, trgovec v Ljubljani; 8. Alojzij Koritnik, trgovec v Ljubljani. Izvolitev je bila soglasno sprejeta. Izreče še nadalje z odobravanjem zahvalo lesni družbi »Sava«, ki je odstopila »Trgovski banki« svoje prostore brezplačno. Gospod vladni zastopnik dr. Ciril Pfeifer čestita trgovstvu na lepih uspehih, želeč jim iste v vsej meri tudi v nadalje.
Po kratki zaklučni debati, se g. predsednik zahvali udeležbi in zaključi ob 12. uri ustanovni občni zbor.
Trošarine prosto kuhanje žganja.
(Nadaljevanje.)
8.	Nezadostna količina snovi.
Oba prej navedena načina izračunavanja časa za kuhanje žganja prideti v poštev le, če ima družina toliko snovi lastnega proizvoda na razpolago, da more ves dovoljeni ji
čas tudi izkoristiti, ne pa tudi takrat, če ima družina tako malo snovi, da bi ji čas za kuhanje, izračunjen po prej navedenih določilih, preostajal.
V	tem primeru se dovoli družini le toliko časa, kolikor ga potrebuje za pokuhanje snovi lastnega proizvoda, ki jih ima na razpolago.
7.	Kuhanje žganja iz več vrst snovi.
Kadar se kuha žganje le enkrat, se sme kuhati tudi iz več vrst. Snovi se smejo predelavati ali pomešane, ali vsaka zase, druga za drugo.
Kuhati se smejo torej n. pr. hruške in češplje pomešane ali pa hruške posebe in nato češplje po-sebe.
Ako se kuha žganje dvakrat in se želi kuhati iz več snovi, se smejo predelovati snovi prvič in drugič samo pomešane, nikakor pa vsaka
snov zase.
Kdor je že enkrat kuhal žganje iz dveh ali več pomešanih snovi na primor 3 dni hrušike in neposredno £ nato še 2 dni češplje, ne more v dotični proizvodni dobi več kuhati trošarine prostega žganja, ker se smejo kuhati različne snovi nepomešane le, če se kuha v dotični proizvodni dobi samo enkrat.
Če se prijavi kuhanje žganja iz več vrst snovi, pomešanih druga z drugo, a je pridobitek alkohola za posamezne vrste teh snovi različen, se jemlje pri odmeri časa za kuhanje za podlago ono snov, za katero je določen najvišji pridobitek alkohola.
Kdor kuha žganje iz hrušk, pomešanih s češpljami, sme kuhati le toliko časa, kolikor mu pripada za češplje, četudi bi bilo v drozgi znatno več hrušk nego češpelj. Če hoče, da se mu odmeri čas za hruške posebe in češplje posebe, ne sme teh snovi pomešati, temveč vsako zase zdrozgati in nepomešane nepretrgoma druga za drugo kuhati, ker se mu druga kuha v dotični proizvodni dobi ne sme več dovoliti. Komur je pa več na tem^ da sme kuhati v eni proizvodni dobi dvakrat, mora hruške in češplje pomešati in se zadovoljiti s tem, da se mu odmeri krajši čas za kuhanje, nego bi se mu odmeril, če kuha hruške posebe in češplje po- ^ sebe.
Družini, ki šteje 20 članov in ki želi kuhati žganje na navadnem kotlu s prostornino 20 litrov iz nepo-mešanih češpelj in hrušk, in sicer iz hrušk dvakrat dalje časa nego iz češpelj, se določi čas kuhe tako-le:
Za češplje bi pritikalo za kotel s 40. litri 252 ur, ker pa želi dotična rodbina izrabiti za te snovi le Vs ča-i>a, ji pritiče za tak kotel le ena tretjina od 252 ur, t. j. 84 ur, za kotel, ki drži 200 litrov pa le (40 1 X 84 ur : 200 1 =.-) 16.8 ali okroglo 17 ur.
Za hruške bi pritikalo na kotel s 40. litri 504 ur, ker pa želi družina za te snovi 2 tretjini časa, ji pritiče za tak kotel le dve tretjini od 504 ur, t. j.
336 ur, za kotel, ki drži 200 litrov, pa le (40 X 336 : 200 =) 67.2 ali okroglo 67 ur. Za nepomešane češp-Ue in hruške pritiče skupaj torej 84 nr.
Ako bi se češplje in hruške kuhale pomešane, se mora ves čas kuhe določiti tako, kakor da bi se ves čas kuhale samo češplje, torej za kotel z 40 litri 252 ur, za kotel z 200 litri pa (40 1 X 252 na : 200 1 —)
50.4 ali okroglo 50 ur.	^
Določbe o pomešanju različnih snovi so izredno važne, ker se marsikdo iz nevednosti sam pripravi ob pravico drugič kuhati žganje, odnosno si sam po nepotrebnem prikrajša pritikajoce število za kuhanje.
(Dalje prih.)
Dolžna pisma.
(Konec).
Če nima dolžnik zadostnega premoženja, zahteva upnik navadno še f enega ali dva poroka. V tem slučaju je razločevati v istem pismu dvoje listin:
a) dolžno pismo,
b) poroštveno pismo.
Od dolžnega pisma je plačati kolek po lestvici II., od poroštvenega pisma pa tudi, tako, da je vzeti dva-
krat tolikšen kolek, kakor ga izkazuje lestvica.
Pri rajfajzaovkah so tudi tukaj izjeme ter navedemo to v prihodnjem članku.
Ako se naredi poroštvena listina samostojno, je kolkovati dolžno pismo seve samo enkratno, poroštveno listino pa tudi. tako, da je skupna pristojbina v obeh slučajih ista.
Večkrat se pripeti tudi ta slučaj, da posodi upnik dolžniku večjo vsoto sicer proti dolžnemu pismu, toda ne, da bi zahteval intabulacije na posestvo.
Pozneje se pa razmere izpreme-Qe: dolžnik je začel morebiti razprodajati posestvo, ali se je pa le kje drugod zadolžil. V takem slučaju je na vsak način potrebno, da si pridobi upnik zastavno pravico kakor hitro jnogoče na posestvo ter bo zahteval od upnika ali novo dolžno pismo, v katerem bo dovolil dolžnik, da se sme dolg vknjižiti, ali pa se bo zadovoljil samo z »Dovoljenjem za vknjižbo«.
V	prvem slučaju bo kolkovati
novo dolžno pismo seveda zopet po lestvici II., v drugem slučaju bo treba kolkovati pa dovoljenje za vknjižbo. Ta poslednja listina je podvržena pa ravno tej pristojbini, torej tudi po lestvici II., kakor hitro se naredi samostojno. Kolka prosto je dovoljenje samo takrat, če se sprejme v besedilo dolžnega pisma samega.
Isti pristojbini so podvržene tudi »kreditne listine«, s katerimi kak zavod komu dovoli gotovo vsoto, kredita proti primerni zastavi, navadno proti zavarovanju na zemljišče. Pristojbino je plačati po lestvici II. od cele vsote dovoljenega kredita, ne glede na to, ali bo dolžnik ta kredit popolnoma ali pa samo deloma porabil.
Marsikaterikrat ima terjati dolžnik sam potrebno vsoto od kake tretje osebe, pa je ne more izterjati. — Upnik se bo zadovoljil v tem slučaju z »odstopnim pismom«, to je, dolžnik bo odstopil svojo lastno terjatev, ki jo ima nasproti tretji osebi, svojemu upniku. Ta tretja oseba bo dolgovala »voj dolg potem novemu upniku. Ta odstopna pisma (cesije) so podvržena istemu kolku, kakor dolžna pisma, torej pristojbini po lestvici II Ce je dolg vknjižen na zemljišče, je treba prositi tudi za vknjižbo prenosa zastavne pravice na novega upnika ter mora biti v odstopnem pismu seveda tudi to jasno in določno izraženo.
Pristojbine za popolno izvršitev take cesije bi znašale torej ravno toliko, kakor pri navadnem dolžnem pismu.
Zgled: A. ima terjati od B. 10 tisoč dinarjev ter prenese to svojo terjatev na C., ker rabi nujno denar in mu ga C. drugače noče posoditi. A. je vknjižen za svojo terjatev na posestvu svojega lastnega dolžnika (B.) ter prenese svojo terjatev na C., in sicer z izrecnim dovoljenjem, da se sme prenesti tudi v zemljiški knjigi zanj vknjižena zastavna pravica na novega upnika C. V cesiji je navesti seve vse potrebne zemljeknjižne podatke ter je podpis prvotnega upnika A. poveriti (legalizirati).
Pristojbine znašajo:
1. Odstopno pismo od 10.000 Din po lestvici II 50 Din.
2. Poveritev (legalizacija) 5 Dni.
J jTošnja za vknjižbo 5 Din.
.zastavne pravice v 75 Din	** 10,00° Din Vt %
Izvoz in uvoz.
Opozarjamo na > URADNI LIST«
pokrajinske uprave za Slovenijo številka 25, v kateri se javlja seznamek predmetov iz tarifnih številk splošne carinske tarife, katerih uvoz je z odločbo min. sveta z dne 1. marca 1922 broj 13.381 prepovedan.
Izvoz bakra — prepovedan. Izvoz bakra iz naše države je postal v zadnjem Sasu tako živahen, da Je bilo ministrstvo trgovine in industrije prisiljeno ustaviti istega.
Razširjajte Trgovski list!
nmaviC.7ijeywttxaum!X2XiMRirwmBm!‘siia
Ant Sittd. Segat
specljalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami.
Samoprodaja pisalnega stroja »CONTINENTAL« za vso Slovenijo.
Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov. /
je najboljši pisalni stroji
Telefon 100 in 97
Maribor
Cenik in prospekt brezplačno.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Stornlr&nje pogodb z državo t ozirom na padee dinarja. Dne 12. t. m. je imelo finančno ministrstvo konferenco zastopnikov vseh pridobitnih krogov. Na konferenci se je sklenilo, da se dovoli državnim dobaviteljem radi padca dinarja storniranje pogodb, koje so sklenili z državo. V te svrhe se ustanovi v finančnem ministrstvu odbor, zastopnikov interesiranih ministrstev in trgovinskih in industrijskih zbornic, ki bo sklepal o utemeljenosti predloženih nalog glede storniranja pogodb.
Nemška in angleška trgovina z Rusijo. Vrednost v Rusijo iz Anglije uvoženega blaga je znašala v letu 1921
4.778.000 funtov šterlingov. Iz Nemčije se je uvozilo od oktobra do decembra 1921 59.000 ton blaga na 72 parnikih.
Industrija.
Težkoče v cementni industriji. Naša
cementna industrija sloji pred težko krizo, ki je povzročena z ozirom na pomanjkanje premoga in vagonov. V Jugoslaviji -f nahaja 11 cementnih tovarn iu to: Zidani most, Beočin, Podsused, Be-rement, Ripanj, Mostraua, Bakar, Split, Ralja in Popovac. Kakor javljajo iz Beo-čina, stoji ta, v Jugoslaviji največja ce-metna tovarna, ki je producirala letno
35.000 vagonov cementa, pred ustavitvijo obrata.
Ustanovitev moderne kožne tovarno v Nišu. Prometna banka v Nišu je vložila pri trgovinskem ministrstvu prošnjo Za ustanovitev moderne kožne tovarne v Nišu. Tovarna se bo zgradila pri vasi Banja. 11 km od Niša.
Deisarsf«©.
