Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 27. oktobra 1937
štev. 247 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^ri^HI^^^.	^^^	Ček. račun: Ljub-
25 Din, za	^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^	Mk	^^	Ijana št
stvo 40 Din — ne-	t^M ™ ^^M	^^^ flHB	^	Mfg Bfflm. # MV ™ 10.349 za
c«	^HV	^HA M^B	m	MUU/mnfe nBL § BSU
loletno 96 za	^HM	KB	M	B w g ^■Hkf Hf ■■	Zagreb
inozemstvo 120Din	flHf	^BV K^Bj	J	BBSB B BR HH
▼	a£Btmm^& ^^^^ Uprava:K.opitar-
Kopitarjevi uL 6/III	jeva nlica štev. 6.
Telefoni nrpdništvn in nnnw,	M.« ">Q.0A ">0.05	■m.OA — Irliaia vinlr H»n	m,«« Mnprlelikn in dnnvn no nrnznikn
Kopitarjevi uL 6/D1	Telefoni nredniStva in oprave: 29-92, 29-93. 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika	jeva ulica štev. 6.
		
Schmidt v Varšavi
Čeprav današnja Avstrija daleč ni več to, kar je bila v prejšnjih stoletjih, in tudi današnja Poljska skoraj v ničemer ne ustreza državi, ki je izginila s tremi razdelitvami, od katerih zadnjo je podpisala tudi cesarica Marija Terezija, je potovanje avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Varšavo povzročilo velik odmev po vsej Evropi. Avstrijski zunanji minister predstavlja danes malo državo, ki ne posega v svetovno politiko, Varšava pa je prestolnica mogočne velesile, ki se vsak dan bolj uveljavlja v družini evropskih narodov. Vzlic temu pa je Schmidtov obisk na Poljskem dogodek prvega reda in bi storili napako, če mu ne bi posvetili pozornosti, ki jo zasluži. Spravljati obnovitev prijateljskih odnošajev med obema državama v zvezo z zgodovinsko preteklostjo teh odnosov, ni na mestu, niti je to potrebno. Avstrijski zunanji minister je sicer v nedeljo zvečer tik pred svojim odhodom v Varšavo dal daljšo izjavo, v kateri skuša dati svojemu potovanju čustvene osnove iz prošle zgodovine, toda vsi vemo, da te nikakor niso pogonske sile, ki danes Avstrijo in Poljsko druga drugi približujejo. Niti zveza med Poljsko in Avstrijo, sklenjena 1. 1657, ki je trajala daleč v 18. stoletje in je omogočila skupno obrambo proti Turkom, a se je zlomila in v sovraštvo spremenila, ko je nekdanja zaveznica pomagala razparati Poljsko, niti privilegirani položaj Poljakov v Avstro-Ogrski v zadnjih desetletjih obstoja habsburške monarhije, ko je dunajska politika Poljake potrebovala, da je v zvezi ž njimi odbijala sunke drugih slovanskih narodov, nista v stanu dati pravilne osnove ali vsaj razlage za prijateljstvo, ki se sedaj kuje meči obnovljeno Poljsko in na svoje nemške meje skrčeno avstrijsko zvezno državo.
Potovanje avstrijskega zunanjega ministra v Varšavo, ki mu bo brez dvoma v kratkem sledilo potovanje kakšnega poljskega državnika na Dunaju in — razume se — tudi podpis kakšno pogodbe, ki bo optlijiva priča novega prijateljskega razmerja, je treba presojati in ocenjevati v luči sedanjosti in sodobnih zunanjepolitičnih tokov, ki se križajo po Evropi.
Navidezno in sodeč po zunanjih vtisih to prijateljsko približevanje ni videti simpatično. Na eni strani pripada Avstrija k italijanski trozvezi (Italija—Avstrija—Madžarska), ki so jo konec lanskega leta v Berchtesgadnu podpisani protokoli nevarno nalepili na »italijan-sko-nemško osišče« in s tem avstrijski zunanji prilitiki narekovali smernice, ki so, v kolikor tiče pozitivne vrednosti za ohranitev evropskega miru v srednji Evropi, dvomljivega značaja. Če v tej luči gledamo na avstrijski obisk pri Poljakih moramo izraziti bojazen, da sc jc obseg italijansko - nemškega osišča raztegnil sedaj še na Poljsko in da se s posredovanjem Avstrije napravlja poskus, da se Evropa ravno v sredini pregradi z ogromno zvezo, ki bi ji pripadale Poljska, Avstrija in Madžarska pod vodstvom Nemčije in Italije. Toda obstoja še drugi vidik, s katerega je mogoče opazovati ta najnovejši dogodek. Nemčija, ki je na * veji h zapaclnih mejah pokazala vse hvale in polivale vredno miroljubnost, je glede svojih vzhodnih meja ostala molčeča, odnosno se njen vladno usmerjeni tisk obnaša tako, da bi iz njegovega pisanja smeli sklepati, da teh meja ne pripoztia. Posebno zadnje tedne smo zoper priča nestrpne gonje proti Češkoslovaški, ki je Nemčija noče in noče pustiti na miru. Ako — četudi samo teoretično — vzamemo v poštev, cia obstojajo med Poljsko in Nemčijo izvrstni s ose Ini odnosi, in da je na drugi nra ni Avstrija na podlagi dunajske pogodbe z dne II. junija 19*56 zavezana, da dela sporedno z nemško zunanjo politiko, potem mora pasti v oči, da se z odobritvijo in morda celo na nasvet nemškega zunanjega ministrstva pripravlja obkoljevalnl poskus, ki naj Češkoslovaško, ki je Nemčiji tolikanj na poti, še bolj obkroži z neprijateljskimi in Nemčiji vdanimi sosedami tako, da bi imela Nemčija v danem trenutku kaj lahko nalogo stisniti osovraženo Češkoslovaško z vseli strani in jo podreti na tla. Tako prva kakor druga razlaga sta torej nesimpatični, ker na vsak način pripravljata nasilno rešitve srednjeevropskih težav popolnoma v nasprotju z načelom. Ha je treba v srednji Evropi pospeševati mirno sožitje ta-mošujih narodov na ta način, da jih vele=ilf puste na miru in jih ne vlačijo v svoje zunanjepolitične račune.
Zapisali smo, da prihajamo do teh zaključkov na podlagi zunanjih videzov, ki nam jih dajejo obstoječe pogodbe. Nismo pa rekli, da je. temu res tako. Kajti videzi tudi varajo in v avstrijsko-poljskem primeru smo prepričani, da varajo. Avstrija jo v zadnjih mesecih pokazala veliko odporno življenjsko silo in jc večkrat Hala vedeti, Ha hoče živeti kot samostojna država izven območja trenj meH velesilami in ne obešena na katerokoli njihovo osišče. Svojo trdno voljo je tudi dokazala, ko se je začela pogajati s Češkoslovaško na lastno pest in jc temu pogumnemu delu služil tudi nedavni sestanek mcH avstrijskim kanclerjem Schuschniggom in češkoslovaškim ministrskim predsednikom lloHžom v Badnu pri Dunaju. Avstrija jc pripravljena na sodelovanje z vsemi srednjeevropskimi državami, in to po lastni oHločitvi ' in no na povelje katerekoli druge sile Torej ni opravičeno, če bi kdo, oslanjajoč sc na goli videz, trdil. Ha gre Hr. Schmidt v Varšavo v poslanstvu italijanske zaveznice ali v službi nemških osvajalnih načrtov, da pomaga ustvariti blok držav, ki naj bi razde tal srednjo Evropo. Prav tako pa jc tudi poljska zunan ja politika pokazala ponosno samostojnost v vseli velikih odločitvah, ki tičejo srednje in vzhodne Evrope. Ako je Poljska hotela, Ha vodi politiko izključno s stališča svoje lastne nacionalno varnosti in ne v službi drugih interesov, s tem še ni šla v službo h kakšni drugi velesili potem, ko je svojo samostojnost uveljavila pri prvi Poljski delajo brez dvoma krivico oni, ki bi jo radi naslikali kot Heklo nemške zunanje politike, kajti takšno ocene izvirajo i/, osnovno pogrošnega stališča. Ha morajo slovanske države vedno nekomu služiti.
V
Židovski škandal v Belgiji
Van Zeeland odstopil,
da bo lažje branil svoje dobro ime
v
Židovska pohlepnost je zelo gibčna
Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland se je umaknil in odstopil z vsemi člani svoje vlade. Postal je žrtev tako imenovanega Barmat-skandala Reksistični časopis »Le pays reek je namreč poleg drugih osebnosti v belgijski narodni banki obdolžil tudi Van Zeelanda, ki je bil prej podguverner Narodne banke, da je soodgovoren za milijonske tatvine, ki jih je zagrešil ži-dovski_ bankir Julij B a r m a t. Narodna banka je temu Židu namreč dajala visoke kredite na osnovi ponarejenih denarnih papirjev, ker jo je znal tako sijajno preslepariti. Van Zeeland kot bivši podguverner banke je torej posredno prišel v tok dogodkov in bo verjetno poklican pred sodišče kot priča v razpravah proti Židu Barmatu. Zaradi
tega je sklenil, da odstopi kot ministrski predsednik, da bo lažje nastopil v razpravah.
Vsi listi poročajo v dolgih člankih o odstopu vlade in o osebnosti Van Zeelanda. Vsi brez izjeme izražajo žalost, da se jc moral umakniti tako odličen državnik, ki s celo stvarjo Barmatove-ga škandala ni osebno imel nič opraviti in ki ga tudi ta škandal osebno nikakor ne prizadene.
Barmatov škandal je star že več ko deset let. Dva ukrajinska Žida Julij in Henrik Bar-mat sta se še pred vojno naselila na Nizozemskem, kjer sta si ustvarila lepo premoženje. Potem sta se po vojni naenkrat jx>javila v Berlinu, kjer sta s pomočjo podkupovanja dobila ogromne kredite od nemške državne pošte in tudi od nemške državne banke. Škandal so odkrili leta 1925 tik pred predsedniškimi volitvami. Več nemških strank je bilo v škandal pomešanih. Nemška sodišča so goljufiva židovska brata obsodila na enoletno ječo in na izgon. Barmata sta se na to preselila na Dunaj, kjer sta v zatišju uživala pri-goljufano premoženje. Šele leta 1935 je ime Barmatov zopet šlo po vsem časopisju. Aretirala ju je belgijska policija, kjer sta se brata naselila leta 1932. Obtožili so ju, da sta tihotapila slike in jih tudi ponarejala in jih kot originalne prodajala. Toda v zvezi z belgijsko Narodno banko je postal škandal javen šele pred nekaj meseci. Brata Barmat sta namreč takoj po svojem prihodu v Belgijo ustanovila banko pod imenom »Gold-zieher & Pgnso«, kjer se jima je posrečilo priti v stik z nekaterimi uradniki Narodne banke in sta ponovila svoj berlinski posel, da sta namreč s ponarejenimi akcijami in denarnimi papirji dobila od banke ogromna milijonska posojila. V ravnateljstvu banke je bil tudi general v pokoju Etien-ne, ki je bil te dni zaslišan pred sodiščem in je v svoji potrtosti, da je imel opraviti s takšnimi tolovaji, napravil samomor, čeprav ga je sodišče oprostilo vsake sokrivde. Guverner Narodne banke Franck pa je šel na 3 mesečni dopust.
Kot naslednika Van Zeelanda, če bo vztrajal pri tem, da ne sprejme novega mandata, imenujejo socialističnega predsednika parlamenta Ingen-ieeka, ki je tudi zaupnik kralja Leopolda. Drugi mislijo, da bo novi ministrski predsednik sedanji finančni minister de Man.
Zapleteno vmešavanje nevmeševalnega odbora v Španijo
Umik prostovoljcev
na obeh straneh,
ali pa naj na obeh straneh ostanejo
London, 26. oktobra, b. Nemški poslanik von Ribbentrop bo po informacijah >Daily Telegrapha« prišel v London in bo sodeloval na popoldanski seji nevtralnega odbora Anglija bo skušala pri loj priliki na vsak način preprečiti govorniški dvoboj, kakor je bil na zadnji seji med italijanskim delegatom Grandijem in sovjetskim veleposlanikom Majskim, kajti sedaj grozi še večja nevarnost, da ee bosta v besedah ostro spopadla nemški poslanik v Londonu vod Ribbentrop in sovjetski delegat Majski. Glede nadaljnjega dela nevtralnega odbora so tu zelo pesimistični.
Os Rim-Berlin skuša
SSSR izriniti iz evropske politike
London, 26. oktobra, b. Jutranji tisk je precej optimističen ter upa, da ee bo današnja nevtralna seja končala ugodno, ker bodo vse države skušale izključiti sovjetsko obstrukcijo. Zaradi pesimizma, ki prihaja do izraza v Parizu, posebno pa še v Rimu, je pričakovati, da bo današnja 6eja usodna, akoravno je angleška vlada pripravljena na vsakršen kompromis. Na vsak način bodo skušali preprečiti gotovim evropskim državam, da bi še naprej pošiljale v Španijo orožje in prostovoljce. »Daily Maik je prepričan, da bo sprejet kompro-
fz navedenega bi izhajalo torej, da moramo avstrijsko - poljsko približevanje ocenjevati z onih vidikov, ki bolj oHgovarjajo danim dejstvom. Če smo prav razumeli vodilne smernice avstrijske in poljske zunanje politike, imata obe državi v prvi vrsti pred očmi željo. Ha svojim narodom ohranita mir in jim omogočita, da bosta v miru delala in si izgradila svoje gospodarsko blagostanje — čim Halje proč oH prepirov, ki razdvajajo evropske velesile. Nujen predpogoj pa je dobra soseščina. Morda bo prav to potovanje že 7. ozirom na odlične odnose, ki vladajo med Avstrijo in Češkoslovaško. pripomoglo k temu, Ha bo izginila tudi neprijetna senca, ki sc šc vcHno vlači nad poljsko-čcškoslovaško mejo in ovira, Ha bi oba slovanska naroda Hrug r. drugim spregovorila v besedah iskrenega prijateljstva. Avstro-poljsko zbliževanje izgublja v tej luči, ki jc, upamo, pravilna, odvratni blesk razdiralnega orožja, in se nam predstavlja kot blagodejen poskus. Ha se srednja Evropa izloči iz idejnih in političnih imperializmov velesil in Ha sc organizira kot nevtralno ozemlje, na katerem bodo v miru in v polni neodvisnosti živele in delale sosede, ki so med seboj prijatcljicc.
Knez namestnik
v Romuniji
Sinaja, 25. oktobra. AA. Danes ob 10 6C je Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle odpeljal s svojim spremstvom v Bukarešto na obisk k romunski kraljici Mariji. Takoj po kosilu se vrne v Sinajo, kamor bo prispel okoli 18. Ob 20.20 se bodo kralj Karel, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in drugi princi odpeljali z dvornim vlakom na Erdeljsko na lov blizu Arada. Spremstvo Nj. kr. Vis. kneza namestnika se odpelje i vlakom ob 21.30. Vlak se bo ustavil blizu aradske postaje, kjer bo spremstvo počakalo, da se vrne Nj. Vis. knez namestnik z lova.
Bukarešta, 26. oktobra. AA. Vsi listi prinašajo zelo obširna poročila o včerajšnjih slovesnostih in o 6inočnji gala-večerji, koncertu in velikem sprejemu in priobčujejo celo vrsto slik.
Angleške skrbi:
Španija, Vzhod
Prestolna beseda Jurija VI
London, 26. oktobra. AA. (Reuter.) Kralj Jurij je prvič začel zasedanje zgornje zbornice, odkar jc zasedel prestol. To je storil z običajnim obredom, h kateremu spada tudi vožnja s kočijo iz Bucking-hamske palače v zgornjo zbornico. Pri pričetku je kralj prebral tole prestolno besedo:
»Moje razmerje do tujih držav je slej ko prej prijateljsko. Povabil sem belgijskega kralja, da me novembra meseca obišče, povabil sem pa tudi romunskega kralja na obisk spomladi. Srečen bom, če se bosta mogla odzvati vabilu v mojo prestolnico in upam, da bo to utrdilo prijateljsko razmerje med našimi državami.
Moji ministri z veliko skrbjo spremljajo razvoj na Španskem. Prizadevajo se, da po svojih močeh pripomorejo k obnovi miru na Španskem. Mislijo, da bo strogo izvajanje mednarodne nevme-ševalne politike pripomoglo k dosegu tega cilja.
Položaj na Daljnem vzhodu je slej ko prej predmet resne pozornosti moje vlade, ki bo tudi v bodoče poskušala s sodelovanjem drugih vlad, naj bodo članice Zveze narodov ali ne, da se zmanjša nesreča, povzročena s tem sporom.
Z zanimanjem in z zadovoljstvom omenim že vnaprej trenutek, ko mi bo možno obiskati moje indijsko cesarstvo.«
Ostali del prestolnega govora kralja Jurija jc posvečen uspehom vlade v notranji politiki, posebno na področju oboroževanja in zboljšanja gospodarskih moči države.
Kralj Boris
mis, na katerem vztrajata Italija in Nemčija, da se B namreč Sovjetska Rusija popolnoma izloči iz ev- I ropske politiko, ker da v Evropi nima ničesar iskati. Po mnenju Nemčije je von Ribbentrop sporočil Mussoliniju, da bi že sam sporazum med Italijo in Veliko Britanijo pomenil temeljito osamljenost Sovjetske Rusije. Bržkone Francija ne bo pristala na osamljenost Sovjetske Rusije.
Sovjeti bodo odtegnili samo denar
London, 26. oktobra, c. Odbor za nevmešavanje se je sestal popoldne ob 16.30, to jc ob 17.30 našega časa. Današnji seji predseduje spet angleški zunanji minister lord Anthony Edon. Ob času, ko to poročamo, seja še traja.
Večerni listi samo še ugibajo, kaj se bo zgodilo na današnji seji. Zadnja izdaja »Evening Standarda« pravi, da Sovjetska Rusija nikakor ne misli izstopiti iz odbora za nevmešavanje. Pač pa bo sovjetski delegat na današnji seji sporočil, da sovjetska vlada ne bo nič več plačevala svojega
Zagreb, 26 okt. b. Davi ob 5.50 sta potovala skozi Zagreb bolgarski kralj Bori6 in kraljica
Kralj Karel
bo šel v Anglijo
London, 26. okt. b. Sredi meseca novembra bo romunski kralj Karel uradno obiskal Anglijo. Tja bo prišel na povabilo angleškega kralja ter bo ostal v Angliji tri tedne. Stanoval bo v bucking-hamski palači.
dela stroškov za kontrolo okoli Španijo. Sovjeti mislijo, Ha te kontrole sploh nič več ni. V isti izdaji poroča list, da bo Grandi na nocojšnji seji v imenu Italije vztrajal pri tem, naj se simbolično najprej umakne iz Španije 5000 prostovoljcev n a obeh straneh, popustil pa bo v vprašanju soglasnosti o sprejemu sklepov odbora, prav tako pa tudi v vprašanju sestave anketne komisije, ki naj gre iskat prostovoljce v Španijo.
Francozi na Minorci
Berlin, 26. oktobra, c. Večerni listi objavljajo senzacionalne vesti o tem, Ha misli Francija zasesti Minorco. Zaradi zadnjih napadov na francoske parnike blizu Balearov je francoska vlada namreč sklenila, da pošlje vojne ladje pred Minorco. Nemški tisk trdi, da hoče Francija na vsak način preprečiti, da bi Minorca kdaj prišla v roke španskih nacionalistov.
Kljub močnemu odporu
Japonec prodira
Šanghaj, 26. oktobra. AA. (Havas). Japonske čete so po silno srditih bojih davi zasedle Tasang in Mijasang. Njihovo prodiranje je znatno olajšalo težko topništvo, ki jc zadnjo dni nepretrgano bombardiralo kitajske postojanke. V boju jc sodelovalo tudi nad 100 letal. Naposled jc ugodno vreme omogočilo uporalm motoriziranih oddelkov. Padec Tasanga in Mijasanga bo odločilnega pomena za nadaljnji potek dogodkov na tem bojišču, ker grozi Kitajcem zaradi padca teh nenavadno važnih postojank nevarnost obkolitve pri Kjanguanm Kitajsko poveljstvo je odredilo umik svojih čet, da omogoči popravo kitajske fronte. Nova črta, ki jo bodo Kitajci zavzeli, gre najbrž čez Caiau in Čapej v smeri železniško proge Šanghaj—Nanking pa dalje do utrjene črte Nnncijang—Kianting. Boji pred zavzetjem Tasanga in Mijasanga so bili najsrditejši, kar so jih doslej doživeli na tej fronti. Ni verjetno, da bi Japonci tako skušali nadaljevati prodiranje na zahod proti črti Kianting—Nnncijang, ker mislijo, da je za ofenzivo proti tej obrambni črti treba velikih priprav, posebno ker je ta črta — imenuje »o kitajska Hindenburgova črta — silno utrjena. Verjetneje jc, da bodo Japonci poskušali zdaj ofenzivo proti reki Sučevu, da obkolijo Capcj.
Hudi boji se vrše tudi pri Miaholangu; lam [Kiseb-no uspešno delujejo japonski tanki.
Japonska naj obračuna tudi s sovjeti
Tokio, 26. okt. b. Ves današnji japonski tisk objavlja senzacionalno izjavo Arakija, da jo nujno potrebno za zmago Japonsko na Kitajskem, da napade tudi Sovjetsko Rusijo. Svojo trditev utemeljuje tako, da vsi znaki kažejo na to, da ho morala Japonska končno obračunati s Sovjeti. Vso dotlej, dokler Japonska odkrito ne ho napadla Sovjetske Rusijo, no bo izginil komunistični vpliv iz Kitajsko. Gonoral Araki poudarja, da če jo bila kdaj potrebna vojna s Sovjetsko Rusijo, potoni jo sodaj. Čimprej bodo Japonci napadli Sovjete. lom več upanja bodo imeli za uspeh.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, zjutraj megleno, toplo.
Zagrebška vremenska napoved: I.cpo
Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, pretežno jasno. Toplota brez posebne spremembe.
Slrah pred Bogom
Pod tem naslovom prinaša »Osservatore Romano« sledeče misli:
Preganjanje katoliške cerkve, ki je izbruhnilo v evropskih in izvenevropsUih deželah, se v zadnjem času s tako strašno zagrizenostjo nadaljuje, da je svet na to dejstvo moral postati po; zoren. Celo Cerkvi sovražni nasprotni krogi si stavljajo vprašanje, čemu vse to. Problem trpeče in preganjane Cerkve je naenkrat zopet postal pereč. Povsod ljudje skušajo k temu vprašanju zavzeti stališče. To se dogaja celo pri velikih pr -reditvah, ki jih je danes povsod na svetu vse polno. Zaradi tega so preganjalci Cerkve prisiljeni, da se branijo in da pokažejo svojo pravo barvo. Opazujemo celo to, da poskušajo napram javnemu mnenju opravičiti svoje ravnanje.
Nekateri izjavljajo, da je vera opij za narod. Človeštvu je treba dati izobrazbo in če treba, jin tudi s silo in terorjem voditi v pravi zemeljski paradiž, kjer ni več ovir in verig, ki bi človeka vezale z Bogom. Drugod zopet pravijo, da se je duhovščina preveč vmešala v pozemske pos e m da se je obogatila z dobrinami tega sveta. V dobah velikega pomanjkanja, ko morajo mnogi ljudje stradati, je premoženje velikih m malih cerkva, ki se je nabralo v mnogih stoletjih, postalo v pohujšanje potrebnim. Saj gre. kakor pravijo za popolnoma neproduktivne zaklade. lorej ie treba Cerkvi vzeti njeno imetje. Iu res so marsikje vzeli vse, ne da bi s tem, kar so Cerkvi pobrali, storili katerokoli res dobro delo. Cerkve, ki so bile mnogokje edinstveni umetniški spomeniki, so bile spremenjene v kasarne, ali pa so jih porušili in požgali.
V srcu Evrope se z zagrizeno srditostjo bore proti katoliški Cerkvi in proti vsemu krščanstvu. V strašni brezumnosti hočejo narodom vsiliti novo vero krvi in plemena. Z neverjetno brezobzirno propagando, ki je ne pozna zgodovina in ki se ne plaši najostudnejših klevet, hočejo nove ideje vsiliti narodu. Ustvarja naj se nova narodna enota in narod naj veruje v njeno moč in silo Stanje brutalne sile so skušali legalizirati s krivičnimi zakoni. Prevrgli so socialni red in žigosajo za zločinca tistega, ki brani vero v osebno svobodo.	...
Kljub vsemu temu nasilju pa spoznava velik del človeštva, ki veruje v višjo pravičnost, da je katoliška Cerkev edina luč sveta. Ze skoraj 2000
let stoji ln človeško sovraštvo je ni moglo podreti, ker je božje delo. Toda ali je Bog, ki vodi svojo Cerkev, ki jo brani in ki jo kljub vsem bojem, ponižanjem in preganjanjem vodi do končne zmage? Ravno božji sovražniki nudijo najboljši dokaz za bivanje božje!
Nihče se ne bori proti nečemu, kar ne obstoja. Bog s svojo močjo in svojo neizprosno pravičnostjo teži nad vestjo in zavestjo božjih sovražnikov. Ne morejo se mu odtegniti in so v globino svoje duše zaradi tega pretreseni. Ako so se spočetka upirali Bogu, imajo sedaj strah pred njim in delajo nove programe in sestavljajo nove načrte, po katerih bi hoteli Boga ubiti. Kajti on je preveč neprijeten Gospod za nje in za njihove zločine. Toda sami bodo morali priznati, da jih do teh korakov vodi blazen obup. Da bi dokazali, da ni Boga, ustvarjajo cele armade brezbožnikov, ki naj bi prevrgli verni svet. Ali so to brezbož-niki? Saj je menda čisto jasno, da iščejo le pretveze, da bi mogli biti neodvisni od Boga in da bi mogli ravnati kljub njegovim postavam. Zmedo, ki jo ustvarjajo, nadkriljuje samo še strah in obup, ki se iz njega rodi. Treba je samo, da pogledamo okrog sebe, pa vidimo božje stopinje in slišimo božji glas, nezmotljiv glas Cerkve in njenih zvonov. Da, tudi temu je treba napraviti hitro konec I Torej proč s cerkvami, proč z zvoniki in zvonovi I Toda iz razvalin se kljub temu še dviga križ proti nebu. Po vsem svetu raztreseni duhovniki ustvarjajo iz najtemnejših kotov cerkve, mašujejo in molijo za svoje preganjalce. Torej proč tudi s temi trdovratnimi duhovniki, ki neprestano o Bogu govore in širijo njegove nauke! Zato jih zapirajo, jih blatijo, vodijo jih pred sodišča in v ječe. Toda kaj se godi v dušah teh duhovnikov, ki se ne boje smrti, v katerih očeh gori luč, ki vznemirja njihove preganjalce? Sedaj šele spoznajo preganjalci svoje delo in izgubljajo pogum, kajti v očeh svojih žrtev so odkrili božjo luč. Njihov strah je neizmeren, zato je treba, da tudi te oči čim prej ugasnejo...
Trupla mučencev leže pozabljena na tleh. Toda v očeh njihovih morilcev doni mogočen klic: >Naj živi Jezus Kristus!« Po svetu gre jutranja zarja novih triumfov.
Konec bo ta, da se bodo od blaznega strahu obsedene človeške zveri same med seboj pokončale.
Boljševiška Španija propada
Razmere v Astariji so vsak dan bolj človeške Komunizem na severu zlomljen
Salamanca, 26. okt-obra. AA. (Štefani.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva, izdano sinoči ob 20:
Severno bojilčei V Asturiji naše čete Se zmerom zbirajo in registrirajo obilni vojni plen. V vsej Asturiji so prevzele oblast redne civilne oblasti. Tudi poslovanje bank je postalo normalno. Španska narodna banka j« že dobila potrebne zneske za vse svoje podružnico v Asturiji. Jutri začno delovati tudi podružnice Španske kreditne banke. Vrše se že priprave, da se v Gijonu ponovno odpre znamenita umetniško-obrtna šola. V Gijonu je tudi že redna služba božja. Ker so rdeče čete pri umiku razdejale in opustošile vse cerkve, je služba božja začasno v drugih, za to preurejenih prostorih. Carinska in poštna služba sta že začeli svoje normalno delo .Tudi telefon in brzojav bo čez nekaj dni normalno deloval.	,
V odseku vseučiliike naselbine pred Madridom so naše čete o pravem času preprečile poskus rdečih, da bi razstrelili poslopje kmetijske visoke šole,
Aragonsko bojiiče: Pri izvidu v gozdu, ki so ga včeraj naše čete zavzele, smo pokopali 150 sovražnikov. Med plenom smo našli še 35 pušk in 5 strojnih pušk.
Na Irontah pri Avili in Soriji ni bilo pomembnih dogodkov, k nam je pristopilo 15 miličnikov. _
Letalstvo: Naša letala so bombardirala letališča v Sabadelli in v Reusu, nato so pa napadla Crosovo tovarno za orožje in zanetila požar. Naposled se jim je posrečilo z bombami poškodovati več ladij v pristanišču San Peliju, da so nesposobne za plovbo.
Popoln poraz
boljševiške vojske
Gijon, 26. oktobra. Štefani poroča: Od po-četka ofenzive proti Asturiji so bele čete ujele skupno 134.000 ujetnikov.	_
Število miličnikov, ki so se na ladjah, jadrnicah in s čolni rešili v Francijo, znaša 23.000. 17 manjših ladij se je baje v viharju potopilo. Večina beguncev pripada redni milici, ki je prišla v Francijo z orožjem in strelivom. Za nje so zgradili zasilna bivališča, pozneje pa jih bodo spravili čez mejo. Policija jim je vzela 8000 pušk, 50 strojnic in veliko streliva. Vzela iim je tudi 75 milijonov frankov v t španskih in v drugih vrednostih.
Asturijo hitro čistijo motorizirani oddelki. Samo v soboto se je vdalo 15.000 miličnikov. Med zaplenjenim vojnim materialom je tudi 12 lovskih letal, veliko skladišče letalskih bomb, mnogo topov, moke, sladkorja in drugih življenjskih potrebščin. Iz plena je razvidno, da rdečim miličnikom nikakor ni primanjkovalo hrane, ampak da 60 bili z vsem prvovrstno preskrbljeni.
Med boljševihi
140.000 tujcev
San Sebastian, 26. oktobra. V San Sebastianu
izhajajoči dnevnik »E1 Diario Basco« navaja zani-
mive podatke o organizaciji prostovoljcev na strani rdečih. Od septembra 1936 do maja 1937 je prišlo po železnici iz Francije 60.000 inozemcev. Vsi ti so bili izvežbani v Albaceti, kjer so jih oborožili in poslali na bojišča. V Albaceti je tudi visoka šola za častnike inozemce. Vodja te oiicirske šole je znani irancoski poslanik komunist Andrej M a r t y. Začetkom 1937 se je na boljševiški strani v Španiji borilo 90.000 inozemcev, 50.000 pa jih je bilo v rezervi. Celotna pomoč tretje internacionale v Španiji znaša torej 140.000 mož. Poveljstvo mednarodnih brigad je v rokah sovjetskih častnikov.
Sovjeti bodo še delali
Pariz, 25. oktobra. »Figaro« poroča, da je znani glavni tajnik tretje internacionale Dimitrov prišel pred nekaj dnevi v Francijo, da pregleda komunistično delo in mu da novih navodil. V Franciji ostane nekaj dni, nato paodpotujevšpanijo.
Poveljnik boljševikov
izročen sodišču
Valencija, 26. oktobra, c. Valencijska vlada je sklenila izročiti vojaškemu sodišču polkovnika Brado, ki je vodil rdeče čete v Asturiji. Vlada ga dolži, da je on kriv poraza na severni ironti.
Vprašanje veleblagovnic
Belgrad, 26. oktobra, m. Jutri poteče veljavnost uredbe o prepovedi snovanja trgovskih hiš (»veleblagovnic«), ki jo znana pod imenom »uredba proti Ta-ti«. Ta uredba, ki je bila lani podaljšana m dobo enega leta, ne bo več podaljšana, temveč bo na njeno mesto stopila nova uredba, ki bo na zadovoljiv način rešila vprašanje veleblagovnic. Po novi uredbi bodo že obstoječe veleblagovnice še naprej obratovale, za osnovanje novih pa bo potrebna posebna prošnja trgovinskemu ministrstvu, kakor na primer zdaj za lekarno. Kot veleblagovnica sc ho smatrala vsaka trgovina, ki bo imela za prodajo več kot tri vrste blaga. Nova uredba določa, da se bo vsakemu trgovcu, ki prodaja brez dovoljenja več kot tri vrste blaga, blago prodalo na njegove stroške na javni dražbi, poleg tega bo pa še kaznovan.
Z novo uredbo postane brezpomemben tudi spor, ki ga vodi podjetje »Ta ta« pri državnem svetu, ker bo »Ta-ta« odslej v Belgradu dovoljena. Bojazen ljubljanskih trgovcev, da bi se »Ta-ta« naselila tudi v Ljubljani, ni opravičena zaradi tega, ker jo »Ta-ta« sploh opustila namero, da bi osnovala v Ljubljani podružnico, dasi jo je dala pred dvema letoma registrirati. »Ta-ta« je nameravala osnovati trgovsko hišo še v Zagrebu, Novem Sadu in morda v Suliotici. Zdaj pa je vprašanje, če ho lastnik po novi uredbi lahko dobil za to dovoljenje.
Pojasnilo k družinskim dokladam
Belgrad,, 26. oktobra. AA. Na vprašanje, kako se inm izvajati čl. 7 odst. 4 uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih nameščencev iz leta 1935, če se žena vnovič poroči, je finančni minister dal tole pojasnilo:
Ce je žena, ki ni ne aktivna, ne upokojena državna uslužbenka, veljavno ločena od moža, državnega uslužbenca in se je nato vnovič poročila, otroka iz prvega zakona pa sama vzdržuje, gre pravica do družinske doklade za otroka očetu na podlagi čl. 7 uredbe o osebnih in družinskih dokladah državnih nameščencev, vendar mora pa oče materi po odst. 4, čl. 7 iste uredbe plačevati družinsko doklado za otroka. Popoln znesek te družinske doklade gre po določilih čl. 5 navedene uredbe v breme proračuna izdatkov tiste ustanove, kjer je oče v službi, samo pri likvidaciji njegovih prejemkov se mora zadržati v depozitu in poslati materi, pri kateri otrok živi. To pa ne velja, če je žena banovinska ali občinska uslužbenka in ima pravico do doklad pod pogoji, veljavnimi za državne nameščence. V tem primeru mora družinsko doklado za otroka izplačevati pristojna banovinska ali občinska oblast po določilih, po katerih izplačuje svojim uslužbencem družinsko doklado za otroka.
Iz zdravniške službe
Belgrad, 26. oktobra, m. Z odlokom socialnega ministra so razrešeni člani dosedanjega rednega in izrednega banovinskega zdravstvenega sveta. Na njihovo mesto so postavljeni za redne, člane jx) položaju: Anton Kosi, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje na banski upravi v Ljubljani; dr. Ivan Zaje, šef-zdravnik OUZD iz Ljubljane, dr. Ivo Pire, ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani; dr. Valentin Meršol, predsednik Zdravniške zbornice v Ljubljani; imenovani so dalje: dr. Franc Gerlovič, upravnik bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani; dr. Franc Debevec, pogodbeni zdravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani; dr. Franc Breznik, okrajni zdravstveni referent v Celju; dr. Julij Polec, okrajni zdravstveni relerent v Kamniku; dr. Jože Bohinjec, zdravnik združene zdravstvene občine Cerklje pri Kranju; dr. Franc Puc. zdravnik združene zdravstvene občine Dobrova pri Ljubljani; za izredne člane: ing. Stojan G u z e 1 j, svetnik Higienskega zavoda v Ljubljani, mag. U s t a r Franc iz Ljubljane, dr. Jože V o r š i č, odvetnik iz Ljubljane, dr. Andrej Gosar, vseuč. prof. iz Ljubljane, dr. Le o Hribar, šef veterinarskega odseka kr. banske uprave v Ljubljani, dr. Robert Neubauer, šef-zdravnik banovinskega zdravilišča na Golniku.
Belgrad. 26. oktobra, m. S kr. ukazom je preveden topničarski poročnik dr. Hubert Pehani v sanitetsko stroko.
V imena iVrnilijona delavcev
hi pa so izključeni iz Mednarodnega urada za delo
Avstrija-Madžarska-Mala zveza
Dunaj, 26. okt. b. Naknadno se poroča, da sta se predsednik madžarske vlade Daranyi in avstrijski državni kancler dr. Schuschnigg na svojem zadnjem sestanku sporazumela o smernicah obeh držav, zlasti važno pa je bilo vprašanje zboljšanja odnosov Avstrije in Madžarske do držav Male zveze in Poljske. Ti odnosi bodo v najkrajšem času prišli do vidnega izraza.
Sah
Haag, 26. oktobra. AA. (DNB.) Deveta igra med Aljehinom in Euvvejem sc je zaključila neodločeno. Stanje: Aljehin 5 in pol, Euwe 3 in pol.
Pariz, v oktobru 1937.
Pravkar je izšlo tiskano poročilo o kongresu Mednarodne zveze krščanskih strokovnih društev, ki je bil v Parizu meseca septembra.
Iz poročila izhaja, da se je kongresa udeležilo 350 delegatov iz osmih držav, ki eo predstavljali skupno poldrug milijon organiziranih članov krščanskih strokovnih društev. Število članstva je od lani na letos znatno naraslo in bi bilo seveda še mnogo višje, če bi se krščansko delavstvo po »totalitarnih« (fašističnih) državah moglo svobodno organizirati. Najbolj značilen je dvig francoskih krščanskih sindikatov, ki so leta 1904 šteli komaj 102.000 članov, a jih štejejo sedaj nad pol milijona. Režim ljudske fronte je bil torej za krščansko delavstvo v Franciji bodrilen in so se ob marksističnem pritisku krščanski delavci učvrstili in zgostili v krščanskej 6trumne, neporušljive organizacije.
Zelo poučen je ideološki dol razmotrivanj tega kongresa, ki je hotel v prvi vrsti pojasniti osnovno vprašanje delavske zaščite: to je svobodo v strokovnem združevanju, pri tem pa glasno poudariti pravice človeške osebnosti, ki je dandanes vsestransko teptana.
V ta namen je naprosil kongres največjega živečega katoliškega filozofa Francije Jaquesa Mari-taina, da je izdelal poročilo in predložil temu primerno resolucije. Maritain je najprej orisal podoho krščanske družbe, ki spoštuje sTobodo človeške osebnosti in skuša ohraniti skupnost med svobodnimi ljudmi s pomočjo ljubezni do bližnjega. Ljubezen do bližnjega pa seveda ni darilo narave, ampak sad milosti. Evangelij vsebuje edini nauk, po Katerem je mogoče ustanoviti lares človeško družbo, ki stremi proti Bogu, ki jc njen naravni cilj.«
Maritain je predlagal na podlagi svojih idejnih ugotovitev poeebno resolucijo, ki jo dajem v dobesednem prevodu:
1. Človeško dolo, kot dejanje človeškega razuma in človeške volje, jo kilo človeku predpisano od božje postave, da samega sebe ohrani. Ako jc to
delo vestno opravljeno, mora omogočiti svoboden razvoj človeško osebnosti tako v zasebnem, kakor v družinskem in socialncin oziru.
2.	Zamisel o človeški družbi, ki je zasnovana na spoštovanju človeške osebnosti in na človeškem značaju dela, zahteva, da se organizacija poklicev omogoči na temelju svobodnega sindikalnega združevanja x eno sanio omejitvijo, namreč, da se morajo delavci ukloniti pred dolžnostmi do skupne blaginje.
3.	Vsak gospodar mora sprejeti pogoje človeškega dela, kot so zgoraj označeni, kot neodložljivo obveznost.
4.	Človeška družba mora biti tako organizirana,
da omogoča vsakemu delavcu, da svojo osebnost do najvišjo mere razvije, pri tem pa spoštuje njegovo svobodo prav tako, kakor dela tudi Bogj ki je vrhovni gospodar človeka.
Drugi del kongresa se je pečal z vprašanjem družine in je tudi tukaj sprejel resolucijo, ki se da posneti v naslednje tri točke:
1.	Očetova plača mora biti tako izdatna, da bodo družinski dohodki ustreiali potrebam družine in da Ivi mogla družinska mati ostati doma v krogu svoje družine.
2.	Delavske žene in hčere delavskih družin morajo dohiti možnost, da so t gospodinjskih dolžnostih izurijo.
3.	Poročena že na mora hiti popolnoma osvobojena vsakega mezdnega dela.
Zelo zanimiv je tudi zaključek kongresnega poročila, iz katerega izvemo, da je Mednarodni urad za delo v Ženevi Mednarodno zvezo krščanskih sindikatov, ki šteje, kol smo navedli, poldrug milijon svobodnih članov, izključil iz zastopstva v odboru tega urada, to pa zaradi tega, ker so krščanski delavci protestirali proti temu, da hi sedeli v lem odboru tudi sovjetski predstavniki, ki nimajo pravice govorili v imenu neodvisnih in svobodnih delavskih združenj. Mednarodni urad za delo je krščansko socialislc zaradi tega kaznoval.
Dobra stran centralizma
Ob 25 letnici osvoboditve Južne Srbije prinašajo belgrajski listi od časa do časa razne članke, v katerih slikajo stanje in napredek Južne Srbije
v	teh letih. Tako se je za pogozdovanje in regulacijo hudournikov porabilo 19 milijonov din. — Do 1. januarja lanskega leta se je v Južni Srbiji naselilo 15.622 družin, ki so dobile skupaj 121.496 hektarjev zemlje. Cerkve, šole, žandarmerije iu druge ustanove so dobile 6.620 hektarjev zemlje. Zemlje, primerne za naseljevanje, je pa še 92.228 hektarjev.
Novih zgradb je bilo po vojni postavljenih 25.000, deloma državnih in samoupravnih, deloma privatnih, v skupni vrednosti 1.200,000.000 din. V krajih, ki so trpeli po potresu, je država postavila oškodovancem 2500 zgradb, za kar je bilo treba 40 milij din. Vsega tega napredka je bilo v največji meri deležne Skoplje, kjer je bilo v teh letih, t. j. po svetovni vojni, postavljenih novih zgradb za 200,000 000 din. Za popravljanje starih in zgraditev novih cest se je v Južni Srbiji v teh 18 letih porabilo 884,000.000 din. Danes ima var-darska banovina 4.200 km državnih in banovinskih cest.
Kaj ie centralizem
Pred kratkim smo poročali o novih razmejitvaK občin v dravski banovini. Vsak tak odlok se pričenja z besedami: »Z uredbo kr. namestništva in na predlog notranjega ministra«. Tako je izvedena tudi
sledeča sprememba: Z uredbo kraljevega namestništva in na predlog notranjega ministra je katastrska občina, oziroma vas Struževo izločena iz občine Naklo in priključena občini Kranj. In sedaj
vi	bralci iz Murske Sobote povejte, če veste, kaj 6e je s tem zgodilo: Vas Struževo je izločena iz občine Naklo in priključena občini Kranj? Vi nič ne veste, kje je to Struževo, in kje je to Naklo in kakšne razmere vladajo tam, pa 6te kljub temu lahko zelo dobri in zavedni Slovenci. In vendar se je morala s tem, že vam neznanim aktom pečati najvišja oblast v državil To je centralizem. Ali bi ne bili
mi prav tako dobri državljani, če bi take malenkosti uredila kaka nižja oblast?
Umetnišha akademija
v Zagrebu
V Belgradu se mudi deputacija Umetniške akademije iz Zagreba, ki jo vodijo Ivan Meštrovič, dr. Šenoa in J. Kijakovič. V Belgrad so prišli največ zaradi tega, da zagrebški Umetniški akademiji iz-poslujejo stopnjo fakultete, za katero se zagrebška Umetniška akademija že dolgo zaman poteguje, ki pa je bila dana belgrajski Umetniški akademiji takoj
po njeni ustanovitvi. Posredovali so tudi za večje denarne dotacije.
„Osečaj", poreska uprava in Sokol
Nekateri trgovci v Sloveniji so v zadnjem ča6U prejeli iz Slov. Bistrice okrožnico naslednje vsebine: »Dobro poznavajoč Vašo stalno naklonjenost do nacionalnih organizacij in ustanov se obrača Gradbeni odsek Sokolskega društva v Slovenskf Bistrici na Vas s prošnjo, da bi ga podprli s kakim prispevkom ali s kakim darom v svrho prireditve tombole, ki bo začetkom novembra 1937. leta. Čisti dohodek je namenjen za zgraditev Sokolskega doma, po katerem se pri nas že dolgo oseča potreba, pa zato upamo, da ne boste odklonili naše prošnje. Eventuelne prispevke prosimo poslati po priloženi položnici, a darove na brata Dragotina Ceplaka, predsednika gradbenega odseka in šefa poreske uprave (davkarije) v Slov. Bistrici, odnosno prosimo, da nam javite do 30. okt. t. 1., kdaj bi jih mogli sami pri Vas dvigniti. V naprej se zahvaljujoč w za Vašo podporo, beležimo s Sokolskim »Zdravo«.
I Za gradbeni odsek: Tajnik: Leopold Škofca, 1. r. Predsednik: Dragotin Ceplak, 1. r. Blagajnik: Sajko Matko, 1. r. Priporoča: F. Stiger in sin, Slovenska | Bistrica.«
Vsekakor izviren način nabiranja darov iz »ose-čaja« potrebe preko »Poreske« uprave.
Kultura na jutrovem
»Jutrovi« mali oglasi včasih razodevajo posebno kulturno višino. Tako beremo med njimi v nedeljo, dne 24. oktobra:. »Prijateljico za dolge zimske večere iščem. Ponudbe pod šifro »Vdani prijatelj< ... »Ženitve in možitve posredujemo naj-vestneje. — Imamo veliko izbiro odličnih partij obojega spola. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah - diskretno.« — Tako človek postaja navadno — tržno blago.
Škofje v Zagrebu
Zagreb, 26. oktobra, b. Danes dopoldne se je nadaljevala škofovska konferenca, ki je trajala do 1 popoldne. Konferenca je popoldne ob štirih delo nadaljevala. Ako ne bo kakih novih vprašanj, bo bržkone že jutri izdano uradno poročilo za tisk.
Nesreča na mostu
Danes okoli 6 zvečer se je na Tacenskem mostu pripetila huda prometna nesreča. Neki avtomobil je povozil Marijo Tomšič, prevžitkarico, staro 74 let, iz Tacna. Pri padcu si je zlomila roko in nogo.
Denar najden
Najdena je ročna torbica z vsoto denarja. V torbici je ime Ana Bertoncelj. Dobi se v frančiškanski zakristiji.
Posli Hitlerjevega zastopnika v Rimu
Rim, 26. okt. TG. O razgovorih med Hitlerjevim zaupnikom v zunanji politiki, sedanjim nemškim poslanikom v Londonu, in italijanskim zun. ministrom grofom Cianom krožijo še vedno najbolj nasprotujoče si vesti.
Danes se je po Rimu razširila vest, da jo Ribbentrop v Hitlerjevem imenu javil Mussoliniju, da bo Nemčija v najkrajšem času ustanovila posebno kolonialno ministrstvo in da ima tudi pripravljene predloge o najmanjših zahtevah glede kolonij. Tako hoče Nemčija, da se ji nemudoma vrnejo kolonije Togo, Kamerun, K u a n d a U r u n di. Nadalje se mora v Afriki ustanoviti mednarodno ozemlje, ki ga bodo skupno izkoriščale Anglija, Francija, Italija in Nemčija.
Nadalje se širi po Rimu tudi vest, da jo Ribbentrop predlagal, naj se »osišče Rim-Rerlm« raztegne tudi na J a p o n 8 k o, da bi odslej vladala popolna skupnost v zunanji politiki med Nemčijo, Italijo in Japonsko.
Banovinsko elektrika
v Mežiški dolini
Elektrarna v Velenju z vsemi dodatnimi napravami. Na desni je zgradba centrale same, na levi pa jo omrežje velike transformatorske postaje, ki je postavljena na prostem. V ozadju vidimo dva visoka in široka lesena stolpa, v katerih se zgoščuje para, ki prihaja iz parnih turbin.
Mežica, 24. oktobra.
V soboto je posebna komisija zastopnikov oblasti in državnih uradov pregledala novozgrajeni daljnovod od Velenja do Mežice. Ta daljnovod so gradile banovinske elektrarne v letošnjem poletju in z njim omogočile postopno elektrifikacijo Mežiške in Mislinjske doline. Komisijo je vodil banovinski tajnik Šink Fr., v komisiji pa so bili okr. načelnik iz Slovenj Gradca dr. Hrašovec in okr. načelnik iz Dravograda Milač, nadalje rudarski glavar ing. Močnik in referent za elektrifikacijo banovine inšpektor ing. Rueh. Gradbeno in cestno upravo je zastopal višji svetnik ing. Bevc L., elektrostrojni odsek ing. Štolfa, inšpekcijo dela ing. Baraga Evgen, centralno direkcijo državnih rudniških podjetij ing. D. Tibold in svetnik ing. Fettich, rudnik v Velenju svetnik ing. Trobej in ing. Kenda, mežiški rudnik ing. Baraga Miro, direkcijo pošte in telegrafa svetnik ing. Eržen, K DE kot gradbenega gospodarja in graditelja pa ravnatelj ing. Miklavc in ing. Rudolf J. — Komisija si je ogledala začasno zgrajeno transformatorsko postajo ob velenjski elektrarni, daljnovod sam in tudi moderni priključek pri Žerjavu v Mežici. Komisija je našla, da je daljnovod z vsemi napravami sodobno zgrajen, s čemer tudi z oblastvene strani ni nobenega zadržka proti uporabi daljnovoda.
Daljnovod iz Velenja v Mežico so začele graditi banovinske elektrarne v letošnjem poletju, potem ko so bile opravljene vse predpriprave in izvršene potrebne meritve po zemljiščih. Merjenja so opravile posebne skupine merilcev do konca meseca februarja, pri čemer so včasih morale prestajati hude napore. Posamezne skupine so delale včasih v najhujšem mrazu do 20° pod ničlo, pri čemer so morale premagovati skoraj neprehodne ovire izredno grdega in strmega sveta. Banovinske elektrarne so začele nato izdelovati podroben načrt za daljnovod, nakar so začeli pripravljati skladišča za gradbeni material in nabavljati drogove. Na vsej progi daljnovoda je bilo postavljenih 12 skladišč za orodje in druge potrebščine. V mesecu maju so začeli z izkopavanjem jam. Ves daljnovod je bil za to delo razdeljen v tri odseke, na vsakem odseku pa je začela z izkopavanjem po ena skupina delavcev. Prvi odsek je segal od Velenja do Slovenjega Gradca, drugi od Slovenjega Gradca do Dobje vasi pri Guštanju, tretji pa od tu naprej do rudniškega žerjava.
Izkopavanje jam je bilo izredno težavno, čeprav jame za drogove niso bile posebno velike. Jame so bile globoke okrog 2 m, široke 70 cm in 1.50 do 1.80 m dolge. Na kamnitnem svetu so morali delavci te jame streljati, pri čemer je bilo radi razpokanega skalovja mnogo odvisnega dela. Razstreljevanje v mnogih primerih ni skoraj nič zaleglo in je razstrelivo često vrglo komaj za klobuk kamenja v zrak. Tako se je zgodilo, da je poleg tega, da je bilo izkopavanje jam izredno počasno, to tudi izredno mnogo stalo. Izkop jam na težkem svetu je stal skoraj za vsako jamo nad 1000 din; vsega streliva pa so porabili več sto kilogramov.
Ko so bile jame izkopane, so začeli postavljati velike drogove iz kostanjevega lesa. V glavnem so drogovi iz enega samega debla. Le tam, kjer daljnovod križa ceste, telefonske napeljave
Zbor litijskih tržanov
Ker je triletna funkcijska doba trškemu odboru s starešino g. ing. Pavlom Koblerjem in članoma Emilom Koprivnikarjem in Ignacijem Tičar-jem letos potekla, je županstvo v Litiji razpisalo Zbor tržanov. združen z novimi volitvami, za soboto, 23. t. m. v ljudsko šolo. Ob 8 je otvorH litijski župan Lebinger zborovanje tržanov, katerih je bilo navzočih okrog 70. Poročilo o delovanju trškega odbora za preteklo leto je podal starešina g. ing. Pavel Kobler, ki je omenjal v prvi vrsti izvršitev zasipnih del na litijskem polju, kar je veljalo 17.000 din. K tem stroškom je prispevala 10.000 din kr. banska uprava, 4000 din litijska občina. S tem nasipom je zavarovan velik del litijskega polja pred vsakoletnimi poplavami. Za pokopališki fond je naloženih okroglo 10.000 din, 12.000 din pa je naloženih v banovinski hranilnici za iz-ikupiček prodanih stavbnih ]>arcel jsod litijskim pokopališčem. — Po kratki debati je zbor tržanov 6oglasno odobril delovanje stare uprave. Pri nato sledečih volitvah je bil s 57 glasovi izvoljen za novega starešino posestnik in mizarski mojster g. Emil Koprivnikar, za člana pas 56 glasovi litijska posestnika Andrej Mahkovec iu Jože Borišek. Vsi trije člani trškega starešinstva so pristaši JRZ. Nato se je razvila živahna debata okrog litijskega pokopališča, ki je last trškega cdbora. Ker pa je bila sedaj ustanovljena samostojna litijska župnij, h kateri spadajo še Gradec, Grbin, Zg. Log. St. Jurij in Vel. Vrh, 6e je na j^redlog litij, župnika g. Vinko Lovšina soglasno sklenilo, da trški odbor celoten svet okrog pokopališča odstopi brezplačno cerkvi, ki naj s podporo litijske občine in trškega odbora čitnpreje razširi pokopališče, ki naj odslej služi za pokopavanje vseh litijskih župlja-nov. Načrt za razširjenje pokopališča je že pripravil prejšnji starešina g. ing. Pavel Kobler. izdela! pa ga je g. arhitekt Rohrmann iz Ljubljane. Tako upamo, da bodo začeli zdeli v začetku novembra in bodo za silo preskrbljeni številni brezposelni v Litiji. Dela so preračunjena na okroglo 30.000 din. Novo izvoljeni trški starešina g. Emil Koprivnikar ee je za zaupanje volivcem zahvalil, obenem pa je ugotovil vestnost in delavnost bivšega starešine g. ins\ Pavla Koblerja ter je bila po zboru tržanov sprejeta soglasna zahvala za nesebično in vestno delovanje prejšnjemu starešini.
in železnico, stoje dvojni drogovi; nadalje so oja-čeni drogovi tudi tam, kjer je razpetina žice zaradi zemljiških razmer večja in kjer daljnovod spremeni svojo smer. Vseh drogov so jjostavill 582, ob velejnski elektrarni pa so postavili se dva 20 m visoka železna drogova predalčne konstrukcije, ki vodita žico čez 450 m širok pas rudniškega sveta, ki ni več zadosti trden zaradi jx>d-zemskih rovov.
Ves daljnovod je dolg 42 km in gre iz Velenja mimo Škal naprej čez Plešivec v dolino Ve-lunje. Zahodno od Graške gore križa razvodje med Savo in Dravo ter se nadaljuje v smeri na Sv. Miklavž, Podgorje in Stari trg. Odtod gre naprej mimo Slovenjega Gradca proti Kotlarn in Guštanju, zatem pa Čez Dobjo vas mimo Leš na Poleno rudniški Žerjav pri Mežici.
Ko so bili postavljeni drogovi in pritrjeni izolatorji, so potegnili še debelo bakreno žico, katera je tehtala za ves daljnovod nad 40.000 kg. Na jesen so bila tudi vsa druga dela, tako začasna transformatorska postaja v Velenju in pa transformatorska postaja pri rudniku dokončana in 23. septembra je rudnik v Mežici prvič dobil tok iz velenjskega rudnika.
Ves daljnovod je stal okrog 2,000.000 din, pri čemer so dela na daljnovodu samem stala okrog poldrug milijon dinarjev. Od tega je šlo za mezde in voznike nad 600.000 din, polovico gradbenih stroškov pa je znesla bakrena žica, ki se je zaradi vsesplošnega oboroževanja po svetu, močno podražila. Ostanek je bil porabljen za nabavo drogov in drugih gradbenih potrebščin. V Velenju se v transformatorski postaji napaja daljnovod z 20.000 V, dočim se v Mežici v novozgrajeni rudniški transformatorski postaji, ki jo je opremila tvrdka Brown Boveri, transforinira nazaj na 3000 V.
Banovinske elektrarne so zamogle to drago delo izvršiti tako hitro zato, ker je mežiški rudnik, ki je nujno potreboval električno energijo, posodil elektrarnam za gradbo daljnovoda poldrug milijon dinarjev. S tem je indirektno podprl banovinsko elektrifikacijsko akcijo, saj bodo K DE sedaj mogle elektrificirati Slovenj Gradec in vso mežiško in mislinjsko dolino, kjer prebivalstvo že komaj čaka na elektriko. Da ne bi bilo v Mežici rudnika, ki je na eni strani s tem, da rabi velike množine električne energije, omogočil rentabilnost dolgega in dragega daljnovoda in ki je na drugi strani dal denarna sredstva za graditev na razpolago, ta dolina še zlepa ne bi dobila priključka na banovinske elektrarne. Tako pa se je s tem, da rudnik vrta vedno bolj globoko in da bo v kratkem postavil 16 novih črpalk, ki bodo črpale vodo iz rovov, izkazalo, da sicer številne rudnikove kalorične in vodne centrale ne bodo zadoščale, kar so podjetne banovinske elektrarne, ki vedno streme za čim širšo elektrifikacijo banovine, dobro izkoristile in v kratkem času zgradile novi daljnovod.

Preprečiti je treba!
Tudi razpad svojih zob morate z dnevno nego z ODOL-ovo zobno pasto preprečiti.
ODOL -ova
zobna pasta
odpravi grde obloge zob, ne da bi pri tem poškodavala zobno sklenino, kajti ODOL-ova zobna pasta je mehkejša od zobne sklenine. Poleg tega Ima ODOL-ova zobna pasta prijeten, osvežujoč okus. Dnevna nega zob je prva zapoved gojitve lepote, kajti brez zdravih, negovanih zob nI lepote
Spominska plošča pisateljici A. Wambrechisamerievi
Vsi prijatelji in častilci pokojne pisateljice Ani-ke Wambrechtsamerjevc obveščamo, da nameravanega spomenika za pokojnico zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni bilo mogoče postaviti, pač pa so izdelali in vzidali na njeni rojstni hiši na
Planini pri Sevnici spominsko ploščo iz švedskega granita z reljefom pokojnice (delo akademskega kiparja Nikota Pirnata) ter z njenim citatom iz kronike, ki jo je pokojnica spisala za Planino. Vsem darovalcem, ki so pripomogli k izvršitvi tega dela, iskrena hvala.
Slovesno odkritje 6pominske plošče se v tem letu zaradi tehničnih ovir ni mogio vršiti, pač pa nameravajo v prihodnjem letu prirediti večjo slovesnost, pri kateri se bo tudi uprizorila od pisateljice spisana igra »Za staro pravdo«.
Lepa proslava misijonskega
praznika v Ljubljani
Prošlo nedeljo, 24. t. m. je vesoljna katoliška Cerkev obhajala veliki praznik svoje mlade moči in rasti, praznik misijonskega dela za razširjanje kra ijestva božjega na zemlji.
2e prejšnja leta je bila včasih v Ljubljani na ta dan kaka mala misijonska prireditev; zato na6ni presenetilo, ko smo brali v časopisju, da 6e tudi letos nekaj pripravlja. Toda, da bo ta letošnja prireditev tako na široko zasnovana in da bo vsebovala vsebinsko tako bogat in mestoma tako dovršen spored tega nismo pričakovali.
Prireditev, ki so jo organizirali DSV in UC, 6e je vršila v novi frančiškanski dvorani, in 6icer trikrat: v 6oboto popoldne ob petih za višješolce in akademike, v nedeljo dopoldne ob pol 11 za ostalo mladino, zvečer ob S pa za širšo javnost — vsakikrat z nekoliko spremenjenim programom.
V soboto zvečer se je zbralo v prostorni dvorani kakih 500 samih mladih inteligentov, bogo-slovcev, akademikov in višješolcev. Najprej je govoril g. univ. prof. dr. L Ehrlich, prvoboritelj misijonske ideje med Slovenci in gotovo najboljši poznavalec misijonskega problema. V govorniško dovršenem in nad pol ure trajajočem govoru je opozarjal na ono pretresljivo »revolucijo«, ki se godi v poganski duši, ko mora zapustiti svoje običaje. nravi in očetna izročila, če hoče vstati v novega človeka — kristjana. Da morejo pogani v tej revoluciji zmagati, je po božji vobi potrebno, da jim mi to z molitvijo in žrtvijo od Boga izprosimo. in če nas Bog povabi, da 6ami pohitimo k njim fer jim stojimo ob strani v tem silnem boju. Za tem je akademičarka gdč Zora Pelanova deklami-rala daljšo misijonsko pesem Franceta Kunstlja: »Gospod. pokliči delavce!«, pesem, kakršnih smo doslej v misijonski literaturi pogrešali in kakršnih si še več želimo, jsesem. ki je izzvenela v silno molitev Gospodu žetve, naj vendar pokliče in pošlje delavcev v svojo žetev. Deklamacija je bila pred-našana brez vsakega pretiranega patosa, ki 6icer rad zavede tudi dobre deklamatorie. posebno pri afektivno močnih tekstih, kakor je bil ta. Gdč Pelanova pa je govorila naravno in neprisiljeno, obenem pa tako globoko zajeto, da smo kar čutili, kako se preliva misel za mislijo, čustvo za čustvom iz niene duše v našo. Sledila je dvodeianska misijonska drama belgijskega pisatelja H. Faffina »Za misijone«. ki je bila za mnoge pravo razodetje o vel.rini dela in žrtve za misijone. Dei.inje se odigrava v salonu imovite in verne mestne družine.
Igro so zaigrali sami odlični igralci. Režiser
dr. Baje, ki je delo globoko doumel in ga spretno prestavil v oderski 6vet, je 6am igral misijonarja Ksaverija in nam ga naravnost priljubil. V mladem Petru nam je g. Zaje poosebil tisti »realni« idealizem, ki 6e ne izgublja v nepremišljenih zaletih, ampak se brez pridržka žrtvuje onim ciljem, katere je spoznal, da mu jih je postavili 6atn Bog. Oče g. Rogerja. je bil menda najtežja kreacija, a zelo lepo in naravno izpeljana, prav tako tudi mati ge. Vrabec (Samčeve). Posebno pojx>ln in brezhiben je bil lik strica, ki ga je izgradil g. Zakraj-šek in tudi oče Petrove zaročenke dr. Kenda. ki ga je igral g. Debevec, je ugajal posebno pri nedeljski večerni predstavi, ko je nekoliko silneje stopnjeval izbruhe užaljenega človeka. Mala bratca in sestrico bodočega misijonarja Petra pa 6ta prav ljubko igrala Tac in Tita dr. Lorettova, ki sta 6 6vojo otroško toplino vsakikrat, kadaT 6ta ©e pojavila na odru, naravnost blažilno vpflivala na občinstvo, ki se je sicer s solzami v očeh soudeleževalo trpljenja Petrovega in njegovih, povzročenega radi velike, a radovoljne žrtve. Začudili smo se, ko smo čuli, da 6ta bila mali Tac in Tita to pot prvič na odm; vsekakor jima je Bog dal nemajhno mero igral skega talenta. — Tako so vsi pripomogli h kar umetniškemu predvajanju.
V nedeljo dopoldne, ko je bila prireditev za najmlajše, je bil 6pored v toliko spremenjen, da je govorii namesto prof. dr. L. Ehrlicha, p. Krizo-stom Sekovanič, ki je gotovo tisoč mladim dušam, ki so do zadnjega kotička napolnile dvorano, govoril o misijonstvu na njim primeren način, kakor to pač 6amo on zna. Potem je 6ledila deklamacija gdč. Zore Pelanove, nato pa nova točka, nastop Lichtenthurnovega zavoda, v katerem je najprej izvajala skupina malih angelcev in večjih belo oblečenih deklet v zbornem nastopu simbolično »Poklonitev misijonskih lučic misijonskemu križu«, potem pa 60 male igralke v igrici »Male slovenske mi6ijonarke« pokazale 6vojim tovarišicatn in tovarišem v dvorani, kako naj oni gledajo na mi-sijonstvo in kako naj zanj žrtvujejo. Ves nastop Lichtenthurnovega zavoda se je odlikoval ne samo po 6krbni pripravi, ki je sijala iz skoro brezhibne izvedbe, ampak tudi jx> globoki in zdravi vsebini, od katere je tudi odrasel človek mogel odnesti marsikatero lepo mi6el. Vse točke je napisala in tudi zrežirala iBmiljenka č. 6. Darina. učiteljica v Lichtenthurnovem zavodu. — Za tem je 6iediia drama »Za misijone«.
V nedeljo zvečer pa je bila prireditev namenjena širši ljubljanski publiki in je vsebovala govor g. prof. dr. L Ehrlicha, 6pet poln klenih, novih misijonskih misli, dalje deklamacijo gdč. Zore Pelanove in celoten nastop Lichtenthurnovega zavoda in dramo »Za mi6ijone«. Vse je bilo še popolneje izvajano, tako da je bilo občinstvo, med Katerim smo opazili tudi neikaj odličnih gostov, zelo zadovoljno. Le žal, da ga je bilo proti vsemu pričakovanju malo in marsikdo se je čudoma spraševal, kako da se je tako eminentno katol- prireditve, ki je hotela sf>omniti in proslaviti največjo in najsodobnejšo zadevo 6v. Cerkve — delo za njeno razširjanje — udeležilo tako malo 6loven6ke katoliške inteligence. Vsi pa, ki smo prireditev obiskali, smo odhajali od nje s hvaležnostjo v srcu in odnesli kot sad s 6eboj sklep, da nam misijonska stvar ne bo več nekaj, česar bi 6e nekako sramovali, ampak da nam bo naša vsakdanja vestna zadeva.	L.
Ob 30 letnici škocijanshe zapne cerkve
Škocijan pri Turjaku, 26. okt.
Zgodovinska škocijanska dolina praznuje dane« 30 letnico, odkar so škocijanci postavili na razvalinah male zgodovinske cerkvice novo župno cerkev. Škocijanska župna cerkev se ne blesti s prijaznega griča, tiho in skromno se dviga na dnu dokaj skrite, z gozdi in hribi ovenčane globeli na severni strani od Turjaškega gradu. Po vsem je soditi, da je bila sezidana prejšnja cerkvica sredi mračnih gozdov že pred enajstim stoletjem. Zakaj gotovo je desna kapelica, katere obzidje je v novi ohranjeno in so pozablja za krstni kamen, bila prvotno svetišče ško-cijansko. To malo, skromno kapelico so povečali in postavili prezbiterij polog nje leta 1006. To letnico so zasledili nad oknom v prezbiteriju, ko eo podirali staro cerkev. Brez dvoma so jo sezidali Tur-jačani, kar dokazuje vsa njena zgodovina. Zakaj nobena cerkev jim ni bila tako pri srcu, kakor škocijanska. V farno cerkev jo je povzdignil Herbert II. Turjaški leta 1260. V novi župni cerkvi je prvi župnikoval Turjačan Baltezar, kancler oglejskega patriarha. Ker je bila torej cerkev in župnija otrok Turjačanov, ni čudno, da je v luteranski dobi Herbert Turjaški uvedel v Škocijanu novo vero. Goreč pristaš Lutrove vere, Jurij Dalmatin, je oznanjeval v tej cerkvi krive nauke. Toda Škocijan-ci so ostali zvesti katoliški veri; Dalmatinovo pri-digovanje jih je tako razjarilo, da so ga vrgii s prižnice. Kljub temu pa je ostala cerkev pod pa-tronatom Turjačanov do leta 1698 v rokah protestantov. Pri podiranju stare cerkvice se je dognalo, da je bila cerkev slikana, in sicer leta 1589. Pred 30 leti se je na razvalinah stare cerkvice dvignila nenadoma nova lepa cerkev. Človek je ostrmel, ko je prišel v Škocijan. Leta 1906, dne 27. oktobra, ni bilo ne kamenčka, ne vinarja, ne odbora za stavbo — ničesar. Leta 1907, istega dne, je bila pa že blagoslovljena velika nova cerkev. Ko smo čuli leta 1907 o načrtih pokojnega župnika, duhovnega svetnika Janka Jereba, nismo mogli verjeti, da bo že v nekaj mesecih končano veliko delo. Pokojni župnik Janko Jereb, ki je bil zelo priljubljen med fa-rani, je ob tej stavbi dokazal, kaj velja izkušnja. Kot župnik je leta 1903 zidal novo cerkev pri Svetem Vidu na Blokah in tudi šolo.
Pod vodstvom inž. Jakscheta so k staremu prezbiteriju prizidali ladjo z dvema kapelama v jx>dobi križa tako harmonično, kakor da bi bila vsa zgradba nova. Nekaj posebnega je v cerkvi čudovita akustika. Do zadnjega kotička se čuje govor, kakor bi se pogovarjal v sobi. Resnici na ljubo pa moramo povedati še sledeče: Vsi ti gospiodje: župnik Jereb, inž. Jaksche in zidarski mojster ne bi bili zgradili cerkve, dn ni bilo volil Škocijancev in župnijskega patrona, pokojnega grofa Leona Turjaškega. Ta poslednji, poznan po svoji darežljivosti do vseh cerkva, koder je hil patron, ni storil samo, kar je dolžnost patronova, daroval je prostovoljno ves les za ostrešje in pa odranje.
Škocijanska nova župna cerkev jo bila blagoslovljena dne 27. oktobra 1907 z veliko slovesnost jo. Blagoslovil jo je takratni ribniški dekan Dolinar.
VINO!
Najboljše dalmatinsko, kot dingač, bclo-črno namizno in opollo, kupujem po dnev, nih cenah. — Za informacije se obrnite na Anto P. Poljan«, Trstenlk, Peljeiat, Dalmacija
Drobne novice
Zaradi izrednega zanimanja
»DAMA S KAMELIJAMI«
danes nepreklicno zadnjikrat!
Jubilejna številka „Domoljuba"
Danes je izšla jubilejna številka >Domo-ljuba«: ob priliki petdesetletnice lista. Jubilejna številka je izšla v velikem obsegu in z lepo prilogo v bakrotisku v nakladi 50.000 izvodov.
Uprava »Domoljuba« sporoča poverjenikom lista, da bodo prejeli te številke nekaj več izvodov, kakor pa imajo naročnikov. Te izvode naj pa razdele v reklamne namene med one, ki »Domoljuba« še nimajo.
Novi odbor
Rafaelove družbe
Pri volitvah odbora Rafaelove družbe na pone-deljskem občnem zboru družbe so bili pri izseljenski zbornici izvoljeni: za propagandni odsek kate-het g. Jože Premrov, za verski odsek kateliet g. Janko Žagar-Sauaval, za statistični odsek g. prof. Silvo Breskvar, v kulturnem odseku za Tord g. prof. Leopold Stanek, za izseljenske šole in učne tečaje v slovenščini med našimi izseljenci gg. p. Salezij Glavnik in prof. Jos. Zemljak.
V novi odbor Rafaelove družbe pa so bili z ozirom na razmah ogromnega dela pri Rafaelovi družbi izvoljeni: za častna predsednika voditelj Slovencev minister dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen, za predsednika prevzv. škof dr. (iregorij Rožman, za odbornike gg.: dr. Jure Adlešič, poslanik dr. Leonid Pitamic, rektor univerze dr. Rado Kušej. glavni urednik dr. Ivan Ahčin, prelat dr. Matija Slavlč, dr. Alojzij Kuhar, univ. prof. dr. Ivan Tomšič, univ. prof. dr. Alojzij Odar, dr. Ivo česnik, dr. Luka Kravina, minister dr. Fran Kulovec, predsednik Županske zveze Nande Novak, ravnatelj tujskega prometa dr. žužek, p. Odilo Ilajnšek, p. Salezij Glavnik in ves dosedanji odbor Rafaelove družbe. V kratkem bo dosedanji predsednik Rafaelove družbe sklical sejo celotnega od bora, kjer se bo odbor definitivno konstituiral po družbenih pravilih.
Kolprfar
Sreda, 27. oktobra: Frumenclj, škof; Antonija, devica.
Novi grobovi
+ V Šmartneni pri Liliji je po kratkem trpljenju umrl posestnik in ekonom g. Ferdo To m a z i n, star 71 let. Bolehal je na želodcu, v ponedeljek pa je bruhnil kri ter v noči nato umrl, previden s svetimi zakramenti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo popoldne na šmarsko [>okopališče. S pokojnim Tomazinom lega v grob originalna osebnost, ki 6e je že od mladih nog udejstvoval v narodnem, javnem in tudi političnem življenju slovenskega naroda. — Bil jo ustanovitelj šmarske gasilske čete, kateri je dolgo vrsto let na čel oval, predsednik pevskega društva >Zvon«, ustanovitelj litijske podružnice planinskega društva, kateremu je bil ves čas duša in 6rce. Njegova glavna zasluga je zgradba planinske koče nn Sveti Gori, katera nosi tudi njegovo ime »Tomažinova koča«. Bil je globoko veren slovenski fant, ki nikdar ni zatajil slovenstva. Nad vse pa je ljubil naše gore in planine, katerim je posvečal ves svoj prosti čas. Rajnki Tomaži n sicer ni pripadal našemu idejnemu krogu, njegovi prijatelji so ga za časa Živkovičevega režima celo zavlekli v dnevno politiko in postavili za župana šmarske občine. Ko pa je sprevidel škodljivost tega režima za slovensko ljudstvo, je prostovoljno odstopil kot župan, se umaknil iz javnega življenja ter se javno izjavil proti takozvanemu integralnemu jugoi9loven3tvu ter za slovenstvo. V mladih letih je bil ekonom na raznih veleposestvih po Hrvatskem. Zapušča šest sester. Kremenitemu slovenskemu značaju Ferdu Tomazinu naj bo lahka domača zemlja, katero je iz vse duše tako iskreno ljubil I
■j- V Ljubljani je umrl gosp. Franjo S t e r 1 e, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob pol 3. popoldne. — V Zgornji Šiški je mimo v Gospodu zaspal Slavo Nečem ar, dijak III. razr. gimnazije. Pogreb bo danes ob K na 5. popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
■+■ V Sv. Juriju pod Kumom je po mukapolnem trpljenju zaspala v Gospodu soproga trgovca in gostilničarja gospa Marija Rovan roj. Zupan. Pogreb drage pokojnice bo danes ob 10. dopoldne na farno pokopališče Sv. Jurij pod Kumom. Težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje, blaga rajnka pa naj počiva v miru.
Osebne vesti
—	Za vojaš-ke državne gojence, ki bodo študirali medicino na belgrajski univerzi, so bili sprejeti naslednji maturanti: Nikolaj Kleni, Zdravko Ašperger, Zvonimir Fridrih, Ivan Fajgelj in Franc Bru men.
—	Ostavko na državno službo je podal gospod inž. Jožef Majer, uradniški pripravnik v VIII. po-ložajni skupini. Ostavka je bila sprejeta._
Brez skrbi
za Vaše perilo. Lepo in čisto bo oprano, ako ga boste prali s
PERION
pralnim praškom. — Poizkusite in uporabljali ga boste vedno I
—	Ban g. doktor Marko Natlačen je bil včeraj v ženski bolnišnici krstni boter 12. otroku družine Kavka iz Ihana-Brdo pri Domžalah.
—	Dva uradniška pripravnika v IX. položajnl skupini bosta sprejeta v mornariro kot tehnična risarja. Reflektanti morajo biti naši državljani in so morali dovršiti srednjo šolo z maturo. Prošnje je poslati štabu mornarice v Zemun do 10. novembra
I 1 Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista«, stran 1383—1386, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
Z malo kuriva dovoli toplote
Lutz - ncči Liublfana ■ Šiška
—	Preprečena nesreča na Gorenjski železnici.
Posestnik Izidor Florjančič, ki zastopa v ljubljanskem občinskem svetu Dravlje. je delal v ponedeljek popoldne na 6vojem posestvu v Klečali. Svojima sinovoma, 12-letnemu Francetu in 10-letnemu Janezu, je naročil, naj odpeljeta domov voz pese. Dečka sta se usedla na voz. toda ko sta prišla na gorenjsko železniško progo, se je naenkrat strlo desno kolo voza. Prav tedaj pa je prihajal po progi vlak Ljudje 60 iz bližine videli, da grozi vozu iu dečkoma nevarnost ter so hiteli nasproti vlaku,
da opozore strojevodjo, naj ustavi lokomotivo. Strojevodja je opazil signale, toda vlak je še za-vozil v voz ter stri zadnje ievo kolo. Vendar pa sta bila dečka in pa konji rešeni. Posestnik Florjančič ima Ie kakšnih 300 din škode.
— Tatovi so se zopet javili. Iz. Št. Vida pri Stični nam poročajo: Na Glogovici je prodal nek posestnik dva vola. Kupnino, nekaj nad 6000 din, je spravil v omaro, katero je zaklenil. Prihodnji dan je vozil gnoj na njivo. Ko je odpeljal gnoj, je nekdo stri okno, odprl s silo omaro in o-dnesel denar. Orožniki tatu zasledujejo, pa ga dobiti ne morejo. — Na Velikem Kalu so zastrupili pri neki hiži psa-čuvaja. Gotovo 6e bodo tatovi kmalu pojavili.
—Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
OffI. reg. 9. hr «0474/85.
— Avto v Gorico (Trst), po Vipavski dolini, k zahvalnim romarskim 3 dnevnicam na Sveti gori ob 6. do 9. in od 13. do 15. novembra po 135 din za osebo. Prijave za navodila sprejema do 2. oz. 9. novembra »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
— Nesreča pod natovorjenlm vagonom. V Slovenski Bistrici se je pripetila huda nesreča, ki je
vzbudila v mestu splošno razburjenje. Ponesrečil se je kovač Ivan Blažič iz Slov. Bistrice, zaposlen pri lesnem podjetju »Carbofag«. Delavci so od parne žage vozili na malih vagončkih deske na sosedno skladišče. Pri tem delu je pomagal tudi kovač Blažič. Na ovinku, ki ga dela tir preko občinske ceste Slov. Bistrica—Sp. Nova vas, se je visoko naloženi vagonček podrl ter je pod seboj pokopal Blažiča. Žadobil je nevarne notranje poškodbe. katerim bo najbrž podlegel.
OVOMALTINE BO OKREPIL TUDI VAŠEGA OTROKA!
Svoje naloge v šoli, kakor tudi pri športu bo lažje obvladal Vaš otrok, ako redno jemlje preizkušeno, okusno, koncentr rano, krepilno hrano Ovo-maltine. Ovomaltine pospeši razvoj duševne in telesne moči, ter daje organizmu Vašega otroka to, kar mu je najpotrebnejše.
Samo z Ovomaltine se dnseie Ovomallinskt uspeh Stottsoii so to ie preizkusili, prepričajte se ludi sami.
Kupite še danes škatljo zdravja — škatljo Ovomaltine! Dobi se povsod od Din 6'50 navzgor.
—	Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani vljudno obvešča cenjeno občinstvo in 6voje članstvo, da bodo brivski in frizerski saloni v nedeljo, dne 31. t. in., izjemoma odprti od po! 8. do 12. dopoldne, v ponedeljek, na praznik Vseh svetnikov, pa bodo te obratovalnice ves dan zaprte. — Uprava.
—	Možje morajo biti močni! Zene hočejo močne može. — Delodajalci hočejo močne roke. — študij hoče močne glave. — Šport hoče močno srce in pljuča. — Težki časi? Slabotni prvi pade. -V tisoč priznanjih se zahvaljujejo za mladostno svežost, ki jim jo da Biomalz.
—	Na avtomobilsko razstavo v Milano z avtobusom od 3.-6. novembra po znižani ceni. Prijave »Lustra«, V. Laznik, poleg Slamiča. J. Goričan,
Tržič.	. .
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«._
M. Drenik
volna za ročno pletenje. smyrna, perzer in kelim.
Ljubljana - Kongresni trg 7
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča za praznik Kristusa Kralja: Kalan: Kristus kraljuj! 128 str., nevez. 10 din; Faustmann: Christkonigsfest. Seclis Vortrage nach den Gedan-ken der Christk6nigs-Enzyklika Pius XI. 87 str nevez. 13 din; Ferstl: Christus dem konig. Heft 1. Im lleerbann des K6nigs. 87 str., nevez. 18 din; Fer-stl: Christus dem Konig. Heft I-IV. 252 str., nevezano 42 din; Lenhart: Tu rex gloriae. Christe! Kurze Zeitpredigten tiber das Konigtum Cliristi und die dem beiligsten llerzen Jesu gesehuldete allgemeine Stihne. 154 str., nevez. 30 din; Meyen-berg: Jesus der Konig und sein Konigreich in der lleiligen Schrift. 64 str., nevez. 18 din; Oppenhrim: Das Kiinigtuni Christi in der Liturgie. 75 str., nevezano 17 din; Schumncher: Christus. Uuscr Kiinig. Zeltgemiisee Gedanken Uber das Konigtum Christi, 62 str., nevez. 22 din.
Ljubljana	|
27. oktobra 1937.	!
Gledališče
Drama: Sreda, 27. oktobra: Vozel. Red A. Četrtek, 28. oktobra: Viničarji. Red Četrtek. — Petek, 29. oktobra: Ob 15. Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14—2 din.
Opera: Sreda, 27. oktobra: Amaconke. Red Sreda. — Četrtek, 28. oktobra: Prodana nevesta. Proslava češkoslovaškega državnega praznika. Rezervirana predstava, vstopnice se ne prodajajo. — Petek, 29. oktobra: Zaprto.
Prireditve in zabave
»Slehernik« na odru Rokodelskega doma. Rokodelski oder pripravlja za praznike naših rajnih misterij »Slehernik«. Prva predstava bo v soboto ob pol 9 zvečer, druga v nedeljo, 31. t. m„ in tretja v ponedeljek, 1. novembra, obakrat ob 8 zvečer. Misterij, katerega je prevedel pesnik Oton Zupančič, jx) lepoti jezika kakor tudi po vsebini sami presega vse dosedanje predstave. Zaradi tega bo vsak, ki 6i le malo želi videti krasno igro, prišel v navedenih dneh v Rokodelski dom, Komenskega ulica štev. 12.
Tri znamenita dela svetovne literature za godalne kvartete bomo slišali v petek zvečer v mali filharmonični dvorani. Mozartov kvartet iz Salz-
burga ima sijajne kritike, vse hvali njegovo izvrstno skupno igro, plemeniti ton in prerokuje kvartetu veliko bodočnost. Koncert bo v mali filharmonični dvorani v petek, dne 29. t. m. ob 20.
Upravičen sloves si je priboril »Ljubljanski godalni kvartet«, kateri koncertira 5. novembra t. 1. v frančiškanski dvorani. Izbrani spored in odlični izvajalci nam jamčijo za pravi glasbeno kulturni užitek.
Predavanja
Luthrova predavanja v Sloveniji bodo nekak družabni uvod v smučarsko sezono. Lepa jesen obeta dobro zimo in ako nas je za njo lani narava ogoljufala, Luther jo zna s svojimi slikami in pri-j>ovedovanjem tako lepo pričarati, da vsaj tisti čas zahrepenimo po lepem smučarskem življenju tam kje v planinah ali gorskih vasicah. V Ljubljani bo jjredaval Luther v soboto, 6. novembra, v frančiškanski dvorani, v Celju 9. novembra in v Mariboru po vsej verjetnosti 10. novembra. — Opozarjamo vse prijatelje zimskega šj>orta, da pridejo k predavanju, naše čitatelje pa bomo sjjoznali z Luthrom tudi z njegovim člankom, ki ga bomo priobčili v prihodnjih dneh.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in
mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
•
1 Blagoslovitev temeljnega kamna. Zgradba otroškega dnevnega zavetišča v Zeleni jami, ki ga ' postavlja Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani je že toliko napredovala, da bo v nedeljo, dne 31. okt. 1937 slovesna blagoslovitev temeljnega kamna na stavbišču ob Pokopališki ulici. Ob 3 popoldne bo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman izvršil slovesno blagoslovitev. Prebivalstvo Zelene jame 6e veseli te slovesnosti ter se vneto pripravlja, da Prevzvišenega dostojno 6f>rej-me. Vabljeni 60 k slovesnosti tako prebivalci Zelene jame, kakor tudi okoličani.
1 25-letnico balkanske vojne praznujemo v teh dneh. Zato bo na IV. prosvetnem večeru predaval g. prof. dr. Vinko Šarabon o tem zgodovinskem dogodku, ki je prinesel tlačenim balkanskim narodom svobodo. Prav v teh dneh 6e zbirajo zastopniki iz cele države v Slkoplju, ki praznuje 25-letnico o6vabojenj'a. Po bitki pri Kumanovem je Južna , Srbija zopet svobodno zadihala. Opozarjamo cenj. občinstvo na ta prosvetni večer.
1 Češkoslovaški narodni praznik proslavi Ju-goslovansko-češkoslovaška liga danes ob 6 zvečer v Frančiškanski dvorani z dijaško proslavo, na katero vabimo dijaštvo. Na sjioredu je skioptično predavanje in 6olopetje priznanih pevcev. Vstop je. prost, sedeži bodo rezervirani.
1 Pustolovščine Lea Beniča. Včeraj 6mo poročali o pustolovščinah Lea Beniča, ki je kar na debelo kradel po ljubljanskih trafikah kolke. Lea Beniča eo na policiji temeljito zmehčali. Danes 60 bili oškodovani trafikanti ponovno zaslišani. Neka tra-fikantka je povedala, da je večkrat pogrešila kolke, nikdar pa ni mislila, da bi bil ta prijazni kavalir, ki je tako lepo hrvatski govoril, tat. Draga trafi-kantka pa je na policiji povedala, da je Leo Benič tako prijazen fant in da zna tako vljudno govoriti in da ee ji tako hudo 6mili, ker je prav on kradel. Policijski uradnik, ki vodi to zadevo, je vprašal traiikantko: »Saj vas je vendar on oškodoval za več sto dinarjev!« Trafikantka pa je odgovorila: »Pa vendar se mi smili!« Leo Benič bo najbrže tudi tisti mladi tat, ki je že pred par leti kradel po ljubljanskih trafikah kolke in znamke. Benič seveda noče ničesar priznati, razen tistega, kar 60 mu dokazali.
Divjaški napad
Snoči okrog 8. sta pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju brata Franc in Pavel Štefančič vdrla v stanovanje Ivana Krajnca, zaposlenega pri Jugo-tekstilni v Mariboru, in ga z noži oklala. Krajnca so takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo Štefančičeva sta pila v neki gostilni pri Sv. Lovrencu, kamor je prišel nekaj minut pred napadom Krainc Ivan po cigarete. Ko je odšel proti demu, sta Štelančičeva stekla za njim, dvignila vrata iz tečajev, vdrla v hišo in z noži obdelala Krajnca. Krainčevi ženi sta grozila, da jo bo zadela ista usoda, če bo šla po orožnike. Obupana žena in dva otročička so z jokom priklicevali ljudi na pomoč. Orožniki iz Cirkovc so proti jutru zločinca prijeli in iu odvedli v ptuiske sodne zapore. Ivan Krainc je star šele 28 let.
Maribor
m Maribor dobi uovo porodnišnico. Usodni slučaji sepse, ki so se letos pojavili v mariborski porodnišnici, so povzročili, da se je začela banska uprava resno baviti z načrti za zgradbo nove porodnišnice. V ponedeljek sta so mudila v Ljubljani upravnik bolnišnice primarij dr. Hribar in nadupravitelj Stegnar. Na banski upravi je bila konferenca, na kateri se je razpravljalo o gradbi nove porodnišnice. Z zgradbo nove porodnišnice naj bi se pričelo prihodnje leto.
m Vež ko znaš, več veljaš. Pred leti je »Slovenec« prinašal nekatere zanimive mariborske izpremembe poklicev. Tako smo imeli v Mariboru že učitelja, ki se je učil dimnikarstva, novinar se je izučil za natakarja, doktor arheologije za peka itd. Ta zanimiva tradicija se v Mariboru očividno nadaljuje, kar dokazuje vpis, ki smo ga zasledili v obrtnem registru: magister farmacije, ki ima že 45 let, je postal fotografski vajenec.
m Moški zbori mariborskih pevskih društev lpavževe župe se zberejo 1. novembra ob 15 uri pred kapelico pobrežkega pokopališča. Peli bodo »Vigred« in »Oj Doberdob«.
m 80 letnico rojstva obhaja danes v krogu svoje družine gospa Eliza P a c h o 1 e , mati civilnega geometra v Mariboru g. Adolfa Pacholeja. Jubilantka je zvesta čitateljica našega lista ter jo med vsemi, ki jo poznajo, zaradi svoje srčne dobrote in globoke pobožnosti zelo priljubljena in spoštovana. Tudi naš list ji k lepemu jubileju iskreno čestita ter ji želi še obilo let srečnega in zadovoljnega življenja!
m Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Gledališče priredi v četrtek, 28. t. m., proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Uprizorilo bo uspelo Čapkovo novost »Bela bolezen« v Malčevi režiji. Pred predstavo zaigra vojaška godba pod vodstvom kapelnika Jiraneka obe državni himni, ravnatelj mariborske češke šole g. Drly pa bo recitiral pesem »28. fijen«.
m Sodniški izpit jo opravil pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sodni pripravnik mariborskega okrožnega sodišča dr. Matej Dolničar.
m Roditeljski sestanek bo danes pop. ob 4 v delavnici II. dekliške osnovne šole. Predaval bo primarij dr. Brezovnik o boleznih hrbtenice mladine, o njih preprečenju in njih lečenju. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
m Sestanek SKAS bo danes zvečer ob 8 v palači Delavske zbornice v Sodni ulici.
m Mariborska koča in planinska statistika. Zveza planinskih društev je objavila zanimivo statistiko glede članstva, glede planinskih postojank in njihovega obiska. Zanimivo je, da je glede obiska Mariborska koča na prvem mestu. Ima 6816 vpisanih obiskovalcev, nevpisanih je seveda še mnogo več. Mariborsko kočo preseže edino dom na Iriškem vencu na Fruški gori z 8622 obiskovalci, ki pa se ne more smatrati zaradi nizke višine kot planinski dom v našem smislu.
m Voz pod kolesi vlaka. Na železniški progi med postajama Slivnica in Rače se je pripetila v ponedeljek nesreča, ki le zaradi duhaprisotnosti prizadetega ni postala usodna za človeško življenje. Hlapec gostilničarja Finžgarja iz Morja je peljal z žitom naložen voz po cesti, ki vodi čez progo. Zapornice na progi niso bile zaprte, pa je zavozil brezskrbno naprej, v prepričanju, da vlaka kmalu še ne bo. Ko pa je prišel na tračnice, je naenkrat pribobnel vlak in vsak trenutek je grozila strahovita nesreča. Hlapec je imel toliko duhaprisotnosti, da je naglo prerezal jerme-nje ter je tako konje osvobodil in rešil. Voz je vlak zdrobil na drobne koščke.
Gledališče
Sreda, 28. oktobra: zaprto.
Četrtek, 28. oktobra ob 20 uri: »Bela bolezen«. V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Red D. Prvič v sezoni.
Celje
cDruštvo za dekoracijo in reklamo v Celju
priredi večerni tečaj »Praktične novodobne dekoracije izložb« od 10.—27. novembra t. 1. pod strokovnim vodstvom štirih članov, ki so se v ta namen letos šolali v inozemstvu. Načrte in pojasnila daje ter obenem sprejema prijave g. Franjo Olip, aranžer tvrdke R. Stermecki v Celju. Ker je tečaj omejen samo za 25 oseb, 6i je treba čim prej mesto rezervirati.
c Sestanek Fantovskega odseka. Drevi ob 8 bo v Domu v Samostanski ulici skupen sestanek Fantovskega odseka. Udeležba za vse člane obvezna.
c Družabni klub v Celju vljudno vabi svoje člane, da pridejo danes ob pol 9 zvečer v dvorano Narodnega doma.
c Nova vremenska hišica. Mestna občina celjska bo postavila v parku pred kolodvorom novo vremensko hišico in razpisuje oddajo del za njeno izgraditev. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobe na poglavarstvu. Pravilno kolko-vane ponudbe je vložiti najkasneje do 30. oktobra 1937 do 11 dopoldne.
c V celjski bolnUnici je umrl 65 letni krznarski moister Navradil Henrik, Kralja Petra cesta 11. Naj v miru počiva!
c Dve težji nesreči. V Ločah pri Šniartnetn v Rožni dolini je brcnila krava 44 letnega najemnika z!aysa Andreja in mu zlomila desno roko. — V nedeljo je pri spravljanju sodov v klet pritisnil sod 54 letnega posestnika in gostilničarja ob steno in aiu zlomil desno nogo.
Kranj
Plenarna seja občinskega odbora bo drevi ob pol sedmih. Na sporedu so poročila posameznih odborov in razne važne odobritve.
Občni zbor dekliikega krožka. Drevi ob 8 bo v knjižnici Ljudskega doma občni zbor dekliškega krožka Kranj. Dekliški sestanki bodo odslej vsako drugo 6redo,
LH i? a
Poroka. V štnarlnem pri Liliji se je jioročil upokojeni žandar. poročnik g. Alojzij Rovšek z gdčno. Francko Gradišek iz Črnega Potoka. Obema vrlima članoma prosvetnega društva želimo vso srečo v zakonu.
V Gradcu pri Litiji jc umrla, slara 72 let, gospa Rozalija B o k a 1, posestnica in vdova po pre-dilniškem mojstru. Pokopali so jo na litijskem farnem pokopališču. Rila jo blaga žena, ki je vso svojo skrb posvetila vzgoji svoie številne družine. Žalujočim naše sožalje! Naj v "miru počiva!
1	■«VMHI »Uf —III lllllllll ■ ■■■M — iMWIilWiWlll ——■■■—■■Milil—Hll I lili i III
KINO SLOGA PRIDE! ŠLAGER SEZONE! PRIDE! KINO SLOGA
LORD NELSON
Premiera jutri! Veličasten zgodovinski velefilm. — Nemški dialog. Premiera jutri!
Zaradi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 16, 19 in 21.15, v nedeljo ob 10, 15, 17.15, 19.30 in 21.30. — Rezervirajte si vstopnice!
Pospeševanje sadjarstva
Maribor, 25. oktobra.
Na podlagi referatov, ki so bili podani od naših najboljših sadjarskih strokovnjakov na sadjarskem kongresu, ki se je vršil v Mariboru v nedeljo in ponedeljek, so bile ob koncu kongresa sprejete naslednje resolucije, ki bodo odposlane na merodajna mesta.
Prva naloga naše produkcije je standardizacija in tipizacija pridelkov. V ta namen so potrebni sledeči ukrepi:
1.	Rajoniranje sadjarstva ter upostavitev krajevnih sadnih izborov za posamezne pridelovalne okoliše v vsej državi v smislu sklepa na državnem sadjarskem kongresu v Sarajevu leta 1934.
2.	Zmanjšanje števila sadnih sort na nekatere maloštevilne, ki morajo biti neoporečne kakovosti ter imeti primerno tržno vrednost. Pri tem ne kaže pretiravati, da ne bi trpela rodovitnost zaradi pomanjkljive oplodbe cvetja.
3.	Omejitev števila drevesnic v onih banovinah, kjer jih je preveč, na podlagi prehodne objektivne strokovne kontrole.
4.	Poleg fitopatološke je uvesti nad drevesnicami tudi strokovno kontrolo, da se zagotovi brezhibna kvaliteta drevesničarskih proizvodov.
5.	Spričo nevarnosti, ki preti celokupni naši produkciji od San Josč-kaparja, bo treba izdati čimprej poseben zakon o zatiranju tega škodljivca. Ta zakon naj vsebuje določbo o vsakoletnem obveznem zimskem škropljenju sadnega naraščaja v drevesnicah z drevesnimi karbolineji, odnosno kaliforniško brozgo.
6.	Uvedba načrtnega gospodarstva in rajoniranje drevesnic v okviru banovin je v interesu sadjarjev-producentov in drevesničarjev. Na posebni anketi sestavljeni iz zastopnikov banovine, sadjarskih veščakov in zastopnikov drevesničarjev bi se naj obratni načrti proučili ter za vsako drevesnico za'daljšo dobo let v naprej določili. Od časa do časa bi se naj izvršila revizija obratnih načrtov v smislu novonastalih potreb produkcije in drevesničarstva.
7.	Določitev minimalnih in maksimalnih cen za la kakovost drevesničarskih proizvodov, ki morajo biti v skladu s proizvajalnimi stroški v do-tični pokrajini. Obenem je določiti in izdati norme za la kakovost drevesničarskih proizvodov.
8.	Krošnjarstvo s sadnim drevjem in podlagami je treba za vsako ceno zatreti.
9.	Proizvodnjo sadnih podlag naj prevzamejo banovine v lastno režijo ter krijejo potrebe svojih in privatnih drevesnic.
10.	V vsaki banovini je organizirati poskuše-vališče za nekatere novejše zvrsti podlag za peška-sto in koščičasto sadje, ki jih je naročiti iz East Malling-a v Angliji.
11.	Izdati zakon, odnosno banovinsko uredbo, da mora imeti vsaka drevesnica matičnjak v obsegu, ki ustreza velikosti drevesničarskega obrata.
12.	Precepljanje starejših nasadov je organi-
zirati smotrno in velikopotezno v vseh okoliSih, kjer se proizvaja sadje za izvoz.
13.	Izvesti organizacijo in napravo skupnih sadovnjakov v okoliših, kjer se vrši produkcija za izvoz, s čemer bi se približali navzlic maloposestui strukturi našega kmetijstva do neke mere plantažnemu sadjarstvu z njegovimi prednostmi in pa vrlinami.
14.	V okoliših, kjer se prideluje sadje pretežno za izvoz, bo treba preiti k intenzivni smeri proizvodnje, ki mora biti prikrojena našim gospodarskim in produkcijsko političnim prilikam. Vso pažnjo bo posvečati manjši oskrbi, izdatnemu in pravilnemu gnojenju ter intenzivnejšemu zatiranju škodljivcev in bolezni.
15.	Na posebni državni anketi fitopatologov, sadjarskih veščakov in praktikov bo treba določiti nekatera maloštevilna zatiralna sredstva, ki so se obnesla kot najbolj učinkovita ter poskrbeti, da bodo producentom po zmernih cenah na razpolago.
ifi. Delati na racionalizaciji sadjarstva, da se zmanjšajo proizvajalni stroški in poveča čisti donos.
17.	Določiti z banovinsko uredbo termine, pred katerimi se poedine v banovini razširjene sorte po posameznih okrajih ne smejo obirati.
18.	Delati na zboljšanju načina in tehnike branja, zlasti pa prevoza sadja do skladišča (železniške postaje), pri čemer se največ sadja pokvari.
19.	Pospeševat: z vsemi sredstvi gradbo primernih skladišč za sadje, da se razbremeni sadni trg jeseni ter omogoči vnovčenje pridelka kasneje v dobi ugodnejše konjunkture.
20.	V glavnih sadjarskih centrih bo treba po-kreniti organizacijo večjih skladišč z modernimi hladilnimi napravami, ki bodo kot regulator cen ter važno produkcijsko in trgovinsko politično sredstvo vplivale ugodno na daljni razvoj sadjarstva.
21.	Izvozno kontrolo za sadje je treba revidirati in postrožiti v smislu zahtev svetovne sadne trgovine. Postroženje kontrole je smatrati kot nujen ukrep za ohranitev naše konkurenčne sposobnosti na inozemskih tržiščih.
22.	Kontrolni organi morajo poslovati po vsej državi po strogo enotnih načrtih in je potrebno, da se za svojo odgovorno in delikatno službo v posebnih tečajih usposobijo.
23.	V jabolčnih centrih bo treba organizirati sušenje jabolk na zadružni osnovi s pomočjo modernih in tehnično dovršenih sušilnih naprav. — Poleg tega bo pospeševati v bodoče sušenje sadja v namen kritja domačega konzuma s preprostimi domačimi sušilnicami.
24.	Vse upoštevanje zasluži brezalkoholna sadna produkcija, ki naj postane nov vir dohodkov za našega kmetovalca. V ta namen je potreben smotren pouk in propagandno delo, ki pa ne sme imeti protialkoholne tendence.
Naša zunanja trgovina
Objavljeni so podatki o naši zunanji trgovini v septembru, ki kažejo nadalje ugoden razvoj naše trgovinske bilance. Tako je znašal naš uvoz v septembru 1937 488.3 milij. din, avgusta 1937 pa 446.34, septembra 1936 353.14 milij. din. Od septembra lani do septembra letos je naš uvoz na-rastel po količini za 46.87%, po vrednosti pa za 38.28%. Izvozili jia smo v septembru za 591.9 milijonov, avgusta 606.5, septembra 1937 504.2 milij. din. Izvoz je od lani na letos narastel po količini za 17.93%, po vrednosti pa za 17.4%.
Razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih lani in letos nam kaže naslednja tabela (v milijonih din):
uvoz	izvoz
	1936	1937	1936	1937
prva polovica	2.000.7	2.420.5	1.631.5	2.820.9
julij	312.7	427.2	330.0	532.6
avgust	274.3	446.3	372.3	606.5
september	353.1	488.3	504.2	591.9
9 mesecev	2.940.8	3.782.3	2.837.9	4.551.9
Iz tega pregleda je tudi razviden velik napredek naše zunanje trgovine za prvih devet mesecev letos v primeri z lanskim letom. Dvig uvoza po količini od lani na letos dosega 16.69%, po vrednosti pa 28.61%. Izvoz je narastel po količini od lani na letos za 75.13%, po vrednosti pa za 60.39 odstotkov.
Glavni predmeti naše zunanje trgovine so bili naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki za avgust 1937):
Uvoz: surov bombaž 20.8 (28.66), bomb. predivo 38.94 (41.95), bomb. tkanine 26.0 (19.2), ovčja volna 6.9 (22.2), voln. prediva 10.6 (12.05). voln. tkanine 43.46 (24.96), svil. prediva 10.4 (10.4). kože domačih živali nepredelane 9.14 (6.1), nepredelano in polpredelano železo 10.2 (8.4), pločevina 6.0 (7.1), cevi 3.4 (2.9), tračnice itd. 4.87 (4.75), razni izdelki iz železa in jekla 28.45 (23.0), kava 7.0 (5.4), riž 6.1 (1.6), premog 23.0 (17.46), olj. plodovi, semena itd. 4.4 (7.8), stroji, orodje in aparati 34.14 (328), elektrotehnični predmeti
18.05 (11.54), prevozna sredstva 14.9 (19.1), umetne organske barve 7.37 (7.2) itd.
Izvoz: pšenica 63.2 (78.2), koruza 50.8 (81.5), fižol 16.87 (2.16), sveže sadje 25.34 (18.9), hmelj 11.9 (0.14), tobak 32.0 (65.3), konoplja 14.17 (18.8), konji 5.85 (4.7), goveda 17.45 (13.7), prašiči 33.4 (27.44), drobnica 8.1 (7.77), perutnina 5.46 (4.24), sveže meso 11.35 (9.0), izdelki iz mesa 4.1 (4.3), mast 7.57 (9.5), jajca 6.9, drva 10.233 (3.990), ton za 2.2 (0.7) milij. din. stavbni les 92.629 (61.058) ton za 84 5 (61.06) milij din, oglje 1.430 (1.211) ton za 0.8 (0.6) milij. din, hrastovi železniški pragovi 4.0 (5.0), cijanamid 11.3 (1.2), cement 3.16 (2.27), surov baker 27.4 (63.86), zemlja in rude 39.7 (32.9) itd.
V	mesecu avgustu je bila naša zunanja trgovina aktivna za 162.2 milij. din, v septembru 1937 pa je aktivnost padla na 103.6 milij. din zaradi sezonskega naraščanja uvoza. Lani v septembru je bila naša trgovina z inozemstvom aktivna za 151.1 milij. din Ugodili so rezultati naše trgovinsko bilance za prvih 9 mesecev. Dočim smo lani izkazali pasivnost za 82.9 milij. din za prvih 9 mesecev, je letos pokazal naš izvoz presežek 769.6 milijonov din nad uvozom, kar pomeni, da ho za vse leto naša trgovinska bilanca skoraj dosegla aktivnost ene milijarde dinarjev.
•
Avtomatska telefonska centrala v Skoplju. Po jx>ročilih iz Belgrada so dovršeni načrti o postavitvi avtomatske telefonske centrale v Skoplju. Proračunski znesek je 3 milij. din.
Borza
Dne 26. okotbra 1937.
Denar
V	zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.77—8.87, v Zagrebu na 8.75—8.85, v Belgradu na 8.80 blago.
Grški boni so beležili v Belgradu 29.30—30.
Nemški čeki 60 ostali neizpremenjeni na 12.80 do 13, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.65—13.85, za sredo in konec decembra 13.625—13.825, za sredo januarja 1938 13.55 do 13.75.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,924.450 din, v Belgradu 3,000.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 2,750.000 din.
Ljubljana — tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold. . , . 2391.16—2405.76
Berlin 100 mark...... 1736.03-17-19.91
Bruselj 100 belg....... . 729.19— 734.26
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
fx>ndon 1 funt.......213.73— 215.79
Newyork 100 dolarjev .... 4291.01—4327.32
Pariz 100 frankov...... 145.26— 146.70
Praga 100 kron....... 151.33— 152.43
Trst 100 lir........ 226.94— 230.02
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.54, London 21.475, Newyork 433.75, Bruselj 73.16, Milan 22.85, Amsterdam 239.85, Berlin 174.30, Dunaj 80.30 (81.75), Stockholm 110.75, Oslo 107.95, Kopenhagen 95.90, Praga 15.19, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.495, Buenos Aires 129.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invesl. posojilo 94—95, agrarji 52—54, vojna škoda promptna 416—418, begluške obveznice 73.50—74.50, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% Blerovo posojilo 85—a5.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 do 101, Trboveljska 220—230.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 den., agrarji 53.50 den., vojna škoda promptna 418—420, 12. 417 den., 1. 416—418, begluške obveznice 77.50 den., dalm. agrarji 75.75 den., 4% sev. agrarji 53 den., 8% Blerovo ]x>sojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 85.25—86 (85.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.75 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 210—215, Trboveljska 220—235, Gutmann 50—60, Osij. sladk. tov. 150—155, Dubrovač.ka 440 bi., Jadranska plovba 440 bi.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94.50 den. (95.50), agrarji 53.75 den (54), vojna
škoda promptna 417.50—418.50 (418, 419), za konec decembra 416—417.50 (416.50), begluške obveznico 78.25—78.50, dalm. agrarji 76.25-76.50 (76.25), 4% sev. agrarji 54.25 den. (54.50), 8% Blorovo jx>-sojilo 95 bi., 7% Blerovo posojilo 85—86, 1% jkis. Drž. hip. banke 100.25—101. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Priv. agrarna banka 213 den. (214).
Dunaj. Borza je potekala zelo tiho, pa vendar v prijaznem razpoloženju. Večina trgovanih papirjev so je učvrstila. V kulisi so skoraj vsi tečaji narasli, vendar so bili zaključni tečaji pod začetnimi. V zagradi jo prišlo le do majhnega prometa,
mnocotu
»t
(oda z
BONBONI
preprečili k&l&l)
tiocoajE/
pretežno pa je bilo zabeležiti Izboljšanje, znatnejših izprememb ni bilo. Beležili so: Donavskosav-skojadranska 61.75; delnice: Creditanstalt-Bankverein 262, Narodna banka 162, Graz-Koflach 26, Steg 26.50, Stevveag 28.50, Magnesit 88, Alpina 4-4.15, Berg-Hiittcn 545, Rima Murany 85.90, Steyr-Daiinler-Puch 226, Leykam 68, Semperit 79.55.
Žitni trg
Novi Sad. Otrobi bč. ladja 98-100. Tendenca neizpremenjena. Promet velik.
Sontbor. Pšenica bč., ban., okolica Sombor 175—177, srem. 175—177, gornja bč., gornja ban. 178-180, ban. 171—173, slav. 176—178, bč. ladja kanal 179—181, bč. ladja Begej 181—183, bč., ban. Tisa šlep 181—183. — Oves bč., srem., slav. 120 do 125. — Rž bč. 160—162. —Ječmen bč., srem 63-6-1 kg 127.5—132.5, bč. spomlad. 67-68 kg 177.5 do 182.5, bar. 177.5—182.5. — Koruza bč., srem. 105—107, bč. nova sušena 96—98. — Moka bč. 0g Ogg 275-285, 255—265, 240—250, 215—225, 175 rlo 185, 125-130. — Otrobi bč., srem. 98—100. Fižol bč. beli 2% 202—207. — Tendenca mirna. Promet 22 vagonov.
Živina
Ceno živine in kmctij«kih pridelkov v Kranju dno 25. oktobra 1937. Voli 1. vrste 6.50 za 1 kg,
II.	vrsto 6 din, III. vrste 5.50 din; telice I. vrste 6.50 din, II. vrele 6 din, 111. vrste 5.50 din; krave I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, UL vrete 4.75 din; teleta l. vrste 8 din, II. vrete 7 din; prašiči špeharji 9 din. pršutarji 7 din, 8 tednov stari pujski 90 do 150 din komad. — Govejo meso I. vrsto prednji de! 10 din za 1 kg, zadnji del 12 din; goveje meso II. vrste, prednji 8 din, zadnji del 12 din; goveje meso lil. vrste, prednji del 7 din, zadnji del 9 din; svinjina 16 din, svinjska mast 19 din, slanina 20—24 din. — Cisti med 22—24 din za 1 kg; neprana volna 24 din, oprana volna 34 din za i kg; goveje surove kože 13—16 din, telečje surove kože 1-1—16 din za 1 kg, svinjske surovo kože 8—9 din za 1 kg. — Pšenica 220 din za 100 kg, ječmen 200 din, rž 215 din, oves 170 din, koruza 140 din, fižol 200 din, krompir 75 din, lucerna 1950 din, seno 50—60 din, slama 40 din, jabolka I. vrste 375 din, II. vrsto 350 din, III. vrste 250 din, hruške 1. vrste 550 din, U. vrste 450 din, III. vrste 400 din, češplje suhe I. vrste 1000 din, II. vrste 900 din,
III.	vrsto 800 din, pšenična moka 350 din, koruzna moka 250 din za 100 kg.
Kulturni obzornik
Mentor 1937138 (št. i — 2)
Letošnji »Mentor« je izšel v slavnostni, obliki, kajti stopil je v 25 leto iti praznuje tako svoj jubilej. Prvi slovenski dijaški časopis, ki je doživel toliko let in ki ima še v sebi sile za nadaljnjo pot v dijaško življenje! Dvakrat je že prenehal med tem časom, pa obakrat je vstal, da pospremi slovenskega srednješolca skozi dobo šolanja prav na prag življenja. Misel, ki jo je sprožil profesorski zbor v zavodih svetega Stanislava ee je pokazala izredno plodna: obenem s prvimi slovenskimi šolskimi knjigami mi je prišel nujno tudi prvi slovenski dijaški časopis, ki ga je od fiočelka pa celih deset let še urejeval veliki prijatelj mladine naš jezikoslovec dr. Anton Breznik. .Sedanji urednik se v uvodnih besedah toplo spominja ustvariteljev in urednikov »Mentorja*, ki so bili poleg dr. Breznika še dr. Satnsa, prof. Omerza in nazadnje Blaž Poz-nič. Pa tudi dr. Jožu Lovrenčiču, ki že peto leto urejuje list, moramo priznati, da spretno vodi lisi, ki je za današnje srednješolske generacije še prav tako pomemben, kot je bil za naš čas. Ta dvojna številka pa se mu je še sicer izredno [»osrečila. Ohranil je stare sotrudnike in pridobil novih. Silvi n Sardenko opisuje osebne spomine na Kreka, s čemer se je »Mentor« jviklonil tudi Krekovemu spominu. Mladi Mentorjec, sotrudnik Jože Dular, nastopa v verzificiranetn »Mentorjevem obisku«, kjer jx>ve delo in program lista, ter predstavlja jiropagandno-prigodni donesek. Res pravi »rožmarin«. predstavlja kitica misli o umetniku in umetnosti (sicer slovaški, ki se pa kaj ianko aplicirajo tudi za naše razmere), ki jih je spisal pred krat-
kim umrli slovaški pisatelj M. Razus in jih prevedel dr. Jenko. Stari znanec »Mentorjev« in eden prvih njegovih pisateljev F. S. Finžgar uči tudi mlajši rod tako kot je nas gledati na življenje in »jemati oči s seboj« na izlete. Taki članki so res pravo mentorstvo. Prof. A. Anžič je napisal nekrolog o pokojnem nadškofu dr. Jegliču. Ljubljenec mladine prof. J. Mlakar je začel e svojimi duhovitimi in hudomušnimi »Spomini«, kako je začel učiti na li-ceju in bo — kakor se iz uvoda vidi — pripeljal do svojega udejstvovanja kot dramatik, igralec in sufler obenem. Eden najbolj plodovitih današnjih pisateljev Franc Bevk v članku »Ritem in rima« opisuje 8jxyiuin na začetke svojega pisateljevanja, ko je še hodil k goriškim kapucinom na hrano. Žalostni obletnici koroškega plebiscita je jiosvetil Karintiofil zanimivo statistiko o slovenski Koroški, o 51 občinah, ki so leta 1920 prešle pod avstrijsko oblast. Ne samo starejši vzgojniki in pisatelji, ki predstavljajo mentorje dijaštva, temveč list je namenjen — in v zadnjih letih vedno bolj — tudi udejstvovanju dijakov samih, da se skušajo uveljaviti kot pisatelji. Tako piše Jože Dular, eden naj-ooljših literatov, ki raste ob »Mentorju«, jx>vesl »Študentje ob Krki« kot zgodl>o-iz osmošolskega življenja. Znanstvene doneske, ki naj izvenšolsko poučujejo dijake v raznih vedah, so napisali: doc. dr, V. Bohinec. (Jesensko listje, ki so ga poteptali jezdeci), nekaj o severnoameriških Indijancih, kar je ponazoril tudi s podobami. Prof. Loop. Andrčc opisuje Ogled po ljubljanski mestni elektrarni ter v njem razlaga bistvene pojme o elektrotehniki kar resnično mimogrede. Jelko Brzin, dijak, ki se je tudi že večkrat — in to z uspehom — oglasil v »Mentorju«, bodisi kot pesnik, bodisi kot prevaja-jalec, je napisal zanimive Vtise in doživljaje s petega svetovnega skavtskega tabora v Holandiji, kar se i>o nadaljevalo, Viado Jagodic razlaga »Sinji sjrnrtc, zgodovino jadralnega letalstva pri nas in
drugod. Pisatelj Nartc Velikonja se tudi oglaša s sjjominom iz dijaških let »Napačna vrata«, ko je bil zaprt v nekakšni kleti med krompirjem. Štefan Skle-dar ima donesek »Sveta si zemlja«, poln potopis s [Toudarjeno ljubeznijo do domače zemlje. — V »Obzorniku« se C. Jenko spominja slovaSkega pisatelja Razusa, A. D. stoletnice Georgesa Lafene-stra. Sledi statistika slovenskega gimnazijskega dijaštva. Pod vzglavjem »Nove knjige« seznanja urednik dijake na nove knjige tor jih njim primerno oceni. »Pomenki« so pogovor urednika z novo j>o-rajajočimi se literati ter predstavljajo pravo šolo. Zadnja stran pa je posvečena ugankam, trdim orehom iz raznih jezikov, in umetnost. —
Tako se je letos ob svoji 25 letnici predstavil »Mentor«, edini slovenski srednješolski list z lejx> tradicijo, ki mu je tudi poroštvo za bodočnost. Mislimo, da ne 1k> nobenega slovenskega srednješolca, ki bi ne bil njegov naročnik. Celoletna naročnina 30 din za dijake, za druge 40 din.	td.
Beležke s srbskolirvatskcga književnega trga. Pravkar je izšlo letošnje kolo rednih knjig Srpske književne zadruge. Tradicionalna ojirema je ostala. Kolo obsega osem knjig. Na prvem mestu je treba omeniti »Pesmi« Tina Ujeviča. enega najizbranejših srbohrvaških lirikov. Milica Jankovič jo zaslopana z novelsko zbirko »Ljudi iz skamije«. Dušan Radič je zastopan z obsežnejšim romanom »Selo«. Dalje se v letošnjem kolu nahajajo še »Komedije« znanega dttbrovniSkega pisatelja Marina Držiča (1518—1567) s predgbvoroin in tolmačenji dr. Drag. Pavloviča, knjiga esejev (»Ogledi«) znanega našega diplomata in pisatelja Branka Lazareviča, »Izbrani spisi« Sve-tozarja Markoviča, »Pesmi in proza« Giacoma Leo-pardija (prev. pesnik Sibe Miličič) in kot zadnja, osma knjiga »Moj život« Charlesa 4>nrwinn s predgovorom dr. Bori voja Milojeviča (prevedel M. S.
Nedič). To so najcenejše, sorazmerno dobro opremljene in kolikor toliko izbrano knjige srbskega književnega trga. Saj tiskovna j>ola v platno vezanih knjig ne stane niti en dinar (1700 strani teksta za 100 dinarjev). Zaradi njihove pomembnosti bom o nekaterih med gornjimi knjigami spregovoril kasneje obširneje. Danes pa jih samo naznanjam.
V	začetku prihodnjega meseca se ho v Belgradu in v rojstnem mestu Vtika Karadžifa Loznici vršila svečana proslava 150letnicc njegovega rojstva. Svečanosti bodo v Belgradu trajale tri dni in je podroben spored že sestavljen. Ker pomeni gornji jubilej najpomembnejši datum letošnjega leta v srbsko-hrvaški književni zgodovini, bomo v kratkem podrobneje spregovorili o Vukovem življenju in delu in njegovem f>omenti za Srbohrvate, obenem pa osvetlili tudi odnos Slovenca Kopitarja, ki je bil več ko mentor mlademu srbskemu samouku, do Vuka Karadžiča.
V	četrtek, dne 28. oktobra, na dan proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, bo v Belgradu koncertirala Slovaška filharmonija iz Bratislave. Koncert bo vodil dirigent in komj>ozitor Zdenko Folprecht. ki je že dvanajst let na čelu filharmonije. V Belgradu Slovaška filharmonija gostuje sedaj prvič. Slovencem je žo znana [>o koncertih v Ljubljani in Mariboru. Za belgrajsko glasbene kroge pomeni la koncert velik dogodek.
Guslarju Filipu Višnjiču, narodnmirn pevru Tamnave, nameravajo na Kalimegdanu v Belgradu jx>s t a v i t i spomenik, ki ga je izdelal kipar Srelett Stojanovič.
V	seriji Politika i društvom, ki izhaja v Belgradu, je te (hii iz?la_ brošura dr. Miloša Radoj-koviča z naslovom »Ilirski pokret« na 77 straneh (stane 8 din).
Jakša Kušan je izdal drobno knjitro posrečenih satir iz sodobnega družabnega in političnega življenja z naslovom Javna zahvala«.
Vodno jadralno letalo
Še pred nekaj leti eo bili strokovnjaki mnenja, da je gradnja vodnega jadralnega letala nesmisel, ki se z njim ukvarjajo oni, ki imajo dovolj denarja in časa za take neumnosti. Ko pa je F. A. 1. (he-deration Aeronautique International) priznala, da je letanje z vodnimi jadralnimi letali v Portugalski
VODNO JADRALNO LETALO.

Rmptlino M	b*tt*m
Povriina	F'22n?
(Unmtrjt	4«*7
r<ua	6 '180k/
zlostbo 6,-253-tloubaao £«322*
t2os*bama <3

Iznajdba: lryA.\kf*la
frttg/m' Ud. Lizbona.
strokovno in uspešno, so se začeli baviti s tem problemom po vseh državah vsi oni, ki imajo v rokah vodstvo jadralnega letalstva.
Letalske in konstruktivne posebnosti vodnega jadralnega letala
Vzrok poznega razvoja vodnega jadralnega letalstva 60 velike in številne težave, ki pri 6uho-zemnih jadralnih letalih nikdar ne nastopajo. Letalo je pripeto na motorni čoln, ki letalo dvigne v zrak. Stranska plavača celo slabo vplivata, vendar sta potrebna, da se krila pri vzletu ne nagnejo v vodo. Zaradi vodnega upora je potrebna velika zagonska proga. Pilot se more držati v smeri za motornim čolnom le s pomočjo vodnega krmila, ki je v zvezi s stranskimi krilci Pri pristajanju na morsko gladino je iz letala zelo težko oceniti višino. Širok trup in stranska plavača slabo služita aerodinamičnim zahtevam Trup sam mora biti zaradi valov posebno močno konstruiran; prav tako je zate6«iitev trupa proti vodi zelo komplicirana. Poleg veega tega pa še težal
Posebna vrednost vodnega jadralnega letala
Važnost te vrste vodnih letal je tolikšna, da jih moramo upoštevati kljub vsem omenjenim težavam. Meteorološka raziskavanja o možnosti jadranja nad velikimi vodnimi ploskvami dajejo veliko prednost vodnim jadralnim letalom, kajti suhozemna so vezana vedno le na trden teren, dočim vodna lahko vzletajo in pristajajo tudi na 6uheen (»kufa«). Ceste oblakov z ostro določeno obliko imajo odlične možnosti za jadralno letenje; prav tako »Oceanska ter-mika« — termični vetrovi, ki nastajajo vedno, če je voda toplejša od zraka. Zadostuje že razlika 1°, s čimer je omogočeno letanje tudi ponoči.
Letalo je dvosedežno, šolsko. Posebno važno je za šolanje 6uhozemnih pilotov, ki hočejo »presedlati na morje.« Vzdrževalni stroški in stroški za popravila so minimalni. Nova dognanja pri tem jadralnem letalu bodo porabili pri gradnji velikih »letečih ladij«.
Konstrukcija
Vodno jadralno letalo »Portugalska« je do leta 1936 doseglo tako lepe uspehe, da so se vsi strokovnjaki čudili. »Portugalska* je tudi dvosedežnik, tehta le 180 kg, proračunana je za 13-kratno
varnost, da nevihte ne morejo škodovati. Glavni znaki konstrukcije; širok čoln, ozka stranska plavača, dvodelno krilo z močno dimenziomramm prečnikoen (Holm), ki je razdeljen v več neprodus-nih predelov, da se letalo v primeru nesreče obdrži na površju; smučka (»kufa«) omogoča lažji transport — pa tudi vzlet in pristajanje na^ suhem; vodno krmilo pomaga pri vodnem vzletu. Za vzlet je treba 800 m dolge 1.2 mm jeklene vrvi, s katero more motorni čoln dvigniti letalo do 500 m višine.
Dosedanje skušnje so pokazale, da 6luži vodno jadralno letalo v odlični meri za šolanje, vaje in propagando. Poskus, premagati še vse preostale težave, bo vsekakor zanimiva in hvalevredna naloga, ki tudi pri nas čaka podjetnih ljudi.
Križanka
»Kaj si dejal? Da ongavi Jaka nima denarja? Saj si mi še oni dan pripovedoval, da je bogat!«
»Nikakor ne ... rekel sem ti le, da ima več denarja kakor pameti!«
Besede pomenijo: Vodoravno: 2. stranski del telesa, 4. sodobni slovenski zgodovinar in zemljepisec, 6. kraj blizu Aten v Grčiji, po katerem ima važna športna panoga svoje ime, 8. vrsta kuriva, 9. rusko pristanišče ob izlivu Dona v Azovsko morje, 11. tuje ime za veliko azijsko državo, 12. latinsko ime za grškega boga ljubezni, 13. najbolj razširjena tekočina. 15. večja ploskovna mera, 16. začetnik predvsem na vzhodu precej razširjene vere, 18. majhna vodna žival, 19. prebivalec najbolj južnega dela Afrike.
Navpično: 1. večji polotok v severni Evropi, 2. vrsta dajatve v naturalijah, 3. spleteni lasje, 4. glavni borilec pri španskih bikoborbah, 5. steklena namizna posoda, 6. matematični izraz, 7. tuja beseda za potujočega pastirja, 8. del obleke, 10. domača žival. 14. brezbožni kralj Izraelcev, 15. turško moško ime, 17. tuja beseda za vrsto naglasa.
Rešitev križanke z dne 20. oktobra
Vodoravno: 1. suma, 5. aforizem, 9. gad, 10. Ilona, 11. Lika, 13. lij, 14. ara, 16. Otilija, 18. Pij. 19. Pan, 20. alogija, 21. ata, 23. cin, 24. Aras, 25. okopi, 27. ben, 28. Romunija, 29. otok.
Navpično: 1. sod, 2. Uri, 3. milijon, 4. Azov, 5. Agitator, 6. fakin, 7. ena, 8. Marijana, 11. lopa, 12. Ala. 13. Liliput, 15. Ajas, 17 aga, 18. Pirej, 22. ako. 23. Como, 26. ino, 27. bik.
Človek z železnimi pljuči
Umotvor medicine in tehnike
Mladi Američan Frederik B. Snite, čigar prihod v Cikago je nedavno vzbudil neznansko za; čudenje, se mora zalrvaliti pač čudoviti iznajdbi medicine in tehnike, da še živi in diha. Seveda je treba dostaviti, da tako življenje skoraj ni življenje. pa čeprav je Frederikov oče večkratni milijonar.	,
Mladi Frederik. že cel moz, je nekako pred poldrugim letom odšel s svojim očetom na potovanje okrog sveta. A v Peipingu se je zgodilo da je dobil Frederik bolezen: otroško ohromelost. Posledica te ohromelosti je bila. da mu je počasi ohromel vse telo in ohromela so mu tudi pljuča. Frederik je bil le človeška razvalina, ki ni mogel vec dihati. Obupani oče je storil vse. da bi ohranil sina pri življenju. Zvedel je za čudovito zdravniško iznaidbo, za neki aparat, ki se mu pravi »ze-lezna pljuča«. Z velikimi, težavami se jc staremu Snitu posrečilo dobiti v Peipingu tak aparat, ki je bil pač edini na Kitajskem.
Nevarno potovanje.
»Železna pljuča« — to je velik, železen cilinder z veliko zmedo samih pipic, cevi, cevk in instrumentom za merjenje. V ta cilindeT so ubogega bolnika tako stlačili noter, da je samo glava molela ven.	.	.
Z električno 6ilo načrpa stroj zraka v bolni-koval pljuča in ga spet iztisne v pravilnem ritmu iz njih: stroj diha namesto njega. V stroju je bolnik zaprt, ne more se niti zganiti. Živi tako-rekoč samo z glavo.	. , ,
Štirinajst mesecev je mladi Snite tako žalostno prebil v Peipingu. dasi je venomer prosil očeta, naj se vendar že vrneta domov, v Cikago. A kako bi se dalo to izvesti? Slednjič se je očetovi ljubezni do sina in pa denarju posrečilo razrešiti problem, ki se je dozdeval nerazrešljiv: kako bi bilo moči 300 kg težki aparat, iz katerega niso smeli bolnika niti za hip vzeti, spraviti do šang-haja, nato čez Tihi ocean in slednjič čez vso Ameriko do Cikage, ne da bi bilo njegovo življenje ogroženo?
Pet in dvajset ljudi pazi na življenje enega
človeka.
Pa je vendar šlo! Najprej so zgradili poseben tovorni avto, ki proizvaja električni tok. Na ta avto so naložili čudoviti aparat in ga spojili z električnim tokom. Potem 6o se odpeljali na kolo dvor v Peipingu. Poseben vagon vlaka je bil samo za proizvajanje elektrike. Tako se je nadaljevala vožnja do pristanišča v Šangaju, kjer so Frederika z aparatom vred prenesli štirje, nalašč za to izurjeni korenjaki na ramah na ladjo. Vse potovanje je spremljla bolnika kar majhna armada 25 ljudi: zdravnikov, inženjerjev, mehanikov in električar-jev, ki so imeli le to nalogo, da so pazili na bolnikovo življenje in na delovanje njegovih železnih pljuč.
Prevoz čez Tihi ocean se je lepo posrečil. V San Franciscu je velika množica radovednežev pričakovala ladjo. Čudoviti aparat so prenesli na kopno, na električni tovomi avto. ki 6c je tudi pripeljal z ladjo, z njim so odpeljali Frederika na kolodvor, kjer ga je čakal posebni železniški voz.
Nesrečnež se smehlja ...
Ko so prispeli v Cikago. je več ljudi prišlo gledat čudoviti aparat s človekom. V drugo je nastopil nevarni trenutek, ko je bilo treba z bliskovito naglico izključiti aparal iz zveze z železniškim vozom in ga priključiti na električni tok v avtomobilu. Ce bi se to le za hipec zakasnilo, bi bolnik koj umrl. A tudi zdaj je šlo vse po sreči.
Bolnika so spravili takoj v bolnišnico in v posebni. zanj pripravljeni prostor — Ce kdo vpraša, kako je mlademu človeku, ki je pač eden od najne-srečnejših ljudi na svetu, dobi odgovor, da je Frederik za zdaj zadovoljen. Vedno se smehlja, ko je vendarle doma. Njegov oče seveda upa. da ga bo s pomočjo ameriških zdravnikov mogoče le še pozdravil.
Tako poročajo listi. Ce je vse to takole res — in pravijo, da je —, potem pač ni med nami nobenega tolikšnega reveža, ki bi hotel menjati s tem milijonarjem.
Ozki \ilm in knjižnice
Knjige tolikšne ho znamke
Na kongresu knjižnic v Cambridgeu so razpravljali o ujsorabljivosti ozkega filma v javnih knjižnicah. Poslanec Združenih ameriških držav. \Vatson Dawis, jc izjavil, da bo sčasoma moči ozki film uporabljati za velike svetovne knjižne zbirke, ki bi bile s tetn bolj dostoj>ne širšim slojem. S pomočjo ozkega filma bi lahko poslali v navadnem j>oštnem zavoju kakor prav veliko knjižnico po vsem svetu. Profesor Hutten z Brit6kega muzeja je povedal, da bo moči z ozkim filmom v6e angleške knjige, izišle pred letom 1550. posneti in jih na ta način poslati knjižnicam Združenih držav ameriških. S tem novim načinom reproduciranja se more velikost knjig zmanjšati na velikost poštne znamke in nato s povečevalnimi aparati povečati do naravne ali še večje velikosti knjig in jih kazati na platnu ko v kinu.
Ne poznamo lastnosti tozadevne tehnike, ven dar. če so taki odlični veljaki resno razpravljali o tem načrtu in to javno, je pač vse to že izvedljivo.
Ce drugega ne. vsaj nevarnost pri razpošiljanju dragocenih knjig čez ocean, je s tem odjjravljena.
Izrezi!
Za oslabele;
Omleta s paradižniki
Za dve minuti daš v vodo 4—5 lepih paradižnikov, jih vzameš ven, olupiš, razpoloviš, iztisneš peške, razrežeš na tanke rezine, osoliš in hitro du-iiš na presnem maslu, ubiješ 3—4 jajca vanje, ki jih prej razžrvkljaš na krožniku, in izoblikuješ omleto. Vročo daš na mizo.
Filmski otroci iz Hollywooda, ki sicer šc nimajo imena, ki so pa vendarle vedno zaposleni pri filmih
Smrt kralja beračev
Pustolovsho življenje ceste, in capinstvom
Na Maršalski cesti v Varšavi se je zgrudi! razcapan starček na tla. Ze na poti v bolnišnico je izdihnil. Pri njem so našli 2000 zlotov v denarju in še nekaj čekovnih knjižic denarnih zavodov na Poljskem, Rumunskeiri, Celioslovaškem in v Jugoslaviji. Razen tega so našli pri njem več listin, ki so se glasile na različna imena. To je povzročilo policijsko preiskavo, ki je dognala kaj presenetljive 6tvari.
Izkazalo se je, da je bil rajni 87-letni Zdzi-slav Przysel. poklicni berač, ki je bi! radi pote-
Veliki mufti jefuzalemski, kako je bil priljubljen pri množicah, ki so g ulicah, kadarkoli so bile kake arabske slavnosti
slovesno spremljale po
Romantika med bogastvom
puštva večkrat kaznovan. Przysel je imel burno življenje za seboj. Vzgojili so ga v neki najdeniš-uici v Varšavi. Ko mu je bilo 12 let, je prišel k nekemu mizarju, kjer pa ni dolgo ostal in je pobegnil. Več let je romal po vzhodni Evropi okoli. Izvrstno je govoril več jezikov in narečij. V sleherni deželi je iskal zveze z berači in postopači, ki so ga kmalu pripoznali za svojega načelnika. Imenovali 60 ga »kralja beračev«. Proslavil se je kot orgnizator »društev beračev«. Urejal je 6porc med berači in jim odmerjal »poslovanje«. Sklical je celo več velikih zborovanj 6 6lužbo božjo, govori in slionim. Mimogrede je bil tudi pesnik, ki je pisal pesmi in njegove protijudovske kitice 60 bile tudi natisnjene, kar mu je tudi donašalo denar.
Pred nekaj leti so v Pragi odkrili »šolo beračev«. Njen voditelj je bil — Przysel. V tej šoli je seznanjal bodoče berače z nauki beraškega poklica. Na table je napisal znake jezika beračev. Ker je Przysel veliko dal na to, da so njegovi berači poznali dežele, so se v tej »šoli« učili tudi zemlje-pisja in poznavanja krajev. »Šota« je bila beraškini krogom jako priljubljena, tako da je Przysel zaslužil dosti denarja z njo. Glas o njej je prodrl tudi do čeških oblasti, 6 tem uspehom, da je bila ta svojstvena akademija odpravljena.
»Profesor« Przyse! je odšel nazaj na Poljsko, zdaj mu je bilo že torej, da je izposojal denar na obresti. Romal je iz me6ta v mesto in je ustanavljal družbe beračev. Te organizacije 60 mu morale plačevati posebne prispevke. Njegovo »delovalno ozemlje« je bila božja pot v Czenstochovi, kjer je bival njegov »generalni zastopnik«. Ondi in v Varšavi je bil v zvezi z več knjigotržci, ki so mu izdajali njegove f>esmi, katere so prodajali po sejmih in cestah.
Dognali so, da je imel Przysel v vzhodni Polj: s,k i štiri kmečka posestva, kjer je zdaj pa zdaj tudi živel. Na vsakem posetvu mu je pospodinjila »za kon6ka ženica«. Kralj beračev zapušča številno potomstvo. Nekaj otrok si je izvolilo pot svojega očeta in se preživlja 6 plodonosnim poklicem po-stopačev.
Uslužbenec pride za uro prepozno v pisarno. Šef zdivja: »Zakaj ste prišli tako pozno?« — »Ker mi ni dobro.« — »Kje?« — »Tukai v pisarni.«
Kongres živilskih kemikov v Ljubljani
Ljubljana, 26. okt.
Brez posebne javne propagande 60 živilski kemiki, nastavljeni pri higien6kib zavodih v državi; pripravili za te dni svoj kongres, ki se je v vsej tišini začel danes dopoldne. Živilski kemiki zborujejo v prostorih državne poliklinike v hiši Bate v Šelenburgovi ulici. Kongres je otvoril danes ing. Mirko Lindtner, ki je pozdravil vse delegate, na kar je prevzel vodstvo kongresa ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire. Dr. Pire je naglasil, da je naloga kongresa organizacija kemične 6lužbe po zahtevah in potrebah 6fylošnega zdravstva. V prvi vrsti je potrebno nadzorstvo nad živili, kar je najbolj važno za varstvo narodnega zdravja. Zlasti pa je važna kontrola nad pitnimi vodami in sicer za vsako najmanjšo vaško naselbino, kakor tudi za mesta. Važno pa je še nadzorstvo nad odpadnimi vodami, ki jih povzročajo razne industrije. Slovenija je turistična dežela, toda naša industrija natn pokvarja lef>e vode in nam okužuje reke in ]x>toke. S pravilnikom o postopanju pri odpadnih vodah je to vprašanje načelno sicer rešeno, toda kemični oddelki higienskih zavodov 6o dobili zeta> težko nalogo, ker se morajo sedaj pričeti boriti proti zastarelim nazorom. Znano je, da odpadne vode močno škodujejo tudi ribištvu v naših vodah. Oškodovan je tujski promet, saj na primer mesto Celje nima več tistega tujskega prometa, ker 60 odpaki iz celjskih tovarn onemogočili kopanje v Savinji. Voglajna je zastrupljena. Isto velja za druge tujsko-prometne kraje v bližini industrij, to je blizu Jesenic, blizu Šoštanja in drugod. Onesnažena je tudi Sava. Program kongresa, ki je sedaj v Ljubljani, je velikanske važnosti za ljudsko zdravje in za narodno gospodarstvo, kar je treba rešiti v popolnem razumevanju obeh vprašanj ter ima zato kongres zelo delikatno nalogo. Na kongresu je zastopanih vseh devet higienskih zavodov iz vseh banovin. Kongresa se udeležuje 6kupno 16 delegatov.
Velika Nedelja
Naš dramatski odsek je uprizoril v nedeljo, dne 24. t. m. nad vse lepo dramo, ki nam slika neznosno trpljenje ruskega kmečkega ljudstvo pod nasilno vlado rdečih brezbožnikov. Igra je od začetka do konca polna napetih prizorov, ki pretresajo človeka v dno duše in vzbujajo sočutje do nesrečnega ruskega naroda. Ponovitev igre bo v nedeljo, dne 31. t. m. in nihče naj ne zamudi prilike, da si to delo ogleda. — Pred kratkim smo pričeli z ustanovitvijo lantovskega odseka in je pripravljalni odbor že pridno na delu z nabiranjem Članov. Fantje pristopite, pomnožite vrste slovenskih fantov. Kakor hitro bomo imeli zadostno število članov, bomo pričeli z delom, to je, z rednimi sestanki in telovadbo.
Spoct
Drž. ti ga zadnjo in prihodnjo nedeljo
Šesto kolo ligaškega prvenstva je za nami. Prineslo je veliko razočaranj! Med največje smemo šteti zmago BSK-a nad Gradjanskim, in to sredi Zagreba, na njihovem lastnem terenu I Po situaciji šestega kola se nam že kaže. novi pre-tendent za prvo mesto v letu 1937-38, brez dvoma najbolj zasluženi klub, ki nas je v tujini vedno z uspehom in častno zastopal, to je BSK.
Kot drugo moštvo, ki je prineslo ravno tako presenečenje, so zagrebški akademiki, ki so Sa-rajlije ravno tako na njihovem terenu odpravili z 2 :0 ter s tem dokazali, da je z njihovo afirmacijo resno računati, ker so poleg BSK-a eden naj-resnejših kandidatov na prvo mesto. Akademiki so simpatično moštvo, ki rajši pokažejo kaj znajo in zmorejo, in ne, »kaj so« — kakor to delajo njihovi tovariši od Gradjanskega.
BASK-ova ekshibicijska igra s Concordio je presenetila ves jugoslovanski športni svet; pokazali in dokazali so, da niso niti najmanj pripravljeni, da se z njimi kalkulira kot s kandidatom za izpad iz lige, pač pa, da se mora z njimi računati prav tako — kot s kolegi iz gornje hiše!
KakOr vsako leto, tako tudi letos spremlja Hajduka izredna sreča. Tako kot z Ljubljano, je ludi z Jedinstvom, in to na svojem terenu, dosegel dve točki — nezasluženo — in z drukanjem sodnika g. Berglaza.
Kot zadnja tekma je bila med Jugoslavijo in Ljubljano. Ljubljana — kakor nikdar — tudi zdaj ni imela sreče. Ce »zaigra« — se pa z njo »igrajo« višje sile! V Belgradu samem so zaslužili glede pokazane igre najmanj eno točko, toda ...?
H koncu samemu pa se vrnimo na sedmo Kolo liginega tekmovanja, ki bo v nedeljo, dne 31. oktobra 1937.
1. par: BSK : Concordia — igrajo v Belgradu. S jx>letom, kakršnega ima sedaj BSK, mu
Mislila je, da je njeno perilo belo . . .
»
Ce ste do zdaj mislili, da navadna pralna sredstva Vaše perilo belo operejo, potem si vendar enkrat oglejte stvari, ki so bile oprane z Radionom I „Radionova belina" zmaga vedno. In zakaj? Ker sta v Radionu združena milo in kisik. Radion odpravi iz notranjosti tkanine tudi
najtrdovratnejšo nesnago. Zato imajo gospodinje, ki perejo z Radionom, vedno najbolj belo perilo. Pridružite se tudi Vi prijateljicam Radiona.
Schichtov
»ADIO
pere sam
bo težko »blizu priti«. BSK se hoče revanžirati za vse »zle govorice«.
2.	par: Jedinstvo : Slavija — v Belgradu. — Novo pomlajenemu Jedinstvu pripisujemo skoraj več šans kakor požrtvovalnim Sarajlimft, ker imajo prednost v svojem igrišču in v svojem občinstvu.
3.	par: Gradjanski : Jugoslavija — v Zagrebu. Za svoj debarkl z BSK-om se bodo zagrebški pur-gerji gotovo hoteli maščevati nad Jugoslavijo! — Stoprocentne šanse pripisujemo zagrebškim pur-gerjem.
4.	par: HAšK : Hajduk — v ZagreSu. HAŠK ima prednost pred Hajdukom vsekakor v tem, ker igra na svojem igrišču in pred svojimi navijači ter z voljo, da si že enkrat pribori ponosni naslov prvaka Jugoslavije. — Ne smemo pa tu omeniti sreče »majstora s mora«!
5.	par: Ljubljana: BASK v Ljubljani. — Pro-gnoze za naše fante je težko dajati. Kakor vedno, tako jih tudi v letošnjem tekmovanju spremlja samo smola. Kaj se je z njo zgodilo v Belgradu,
ne govorimo..., boljše je, da ostane to v arhivih upravnega odbora SK Ljubljane same in njenega potnega maršala gosp. Maccoratija! Ce ni smole — je pa maler. Toda doma je doma — in od njih pričakujemo dve točki! Zavedajo naj se samo, da je odigranih že šest kol — pa samo bore štiri točke so spravili pod streho! Naj si fantje dobro zajKimnijo, da je sedaj še čas, da si jiroti koncu prihranijo skrbi »ali bomo uspeli«, da ostanemo v ligi ali ne? Sedaj si naj naberejo potrebno število točk, — pa se jim ne bo treba na-j>rezati tako proti koncu liginega tekmovanja, kot prošlo leto. Mislijo naj pa samo na rezultat BASK proti Concordiji (6 : 01)! Pogum in start, pa bo šlo!
Vse tekme razen Gradjanski : Jugoslavija in SK Ljubljana : BASK — sodijo domači sodniki. Ljubljansko tekmo bo skoraj gotovo vodil priznani italijanski sodnik gosp. Scarpi.
Občinstvo naprošamo, da se tekme v čim večjem številu udeleži, ker v glavnem od poseta za-
visi nspeh ln obstoj našega ligašn, SK Ljubljane. Zato v nedeljo vsi na igrišče Ljubljane!
V rokometu je Nemčija premagala Avstrijo s 17:5 (10:0).
Češkoslovaški lahkoatletski juniorji so v Pragi premagali avstrijske juniorje z 01:54 točkami.
Ljubljanska zimsko-športna jtudzveza (službeno). Seja upravnega odbora sc vrii dan™ ob 7 zvečer v prostorih male sobo kavarno Union. Vhod v Frančiškanski ulici skozi kavarno. Seja je za vse odbornike obvezna.
Lalikoatleti — AHli Primorja. Sklicujem infor-tlvni sestanek radi internih zadev v četrtek, dne 28. t. m. ob H pri Možini, Vidovdanska cesta. Tldeložba obvezna. — Načelnik.
SK Reka. (Smučarska sekcija.) Seja Kokcijskega odbora ho v četrtek 38. t. m. oh 20 v goRtilni Konzum. Glinco. Tržaška costa. Sestanek članstva pni ure kim-neje. Sprejemanje novih članov. Sestanki članstva bodo odslej naprej redno vsak četrtek oh navedeni uri.
Slalom klub 34. Prvi letošnji sestanek tekmovalcev ho drevi oh 19 kakor običajno. Radi važnosti se ga zanosi j ivo udeležite!
Agnes Giinther:	127
Dušica - Rožamarija
Kako ju je osrečavalo, da sta zopet skupaj. Koliko sta imela na duši, kar sta si hotela povedati! Zdaj pa molčita v objemu osrečujoče bližine.
Nato pa izpregovori Harro:
»Danes te bom slikal. Saj sem gospodu profesorju obljubil 6kico. Je sicer poteklo že več dni, kakor je on omenil, toda to nič ne de. Svetloba prodira prav imenitno, tvoja obleka je krasna. Prinesem ti še drugo blazinico in pri tem te bom lahko nenehoma gledal. Ne smeš biti mirna!«
»O, Harro, za to je preskrbljeno! Jaz moram biti že premima.«
On jo ljubeznivo gladi po rokah in reče:
»Je že bolje, Roža, in bo vedno bolje...«
Roža je molčala... Harro pa ni odšel, da bi prinesel za slikanje potrebne stvari, ampak je pričel tarnati:
»Rožamarija, zaukaži mi kakšno delo! Jaz lavam okoli, 6e lolim V6ega in vržem V6e zoj>et vstran. V meni je nemir, 6trašen nemir! Slika kostanjevega drevesa z belimi visečimi cvetkami, nad katerimi 6i se toliko radovala, se mi je docela ponesrečila. Ne upam 6i lotiti se ničesar več. Kako 6e mi zde tuje V6e te započete slike! Ko bi mi zdaj tvoja slika tudi ne uspela! Nočem je tvegati! Nemiren sem, kot bi me bil začaral Mart. Ali si govorila z njim? Njemu sta 6trah in zaskrbljenost zato tako zmešala ubogo butico, da vidi povsod strahove in najgroznejše poša6ti. Ma Io da 6e nisem od njega nalezel te bolezni. Ta be-dastoča je nalezljiva! Tudi jaz 6em že povsod videl strahove. Martu je zdaj že odleglo.«
»Harro,« je odgovorila Rožamarija, »Mart jc izsledil v svoji pesmarici lepo pesem, v kateri je našel uteho. Ta pesem baje velja zanj in za nas vse. Toliko še nikdar ni govoril z menoj. Kar vrelo je iz njega. Potem pa mi je prinesel pesma-
rico 6voje matere — njegova lastna bi bila pre-grda zame — ter mi jo je pokazal...«
»•Da 6e Mart ukvarja s pesmimi, je največje čudo, kar 6em jih doslej doživel. Mart in pesem! S koliko težavo je moral čitati! Kadar je moral citati pri vojakih, je bučalo po vsej četi. Te učne ure 6o bile zanj najmučnejse. Revež!... Zasmehovanje boli! To resnico sem 61 globoko vtisnil v srce. Dovoli, da čitam to mojstrovino, ki je toliko ganila Marta.«
»Mart meni, da je v tej pesmarici mogoče najti vse, kar zadeva Thorstein. O strahoviti noči in o groznem jutru in da se ni treba obesiti, je baje tudi notri... Tega 6eveda nisem mogla najti. Ce se ie le Martu posrečilo... To je tako ljubka- to-lažljiva pesem, kot bi mati objela človeka in ga tolažila. Popotna pesem je 6 krasnim ciljem. Videla 6em naravnost revno okolico, v kateri je pesem nastala: požgane vasi, porušene cerkve, poteptana polja, sirote in uboge vdove v siromašnih izbah.«
Harro občuduje njene lepo oblikovane ustnice, ki 60 znova pordele, njene kra6tie poteze, kadar govori... Rožamarija mu ponuja knjigo, v katero pogleda Harro le od zgoraj, nato pa izpregovori:
»Kako morejo pesmi tako 6labo tiskati! To je 6ramo!no! Beri mi rajši kako vrstico. Tebe najrajši poslušam!«
»Poje o domotožju po nebeški domovini, Harro, o domotožju, ki izhaja iz človeškega gorja .. .*
»Zemeljska ostra pot upehala me je. V nebeško domovino — gor mi hoče srce.«
Harro je prekinil Rožamarijo:
»Da. to 60 oni trudni ljudje iz davnine... Uboge duše! Toda jaz še prav rad hodim po zemlji, dokler je tako lepa.«
Rožamarija se nasmehne in povesi knjigo-
»Ne, dragi Harro, ti še nisi utrujen.«
»Ti tudi še ne, Roža.«
»Nisem še, toda 6lutim, da bi mogla postati...«
»Mar 6i otožna, Roža? Kaj povešaš svoje krasne svilene liste?«
»To pa že ne, še dolgo ne... Jaz 6em zelo pogumna... Moj pogum raste z vsako uro ... Veš. Harro, to je borba, to je boj!«
»V6e na zemlji je borba «
»Ah, dragec. to je borba z ubogim srcem...«
»Te še vedno boli?«
»Sestra Ivana meni, da sem preveč nestrpna in zahtevam preveč. Ne, ne glej tne tako otožno, sicer bom našla jutri na tvoji glavi nove srebrne lase, katere bom imela jaz na svoji vesti!«
»Oh zdaj pa prihaja najkrotkejši vseh zmajev. Sestra Ivana, ali 6e naj skrijem pred vašimi očmi?«
»Nikakor ne, gospod grof! Jaz prinašam 6amo mleko z medom.«
»O, 6estra,« se šali Harro, »kaj bi počeli brez vas?«
»Presvetla bo morala koga imeti vedno pri sebi, ko jaz odidem, gosjiod grof!«
»Kadar sem bolna, me je strah pred vsemi tujimi ljudmi. Vi, 6estra Ivana, sle bila takoj izpočet-ka ljubezniva in dobra,« je dostavila prijazno Rožamarija.
Harro pa je vzkliknil:
»Saj boste sami uvideli, da vas ne bodo več izjTUstili k nam.. . da bi vas pa odvedel vašemu go6f>odu. to seveda ne gre!«
Sestra je malce zardečela ter dejala:
»Sem že dolgo pri njem zajx>6lena ..» In že je dobra, fina duša izginila izpred njunih oči.
»Rožamarija. to je že pol odveze! Kako zelo me to veseli! Ti ne veš, kaj pomenja za moža v mojih letih, če se okoli njega hipoma izpremeni ves stari 6vet — Rožamarija, jaz si ne vem več po-novo obzorje Rožamarija, jaz si ne vem več f>o magati. V 6vetem pismu sem našel starega judovskega Boga. staro Jehovo, v vaših ccikv&lt pa imate zopet svojega cerkvcnega Boga.«
»Harro, ali bi ne hotel govoriti z gospodom samostanskim pridigarjem? On te bo doumel!«
»O. ti ljuba, beti as ta Rožal Kaj more tu človeku pomagati najboljši cerkveni učenik! To so stvari, katere si mora pojasniti vsak 6am. V prejšnje življenje se tudi ne morem več vrniti. Tu so V6a okna pobita ter je hudo viharno. V tem ni več obstanka. Izj>očelka sem mislil, da moram vreči vse vstran. Toda že 6e počenjam spametovati. Ako torej naj kedaj vendarle jxistaneiii božja stvar ...«
»To je božja misel Harro!...« .
»O Roža, kako si to izgovorila! Ti imaš nekaj, kar nimajo vaši cerkveni učeniki, ki vedo vse zanesljivo, ki vidijo božje zemeljske načrte in ki so bili povsod zraven. Zame je bilo zmeraj nekaj strašnega, da Bog žrtvuje edinega Nedolžnika.«
»Jaz bi tudi ne marala obremeniti ga še s svo, jimi grehi. Kako 6trašno mi je, ako čujem o tem govoriti! Saj veš, Harro, da ga zelo ljubim. Nikogar ni na svetu, katerega so bolj ljubili tiego Njega. To nam je nekoč povedal gospod samostanski pridigar. In vsak rod ga je moral znova najti.«
»Vedno se mi je hudo smilil ta osamljeni jud v razburkani stari židovski deželi. Kako ga obtipa-vajo in nimajo niti pojma o njem. In njegov grozni konec!... Vse pozlačevanje in stiliziranje je prodrl njegov smrtni krik sem do nas, 6 katerim Končuje tvoja zelena knjiga, Rožamarija. — — _
Kako je vendar to pisano! Morala je biti iz uma, ko je to pisala ... Njene črke padajo, polže, se opotekajo Ob koncu so le še divje črte. Tak je konec! Moja uboga babica! V temo in obup se je moralo pogrezniti to srce!«
»Harro, morda mu je sledila, šla njegovo pot. In On tudi ni ostal v temi in obupu. Harro. uči sc ljubiti ga. poleni ne boš več osamljen na božjem svetu ...«
Odkod pa veš, da se čutim tako neizmerno osamelega? Toda ti si se tudi skrivala pred menoj, Roža. V globino svoje duše mi še vendar nisi dala zreti.«
»Ni6em smela, Harro...«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovonjskl ogle«! Din 2 —s Najmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. Moli oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnaCaja se računa enokolonska- S mm Cieoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Služkinja
ki zna samostojno kuhati - išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod 17206. a
Kuharica
gre čez dan kuhat ali bolnim v postrežbo. — Krekov trg 4, pritličje, a
Več stavbnih parcel
od 1400—7000 m", naprodaj na prometnem kraju. Vodovod, elektrika poleg. Pojasnila: Vlžmarje 100.
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(P)
II
Glasba
ka mal dnarla doS
muzke I
Plošče, gramofone,rs-dlo gramofon« radio 1 aparate Itd. prodajamo po ngodnlti cenab tudi no obrohe.
Kupujte P" .
naših inserentih
QS3IEEQ
Ženske plašče
dobre ln poceni - dobite le pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1)
Jabolka
štajerska, kupite zopet najceneje v Kopitarjevi ulici 1.	(D
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 26-91. (1
Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger v največji Izberi po razprodajnlh cenah doblto v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela štrukelj.
Poizvedbe
informacijska pisarna
3. Sever, dediči Ljubljana, G osposvetska 14
izvršuje vse tozadevne informacijske posle bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakor tudi saniranje raznih posojilnih zadev najkulantneje in v najstrožji tajnosti.
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno ln greje ves dan, je v zalogi pri A. Semeni« ln drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. (1)
Štajerska
jabolka
žlahtnih vrst, kot: per-
meno, boskopskl kosmaS, damaconko, mošančke itd. - nudi po ugodnih cenah GOSPODARSKA ZVEZA, Ljubljana, Tyrševa c. 39.
Pisalni stroj
velik novejšega sistema, poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod 17140.
Sveže najfinejše norvelko
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
«e priporoča bledim in slabotnim osebam
Srajce
moške, kravate, nogavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.	(1)
VINA
za vse prilike naročite pr
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STE V. 25-73

Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 17-6»
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovGuJe
HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje
vrednostne papirje, va lute ln zlatnike po na} višji dnevni ceni.
+
Podružnica Slovenskega planinskega društva Litija-Zagorje
javlja tužno vest, da je umrl njen častni predsednik, gospod
FERDO TOMAZIN
odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje
Pogreb bo v sredo, dne 27. oktobra ob pol štirih popoldne v Smartnem pri Litiji.
Odličnega moža ohranimo planinci v trajnem spominu!
Litija, dne 26. oktobra 1937.
PODRUŽNICA SLOV. PLAN. DRUŠTVA LITIJA-ZAGORJE
mmnmiii
Premiera veličastnega pevskega filma :
SAN FRANCISCO
Jeanette Mac Donald	Clark Gablo.
Grandlozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami lz Traviate in Kausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San 1'ranclsca v letu 1906. Plim je v nemškem jeziku

Danes zadnjikrat!
SINFONIJA LJUBEZNI
<LIEBESERWACHEN) KAR1N 11ARDT WALTHER RILLA Glasba: Čajkovski.
TEL.
21-24
MATICA
Na splošno željo danes nepreklicno zadnjikrat veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumasa
DAMA S KAMELIJAMI
GRETA GARBO	ROBERT TAYLOR
Rezervirajte vstopnice v predprodaji!

Radio
Programi Radio Ljubljana«
Sreda, 27. oktobra: 12 Za kosilo — razvedrilo, da bi bolje Vam teknilo! (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert slovenske glasbe (Radijski orkester) - 14 Vreme, borza 18 Mladinska ura: Med Laponci (g. dr. Valter Bohincu). — Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlesič) — 18.40 Kolektivizacija življenja in njene posledice (g. univ. prof. dr. Andrej Uosar) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac. ura: Vuk Ka-dažič (dr. Aleksander Velič, prof.) — 19.5*1 Šah — 20 Več veselja! (koncert Radijskega orkestra — 21 Pregled svetovne klavirske literature: A. Početniki kla-irske glasbe: Angleški virginullsti. William I5yril ,1546—1623). John Buli (1563-1628). Orlando Oibbons (1583—1625) In Thomas A. Arne (1710-1778). Predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22 Cas, vreme, i>oročila, spored — 22.15 Radijski jazz.
Drugi programii
Sreda, 27. oktobra: Belgrad: 20.00 Arije - 20.30 Humor — 21.30 Narodne melodije — 22.0« Komorni koncert. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Dunaj: 19.35 najski filharmoniki — 30.40 Vesela reportaža — 21.40 Arije — 22.20 Zabavna glasba. — Budimpešta: 19.50 Vokalni koncert — 20.46 Operni orkester — 22.15 Salonski kvintet — 23.15 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21.00 Opera Faust«. — Rim-Bari: 31.00 Igra 22.15 Vokalni in pianinski koncert. - Praga: 19.35 Dvorakov Moravski (luet • — 20.0(1 Orkestralni koncert — 22.35 Sonatni koncert. — Berlin: 1(1.10 Ka-liarot — 20.D0 Orkestralni koncert. — lApsko: 19.10 Zal bavni koncert. — Stuttgarl: 21.15 Beethovnova V. simfonija. — Monakovo: 19.10 Kiinneckejev večer. — Be-romiinster: 30.00 Vokalni koncert - 20.45 Oriegovi norveški plesi — 31.35 Instrumentalni kvintet. — Strasbourg: 31.30 Sinfoničnl koncerl.
Št. 3765/37.
Razpis
+
Sredi jesenskega dne je padel hrastov list... nepozabni mož in naš oče, gosp.
Franc Vari
Njegovo telo bomo spremili na zadnji poti dne 27. oktobra 1937 ob 9 dopoldne.
Njegovo dušo priporočamo tihi in iskreni molitvi.
Poljane nad škofjo Loko, 26. okt. 1937.
Žalujoče družine.
99
Moške nogavice in trpežne ženske nogavice se dobe že v vseh boljših trgovinah z varstveno znamko
Fako - nepoderljivo
in sicer po fiksno določeni tovarniški ceni. Zahtevajte to znamko, ker jamči za kvaliteto.

»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Ugodna priliKa za nakup
Trgovsko hiŠO, prirejena izključno za trgovino in skladišča, v centru in na najprometnejšem križišču Ljubljane (Tyrševa cesta št. 11), sodno ocenjena na Din 2,439.950"—.
enodružinsko VlIO v Verstovškovi ulici (Mirje) v Ljubljani, nova in davka prosta z vrtom, sodno ocenjena na Din 849.510—, in
dve lepi Stavbni porceli poleg vile, sodno ocenjeni na Din 215.675*— in Din 214.075—, se prodajo potom javne dražbe dno 4. novembra 1937 ob 1/.11. uri pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16
Izklicna cena znaša polovico cenilne vrednosti
Polovico kupnine |e ploCltivo v vložnik knjižicah Kmečke posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. in Liublfonske kreditne banke
Potrebna pojasnila daje Dr. JOSIP HACIN, odvetnik v Ljubljani, Beethovnova 13
Občina Braslovče, okraj Celje, razpisuje pragmatično mesto
obč. tajnika-pripravnika
šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom. Varščina: 5000 dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Braslovče, dne 22. oktobra 1937.
Zahvala
V dnevih naše največje žalosti, ko nam je Usoda na tako tragičen način vzela našega najboljšega in najljubšega moža in očeta, gospoda
Jakoba Kunstelj
ste nam nudili veliko tolažbe in nam izrazili osebno in pismeno toliko sočustvovanja, da nam je bilo vse to res v veliko uteho. Za vso to vam naša iskrena hvala. Nepozabnemu in nenadomestljivemu pokojniku ste za zadnjo pot prinesli toliko vencev in cvetja in na njegovi zadnji poti ste ga od blizu in daleč prišli spremit v tako častnem številu, da ste nam s tem zelo pomagali nositi našo veliko bol. f rejmite vsi naso iskreno zahvalo. Prav posebna zahvala velja domačemu č. g. župniku Petricu, č. g. profesorju Slaparju iz Kranja in č. g. patru Prislovu D. .1. iz Ljubljane za pogrebne obrede, nadalje godbi in pevcem gasilske čete Gorje, pevcem Sokola Bled, Radovljica in biov. prosv. društva Zasip za žalostinke, gasilski četi Gorje, Podhoni in Bled, Sokolu Gorje, Bled, Dobrava in Jesenice, podružnici SPD Gorje, Živinorejski zadrugi Gorje, Gremiju trgovcev Radovljica, Združenju gostilničarjev Bled iu zastopnikom pivovarne Union, Ljubljana. Šuinske uprave Bled in Vzajemne zavarovalnice Ljubljana za spremstvo k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi šol. upravitelju g. Razingerju iz C.orij in predsedniku Gostiln, združenja g. Rusu st. z Bleda za lepe poslovilne besede ob grobu Vsem. ki ste nas v teh težkih dneh kakorkoli tolažili in ki ste izkazali poslednjo časi našemu dragemu pokojniku, velja naša najlepša zahvala.
V Gorjah pri Bledu, dne 20. oktobra 1937.
Žalujoča rodbina Kunstelj.
+
Naznanjamo žalostno vest. da nam je umrla naša nad Tse dobra, draga soproga, mamica, stara mamica, tašča, gospa
Marija Rovan roj. Zupan
soproga gostilničarja, trgovca in posestnika
po mukepolncm trpljenju dne 25. oktobra oh 4 popoldne.
Pogreb drage pokojnicc bo danes ob 10 dopoldne na farno pokopališče Sv. Jurij pod Kumnm.
Sv. Jurij pod K u m o m , dne 26. oktobra 1037.
Žalujoči soprog Martin Rovan; J u s t i por. Celestina, Ludvik. Marica por. Po h le. Brigita, France, Gizela por. G r a č n e r , Zinka, Milka, otroci; Ludvik, Eko. Vilko, zeti; Pavla roj. Hafner, snaha; M a j d i c a , Petra, Dragica, vnukinje — in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič