OBISKI SEJMOV, POT V NOVO RAZMIŠLJANJE
Za obrtniške in industrijske delavce
Pogosto postavljajo vprašanje, ali so poučni izleti, ki jih za delavce pri obrtnikih organizira Medobiinski sklad za izobraževanje delavcev na podrotju samostojnega osebnega dela Ljubljana, MlkloSičeva 26 (tel.: 312-533) res del izobraževa-nja ali so le izleti? Od 4. do 6. marca je bilo 100 delavcev in delavk iz 14 občin Ijubljanskega ob-moija na 41. mednarodnem obrtnem sejmu v Munchnu. Kljub temu, da je predsedslvo prvot-no sklenilo, da bo na to največjo svetovno obrtni-ško prireditev, na kateri iz 40 držav sodeluje 1600 neposrednih in 1000 posredno zastopanih podje-tij na 130 tisoč kvadratnih metrov površine, od-potovalo le 50 udeležencev, je kasneje spoznalo, da mora omogočiti optimalnemu StevUu delavcev in delavk, sprehoditi se po 25 izredno velikih dvoranah munchenskega sejmitta.
Kaj bi bilo vredno izpostaviti za letošnji sejem? Najprej to, da naša država ponovno ni bila prisot-na, kljub temu, da smo na četrtem mestu med obiskovaici te sejemske prireditve, ki prikazuje obrtniško tradicijo in obrtniško prihodnost. Bile so zelo močno in urejeno prisotne Poljska, Romu-nija, Sovjetska zveza, če omenimo tiste države, ki so naše pogoste konkurentke pri opravljanju naj-cenejših delovnih nalog za razviti svet. Zelo težko je nestrokovnjaku poiskati novosti in posebnosti letošnjega sejma, na posameznih področjih stori-tvene ali proizvodne obrti. Obrti, ki jc v razvitem svetu majhna po obsegu delavnic, a ima s sodobno strojno in pomožno opremo (računalniki) izredne zmogljivosti. A, ne na Skodo človeka, kar lahko opazimo v naši industriji, ki je edina primerljiva z obrtjo v razvitem svetu. Skrb za človeka - od delovnega mesta in čim manjšega napora na njem, do številnih aktivnih zavarovalnih, rekreativnih, zdravstvenih in drugih organizacij in društev je eno od pomembnejših sporočil miinchenskega obrtnega sejma. To je bilo mogoče na brezštevilne načine opaziti od opreme stanovanj, do rekrativ-nih površin v domu, pri zaštitnih pripomočkih ob strojih in predvsem pri tem, da se je močno zmanjšalo ftzično delo. Ko obiskovalec primerja prikazane stroje, ki so pretežno opremljeni z raču-nalniki in so vsi energetsko izredno varčni, se
seveda sprašuje, ali ne bi bilo pri nas edino pri-merno pričeti z veliko osveščevalno akcijo o go-spodarnem ravnanju z energijo in s tem, da je znanje edina možnost za razvoj. Pomembno je tudi to, da bi s tem hotenjem po razvoju, napred-ku, z vsesplošno izobraževalno usmerjenostjo hi-tro odpravili številne probleme, ki nas pestijo na številnih družbenih področjih. Ljudje bi začutili notranje zadovoljstvo, pa tudi delovni rezultati bi jim dali nov elan. Obisk munchenskega sejma, ogled njegovih sodobnih svetovnih tokov od pro-izvodnje do izredno skrbno vodene administraci-je, pa je vsekakor možnost, da vsaj peščica delav-cev pri obrtnikih pričenja razmišljati v to smer. Kljub temu, da na njem ne prevladujejo velikan-ski stroji, pa bi bil izredno koristen tudi za čimveč-je število delavcev živilske stroke, kovinsko pre-delovalne industrije, gradbeništva, predelave Ie-sa, izdelave pohištva, skladišče opreme in seveda za vse, ki vedo, kako prijazno in pozorno se je potrebno obnašati do potrošnika v tržno usmerje-ni družbi. Skratka, prav bi bilo, da bi resnično razmislili čimpreje o tem, da je strošek za tak poučni izlet v obrti in industriji malenkost proti učbeniku, ki ga lahko prinese v nov, prepotreben način razmišljanja o našem ekonomskem razvoju.
STANE JESENOVEC