Promet poštno-čekovnega urada v Ljubljani. Poštno-čekovni urad v Ljubljani javlja statistiko za mesec februar 1922: Vlogov je bilo 113.599 v znesku Din. 170,501.936.74, od lega v kliringu 3388 v znesku Din. 46,544.986.57, vplačano pri blagajni 565 v znesku Din. 12 milijonov 220.514.64. Izplačil je bilo 44J.591 v znesku Din. 168,866.382.10, od tega v kliringu 2747 v znesku Din. 59 milijonov 423.032.68, izplačano pri blagajni 1694 blagajniških čekov v znesku Din. 45,500.799.24 in 1015 čekovnih nakaznic v znesku Din. 10,758.146.90.
Obt«k bankovcev v Avstriji Po izkazu Avstr.-Ogrske banke z dne 23. februarja je obtok bankovcev v Avstriji zopet narastel za skoro 6 milijard, t. j. na 244.6 milijarde a. kron.
Znižanje diskonta v Franciji. Francoska banka je znižala te dni diskonto od 5 in pol na 5 odstotkov. Pred kratkim je Angleška banka znižala obrestno merilo na 4 in pol, sedaj ji je sledila tudi Francija in je znižala od 5 in pol na 5. Za pariške razmere, kjer je bilo pred vojno skozi skoro 40 let vedno le 3 odstotno obrestno merilo, je diskonto v znesku 5 odstotkov še vedno visok, vendar pa kaže tudi to, da gospodarska napetost na svetovnih tržiščih postopno Popušča.
Valutna reforma v Rusiji. Ruski ljudski komisar za finance je naročil Ruski državni banki, da izdela osnovo za emitiranje novih novčanlc.
Csrlna.
Zlati agio t Avstriji. Do sedaj je masalo v Avatriji doplačilo pri vseh predmetih, koji niso podvrženi obvezi plačila carine v zlatu, 49.900 odstotkov. To doplačilo se bo glasom naredbe zvez-
nega ministrstva za finance, ki se bo v kratkem razglasila, povišalo na 69.900 odstotkov. Po tem se bo moralo v bodočem pri plačilu carine v bankovcih pri večjem delu blaga plačati 700krat-ni nominalni tarifni iznos.
Davki.
Davčno okrajno oblastvo v Ptuju
razglaša, da bodo predpisni izkazi o dohodnini in prihodnini za leto 1921, razgrnjeni v smislu 61. 36, točke 11. zač. zakona za leti 1920/1921, Ur. list št. 240, davkoplačevalcem dohodnine, cenilnega okraja Ptuj-mesto in Ptuj-dežela ter glede prihodnine davkoplačevalcev Ptujskega političnega okraja na vpogled od 1. aprila do 15. aprila t. 1., in sicer pri pristojnih davčnih uradih v Ptuju, Ormožu in Rogatcu, ter pri občinskih uradih izven sedeža davčnih uradov. Hkrati se opozarjajo prizadeti davkoplačevalci na določila, ki jih vsebuje gori navedeni čl. v točki 11, črka a, in pod točko b v drugem, tretjem ter četrtem odstavku.
Davčno okrajno oblastvo Konjice v Mariboru razglaša: v smislu člena 36 B
IV	točka 11 b uradnega lista štev. 240 iz leta 1921 se objavi, da je priredba hišne najmarine za leto 1922 in dohodnine za davčne zavezance konjiškega cenilnega okraja za davčno leto 1921 dovršena. 15 dnevni rok za vpogled v odmerne izkaze se določa za čas od 27. marca do vštevši 10. aprila 1922. Davčni zavezanci lahko vpogledajo v predpisne izkaze pri bivališču pristojnem občinskem uradu, davčnemu uradu v Konji-ciah ali pa pri podpisanemu oblastvu med navadnimi uradnimi urami. Predpis davkov onim zavezancem, ki do vštetega 18. aprila 1922 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem oblastvu. postane pravno velja ven.
Promet.
Prometne omejitve. Ukinjamo s takojšnjo veljavnostjo našo brzoj. štev. 2156 z dne 16. marca t. L Sprejemanje in odpošiljanje vseh onih pošiljk, ki naj
»e ocarinijo na Rakeku je zopei dovoljeno.
Spalni vozovi! Pisarna VVagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31 nam javlja da so se spalni vozovi po možnosti popravili, ker so vsled hude zime trpeli, ter vozijo redno in sicer pri brzovla-kih: Odhod iz Ljubljane proti Beogradu vsak četrtek in nedeljo, dnevno pa zveza Zagreb—Beograd ob 15.56, odkod iz Ljubljane proti Trstu ob 0.42, odhod dnevno iz Ljubljane proti Dunaju ob 0.40, odkod dnevno iz Ljubljane proti Trstu ob 5.27. Dnevno Simplon-Orient-Expres odkod iz Ljubljane 6.17 proti Beogradu, Carigradu, Atenam, Bukarešti. Iz Ljubljane proti Trstu, Milanu, Parizu 16.30. Istotam se dobijo tudi železniške karte v predprodaji.
Naznanila trgovska In obrtniška zbornica v Ljubljani.
Oddaja naprave štirih lesenih barab.
Baruana v Obiličevem razpisuje na dan
6.	aprila 1.1. v svoji pisarni v Obiličevem ofertalno licitacijo za napravo štirih lesenih barak. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Različne gospodinjska stroje za rezanje mesa in sočivja ponuja neka tvrdka iz Nemčije. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Komanda Savske divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje na dneve 10, 11. 12. 13. in 15. aprila t L ofertalno licitacijo za dobavo drv za razne svoje garnizije, Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava platna za podlogo usnja.
Uprava vojne odeče I. v Beogradu (Dolnji Grad) razpisuje na dan 6. aprila t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo
300.000	m platna za podlogo in na dau
9.	aprila t. 1. ofertalno licitacijo za dobavo 50.000 kg usnja (Wichsleder) v svoji pisarni. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri imenovani vojaški oblasti interesentom mi vpogled.
Trgovski register.
Vpisi v trgovski register: Vpisale so se nastopne firme: v Celju: Andro Posavec, lekarna pri Mariji pomagaj, Celje. V Drenovcu, Bizeljsko: And. Kos, trgovina z mešanim blagom v Drenovcu Bizeljsko št. 76. V Ljubljani: Ciril Ba-diura, trgovina z lesom in lesnimi izdelki v Ljubljani, Rožna ulica št. 13, s prokuristom Josip Gruntar, zasebni uradnik v Ljubljani, Rožna ulica št. 8.
V Ljubljani: Kosta M. Ivanovič, carinsko posredovanje v vseh carinskih zadevah v Ljubljani, Trg Tabor št. 6. V Ljubljani: A. Kunc, konfekcijska trgovina v Ljubljani, Gosposka ulica št. 7.
V Ložu: Franjo Lah, trgovec z mešanim blagom v Ložu št. 10. V Mariboru: Pu-Ijevič Branislav, carinski posrednik v Mariboru, Aleksandrova ulica št. 44-1. V Mokronogu: Anton Bulc, Mokronog, Slovenija, Import—Export, s prokuristom Gabriela Bulc, posestnikova in mesarjeva soproga v Mokronogu št 68. V Novem mestu: Stane Kastelic, trgovina z mešanim blagom v Novem mestu št. 112.
V Prezrenju: Franc Štular, žaga in trgovina z lesom v Prezrenju št. 1. V Pu-dobu: Jerica Rosina, trgovina z lesom in vodna žaga v Pudobu št. 2. S prokuro je poverjena Milka Rosina, trgovkina hči v Pudobu št. 2. Na Rakeku: Josip Terpin, trgovina z lesom na Rakeku. Na Savi: Ana Rozman, trgovina z jestvinami in slaščicami na Savi št. 131. V Srednjih Gameljnih: Fran Juvan, trgovina z mešanim blagom v Srednjih Gameljnih št. 20. V Starem trgu: Karl Kovač, lesna trgovina v Starem trgu št. 19.
V Žalcu: Ivan Vizovišek, trgovina z mešanim blagom v Žalcu. V Zupelevci: Julij Peterkovič, trgovina z mešanim blagom v Župelevci št. 41 pri Brežicah.
Razno.
ZagrebaSki zbor je začel izdajati »Službeni Vijesnik Zagrebačkog sajma uzorakac. Nekaj iztisov prve številke je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Hmeljarsko društvo v Žalcu vabi k 42. glavni skupščini, ki se bo vršila na praznik, dne 25. t. m. ob dveh popoldne v dvorani g. Robleka v Žalcu po sledečem redu: 1. Pozdrav in otvoritev gl. sk., 2. letno poročilo, 3. letni račun, 4. sprememba društv. pravil, 5. vpisovanje udov in plačevanje letnine, 6. o selekcioniranju hmelja, 7. o podkrepljenju hmeljske trgovine, 8, slučajnosti. Točke pod št. 4., 6. in 7. so velevažne, vsled tega je vsakega zavednega hmeljarja dolžnost, da se sigurno udeleži gl- sk. Pridite vsi!
Tržno poročila.
Mariborski živinski sejem. Cene (za kg žive teže): debeli voli 24 do 29 K, poldebeli voli 21 do 25 K, biki za klanje 18 do 21 K. debele krave za mesarje 20 do 23 K, plemenske krave 14 do 20 kron, krave za klobasarje 13 do 17 K, molzne krave 16 do 22 K, breje krave 16 do 22 K, mlada živina 16 do 22 K.
Kolonijalno blago.
Kava: — Položaj na tržišču kave je osobito čvrst. Cene v centralni Ameriki so se zvišale: N e w y o r k : loko 9.37 (9.50), maj 8.80 (8.80), april 8.82, (8.82). — Amsterdam: Santos Sup. 39,hol. cent Santos extra prima 45 in pol, Rio Wille VI. 31 in pol, Rio Wille VII. 30 in tri četrt, Superior Wille 40. — Dunaj: Santos Sup. 3000, Rio Wille IV. 2650. — T r s t: Good Rio 450 lir, Santos Sup. 600.
Riž. — Hamburg: Moulmein Nr. 000 pomešan z 00 15 sh 50 kg. Fancy blue rose in japonski riž 13 dolarjev 100 kg. Burma II. 17.9 sh. Type 31 15.3 sh. 50 kg. — Dunaj: Italijanski riž »Gi-
AAA/\AA/\
S	/
/ Veletrgovina \
) A. Šarabon
\
/
\
/
\
/
gante speciale< 210—215 lir, >Carolinac 220—245 lir 100 kg ab Wien. Saigon I. 540 austr. kron. Burma 11. nova žetev 590.
Kože.
Dunaj: telečja koža po kg 1.800, goveja 9.50, kravja koža po komadu 12.000, kozja 3.300, ovčja 200. Podplati vaches garniture po kg 3600—3900. Gornja koža po četvorni stopnji: boxcolf, črna tuzemska la. 1450—1600, barvana inozemska la. 3200—3300, goveja box koža, črna la. 950—1050. Čevlji moški: črni box-caljf in chevreaux 12.500—13.500. črni iz govejega boxa 12.000—13.000, iz naravne ali črne kravje kože 13.000, iz rjave kože 16.000-17.000. Go-o-dyear-Welt: moške 16.500 -23.000, ženske 16.000— 24.000, ženski nizki čevlji 14.000—18.000.
Borza.
f
v Ljubljani
priporoča	/
špecerijsko blago ^
raznovrstno žganje
\ / \ / \ / \ / \ / \
V\AA/V\A/
za
MW.
/
>
\
/
)
>
moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna praiarna za Kavo Im mlin sa cfitavc s alaktrlCnlm obratom. Santki na razpolago.
Učna knjiga civostavnega in ameriškega knjigovodstva v slovenskem jeziku. Izdal Zasebni učni zavod
Legat v Mariboru.
Dobiva se v vseh knjigarnah. Neobhodno potrebno za trgovca, obrtnika, tovarnarja in knjigovodja.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
a. & e. mmm
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
do 295, Pariz 2800-2900, Praga ček 610 izplačilo 605—620, Švica 5850—5900, Dunaj 4.50—5.10, Budimpešta 44—45, valute:	dolar	290—295, avstrijske
krone 5.50, češke krone 580—590, marke 118-120, lire 1600.
Beograd. Berlin je bil zaključen pe 29.75. Rim se je zahteval po 380, London po 350, Pariz po 650, Praga po 145, Švica po 1500, Dunaj je bil zaključen po 1.22, Newyork po 78.50—79.
Curih: Berlin 1.76, Newyork 5.14, London 22.48, Pariz 46.10, Milan 26.10,
Praga 8.95, Budimpešta 0.63, Zagreb t.60, Varšava 0.13, Dunaj 0.06 %.
Dunaj: Zagreb “M.97--22.03, Beograd 87.68-87.92, Berlin 25.82 V2-25.92 %, Budimpešta 8.99 y2—9.05 %, London 325.75-326.25, Milan 375.70-375.80, Newyork 74.56 y2—74.68 y3, Praga 126 65-126.85, Sofija 48.95-49.05, Varšava 176-180, Curih 1453.75-1456.25, dolarji 74.06 K.-74.181/2, levi 47.95-48.45, funti 323.75—326.25, francoski franki 657.50- 658.50, lire 369.70- 370.30, dinarji 87.48—87.72.
Zagreb, devize: Berlin izplačilo 120 do 128, ček 120, Bukarešta 235—240, Milan 1620—1650, London ček 1350, izplačilo 1350—1380, Newyork ček 290
Na drobno I |	^ladebelol
Vse vrste usuja: boks, ševro, črni iit barvani, prodaja trgovina
I. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra eesta štev. 30.
Manufakturna trgovina
i
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufakturnega blaga po znižanih cenah
preproge
konti olne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd. dobavila ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
iz la usnja za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri Ivan Kravos, Maribor.
jeni
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274 235/300, 272/304.
tzaeiuje
tovorno jesenih že&ijev
Ivan Ms ali.
Točen pod Šmarno goro pri Uubllonl.
Večja industrijska družba z raznimi Industrijskimi podjetji išče
vodilnega ravnatelja
z večletno tehnično in trgovsko odnosno upravno prakso. Javijo se lahko tudi ravnatelji z le tehnično naobrazbo in večletno prakso v raznih strokah industrije ter ravnatelji za trgovsko-upravni del raznih fndustr. strok Upoštevale se bodo le prijave izključno prvovrstnih in preizkušenih moči. Lastnoročne prijave, katerim naj se priloži tudi »curiculum vitae«, je poslati na upravo lista pod šifro »1922«. Plača po dogovoru.
Brzojavit Hadlat
Talaf. BI. 75.
xxxxxxxx*xxxxx Manufakturna trgovina na veliko xx*xxxxxxxxxxx
Hedžet Sz	:	—	X-j-UL‘blja-n.si.
XXXXXXXXXXXXXXX rlxa,3=.čižl5:ajQ.sics. noJLlea -4 KXXXXXXXXXXXXXX
	
t* Tel. št. 261 in 413,- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.	Delniška glasnica 50,000.000 K. - * Rezervni zakladi 45,000.000 K. g
1 Lju/blja-nslsia, & | LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporo	:reditna To a. n Us: ec J ča za vse v bančno stroko spadajoče posle. j|
Podružnice: Split. Trst, Mm, Gorita, Ulj!, Maribor, Pini, Brežice.
Prodaja srečke razredne loterije.
Lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani,