TRST, torek 24. decembra 1957
Leto XIII.. Št. 305 (3810)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-43* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 2« — Tel. St 37-338 -- Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 1S.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 80, finanino-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celolet... 4900 lir. FLR^;	-aložba Slovenije,
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tis	J,-... uZOZ-Trst
Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 1'I5 . izdata Založništvo trža.kega	_	_
,V znamenju hladne vojne in oboroževalne tekme
Norstad: V prihodnjih tednih razgovori za postavitev izstrelišč v državah NATO
Vendar je tudi na Zapadu vedno več glasov, ki nasvetujejo pogajanja s Sovjetsko zvezo - Laburisti zahtevajo naj
ti/r	* jr*	m	•	titr 7
Mac Millan potuje v Moskvo
PARIZ, 23. — Danes j'e imel vrhovni poveljnik NA TO general Lauris Norstad tiskovno konferenco, med katero je napovedal že za prihodnje tedne začetek razgovorov o postavitvi izstrelišč za vodene izstrelke srednjega radija. V svoji izjavi je zagotovil, da bodo ti izstrelki postavljeni v pripravljenost za izstrelitev pravočasno, da lahko obranijo Evropo; nadalje je rekel, da zaradi dometa teh izstrelkov ni neobhodno potrebno, da se postavijo na kakem mestu raje kot na kakem drugem in zaradi tega tudi ni potrebno in sploh ne zaželeno, da se postavijo v vseh državah NATO; čas, ki je potreben za postavitev teh izstrelkov, ne bo presegel roka varnosti spričo sovjetskega napredka; ti izstrelki ne zmanjšajo važnosti drugih sil NATO; prva faza se nanaša na šest dc deset bataljonov po 450 do
500 mož in vsak od teh bataljonov bo opremljen s 15 vodenimi izstrelki.
Študira se še, ali naj bodo izstrelišča zavarovana ali naj bodo raje premična.
Predsednik Eisenhower je danes, v Beli hiši predsedoval sestanku državnega Varnostnega sveta, ki se ga je u-deležil tudi državni tajnik Dulles. Med drugim so na tem sestanku razpravljali, kot se domneva, tudi o govoru, ki ga bo imel danes zvečer Ei-senhower.
Ko so danes pred Belo hišo
IIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIHItHIIHliniMIIIIHIIIIIIIIitlllllllllllllHIIIIIItlllllllllitllllllllMIIIHIMIIIIIIIIII
Makarios odklanja tristranska pogajanja
Britanski delegat v OZN je hotel dokazati, da gre pri ciprskem vprašanju za spor med Grčijo in Turčijo
NIKOZIJA, 23. — Danes so izpustili še nadaljnjih 52 ciprskih zapornikov, ki so bili oproščeni na podlagi amnestije ciprskega guvernerja Hu-gha Foota. Tako je bilo izpuščenih vseh 100 Ciprčanov, ki so bili za božič amnesti-ranl.
Ciprski guverner Hugh bo 31. decembra odšel v Londob na razgovore z ministrom za kolonije Lennox - Boydom. Verjetno bo z njim govoril o številnih stikih, ki jih je zadnji mesec imel z raznimi
iiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiH
DANES
Še vedno ni pravega uradnega odgovora na sovjetske predloge o načinu pogajanj za razorožitev. Ob zgodnji jutranji uri napovedani Ei-senhowerjev govor še ni bil znan. Tudi ni znano, ali je bil njegov namen odgovarjati Hruščevu.
Pač je zelo dobro znana izjava še bolj znanega ameriškega generala in poveljnika NATO, Norstada, ki nikakor ne kaže na dobro. Povedal je namreč, da na; meravajo ZDA takoj začeti z atomskimi oporišči v Evropi, ki bi razpolagala z najmanj devetdesetimi a-tomskimi izstrelki poleg Skladišč za atomsko orožje. Po drugi strani pa se je tajnik 'atlantskega pakta Spaak skoraj norčeval iz sovjetskega predloga o brez-atomskem področju, češ da gre za »razbijanje* NATO.
Zadeva pa je mnogo bolj resna in to dokazuie tudi papeževa poslanica, ki ji daje poudarek včerajšnje poročilo sovjetske uradne agencije; razorožitev m ohranitev miru zasluži tudi marsikatero žrtev. Spričo vse dosedanje vatikanske politike je omenjena poslanica še en dokaz, da velika večina evropskega javnega mnenja pač pričakuje mnogo več izjav odgovornm politikov o sovjetskih konkretnih predlogih kot generalskih napovedovanj o atomskih oporiščih zlasti v teh božičnih dneh, ko je mir tradicionalno na dnev nem redu. Tokrat ta beseda res ne bi smela ostati le prazen zvok.
Predvsem pa ne bi smela naleteti na gluha ušesa, tako kot je naletela na včerajšnji seji rimske vlade vsaj tako lahko zaključimo iz uradnega poročila, v katerem se niti z besed ne omenjajo tako vazn predlogi kot so bili izreče ni na'sobotni seji vrhovnega sovjeta, čeprav ni general, ampak le trenutn zelo odgovoren politiK je obrambni minister P<?ud?;F dal le svoj pristanek na atomska oporišča, Pr‘-stalle^ ki se je zdel kot neu§£“® odmev bojevitega n^°',e dovanja atlantskega povelj
nika.	,	trd
»Times*, ki ni znan kot
nekonservativen list, je P
vsem drugačnega mnenja,
ker se pač zaveda ogromne
odgovornosti.
predstavniki prebivalstva.
Na poti v Atene iz ZDA, kjer je prebil tri mesece ter prisostvoval delu generalne skupščine OZN, se je danes nadškof Makarios nekoliko u-stavil na rimskem letališču Ciampino. Med svojim postankom je dal sledečo izjavo: «Ceprav v generalni skupščini OZN nismo dobili dve-tretjinske večine, ki se zahteva za sprejem pritožb, to vendar ne pomeni, da navadna večina, ki smo jo dobili, ni že dovolj velika moralna zmaga v korist pravice samoodločbe narodov. Ciprsko ljudstvo bo nadaljevalo svoje napore, dokler ne doseže samoodločbe. Današnji duh je nasproten kolonializmu, ki pripada že pretekli dobi. Seveda ne vem, kaj misli britanska vlada, vem pa, da je ciprsko ljudstvo odločeno, da napravi konec kolonialnemu režimu. Pri tem našem naporu bomo imeli, o tem sem prepričan, podporo vseh svobodnih ljudi«.
Nadškof Makarios je prispel v Atene zvečer. Pri prihodu je izjavil; «Ciprsko ljudstvo, ne priznava Turčiji ni-kake pravice nad Ciprom ter zavrača vsako misel na tristranska pogajanja«. Povedal je, da je hotel britanski delegat v OZN dokazati, da predstavlja ciprsko vprašanje spor med Grčijo in Turčijo, toda edini način za rešitev ciprskega vprašanja, je dejal Makarios, je v neposrednih pogajanjih med ciprskim prebivalstvom ter britansko vlado. «Mi smo pripravljeni pogajati se, je zaključil Makarios, toda samo na podlagi samoodločbe. Upamo, da bo britanska vlada pokazala razumevanje ter spremenila svojo sedanjo politiko, kajti sicer bo ciprsko prebivalstvo nadaljevalo svojo borbo do končne zmage«. ....
Atenski vladni list «Kati-merini« piše, da so neki državniki na pariški konferenci Atlantske zveze skušali pritisniti na .grško delegacijo in Grčiji vsiliti takšno ureditev ciprskega vprašanja, ki se ne ujema z grško koncepcijo. Nekateri predsedniki vlad so sodili, da br «lahko izkoristili priložnost in dosegli to, kar se ni posrečilo doseči v OZN, se pravi, vsiliti takšno ureditev ciprskega vprašanja, ki bi bila v prid kolonialistom«. Grška delegacija pa je odločno zavrnila vsa ta prizadevanja in je vztrajala pri svoji zahtevi, naj ciprsko vprašanje ločijo od splošnih vprašanj zahodne zveze.
Evropska komisija za človeške pravice v okviru Evropskega sveta je v Strassburgu pretresala pritožbo Grčije proti Angliji zaradi Cipra ter je sklenila, da opravi preiskavo na samem otoku, da tako najde elemente, ki bi lahko privedli do mirne poravnave spora. Preiskava se bo pričela 12. januarja in udeležili se je bodo predstavniki Italije, Holandske, Nemčije, Irske, Anglije in Grčije.
Italijo bo predstavljal poslanec Dominedo. ki je v razgovoru z dopisnikom ANSE poudaril važnost dejstva, da bo to prvič Evropski svet na podlagi konvencije za varstvo človeških pravic, ki obvezuje države podpisnice, direktno posredoval pri poskusu za poravnanje spora, ki zadeva odnose dveh držav, ki sta obe članici iste skupnosti zahodnih držav. Dominedo Je potem dejal, da je Anglija, ki bo pristala na potrebne olajšave za izvedbo preiskave, že pokazala svoje razumevanje s tem, ker je odložila smrtno kazen ciprskega novinarja Samsona,
postavili božično drevo, je Eisenhoiver imel kratek nagovor, v katerem je dejal: «Božični duh nam pomaga premagati nasprotštva med nami. Mir in dobra volja sta njegova univerzalna poslani-nica, toda to bi bile samo besede, prazne in bobneče, če jih ne potrdimo s trudom in znojem, ki spreminjata dobre namene v koristna dejanja ter v pogum, ki se ne o-botavlja, v potrpljenje in odpoved, ki se ne umika dolžnosti«.
Predstavnik Foreign Officea je danes sporočil, da bo odgovor Mac Millana maršalu Bulganinu poslan v Moskvo najbrž v prvih dneh prihodnjega leta.
Medtem ko ni hotel dati ni-kakih komentarjev o zasedanju Vrhovnega sovjeta SZ, je omenjeni predstavnik v zvezi s sovjetskimi predlogi za širši odbor OZN za razorožitev, iz javil, da se londonska vlada drži sklepa večine generalne skupščine, po katerem bi se morala s 1. januarjem ustanoviti komisija 25 članov. Kar pa zadeva bistvo vprašanja razorožitve, je dostavil, je britanska vlada slej ko prej naklonjena predlogom zahodnih držav iz preteklega poletja, ki jih je podprlo 56 dirzav članic OZN.
Dopoldne se je ministrski predsednik Mac Millan posvetoval z nekaterimi ministri ter raznimi vojaškimi predstavniki. Na tem sestanku so bili poleg drugih navzoči zunanji minister Lloyd, obrambni minister Sandys ter zakladni minister Thorney Croft. Pre-vla duje mnenje, da so govorili o pismu maršala Bulganina, o zadnjih sovjetskih predlogih za razorožitev ter o vprašanju postavitve baz za vodene izstrelke v Veliki Britaniji. Kolikor se je dalo izvedeti, se britanska vlada posvetuje z zahodnimi zavezniki o odgovoru, ki naj ga pošlje Bulganinu. Mac Millan pa se pripravlja na potovanje po deželah Com-monwealtha, ki se bo pričelo 7. januarja in bo trajalo en mesec.
Resolucija Vrhovnega sovjeta, katere glavne točke objavlja londonski tisk na prvih straneh, je prišla v času, ko Laburistična stranka, britanska javnost in celo del konservativcev močno pritiskajo na Macmillanovo vlado, naj se odpove politiki »razgovorov s Sovjetsko zvezo po oborožitvi«. Mnogi konservativni časniki danes v velikih naslovih, zastavljajo vprašanje; »Zakaj se ne razgovarjemo z Rusi?« in zahtevajo od Macmil-lana naj v imenu prihodnosti Velike Britanije in sveta krene z mrtve točke — v Moskvo. — Ni mnenje enega človeka ali stranke, pravi »Sun-day Express» — marveč splošna, neudržljiva želja v naši deželi, da bi se namreč začeli razgovori med najvišjimi predstavniki obeh dežel.
Uradni krogi na vprašanja o resoluciji Vrhovnega sovjeta sploh ne odgovarjajo, a ni nobenega dvoma, da britanska javnost odobrava prepoved uporabe atomskega orožja, opustitev poskusov z njim in zmanjšanje oborožitve.
Resolucijo in govor Hrušče-va označujejo v Veliki Britaniji v nasprotju z njegovimi prejšnjimi govori za zmerna. Po mnenju političnih opazovalcev se oboje razlikuje od pariške deklaracije, ki meri predvsem na zbiranje vojaških sil Zahoda, diplomatske akcije in stike z Vzhodom pa obravnava šele na drugem mestu
Britanski zunanji minister Selwyn Llcyd je danes zvečer v intervjuju na televiziji izjavil, da Velika Britanija ne mara izgubiti nobene priložnosti, da pride do kakega sporazuma s Sovjetsko zvezo v smislu zadnjih sovjetskih mirovnih pogojev. Dejal je, da je bolj važno proučevati te predloge zaradi njihove vrednosti kot pa ugibati o povodih, ki so jih narekovali. Sedanj, predlogi, je rekei Selwyn Lloyd, vsebujejo že postavljene predloge, toda kljub temu jih je treba pazljivo proučiti. Hočemo mir in varnost, toda vprašanje je, kako jih do-seči.	,
Današnji »Times« pise med drugim, da je možno, da Rusi danes niso razpoloženi razpravljati z Zahodom razen direktno z Amerikanci. Možno pa je, da bi se mogel najti teren za sporazum; na primer poljski predlogi o Centralni Evropi Laburistični «Daily Herald« je naklonjen obnovitvi pogajanj s Sovjetsko zvezo in to brez vsakih pogojev.
Generalni tajnik NATO Hen-ry Spaak je nekemu pariškemu listu izjavil, da je načrt poljskega ministra Rapackega za atomsko nevtralizacijo Centralne Evrope v vojaškem smislu nonsens in da je razen tega samo politični manever za oslabitev NATO. Spaak je pojasnil te svoje besede s trditvijo. da 500 kilometrov Strok nevtralni pas ne pomeni danes ko imamo izstrelke, ki lahko lete 2500 km, nepomem-ben.
Tudi Adenauer se je v svo-jem uvodu k proračunu izra-
zil negativno o nevtralni evropski coni. Toda kljub temu so sklepi zasedanja Vrhovnega sovjeta ZSSR ir predlogi Hruščeva in Gromi-ka, da bi bilo treba začeti nove razgovore med Vzhodom in Zahodom, vzbudili v zahodnonemških političnih krogih veliko zanimanje. Čeprav uradnega reagiranja še ni, je moč sklepati, da bonn-ska vlada meni, da sovjetski predlogi večidel niso sprejemljivi, vendar pa jih želi podrobno proučiti. Opozicija pa vidi v njih možnost, da bi se pogajanja nadaljevala.
BOGOTA (Kolumbija), 23. — Blizu Medellina je zletel v neki prepad avtobus. Rezultat; štirinajst mrtvih in enajst hudo ranjenih. Vseh potnikov je bilo 42. Vzrok nesreče: slabe zavore.
Ni bilo poskusa s sputnikom III.
MOSKVA, 23. — Radio Moskva je danes zanikal vest, ki se je v preteklih dneh razširila po ZDA, da so nameravali v Sovjetski zvezi prav med konferenco NATO izstreliti tretji sputnik, a se jim je to ponesrečilo. «Akademija znanosti SZ, je izjavil radio Moskva, obvešča, da v Sovjetski zvezi ni bilo nikakega poskusa za izstrelitev kakega satelita po sputmku IJ.»
Letalska nesreča
LONDON, 23. — Letalo ti; pa «York» je padlo nocoj pri Elsenhamu v pokrajini Essex, kmalu potem ko se je dvignilo z letališča pri Standsteatu. Po prvih poročilih kaže, da so najmanj štiri osebe mrtve. Ni še znano, ali gre za civilno ali pa za vojaško letalo.
RIM. 23. — Danes se je končal pred rimskim prizivnim sodiščem proces proti odgovornemu uredniku znanega političnega radikalnega tednika «Espresso» Arrigu Bene-dettiju in novinarju Manliju Cancognijti. Po enournem posvetovanju ju je sodišče obsodilo na po osem mesecev zapora in po 70.000 lir globe, češ da sta obrekovala «Socie-ta Generale Immobiliare«, ker sta objavila trditev, da Je ta družba podkupovala občinske funkcionarje -v Rimu.
Predpraznično razpoloženje v Rimu
Vlada ni razpravljala o predlogih Sl Važno poročilo parlamentarne komisije
Novo ameriško posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev? - Papeževa
poslanica in njen odmev v svetu
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Danes je bil zadnji predpraznični dan in najvišji državni funkcionarji so čestitali poglavarju države, ministri svojemu predsedniku itd. V mestu vlada že popolno praznično razpoloženje in po današnji seji vlade je Zoli že odpotoval domov v Florenco Ta seja je bila hkrati najvažnejši politični dogodek dneva, poleg sestanka vodstva Krščanske demo-
IIIIIIIIIIIIHIIIIimilllllllllllHIIIIIilllItHIIIIillllllll
tev vseh drugih perečih mednarodnih vprašanj. Namesto tega je obrambni minister Ta-viani še prav posebej poudaril, da pristaja na predlog o oporiščih za ameriške atomske izstrelke v Italiji. Zakladni minister Medici pa je povedal, da bo zelo težko najti nova finančna sredstva za nadaljnje atomsko oboroževanje države.
Morda ni bilo povsem Slučajno da je ravno med sejo prišel v vladno palačo ameriški veleposlanik Žellerbach, da bi čestital predsedniku Zoliju praznike. Uradno poročilo pravi, da ga je pri tem, vprašal.
kracije, kjer pa se ni obravnavalo nič posebnega. Ministri so poslušali poročilo Pelle, Tavianija in Medici j a o delu vladne delegacije na konferenci NATO v Parizu. Iz uradnega poročila o seji sledi, da je Pella obrazložil ministrom le uradno poročilo atlantske konference, nakar je vlada odobrila delo delegacije. Ministri torej sploh niso razpravljali o konkretnih sovjetskih predlogih za pogajanja o razorožitvi in za reši-
Naser v Port Saidu za «dan zmage»
Dobava atomskega orožja 1 určiji je grožnja	proti	ara
Naser roti vse vlade in narode sveta, naj napravijo konec hladni vojni in oboroževalni tekmi - Hammarskjoeld v Gazi in Kairu
KAIRO, 23. — Generalni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes prispel -v Kairo, od koder je nadaljeval potovanje v Gazo. Tu so ga sprejeli številni višji častniki čet OZN ter predstavniki krajevne uprave. Hammarskjoeld je odšel z avtomobilom na inšpekcijo razmejitvene črte vzhodno od —
Gaze, potem ga je pa sprejel guverner Gaze general Mohamed Hasan Abdel La-tif, ki mu je zaželel dobrodošlico v imenu egiptovske uprave. Ko je zapustil palačo guvernerja, ga je pozdravilo nekaj sto palestinskih beguncev. V imenu teh mu je neka 10-letna deklica izročila goloba, ter dejala: «Mir na Srednjem vzhodu ne bo vzpostavljen in ne ohranjen, dokler se ne bomo vrnili na naše domove v Palestini.«
Hammarskjoeld bo prebil dan pred božičem pri nekem švedskem bataljonu v sklopu čet OZN, v sredo pa se bo vrnil v Kairo, kjer se bo sešel s predsednikom Naserjem. Po egiptovskih virih bo Hammarskjoeld z Naserjem razpravljal o vprašanju komisije za premirje med Egiptom in Izraelom ter o problemih, ki se nanašajo na Sueški prekop.
Kljub dežju je danes množica več sto tisoč ljudi zma-
goslavno sprejela predsednika Naserja ob' njegovem prihodu v Port Said na proslavo »dneva zmage« ob prvi obletnici umika	anglo	- francoskih čet iz	mesta.	To je
prvi Naserjev	obisk	v Port
Saidu po lanskem konfliktu. Takoj po prihodu je predsednik Naser na pokopališču počastil spomin	Egipčanov, ki
so padli lani v Port Saidu.
V svojem govoru, ki ga je prenašal radio Kairo, je predsednik naslovil na ves svet sledeči poziv: «V imenu Port Saida, mesta, ki ga je prizadela vojna, rotim vse vlade in vse narode sveta, naj napravijo konec hladni vojni in tekmi v oboroževanju. Egiptovsko ljudstvo, integralni del miroljubnega človeštva, ki hoče živeti in graditi domovino v sreči in 'blagostanju, vam kliče: »Postavite vojno izven zakona, preden ona uniči našo civilizacijo. Borimo se skupaj za trajen mir! Delajmo na to, da preženemo s sveta vzroke v vojn, posebno kolonializem, nacionalno zatiranje
in rasizem! Naj živi mir in svoboda!«
Med svojim govorom je predsednik Naser odkril, da je propadel neki komplot, naper-jem proti njegovemu režimu, ker je bila kairska vlada ob- ' veščena o celotnem razvoju te ga komplota po nekem častniku obveščevalne službe, ki mu je uspelo vriniti se v mrežo zarotnikov. Ta častnik je izročil denar, ki ga je prejel od zarotnikov, da bi ga pridobili zase, vladi. Komplot so vodili bivši egiptovski ministri, ki so svoj čas pribežali v Bejrut in ki so izročili omenjenemu e-giptovskemu častniku Mahmu. "du Halilu 162.500 egiptovskih lir. Predsednik Naser je s to vsoto ustanovil neko industrijsko zadrugo v Port Saidu, častnik pa je bil odlikovan.
Nadalje je predsednik Naser v svojem govoru izrazil upa nje, da se bodo narodi Afrike in Azije, k: se bore za svojo neodvisnost, v bližnji bodočnosti osvobodili. Obtožil je zahodne velesile, da so ustvarile v Bejrutu vlado egiptovskih Quislingov, ki jo sestavljajo e-migranti starega režima.
Potem ko je analiziral potek operacij lar.sko leto, je Naser izjavil, da je bil presenečen, ker si ni predstavljal, da bosta tudi Francija in Veliki
I o vtisih s pariške konference. No, neurauno se trdi, da je Žellerbach ob tej priliki obljubil Zoliju novo pomoč v znesku 200 milijonov dolarjev, tako da se je zakladni minister lahko vsaj malo pomiril. Pravijo tudi, ua bo za to posojilo posredoval ameriški senator Jacobson, ki je trenutno v Parizu in' bo v kratkem obiskal tudi Rim.
Iz uradnega poročila pa sledi tudi, da ministri niso razpravljali o znani zahtevi parlamentarcev KPI in PSI, naj se skličejo izredni sestanki zunanjepolitične komisije in komisije za obrambo. Na teh sestankih bi morali razpravljati o delovanju italijanske delegacije na konferenci NATO. Prav zaradi tega bi bili ti izredni sestanki obeh komisij za Zolija, Peilo in Tavianija zelo neugodni.
Kot smo že poročali, so sko-ro vsi poslanci in senatorji že odšli božičevat in danes se je sestala samo senatna komisija za šolstvo, ki je razpravljali o zakonskem načrtu glede u-reditve plač učnega in vodil nega osebja v osnovnih in srednjih šolah. Razprava se bo nadaljevala v soboto. V prvih dneh januarja pa se bodo sestali načelniki političnih skupin senata ter vzeli ponovno v pretres »malo reformo«, k, je s spreminjevalnimi predlogi odobrenimi v poslanski zbornici postala «vehka reforma«.
Precej zapažena je bila tud običajna papeževa božična poslanica, v kateri po mnenju glasila KPI prevladuje zaskrbljenost nad atlantsko enotnostjo, -namesto pozitivnih pozivov za ohranitev miru. Iz vseh glavnih mest sveta pa poročajo, da je tisk dal precejšnji poudarek poslanici. Tako je tudi moskovski radio oddajal komentar agencije TASS, v katerem je med drugim rečeno: «Y svoji poslanici je papež o-menii vprašanje miru in mednarodne varnosti. Govoril je c oboroževalni tekmi med državami in dejal, da je dolžnost vseh narodov, da preprečijo
    ..............................................
Britanija sodelovali pri izraelskem napadu. Na koncu svojega govora je egiptovski predsednik izjavil, da predstavlja dobavljanje atomskega orožja vodenih izstrelkov in vodikovih bomb Turčiji grožpjo proti arabskim narodom. Končni je kritiziral načrte NATO, da ustvarja v Evropi skladišča atomskega orožja ter je zahteval prepoved jedrskih poskusov.
vojno s pomočjo učinkovitih mednarodnih organizacij in znižajo oborožitev v okviru nadzorstvenega sistema. Mir je tako dragocena dobrina, da ga velja braniti in storiti za to vsakršen napor.« Tudi socialdemokratsko glasilo »Frankfurter Rundschau« objavlja papeževo poslanico pod naslovom «Presirašiti je treba tiste, ki motijo mir«. Pod podobnimi naslovi objavljajo besedilo poslanice tudi drugi listi v Ev-ropi.
Morda je od vseh današnjih vesti najvažnejše poročilo, ki ga je izročil predsednikoma senata in zbornice poslanec KO Rubinacci v svojstvu predsednika parlamentarne komisije za proučevanje življenjskih pogojev italijanskega delavstva. Dejansko gre za šest zaključnih poročil o delu komisije, ki zadevajo delo na domu, delo v zakupu, vajen-stvo. delovne pogodbe in delovno pravo. Komisija je de-
Zopet železniška nesreča
									
«Borba» o predlogih Nikite Hruščeva
Zahod naj začne s pogajanji Popovič za poljski predlog
Atomska oborožitev Zahodne Nemčije bi zaostrila mednarodno napetost in otežila nemško združitev - Balkanska konferenca bi bila važen prispevek k utrditvi miru
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 23. — Zastopniki držav atlantskega pakta so na svojem zasedanju v Parizu pod vplivom širokih krogov zahodnega javnega mnenja in tudi posameznih udeležencev konference izrazili pripravljenost nadaljevati razgovore o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Po tej izjavi je prvi tajnik KP SZ Nik:ta Hruščev predložil konkretne ukrepe za okrepitev trgovinskih kulturnih, znanstvenih, in športnih stikov med Vzhodom in Zahodom, za sklenitev nenapadalnega pakta med atlantskim in varšavskim paktom in za razpustitev vseh vojaških blokov, S tem je, po mnenju «Borbe» Sovjetska zveza utrla pot za novtg konferenco državnikov, ki so v nedavni preteklosti prispevali k rešitvi zamotanih vprašanj, med drugim tudi Avstrije in Indokine. Tokrat Sz ne predlaga samo pogajanja o razorožitvi, temveč o vrsti političnih vprašanj med Vzhodom in Zahodom, kar bi služilo kot osnova za razorožitev To je širok predlog, ki ga zahodne sile ne bi smele ignorirati. Svet bi razumel soglaša-nje Zahoda s posameznimi sovjetskimi predlogi in postavljanje protipredlogov, toda ne bi razumel odbijanje pogajanj. Vztrajanje na raketni oborožitvi Zahodne Evrope in pomanjkanje elastičnosti in konstruktivnosti pri splošni orientaciji držav atlantskega pakta, bi naletelo po mne-
nju »Borbe« na Zahodu na kritiko in celo na odbijanje nekaterih držav, da sprejmejo raketno: orožje. «Vsi ti pojavi in najnovejši sovjetski predlogi dajejo vodilnim zahodnim silam mnogo razlogov za globoko revizije svojega stališča in da brez pridržkov in omahovanja sedejo za zeleno mizo«, zaključuje «Borba».
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel sodelavce glasila CK Združene poljske delavske partije »Tribuna Ludu« in »Agencije Robotnicke« ter i-mel z njima naslednji razgovor;
Vprašanje: Kako Jugoslavija kot dežela, ki je bila kakor Poljska v drugi svetovni vojni žrtev nemškega imperializma, presoja načrte o o-borožitvi Zahodnonemške vojske z atomskim orožjem?
Odgovor: Kakor mnoge druge dežele je tudi Jugoslavija za popolno prepoved proizvodnje in uporabe in torej tudi posedovanja atomskega orožja, V okviru takšnega splošnega gledišča smo še posebno odločno proti jedrski oborožitvi razdeljene Nemčije v središču Evrope. Oborožitev zahodnonemške vojske s tem orožjem bi samo za-
nanjega ministra Rapackega?
Odgovor: Jugoslovanska vlada v celoti podpira pobudo in načrt poljske vlade. Ce bi ta načrt sprejeli in uresničili, bi bil to važen korak k pomiritvi v Evropi in na svetu. To bi zlasti zboljšalo pogoje za sklenitev sporazuma o razorožitvi.
Vprašanje:, Kako presoja Jugoslavija načrt o sklicanju balkanske konference?
Odgovor: Ne bi imel kaj pripomniti k znanemu jugoslovanskemu gledišču, ki je bilo pojasnjeno v pismu predsednika Tita predsedniku romunske vlade Chivu Stoici. Sodelovanje in boljše medsebojno razumevanje med vsemi. balkanskimi deželami, ki imajo mnogo skupnih koristi, bi bila važen prispevek k u-trditvi miru.
Vprašanje:	Koliko lahko
takšne regionalne pobude prispevajo k splošnemu popuščanju mednarodne napetosti in sporazumevanju, na primer v duhu zadnjih predlogov ZSSR?
Odgovor: Tudi za ostale regionalne pobude velja isto, kar sem rekel v odgovoru na prejšnje vprašanje, če so izražene v enakem duhu. Drugače povedano, pobude, da bi na načelih enakopravnosti in
Na progi Benetke-Padova ubite tri osebe v «600»
metnik s postaje Mira je na zaslišanju izjavil, da je čuvaja pravočasno obvestil o prihodu vlaka.
Jemenski princ El Badr v FLRJ
ostrila mednarodno napetost, medsebojnega spoštovanja u-
ter znatno otežila obravnavanje razorožitve in združitve obeh delov Nemčije.
Vprašanje.- Kakšno je v tej zvezi stališče jugoslovanske vlade o načrtu poljskega zu-
redili in zboljšali stike med deželami določenega področja ne glede na razlike v njihovih družbenih sistemih, so lahko samo koristne za te dežele m za okrepitev miru.
To je že četrta železniška nesreča v nekaj dneh • Resno vprašanje varnosti železniške mreže
BENETKE, 23. — Na progi ljeni zaradi spuščenih zapor-Benetke - Padova, nedaleč od I nic čakati na vlak. Toda pro-kraja Mirano, je prišlo vče-raj dopoldne na cestnem prehodu ponovno do hude železniške nesreče, ki je zahtevala zopet tri smrtne žrtve. Vlak je nenadoma zadel v osebni avto FIAT «600» in usmrtil vse tri potnike. Samo ena sekunda je manjkala, da ne bi brzovlak prevrnil še osebni avto «1400», v katerem je bilo drugih pet oseb. Zares je neverjetno, kako je mogoče, da je po tako hudih nesrečah, ki so se na podoben način zgodile komaj pred nekaj dnevi v Codognu, Anconi in Arezzanu, o katerih smo poročali v teh dneh, da se je tudi v nedeljo ponovila tako strašna smrtna nesreča. Z vso resnostjo se postavlja vprašanje varnosti vse železniške mreže kljub zagotavljanjem prometnega ministra Angeli-nija, da je varnost zajamčena itd.
Ali je res glavni krivec nesreče najbližji železniški čuvaj	iz	Vetrega,	ki so ga	danes	aretirali in	zaprli v	mi-
ranske zapore? Njegov 13-let-ni	sin	je pripovedoval,	da
ga	je	zaprosil,	naj mu	po-
miaga polagati «petarde» na tračnice, ker je bila megla zelo gosta. Nekaj pred 10. uro sta zavozila čez progo dva avtomobila, «600» in «1400».
Kot pripoveduje čuvajev sin, je njegov oče telefoniral na postajo Mira - Mirano in vprašal ali lahko dvigne zapornice, ker je imel brzovlak več kot polurno zamudo. Čuvaj, ki je mislil, da prometnik ni v uradu, ker je vlak na postaji, je telefoniral pozneje še enkrat in takoj nato tekel iz čuvajnice, ter dejal sinu, da je še čas, ter mu naročil, naj dvigne zapornice, on sam pa da bo opravil vse ostalo. Sin je dalje izjavil, da je oče takoj po nesreči, ves obupan, tekel v telefonsko kabino, poklical Miro in kregal prometnika, ker mu je rekel, da je proga prosta. Sinova izjava potrjuje izjavo šoferja avtomobila «1400» in obeh strojnikov vlaka. Prvi je dejal, da je videl čuvaja, kako je dvakrat odšel v telefonsko kabino, prej kot je dvignil zaJ porniče; oba železničarja pa sta izjavila, da sta ga videla, da je odšel v kabino, kjer je zmerjal prometnika na postaji Mira. Čuvaj je znan kot zelo vesten uslužbenec in se je moral večkrat kregati z avtomobilisti, ki so bili prisi-
BEOGRAD, 23. — Jemenskega princa El Badra, ki je prispel danes zjutraj v Beograd, na vabilo jugoslovanske vlade, so na železniški postaji pozdravili predsednik Vukmanovič, državna tajnika Koča Popovič in Ivan Goš-njak. Po državnih himnah in pozdravih drugih z drugimi visokimi jugoslovanskimi državnimi, političnimi in vojaškimi zastopniki, se je princ El Bader zahvalil za sprejem in dejal da Jemen in Jugoslavijo vežejo mnogi skupni cilji, predvsem pa utrditev miru in odstranitev vojne nevarnosti. Poudaril je važnost vloge predsednika Tita, jugoslovanske vlade in narodov. Popoldne je predsednik Vukmanovič na čast visokemu gostu priredil kosilo, zvečer pa sprejem v' zveznem izvršnem svetu. V zdravici je Vukmanovič izjavil, da so napori jemenskega ljudstva za uresničenje načel bandunške konference sestavni del veličastnega procesa za osamosvojitev arabskih narodov. Ta proces ne samo da ne nasprotuje splošnim stremljenjem človeštva po miru, temveč prispeva k stabilizaciji in utrditvi miru. Potem ko je poudaril, da napori jemenskega ljudstva uživajo polno razumevanje in simpatije narodov Jugoslavije in da politika aktivne in miroljubne koeksistence med narodi daje široke možnosti in perspektivo za plodno in aktivno sodelovanje med Jugoslavijo in Jemenom na političnem, gospodarskem in drugih področjih, je Vukmanovič izrazil upanje, da bo obisk princa El Badra omogočil tesnejše zbližanje med obema narodoma in prispeval k utrditvi miru v svetu.
Princ El Bader je odgovoril z zdravico, v kateri je izjavil, da je prijateljska pomoč predsednika Tita in jugoslovanske vlade arabskim narodom imela velik odmev tudi v Jemenu, kar bo ugodno vplivalo na borbo arabskih narodov za neodvisnost in svobodo.
ZOLI
lala trideset mesecev in je obiskala 44 pokrajin, 25o podjetij, zaslišala 926 sindikalnih predstavnikov, 757 članov notranjih komisij, 526 delodajalcev in 5.185 delavcev. Člani kojnisije so senatorji in poslanci vseh strank, katerim je pomagalo 300 državnih tunkcionarjev ustanov za socialno skrbstvo. Material je zelo obsežen in vsebuje sto-tisoče tipkanih strani, na pod-^ lagi katerih so bila izdelana* razna poročila.
V pismu, ki ga je predsednik komisije Rubinacci s prvimi šestimi poročili ižročil | danes, je med drugim rečeno, da se je delo vršilo v treh fazah:	priprava, neposredno
proučevanje in izdelava zbia-nega materiala s sklepi. Nato navaja med najvažnejšimi pobudami naslednje; 1. proučevanje trajanja dela, 2. prehrana, 3. stanovanja, 4. strokovna prevzgoja invalidov in pohabljencev, 5. gospodarski in socialni učinki socialnega skrbstva, 6. zdravstveni pogoji delavstva, 7. uporaba delavca ob upoštevanju njegove sposobnosti, 8. kulturni napredek delavstva, 9. izboljšanje pogojev delavcev v zvezi s posredovanjem blagajne za Jug in 10. primerjava podatkov raznih raziskav.
Končno je Rubinacci sporočil, da bo ostala poročila izročil v prihodnjih tednih in sicer; o sedanji socialni zakonodaji in njenem izvajanju, o delovnih sporih, o kolektivnih pogodbah, o plačah, o kvalifikacijah, o delovnem urniku, o ravnanju z delavkami, o človeških odnosih in končno o pomožni preskrbi. Dosedanje rezultate so odobrili soglasno vsi člani parlamentarne komisije. Poročilo sta pohvalila predsednik zbornice Leone in predsednik senata Merzagora. Rubinaccija pa je pohvalil tudi socialistični poslanec Lizzadri ter poudaril, da je kot predsednik komisije pokazal objektivnost ves čas njenega delovanja.
A. P.
Pred vladno krizo v Izraelu?
Parlamentarni krogi v Tel Avivu pravijo, da bo ministrski predsednik Ben Gunon prihodnji teden odstopil, če se ne bo popravil položaj, ki je nastal, ko so v javnost prodrle neke uradne skrivnosti. Ministri iz stranke Ahdut Avoda so namreč nedavno izjavili novinarjem. da namerava izraelski državnik odpotovati v Bonn na obisk. Na sinočnjem sestanku stranke Mapai je Ben Uu-rion izjavil, da utegne to, da levičarski partnerji v koalicij, ski vladi izdajajo uradne skrivnosti, spodkopati mednarodni položaj Izraela in varnost dežele.
Leva socialistična stranka Ahdut Avcua, ki sodeluje v koalicijski vladi Davida Ben Guriona, je danes sklenila, od. kloniti vse predloge *a kompromis, ki jih je predložil ministrski predsednik. Zdi se, da je Ben Gurion predlagal zame. njavo dveh članov viade, ki pripadajo stranki Ahdut Avoda z dvema drugima osebno-stima iste stranke.
Sodijo, da bo odločitev leve socialistične stranke poslabšala vladno krizo ter verjetno celo povzročila padec Vladg, čeprav bo dokončni sklep sprejet šele jutri na seji vlade,
PRIMORSKI DNEVNIK
24. decembra 1957
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 5,5, najnižja 0,7, zračni tlak 1019 pada, veter jugovzhod-nik 2 km na uro, vlaga 78 odst., padavine 0,5 mm, morje mirno, temperatura morja 10,5.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 24. decembra
Adam in Eva, Dunja Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 9.30 in zatone ob 20.05. Jutri, SREDA, 25. decembra Božič. Rodan
Važen mejnik v tržaškem gospodarstvu
Ladjedelnice CRDA in arzenal izstopili iz Confindustrie
Izstop podjetij IRI iz sindikalne organizacije zasebnih kapitalistov bo imel vsekakor pozitivne posledice za delavstvo
Tudi v Trstu se bo s koncem ieta izvedla ločitev državnih podjetij od Confindustrie. Združenje industrijcev je že prejelo od direktorja CRDA in Tržaškega arzenala pismo, da bodo z 31. decembrom izstopili iz omenjenega združenja. V kratkem pričakujejo, da bo uradno sporočilo izstop tudi ravnateljstvo podjetja ILVA.
Kot ssmo v našem listu že podrobno poročali, gre za izredno važen sklep, ki bo imel daljnosežne posledice v splošnem italijanskem političnem in gospodarskem življenju in ki bodo še zlasti pomembne za tržaško področje. Pri nas namreč spadajo skoraj vsa velika industrijska podjetja v okvir IRI in predstavlja ločitev teh podjetij od Združenja industrijcev težak udarec za domače «morske pse», ki so do sedaj črpali dobršen del svoje moči in vpliva prav iz sodelovanja velikih državnih podjetij.
Poleg tega pa odpira ločitev ugodnejše možnosti za rešitev dolgotrajnega spora med delavci CRDA in ravnateljstvom, ki se je do sedaj držalo navodil «Confindustrie», medtem ko bo to vprašanje odslej pod pristojnostjo ministrstva za državne udeležbe. S tem sicer še ni rečeno, da bodo delavci avtomatično dosegli svoje pravice, vendar pa je pomembno že dejstvo, da ne bodo o njihovih zahtevah več razpravljali izključno lastniki velikega kapitala.
Pomen ločitve za tržaško gospodarstvo je še zlasti očiten, ker zaposlujejo tržaška podjetja IRI zelo veliko število delavcev. V ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka je bilo tako po zadnjem popisu okrog 3.500 delavcev, v tovarni strojev Sv. Andreja 2 tisoč delavcev, v delavnici mostov in dvigal pa 150 delavcev. Skupno z ravnateljstvom je torej samo v obratih CRDA zainteresiranih nad 6.000, oseb. Poleg tega pa se ukrep nanaša še na približno 1.300 delavcev ILVA in na 1.200 delavcev Tržaškega arzenala. To niso vsa podjetja IRI, s katerimi razpolaga Trst, saj so državne tudi vse največje pomorske družbe (Tržaški Lloyd, Italia, Adriatica in Tirrenia) in največje finančne ustanove. Vendar pa se ločitev za sedaj nanaša samo na industrijska podjetja.
Prvo konkretno posledico ločitve industrijskih podjetij IRI od Zveze industrijcev predstavlja odstop inž. Cro-vettija iz upravne komisije žaveljskega industrijskega pristanišča, kjer je zastopal Zvezo industrijcev, v katero je bil včlanjen kot predstavnik CRDA. Svoj odstop je inž. Crovetti sporočil včeraj dopoldne, ko se je sestal upravni odbor žaveljskega industrijskega pristanišča. Odbor je izvolil za podpredsednika inž. Visintina ter izvolil izvršni odbor in razne komisije.
 «»------
Sklenitev pogodbe za delavce v opekarnah
Pokrajinska zveza zidarske in mizarske stroke sporoča, da je bila po dolgih pogajanjih končno le sklenjena nova vsedržavna delovna pogodba za delavce opekarske industrije. Na podlagi nove pogodbe se bodo mezde zvišale za 5 odstotkov; zvišane so tudi doklade ter plače za nadurno dela. Podrobna pojasnila lahko dobe interesenti na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta št. 2.
Zahodna Nemčija odpravila «carnet»
Zahodna Nemčija je sklenila, da s 1. januarjem ukine dokumente za potovanje z avtomobili za tuje turiste. Zato ne bodo več tuji turisti potrebovali dokumenta «car-net de passage» za prihod in odhod iz Nemčije. Nemčija je po Avstriji druga država, ki je sprejela ta sklep.
Protestno zborovanje partizanov v Saleiu
Na pobudo krajevnih aktivistov NOB, pripadnikov Zveze partizanov in ANPI iz Saleža, je oilo v soboto v tem kraju skupno zborovanje bivših partizanov.
Zborovanje je spadalo v sklop protestnih akcij na našem področju proti demokr-ščanski vladi, ki je fašistom na ijubo okrnila vsedržavno zborovanje bivših borcev za
  IIIIIII M 11 M I tl 11111II11 ■ 11 ■■ M ■ 1111tl 11    llllllllIIIIlll  
Od včeraj se plačujejo na sedežu avtomobilskega kluba
Takse za vožnjo % motornimi vozili
Taksa za vožnjo z motornimi vozili se plačuje od včeraj, ko so na sedežu avtomobilskega kluba v Ul. del Teatro odprli pristojni urad, ki bo tam posloval vse do 31. decembra. Takoj po Novem letu pa se bo ta urad preselil v telovadnico šole «F. Venezian« v Ul. del Teatro Romano 7, kjer bo posloval do 13. januarja. V Ul. del Teatro 1 bodo lahko v tem času plačali takso le člani avtomobilskega kluba, ki bodo morali ob tej priliki plačati tudi članarino za leto
1&58-	.	.	«	,	n
Uradi v telovadnici šole »r. Venezian» kot tudi oni v Ul. del Teatro 1 bodo odprti vsak delavnik od 9. ure do 12.36 in od 16.30 do 17.30, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Da bi olajšali plačevanje taks, je ministrstvo za finance do-ločilo naslednje roke: lastniki avtomobilov, avtobusov in vseh drugih avtomobilov, ki prevažajo ljudi, morajo plačati takso v času od 23. decembra do 10. januarja; lastniki kamionov, lahkih tovornikov, motornih triciklov in drugih vozil za prevoz blaga morajo plačati takso v času od 23. decembra do 15. januarja, lastniki koles s pomožnim motorjem pa od 23. decembra do 25. januarja.
Na osnovi ministrskega dekreta od 18. decembra 1956 morajo lastniki motorjev in skuterjev plačati takso v času od 22. januarja do 10. februarja.
Avtomobilski klub naproša vse lastnike motornih vozil, da ne čakajo na zadnje dni pred potekom predpisanega roka, temveč da plačajo takso čimprej. To predvsem zaradi tega, da se prepreči dolgo čakanje v vrstah, ki v tem primeru nastanejo.
Omenimo naj še, da 31. decembra zapade rok za predložitev prošnje za nadomestitev dosedanje tržaške evidenčne tablice z novo, vsedržavno črno tablico. Kdor bo v tem času predložil ustrezno prošnjo bo lahko tudi po Novem letu krožil z motornim vozilom po cestah, in sicer tako dolgo, dokler ne bo dobil nove tablice. Kdor prošnje ne bo predložil, se ne bo smel voziti po cestah, če pa se bo, in ga bodo ustavili, bo moral plačati globo, ki jo predvideva veljavni zakonik.
Nezgoda kolesarja
V noči med nedeljo in ponedeljkom so bolničarji jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali z rešilnim avtom v tukajšnjo bolnišnico 26-letnega Rafaela Semca iz Prečnika
blizu Nabrežine, ki so mu ugotovili razne odrgnine in praske na čelu in levi strani obraza ter možganski pretres.
Semec, ki se bo moral zdraviti 7 do 9 dni na I. kirurškem oddelku, je izjavil, da se je ponoči peljal s kolesom po jugoslovanskem ozemlju proti obmejnemu bloku, ko je nepričakovano in iz neznanih razlogov odletel na trdi tlak.
3 mesece v bolnici zaradi zloma noge
Predvčerajšnjim zvečer se je 50-letni Rihard Zej iz Ric-manj odpravil iz gostilne «Ku-ret» proti domu. Toda smola je hotela, da je med hojo nerodno stopil, zaradi česar je padel in se udaril. Z rešilnim avtom miljskega cdseka Rdečega križa so Žeja odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo. Ker ni bilo drugega izhoda, je moral Zej ostati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da se bo moral zdraviti dva ali morda celo tri mesece.
svobodo 24. novembra v Rimu. Partizani našega ozemlja so zaskrbljeni, ko opažajo, kako nekateri vladni krogi dvorijo ostankom proslulega fašizma ki je povzročil toliko zla vsemu italijanskemu ljudstvu, po. sebno pa še ljudstvu obeh narodnosti, ki živi na našem področju.
Na zborovanju sta govorila tovariša Zvonko Markovič za ANPI in tov. Franc Stoka za Zvezo bivših partizanov tržaškega ozemlja. Oba govornis-i sta poudarila, da se omejevanje partizanskih zborovanj ne sme več ponavljati, saj so ravno partizani rešili Italijo fašističnega zla in je njihova zasluga, da je postala po ustavi demokratična republika. Toda ta ustava se mora tudi izvajati, zmagovitim antifašističnim silam pa se mora priznati v državi delež, ki jim gre. Zato bi morali tudi v šolah poučevati mladino o odporniškem gibanju, m partizanski borbo, da bodo mladi rodovi spoznal-, kako težka je bila pot v svobodo.
Nove avtobusne zveze med Italijo in Jugoslavijo
V Zagrebu se je končalo tretje zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije o ustanovitvi avtobusnih zvez. Na zasedanju so ponovno odobrili vse že obstoječe zveze in poleg tega odobrili okrepitev nekaterih že obstoječih in ustanovitev novih avtobusnih prog. Tako bo proga Trst - Reka dnevna od 1. junija do konca septembra, dnevno bodo tudi vozili avtobusi na progi Trst - Ljubljana. Odobrili so ustanovitev sezonske zveze Trst - Postojna. Uvedli bodo tudi naslednje proge, ki so bile že odobrene, vendar jih do sedaj niso v praksi uresničili: Benetke - Trst - Portorož, Benetke - Trst - Ljubljana - Bled, Benetke » Trst - Opatija - Reka. Obe vladi pa bosta proučili možnost uvedbe proge Trst - Vipava - Ajdovščina, katero bodo v poletnem času podaljšali do Tržiča.
Dokončno zvišanje tarif Acegata
Pokrajinski upravni odbor je včeraj potrdil sklep pre-fekturnega komisarja na občini o zvišanju cen uslug A-cegata. Sklep pokrajinskega u-pravnega odbora je nepreklicen. Zato se bodo cene električnega tokfi za domačo u-porabo, plina, vode in tramvajskih prevozov zvišale s 1. januarjem leta 1958 v enaki meri, kot smo že poročali.
Zborovanje žena stavkajočih delavcev
Odbor žena poročal o posredovalni akciji
Včeraj in danes reden potek dela v ladjedelnicah Delitev paketov otrokom delavcev CRDA
Včeraj popoldne je bilo v , kjer so protestirale zaradi prostorih društva «Inter» v j pomanjkljivosti pri poročanju Ul. Zonta javno zborovanje, o sporu, zahtevah delavcev in ki ga je organiziral odbor I raznih pobudah za rešitev žena stavkajočih delavcev iz i spora ter nabiralni akciji za obratov CRDA in Tržaškega stavkajoče delavce, arzenala. Članice odbora so Zene so na včerajšnjem najprej poročale o svojem de-1 zborovanju energično protesti-lovanju, nato pa so sprego-1 rale proti ravnanju vladnega vorile žene, ki so pretekli te-j generalnega komisarja ter so den obiskale predstavnike o- sklenile poslati pismeno za-blasti, jim razložile razmere | htevo za sprejem in razgovor prizadetih družin ter zapro- j Pri dr- Palamari pred koncem sile za njihovo pomoč, da bi leta. \ ta namen so tudi
bil spor čimprej ugodno rešen. Delegacije žena, kakor je znano, so bile pri predsedniku pokrajine na Zvezi trgovcev, na županstvu ter pri škofu. Vsi so jim izjavili, da so se že zavzeli za zadevo in so jim obljubili, da bodo še posredovali pri vodstvih obratov CRDA in Tržaškega arzenala. Le vladni generalni komisar dr. Pa-lamara ni hotel sprejeti delegacije in je po svojem slugi sporočil, da je že obveščen o poteku spora, zahtevah delavcev itd., zaradi česar se mu ni zdelo potrebno sprejeti na kratek razgovor delegacijo žena. Prav tako so bile žene na tržaškem radiu in uredništvu lista «11 Piccolo«,
llllllllllll III lllllllllllliaillllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Illl IIIIIHI llllll IIIHII llllll II lllllll iiiiii
Tiskovna konferenca predstavnika 0NMI
Koristno delovanje ustanove za zaščito	mat
Skrb za otroke od enega do treb let starosti v štirih otroških jaslih in v 19 pediatričnih posvetovalnicah ter vsestranska pomoč nosečim ženam in porodnicam
Včeraj je tržaška federacija I do 5000 lir mesečno.
vsedržavne ustanove za zaščito mater in otrok (ONMI) priredila tiskovno konferenco, v okviru kampanje za obveščanje javnosti o socialnem in humanitarnem delovanju te ustanove, ki skrbi za zaščito mater in otrok. Konferenca je bi. la v domu matere in otroka «G. Matteotti«. Časnikarje so sprejeli komisar tržaške federacije prof. Redento Romano, pooblaščeni zdravnik dr. Roc-co, zdravnica dr. Di Giacomo, ravnateljica in drugo osebje.
Pred ogledom doma «G. Mat. teotti« je prof. Romano dal nekaj poja’snii o delovanju te u-stanove, zlasti v našem mestu. Nato so si časnikarji ogledali otroške jasli in vse zdravstvene in higienske naprave. Menimo, da bi bilo odveč, če bi' opisali vsak oddelek posebej. Saj smo se lahko že na prvi pogled prepričali, da vladajo v tem domu popolen red, snaga in higiena, da je dom opremljen z modernimi ambulantami za zaščito mater in otrok, da se vse osebje, od zdravnikov do čistilk trudi, da se mali gostje vsestransko dobro počutijo. V domu jim ne manjka hrane, igre in počitka. Imajo na razpolago zdravnike, ki jih nenehno nadzorujejo in sledijo njihovemu razvoju. Enako je poskrbljeno za noseče ženske in matere, ki se zatečejo v oskrbo te ustanove. Omeniti moramo, da to ni običajna socialnopodporna ustanova ampak zasleduje vsesplošen smoter zaščite mater in otrok, ne glede na socialni položaj posameznika. Kljub temu pa se javnost še vedno premalo poslužuje pediatričnih uslug te ustanove in zlasti zaradi dejstva, da se mnoge noseče žene sramujejo vprašati za nasvet ali pa za zdravstveno podporo in oskrbo svojega novorojenčka. Prof. Romano je dejal, da je prav zaradi tega potrebno obvestiti prebivalstvo o delovanju in namenu ustanove za zaščito mater in otrok. Ta poziv rade volje sprejmemo.
Po ogledu prostorov se je konferenca nadaljevala. Najprej je prof. Romano na kratko povedal zgodovino ustanove in dejal, da ima Trst štiri otroške jasli. V teh jaslih je od 120 do 150 otrok, in sicer od enega do treh let starosti. Dve tretjini otrok je v jaslih brezplačno, 21 družin plačuje od 1000 do 3000 lir vzdrževalnine mesečno, 22 družin pa od 3000
Na tržaškem področju je 19 pediatričnih posvetovalnic. Poleg številnih posvetovalnic v mestu, so tudi posvetovalnice na Opčinah, v Bazovici, Padri-čah, Križu, na Proseku, v Devinu, Nabrežini, Mavhinjah, Zgoniku m Boljuncu.
Ustanova nudi vsestransko pomoč nosečim ženarn, porodnicam in novorojenčkom. Kot je poudaril tudi zdravnik Roc. co, je prav ta dejavnost velike važnosti v borbi pioti dečji umrljivosti. Če pogledamo deč-jo umrljivost v Italiji, vidim-., da je Trst na prvem mestu z najmanjšim odstotkom umrlju vosti otrok do enega leta starosti. Medtem ko se povprečna umrljivost v Italiji suče okrog 60 na 1000 rojenih otrok, je v Trstu letos padla na pod 30 na 1000 otrok. Dr. Rocco je dejal, da je treba ta uspeh pripisati veliki pozornosti, ki jc posvečajo materi in otroku v našem mestu vse ustanove med katerimi je tudi ustanova za zaščito matere in otroka. Menimo, da če se povsod v Trstu tako vzorno zanimajo za mater in otroka kot v dom.i «G. Matteotti«, potem ni dvoma, da se bo v prihodnjih letih umrljivost še zmanjšala. V tem domu je tudi ambulanta za kožne bolezni. Prof. Romano in dr. Rocco sta se posebno poudarila, da ima dermatološka ambulanta vedno manj dela, kar je dokaz, da kožne bolezni upadajo.
Prihodnje leto bodo ponovno odprli psihološko posvetovalnico, ki je bila ukinjena leta 1953, ko je občina odprla svojo. Ugotovili pa so, da je ta ambulanta potrebna. Ustanova ima tudi posebne jedilnice za noseče žene od petega meseca nosečnosti dalje in do enega leta po porodu. V tej jedilnici nudijo ženam primerno hrano. Obroki so brezplačni. V petih jedilnicah se hrani skupno 136 žena.
Poleg tega, ustanova za mater in otrona skrbi tudi za odrasle nezakonske otroke, in sicer od 14 do 18 leta starosti. Obenem pa daje podpore družinam, ki vzamejo v rejo nezakonske otroke ali pa ki jih posvojijo. Ustanova se zanima za njihovo strokovno usposobitev in jim poskrbi službo. V nasprotnem primeru, je pouda. ril prof. Romano, ne bi imelo nobenega smisla vzgajati otroka, ne da mu bi v zrelih le-
 ...................        i.i.i
Se jih niso izsledili
Policija še ni zaključila preiskavo za identifikacijo neznancev, ki so pretekli teden zažgali nekaj bencinske mešanice na terasi svetoivanske šole. Preiskovalni organi so sicer priprli nekaj osumljencev, v glavnem mladeniče, vendar zaenkrat niso mogli z zasliševanjem izvedeti ničesar, kar bi jim pripomoglo k u-spešnemu zaključku preiskave. Pristojni organi se izgovarjajo, da do sedaj še niso mogli izslediti osebe, ki bi videla skupino požigalcev pri delu.
Preiskava, ki jo vodi politični odsek kvesture, še traja in sedaj kaže, da ne bo tako hitro končana.
* * *
V tvezi s tem dogodkom so nekateri krogi poudarili, du je vsekakor ilo za demonstrativno dejanje ter da pač niso imeli storilci namenu požgati šolo. Iz načina, kako so ti pobalini svoje dejanje izvedli, se res vidi, dn jim ni ilo za požig šole, toda to ni pri vsej stvari bistveno; gre pač za dejanje, sovražno slovenski šoli, in za ljudi, ki jim je ta šola trn v peti. Zaradi tega ne smemo pri ocenjeva-
nju tega vandalskega početja soditi po povzročeni škodi, marveč po namenih krivcev.
Poiskati je treba torej vzroke. Ti pa tičijo v stalni in sistematični gonji sejalcev razdora, krajevnih nestrpnežev in šovinistov, ki mečejo polena pod noge celo samim predstavnikom osrednjih oblasti, ki so po pametni presoji prišli do zaključka, da je treba v interesu obeh držav doseči na tem področju mirno sožitje ljudi obeh narodnosti. Zato je jasno, da škodujejo ti nepoklicani krajevni »branil ci italijanstvas tudi interesom lastne domovine, ki je imajo vedno polna usta, ki pa je zanje vedno bila le molzna krava, medtem ko je ljudstvo zaradi tega vedno trpelo.
Poglejmo na primer le tiste, ki jim kvari žolč vsako pomirjanje in se počutijo v njem kot riba na suhem. Spomnimo se le na Bartoli-jev govor v Legi Nazionale, pa na nestrpne izjave njegovega bratca v tej preživeli in okosteneli organizaciji — Gef-ter ja W ondncba, ki poziva na bojkot tržaških trgovcev, ki delajo reklamo v sloven-
ščini, ker jim to končno nese.
Pa članek Guareschija v »Candidu«, ki ga je sil Pic-colo» tako marljivo ponatisnil in ki je bil poln hujskanja proti Slovencem in pisan v znanem fašističnem slogu! In pisanje ezulskih strupeno nacionalističnih glasil »Arena di Polu» in «Difesa Adriati-ca«, ki stalno hujskata in ki jih morajo tožiti celo zmerni elementi istrskega CLN. In da niti ne omenjamo znanega videmskega dnevnika...
Ze samo to nujno vpliva na mlade razgrete glave raznih pobalinov, vzgojenih v strupeni mržnji ne le do vsega, kar je slovenskega, marveč tudi do vsega, kar je naprednega in demokratičnega.
Ce tore j gledamo na vse to početje s tega zornega kota, tedaj pač ne moremo podcenjevati njegovega pomenu, pa naj se pri tem uporablja dobra ali slaba mešanica bencina, ali se hoče samo okaditi kak šolski zid. Osnovno pri tem je, da se mora zatreti gonja prenapetih škodljivcev ter da se morajo izruvati korenine šovinističnega duha. Zato ne bomo prenehali z zahtevo, da se krivci izsledijo in kaznujejo#
tih nudili, da se lahko sam z delom preživlja.
Vespist postal žrtev pešačice
Kadar se govori o kaki prometni nezgodi, je gotovo, da je postal pešec žrtev motorizirane osebe. Včeraj pa se je pripetilo na mostu pri Trgu Ponterosso ravno obratno. 21-letni Nevio Calignano iz Ul. Negrelli, ki se je vozil z vespo proti glavni pošti, je postal žrtev... pešca. Bolje rečeno pešačice. ker se je v mladeniča zaletela neka neznana ženska in ga podrla na tla, medtem ko je ona izginila v temo.
Calignano pa je moral v bolnišnico, kjer je ostal na II. kirurškem oddelku; okreval bo, seveda če ne bo komplikacij, v 10 ali 15 dneh.
izbrale delegacijo, ki bo osebno nesla pismo na vladni generalni komisariat. Odbor žena pa je sporočil, da bo organiziral drugo javno zborovanje v prihodnjih dneh.
Včeraj ni bilo stavke v o-bratih CRDA niti v Tržaškem arzenalu. Tudi danes bodo delavci delali do konca rednega delovnega urnika. Glede nadaljnje borbe pa bosta sklepali tajništvi obeh sindikalnih organizacij. Medtem se nadaljuje nabiralna akcija za prizadete delavce. V sklad solidarnosti so te dni poslali med drugimi svoje prispevke Giuseppe Trevisani 1500 lir, Angelo Sferca 1000 lir, A. F. C. B. 5000 lir, Giacomo Ma-rassi 500 lir, Anita De Rossi 1000, uslužbenci podjetja Con-tento 2.600 lir, N. N. 200 lir ter Federacija KPI iz Pordenona 3.00Q lir.
V četrtek dopoldne ob 9.30 bodo člani koordinacijskega odbora notranjih komisij FI OM razdeljevali darilne pakete otrokom delavcev CR DA v kino dvorani »Alabar-da»; jutri ob 9.3o pa bo v gledališču «Verdi» v Miljah razdeljevanje paketov za o-troke delavcev ladjedelnice Sv. Roka. Zadruga uslužbencev Tovarne strojev je podarila 50 bonov po 2.000 lir za nakup pri omenjeni zadrugi.
Omenimo naj še, da je bil sinoči na sindikalnem sedežu v Ul. Zonta sestanek uradnikov CRDA, na katerem so razpravljali o razvoju spora.
Razpis štipendije
Zveza dleneških trgovinskih zbornic je razpisala v spomin Giuseppa Nichissale štipendijo v vrednosti 100.000 lir za industrijskega izvedenca, ki poseča tečaj za strokovno u-sposobitev v Rovigu in ki je rojen na beneškem področju. Pojasnila dobe interesenti v tajništvu tržaške trgovinske zbornice.
Od 20. t. m. je v prodaji samo pri filatelističnih okencih pošte 25-lirska znamka ob 450-letnici smrti sv. Frančiška iz Paole. Znamka bo veljala do 31. decembra 1958.
Prvi sneg na Krasu
Vreme se je včeraj nenadoma spremenilo. Dopoldne še sonce, ki je tu pa tam posijalo izza oblakov, potem pa so se oblaki sklenili in okoli 16. ure je začelo v mestu deževati, v zgornji tržaški okolici pa snežiti.
«Glejte, glejte, imeli bomo bel božiči«, so pravili na Opčinah, ko so začele padati prve snežinke. Starejši so ugovarjali, češ še sneg manjka v tej krizi, a mlajši se niso dali: «Toliko let ga že nismo videli za božič, da ne bi prav nič škodilo, če bi šli k polnočnici v snegu!« Qtroci so bili seveda najbolj navdušeni: iiMama, ali lahko prinesem sanke s podstrešja?« so milo prosili in se z obrazom stiskali k šipam, da ne bi prezrli zanje edinstvenega dogodka.
Toda kmalu so se razočarani umaknili. «Nič več ne sneži, mama! Dežuje! Zakaj ne sneži več?« In matere so imele dokaj dela, da so nadobudnim otrokom razložile, zakaj so se snežinke spremenile v kapljice dežja...
Vsekakor pa je v mestu čutiti bližino praznikov in snega. V trgovinah s športnimi potrebščinami imajo precej dela in po cestah je že videti ljudi s smučkami pod pazduho. V nedeljo in včeraj so vlaki proti Trbižu peljali prve smučarje, ki kanijo preživeti nekaj dni dopusta na «dilcah». Glavno bo seveda za praznike, ko bo iz Trsta odpeljalo nič koliko avtobusov. V Kanalski dolini in Karniji, pa tudi v Avstriji imajo v hotelih rezerviranih že precej sob za tržaške goste. Vsem tem srečnežem lahko želimo samo dobro smuko!
Tatovi pripravljajo zaloge za praznike
Tatovi se prav tako pripravljajo na bližnje praznike kot drugi ljudje. Le s to razliko, da pošteni ljudje gredo iz trgovine v trgovino in si nakupijo, kar jim pač denarnica dopušča, tatovi pa skušajo priti do priboljškov na račun drugih.
Pred dnevi so si neznani zmikavti izbrali za cilj kurnik 40-letnega Friderika Stebija iz Ul. Moreri, kateremu so u-kradli 5 kokoši. Okradencu ni preostalo drugega kot tatvino, zaradi katere je utrpel 12.000 lir škode, prijaviti policijskemu komisariatu v Bar-kovljah.
* * *
Ob 21. t. m. po mora 25-let-ni Francesco Piatelli iz Ul. Battera hoditi peš. V nočnih urah so mu namreč neznani tatovi ukradli njegovo vespo z evidenčno tablico TS 14804, katero je bil pustil v Ul degli Artisti. Tatvino je prijavil policiji, ki je morala uvesti preiskavo.
Pred dnevi so agenti glavnega komisariata priprli in prijavili sodišču zaradi pijanosti 43-letnega Justa Cergo-la s Katinare, 35-letnega Marija Micolija iz Stramara in 36-letnega Giordana Subana iz Ul. Bonomea.
lllllllllllllltlllimilltiilllllllllllllllilllllllllltllllllllllllllllilllllilllllllllilllllllllllllllllilllHIllIllIillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllilllilllllll
Izpred porotnega sodišča
Državni pravdnih, zahteval 24 let ječe za Zorzinija
Proces se bo nadaljeval v petek 27. t, m. z govorom Zorzinijevega branilca
Z Albertom Zorzinijem tožilec ni hotel biti mil: zločin terja kazen in ker je predstavnik tožilstva mnenja, da je dovolj dokazov proti možu, ki je obtožen, da je 16. decembra 1955. leta ubil brata Antona in mu nato ukradel približno 200.000 lir, je zanj predlagal 24 let ječe za zločin in oprostitev na podlagi člena 649 kazenskega zakonika obtožbe tatvine.
Tožilec je svoj poldrugo u-ro trajajoči govor začel z a-nalizo okolja, v katerem so živeli Zorzinijevi, in oseb, ki so bile zapletene v to krvavo tragedijo, katero je preživel le sedanji obtoženec. U-bitemu svaku je _ sledila v grob Zorzinijeva žena Marija, ki se je v koronejskih zaporih obesila, in končno je morala v grob zaradi neozdravljive bolezni tudi Marijina sestra Kristina, ravno tako osumljena sodelovanja pri zločinu.
Marija Zorzinijeva je po mnenju tožilca gojila naravnost bolestna čustva do hčere in sovraštvo do svaka, katerega je Smatrala za lenuha, češ da je delal le štiri mesece v letu in s tem nezadostno prispeval za vzdrževanje družine. Kristina je bila le medla oseba, brez lastnega značaja, podvržena čutu manjvrednosti, Albert pa je stal na sredi med bratovo sebičnostjo in težnjo žene, da pomaga hčeri.
V obrazložitvi, kako je verjetno prišlo do zločina, je tožilec pripomnil, da se ne more govoriti o premišljenem umoru, pač pa je do tragedije prišlo zaradi spora.
proti Kristini ni nobenega dokaza o njeni krivdi, ker je ni nihče obdolžil. Za Marijo pa obstaja logični, matematični dokaz, da je bila v trenutku ko je bil Anton ubit, v njegovi sobi. To je ona priznala in s tem izdala sebe in tudi moža. Vrhu tega je imela ženska vzrok, in to je sovraštvo, ki ga je gojila do svaka.
Ker je bil tudi Albert v krogu tistih, ki so izvršili zločin, dokazuje, da še vedno obstajajo indicijski elementi, ki so dovolili, da so sedanjega obtoženca prijavili porotnemu sodišču v nadaljnji postopek. In če ti obstajajo, je zaključil tožilec, je dokazana Zorzinijeva krivda.
Proces se bo nadaljeval v petek 27. t. m. z govorom
Zorzinijevega zagovornika. Skoraj gotovo je, da se bo tistega dne proces tudi zaključil.
Preds. Rossi, tož.; Maltese, zapisn.; Magliacca, obramba: odv. Moro.
Tramvajska služba za božič in Novo leto
Za božič in Novo leto bo tudi letos tramvajski promet nekoliko omejen, predvsem v jutranjih in zgodnjih večernih urah. Objavljamo razpredelnico prvih in zadnjih tramvajev oziroma trolejbusov v dneh ,25. decembra in 1. januarja, pri čemer pripominjamo, da bodo po ukinitvi normalne tramvajske službe stopili v funkcijo vozovi izredne službe, in sicer proge 31, 32, 33 in 34, ki bodo vozili v presledkih 10, 15 ali 20 minut med enim vozom in drugim.
Prvi in zadnji odhodi v dneh 25. decembra in 1. januarja;
odhodna prvi zadnji Proga postaja odh. odh.
1	Ul. Doda	7.13	21.30
Gl. kolodvor	7.31	21.29
2	Bošket	6.54	21.14
Skedenj	7.16	21.38
3	Sv. Ivan	7.11	21.07
Čampo Marzio	7.35	21.29
5	Trg Perugino	7.10	21.22
Rojan	7.30*	21.28
6	Sv. Ivan	7.04	21.18
Barkovlje	7.29	21.42
8	Rojan	7.15	21.21
Čampo Marzio	7.14	21.25
9	Sv. Ivan	7.05	21.15
Čampi Elisi	7.37	21.47
10	Trg Valmaura	7.00	21.24
Ul. S. Carlo	7.19	21.44
11	Rocol	7.07	21.14
Borzni trg	7.12	21.39
13	Trg. S. Giov.	7.15	21.15
Čampo- Marzio	7.29	21.28
16	Trg. S. Giov.	7.07	21.22
Čampi Elisi	7.22	21.37
17	S. Cilino	7.30	21.37
Borzni trg	7.11	21.36
18	Ul. Cumano	7.34	21.30
•	Ul. S. Carlo	7.19	21.30
19	Ul. Flavia	7.09	21.17
Gl. kolodvor	7,31	21.33
20	Milje	7.10	21.31
Trg st. mitnice	6.50	21.10
25	Katinara	7.43	21.38
Ul. Carducci	7.16	21.16
28	Kolonja	7.40	21.40
L. Riborgo	7.20	21.10
29	Skedenj	7.28	21.28
Trg st. mitnice	7.15	21.45
30	Gl. kolodvor	7.30	21.45
Trg Rosmini	7.15	21.30
Nenadna smrt ženske
Točno opolnoči med nedeljo in ponedeljkom je telefon zazvonil na postaji za prvo pomoč Rdečega križa. Trenutek zatem so bolničarji že zdrveli z rešilnim avtom v D’An-nunziov drevored, kjer je 61-letna Angelica Mauro bila potrebna njihove pomoči.
Ze na prvi pogled je bilo njeno stanje zelo resno in je že umirala. Zato so jo nemudoma odpeljali v bolnišniuo, kjer pa si niso mogli obrazložiti vzroka njenega stanja. Sprejeli so jo na zdravniškem oddelku, kjer so si pridržali prognozo. Zdravniki se niso zmotili, kajti ženska je 15 minut po 11. uri izdihnila.
Kakor so ugotovili, je Mau-rova šla na podstrešje po premog, Verjetno ji je postalo slabo in je padla.
'pAKOVI »M 1‘KINPKVKl)
V počastitev spomina pokojne prijateljice Pavle Gržine darujeta Valerija in Milena Sila 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvrtja na grob pok. gospe Kristine Skrl por. Lenar-don darujeta družina M. Švab 500 lir in Edvard Novak 500 lir za Dijaško Matico.
Marija Muškovič daruje 500 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
Dne 22. irv 23. decembra se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 15 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO: 72-1 etn i Edmondo Garimbertl, 78-1 etn a Marija Fle-Eo vd. Depanger, 73-lrtrva Karla Batagelj vd. Uršič, 74-letna Elvira Gaspari vd. Renzi, 68-lrtni Alberto Montanar, 79-letni Antonio Pitaoco, 63-letni Lulgl Alberti, 47-letni Svetoslavo Vergl-nella, 61-letna Norina de Colom-bani por. Kuscheč, 41-letni Anton Bemblč, 75-letni Anton Jelu-sič, 76-letna Beatrke Vucetich vd. Ceohlnl, 70-letna Marija Sirk vd. Bogateč 75-lrt n.| Ruggero Mizzan, 7 ani stari Pienpaolo Nesioh,
—)>"'"* »
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
AlTAlabarda, Istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Un It a 4; Prendini, Ul Tiziano Vecellio 24.
SOŽALJE
Družina RUS SI AN izrazi svoje iskreno sožalje hudo prizadeti družini Bembič.
SNG
v TRSTU
Danes 24.XII.1957 ob 20. uri v Kopru
Jutri 25.XII.1957 ob 16. in ob 20. uri v Kopru
26.XI1.1957 ob 20. uri v Piranu
27.XII.1957 ob 20. uri v Divači
28.XII.1957 ob 20. uri v Herpeljah
29.XII.1957 ob 20. uri na Pivki
IVAN TAVČAR:
Prihodnjo nedeljo
I skladbe Zoltana Kodalyja; 20.30 Radijska igra — Hans Rotihe: «Med nebom in zemljo« (prva izvedba); 21.30 Švedska lahka glasba: 22.15 Popevke o ljubezni poje Nat «Kiog» Cole; 22.35 «V ritmu mamba«.-
TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.55 Športna poročila; 21.00 Varietč; 22.15 Po Padski nižini; 23.35 O umetninah Dom eni ca Tiepola — Beg iz Egipta.
C
GLEDALIŠČA
:)
VERDI
V četrtek ob 16. uri izredna predstava Straussovega »Netopirja« po znižanih cenah. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
( L 71 UD N K A PROSVETA )
Odkritje spominske plošče slikarju ALBERTU SIRKU ob 10-letnici njegove smrti bo v Križu v nedeljo, 29. t. m. ob 15. uri na njegovi rojstni hiši. Ob 15.30 bosta uprizorili v Prosvetnem domu združeni dramski skupini komedijo v 3 dejanjih «Vdova Ro-šlinka« v režiji Justa Košute. V spomin na Alberta Sirka bo govoril pred predstavo dr. Robert Hlavaty. — Prosvetni društvi »Albert Sirk« in «Vesna».
K A O 1 O
KINO
TOREK, 24. decembra 1957 TRSI’ POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Opoldansko predavanje: »Na sveti večer po deželah Evrope«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Karakteristični ansambel «lšsperia»; 17.30 Lahke melodije; 18.00 Violinski mojstri;
18.30 Pisani balončk', radijski tednik za najmlajše; 18.55 Bacno-v» duhovne pesmi; 19.15 Pestra glasba; 20.30 Božič v pesmi in Desedi — pripravil prot. Jože Peterlin; 21.10 Edvard Gregorin: «Kralj z neba«, božična legenda; igrajo člani radijskega odra; 22.3J Dva koncerta Vivamija in Per-goiesija; 22.55 Božični motivi;
23.30 Dva Haenidlova koncerta grossa.
TRST 1.
11.45 Komorna glasba; 12.10 Nove popevke; 18.00 Koncert orkestra «A. Scarlatti« iz Neaplja, dirigira Sergiu Celibidache; 21.00 Percy Faith:	»Nenavadna dogo-
divščina iskrice«, glasbena pravljica; 22.15 Baletna glasba; 23.00 Reportaža ob izročitvi «Nagrade za dobroto«.
KOPER
257 m, 1169 kHz
Poročila v siov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Male skladbe za klavir Vasilija Mirka: 11.35 Aliven: Švedska rapsodija i,n Gershw!nova »Rapsodija v modrem«; 13.40 Kmetijska univerza: Obnova in vinske sorte na Vipavskem; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmske melodije; 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije; 18.10 Simfonični koncert; 19.00 Freddy Balta igra na harmoniko; 19.30-22.15. Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Mali vokalni ansambli pojo narodne in umetne pesmi; 8.35 Drobne skladbe — veliki mojstri; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni pevci in virtuozi vam igrajo in pojo; 10.10 S popevkami iz dežele v deželo; 10.40 Zabavna paleta Cola Porterja; 11.00 Felix Mendelssohn:	Sen	kresne noči,
scenska glasba; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Igra trio Dorka Sko-berneta; 12.00 «Slovenski utrinki« (priredba narodnih pesmi za glas in orkester in orkestralne skladbe); 12.30 Kmečka univerza — Dr. Miloš Levičnih: Nova vloga slovenskega vinogradništva pri prometu z vinom; 12.40 Edvard Grieg:	Holbergova suita; 13.15
Poje Helena Cvetežar; 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Za otroke — Andjelka Martič: Novoletno darilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.40 Dr. Josip Mal: Stara Ljubljana in njeni ljudje; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Prisluhnite In izbirajte;
17.40 »Zveneči odmevi« (Helmut Zaharias s svojo violino in orkestrom); 18.00 Športni tednik;
18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Domače aktualnosti; 20.00 Zborovske
Excelslor. 15.00: «Zenska usode«, Gregory Pečk, Lauren Bacall in Dolores G»ry.
Fenice. 15.00: »Strast in ponos«, C, Grant, F. Sinatra in S. Loren. Technicolor,
Nazionale. 16.00: «4 v pravu«, R. Allenborough, J. Carmichael, T, Thomas.
Supercinema. 15.30: »Bambi«. Velik barvni film Walt Disneya,
Fiiodraramatico. 16.00:	»London
kliče Severni tečaj«, C. Jurgens, D Addams.
Grattacielo. 16.00:	«La ragazza
del Palio«, V. Gassman, D. Dors, F. Valen. Izkaznice prepovedane.
Arcobaleao. 15.30: «Počitnice na Ischii«, V. De Sica, I. Corey. Izkaznice prepovedane.
Astra Rojan. 16.00:	»Souvenir
dTtalie«, Y. Schoener, V. De Sica, I. Corey. Technicolor.
Capitol. 16.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler. Mladol. prepov.
Cristallo. 16.00:	«Hollywood ali
smrt«, D. Martin, J. Lewis »n Anita Ekberg.
Alabarda, 15.30: «Princ in plesalka«, M. Monroe in L. Oliver.
Aldebaran. 16.00: «Lovec na Indijance«, K. Douglas in E, Marti nelli.
Ariston. 16.00: «Avtobusna postaja«, M. Monroe in D. Murray. Technicolor, cinemascope.
Armonia. 15.00:	«Dolina rdeče-
lascev«, L, Bali in Y. Crayg.
Aurora. 14.30: «Sonce bo še vzhajalo«, A. Gardner, T. Power. Izkaznice prepovedane.
Garibaldi. 15.30: «Ogenj v palubi«, R. Hayworth, R. Mitcbum. Cinemascope, technicolor.
Ideale. 16.00: «Princesa Sissi«, R. Schneider. Technicolor.
Impero. 16.00: «Ena sama velika ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler.
Italia. 15,30: «Nežni spol«, J. Al-lison, J. Collins, H. Yames. Cinemascope, technicolor.
Moderno. 16.00:	»Bandido«, R.
Mltcihum, G. Roland, Z. Scott. Cinemasccpe, technicolor.
S. Marco. Zaprto.
Savona. 16.00: «Divje steze«, J. Flonter in Vera Mils. Vistavi-sion, technicolor.
Viale. 16.00:	«Akcija... strahu«,
Richara Attemborcugh.
Vitt. Veneto. 16.00: »Veleposlanikova hči«, O. De Havilland, M. Loy. Cinemascope, technicolor.
Belvedere. 15.30: «Igralnica», R. Hudson in A. Baxter.
Marconi. 16.00: »Babica Sabella«, T. Pica, P. De Filippo, S. Koščica, R. Rascel.
Mastimo. 16.00: «Aingel v Brook-lynu», P. Ustinov, P. Calvo.
Novo cine. 16.00: «Win,chester 73», J. Sl e v.art in S. VVinters.
Odeon. 16,00: «Paris, Palače Hotel«, C. Boyer, F. Arnoul, R. Risso. Technicolor.
Radio. 16.00; «Tillove vragolije«, G. Philipe. Technicolor.
[ MALI OOLASI )
MOTO GUZZI! »Utilitarle«, «Gran Turismo«, lepa priložnost, vpli-njači Dellorto, pritikline, nadomestni deli, verige, zobata kolesa. Specializirana delavnica za generalna popravila Avtomotodiesel. Csstrol, Trst, Ul. F. Severo 17, tel. 38-903. Creraascoli.
ISCEM 14-15-LETNO DEKLE za
trgovino s sadjem. Trg sv. Frančiška 8.
Nikar si ne	,
belite glave, kaj boste darovali
Obiščite samo
Tržaško knjigarno
in zadovoljili boste vaše drage.
Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška št. 20 — Tei. 37-333
Naše bralce, ki se želijo naročiti na
PRIMORSKI DNEVNIK
prosimo, da kličejo telefonsko številko 37-338, t. j. upravo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20-111. — Lahko pa se obrnejo tudi na raznasalca ali prodajalca.
Opozarjamo, da dobi. vajo naročniki list veliko ceneje, kot je v prodaji.
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
V TRSTU obiščite v svojo korist
TRGOVINO VAR (JU VANJA
UL. TAUABOCCHIA 4 — TEL. 90-691
ki vam nudi zelo veliko izbiro vetrnih jop uBUNDEn — eskimo — montgomery, ženskih in moških dežnih plaščev iz najlona in iz bombaža — odej iz prave volne, posteljnih pregrinjal, »PEDUL« in športnih čevljev.
Darilo je toliko bolj priljubljeno kolikor bolj je koristno!
Tople copate, elegantni ženski škorenjčki in velika izbira obutve za moške ir. ženske. Za športnike je
tbpoM*levitev-
pripravila vrsto vzorcev smučarskih čevljev, ki so sad izkustev najboljših smučarskih prvakov.
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustli naš predragi mož in oče
ANTON BEMBIČ
Pogreb nepozabnega pokojniku bo danes 24. t. m. ob 16. uri iz mrtvašni ce glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Angela s hčerko Irošenko, bratje, sestre, svaki in svakinje ter ostali sorodniki.
Trst, 24. decembra 1957.
Živali. moje prijatžljifi*
Italijanski minister za zunanjo trgovino, Guido Carli, je dal naslednje odgovore na vprašanja, ki mu jih je glede italijansko-ju-goslovanskih gospodarskih odnosov zastavilo uredništvo beograjske
revije «Medjunarodna politika»:
Vpr.: Spričo dejstva, da sta gospodarstvi naših, dveh dežel komplementarni, «Mednarodno politiko» zanima Vaše mnenje o načinu, s katerim bi mogli to srečno okoliščino čim bolje izkoristiti za razširitev vzajemnega gospodarskega sodelovanja. Ali smatrate, gospod minister, da obstajajo pogoji za še bolj intenzivno blagovno izmenjavo, in katere možnosti bi mogli še izkoristiti, da bi čim bolj popolno dosegli ta cilj?»
Odg.: Trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je v teh poslednjih letih pokazala tendenco po stalnem naraščanju, ki je zlasti občutno v letu 1957. Podatki o trgovinski izmenjavi med obema deželama v prvem letošnjem polletju, ki jih je objavil centralni zavod za statistiko, kaže, da se je italijanski izvoz v Jugoslavijo povečal za 21.9 odst., italijanski uvoz iz Jugoslavije pa za 11.5 odst., kar pomeni, da se je volumen izmenjave povečal za 14.7 odst. v primeri z istim razdobjem 1956. leta. Ti podatki ne nudijo, v ostalem, popolne slike
ekspanzije, do katere je prišlo v italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosih; pri tem je treba namreč upoštevati, da navedene številke, ki zadevajo ocarinjeno blago, niso popolne, ker so količine dobavljenega blaga na osnovi dokončnih dogovorov ali onih, o podrobnostih katerih se še pogajajo, in ki so bili sklenjeni v smislu sporazuma o gospodarskem sodelovanju med obema državama, za sedaj še neznatne,
Vpr.: Zlasti nas zanima Vaše mnenje o dosedanjem razvoju trgovinske izmenjave. A-li so italijanski uvozniki zadovoljni s kakovostjo in izbiro blaga ter z načinom, kakor se blagovna izmenjava vrši? Pri tem mislimo tudi na novi plačilni sistem, ki smo ga u-vedli v naši deželi, namreč, kako se ta sistem po Vašem mnenju in izkušnjah italijanskih uvoznikov odraža na trgovinsko izmenjavo?
Odg.; Kar zadeva perspektivo bodočega razvoja trgovinske izmenjave med obema deželama, obstajajo razlogi, ki nas navajajo k zaključku, da
BiimiiimtiiiiiiiiiiiimiiiHiiiHUliuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiimiiitiiiHiiimimtiiiiiHim
bomo dosegli še ugodnejši razvoj. Tu mislim predvsem na plačilni sporazum, ki je bil sklenjen avgusta letos in ki predvideva uporabo multilateralnih lir za medsebojna plačila; na sklep italijanskega deviznega zavoda, ki je bil sprejet preteklega septembra letos, in s katerim se italijanske banke pooblaščajo, da o-dobravajo inozemskim bankam kredite brez predhodnega pristanka, in končno, na sklep, ki je bil sprejet te dni in na osnovi katerega je italijanski Devizni zavod pooblaščen finansirati izvoz blaga, namenjenega inozemskim naročnikom.
Pomen, ki ga ima za Jugoslavijo sistem plačevanja z multilateralnimi lirami, ni potrebno poudarjati še posebej; zadošča, če omenimo, da se protivrednost jugoslovanskega izvoza v Italijo more, po tem sistemu, izkoristiti za nakup blaga na zelo širokem področju, ki zajema vse dežele sveta, razen onih, ki spadajo v tako imenovano «dolarsko področje«. Pooblastilo, ki ga imajo banke, da morejo brez omejitve odobriti in izkoristiti kredite, omogoča, da se morejo zadovoljiti potrebe za finansiranje trgovine z razpoložljivimi sredstvi, hkrati pa se s tem odpravljajo nevšečnosti državnega finansiranja, ki se je — tudi mimo tega, da je bilo treba pri tem premagati številne težkoče — izkazalo v praksi za »ekorist-no in nezadostno. Finansiranje izvoza blaga, namenjenega inozemskim naročnikom, o-mogoča, končno, italijanskim izvoznikom, da spoznajo pod ugodnejšimi pogoji tuje uvoznike s proizvodi, za katere se zanimajo. Tem pozitivnim e-lementom, katerih namen je povečanje trgovinske izmenjave, je treba dodati še dejstvo, ki je z bančnega stališča prav tako pozitivno in ki nam ga kaže zadovoljiv razvoj operacij, ki so predvidene v sporazumu o gospodarskem sodelovanju. In stvarno, v komaj nekaj mesecih so pogodbe v višini 30 milijonov dolarjev dobile ustrezno finansiranje pri italijanskih kreditnih zavodih.
Za zaključek bi mogli navesti, da je Italija, če to gledamo z valutnega gledišča, nudila poslovnim krogom najboljše pogoje za delo. Le-ti morejo sedaj kupovati po lastni preudarnosti vrsto proizvodov na zelo razsežnem področju, ki zajema mnoge dežele, medtem ko bodo njihove odločitve temeljile na elementu cena-kakovost.
Navedene sprostitve in olajšave, sprejete z namenom, da se blagovna izmenjava razvije, imajo poseben pomen v primeru italijansko-jugoslovan-ske medsebojne izmenjave, spričo komplementarnosti gospodarstev obeh dežel. Sedaj je vprašanje v tem, da se na-
Stota premiera tržaškega SNG, na kateri je naše tržaško gledališče prikazalo «Utvo» Cenova, je bil zares lep kulturni dogodek. Na gornji sliki vidimo režiserja «Utve» tov. Jožeta Babiča in del igralcev, ki so v tem delu nastopili, pred nji-mi je miza ? darili, ki so jih igralci ob tej priložnosti dobili.
Na spodnji sliki je del občinstva, ki je napolnil dvorano	je vprašanje v tem, da se na- kapitalov.	na	gospodinj	je	izjavila,	da	je
ši izvozniki čim bolje spoznajo s proizvodi, ki so razpoložljivi za izvoz. Italijanska vlada ima namen podpreti s svoje strani vsako akcijo, usmerjeno k temu cilju, akcijo, ki se more konkretizirati v pove. Čanju izmenjave dobrin in, v splošnem, v boljšem odnosa glede blagovne izmenjave.
Vpr.: V okviru gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo se tehnično sodelovanje pojavlja kot vprašanje, ki zahteva napore in razumevanje obeh dežel. Ali bi nam povedali, gospod minister, kako gledate na možnosti in perspektive tehničnega sodelovanja?
Odg.; Tudi kar zadeva tehnično sodelovanje je namen i-talijanske vlade uresničiti sporazum, ki je bil dosežen v o-kviru rimskih dogovorov, ker smatra, da je tako sodelovanje sredstvo, ki omogoča povečanje izmenjave in izboljšanje produktivnosti, poleg tega. da omogoča tudi boljše razumevanje gospodarskih problemov, ki zanimajo obe deželi. Spričo tega se bodo italijanske oblasti potrudile, da bi premagali težkoče, ki bi mogle nastati pri uresničenju ciljev, ki jih predvideva ta sporazum.
Vpr.: Naše čitatelje bi prav tako zanimale izkušnje, ki jih Vaša dežela ima glede Evropskega skupnega tržišča, njegovi problemi in dosedanji rezultati, kakor tudi perspektive za bodočnost. Spričo okoliščine, da skupno tržišče vzbuja širše zanimanje evropske javnosti, Vas prosimo, da v naši reviji poveste svoje mnenje o tej stvari.
Odg.: Ce ga gledamo iz širšega zornega kota, bi mogli reči, da je namen, ki ga italijanska vlada želi doseči v gospodarskih odnosih z inozemstvom, ravnotežje plačilne bilance na najvišji možni ravni blagovne izmenjave. V namenu, da doseže ta cilj, Italija že vrsto let vodi politiko liberalizacije blagovne izmenjave in multilateralizacijo plačevanja; politiko, ki se v tem trenutku konkretizira v akciji, ki ima za cilj, da še vedno veljavne dvostranske sporazume zamenja s plačilnimi sporazumi. ki jim je osnova multilateralna lira, in v težnji, da se — ko bi se pokazala taka možnost — poveča število proizvodov, ki jih je moč svobodno uvoziti.
Pristop Italije k rimski pogodbi, ki predvideva uresničenje skupnega tržišča med šestimi deželami podpisnicami, je v skladu z omenjeno linijo. Z drugimi besedami: Italija ni mnenja, da je skupno tržišče zaprto preferencialno in avtar-hično področje, ampak le nadaljnji korak k sistemu gospodarskih odnosov z inozemstvom, ki temelji na svobodnem gibanju blaga, dela in kapitalov.
Čezoceanski promet je vedno bolj ziv, zato je tudi nesreč vedno več. Spominjamo se brodoloma nemške šolske ladje ■Pamirv in številnih letalskin nesreč, ki terjajo veliko žrtev. Nič čudnega torej, da si umišljajo vedno nove in nove rešilne pasove in čolne. Na sliki rešilni pasovi, ki jih preizkuša angleško vojno letalstvo in v katerih se brodolomec ali letalec obdrži na morju celo 14 dni
Varšava, decembra — Hodite po ulici, nakar se vam približata dva človeka, ali celo več, in vam ponudijo naprodaj . . . navadno opeko. Cena: pet zlotov. Naj vam ne pade na pamet, da bi kupčijo odklonili, ali pa da bi potem, ko ste jo kupili, opeko odvrgli!
In v tem primeru gre le za nedolžno šalo v primeri s tem, kar se more človeku pripetiti na ulici, če ga huligani vzamejo na piko. Precej resnejša pa postane stvar, če se huligani spravijo na hujše podvige, in tedaj pride do večjih neredov. Tako se je preteklo poletje zgodilo v Poznanju, ko je bil za nekaj ur prekinjen ulični promet, medtem ko so se vršile bočbe med huliganskimi skupinami in policijo. Za časa festivala v So-potu pa je prišlo do pretepa med konkurenčnimi skupina-
mi huliganov iz Lodža, Krakova, Poznanja in Varšave. Pa tudi neredi na varšavskih u-licah, do katerih je prišlo pred dvema mesecema, so prisilili vsakega meščana, da se zamisli nad tem tako razširjenim poljskim družbenim pojavom.
Oglejmo si nekaj statističnih podatkov, ki jih je v zvezi z dejavnostjo huliganov nedavno objavila «Tibuna Lu-du». Podatki se nanašajo na prvih 9 mesecev letošnjega leta. V tem razdobju je bilo 180 ljudi ubitih, 7177 ranjenih, okrog 20 milijonov zlotov škode na železnicah, na katerih huligani najpogosteje operirajo. Časopis «Ekspres večerni« objavlja vsak dan slike in poročila o policijskih akcijah proti «junakom boksarja in noža«. Tu je treba omeniti tudi alkohol, kajti večina oseb, ki so povezane s
S ČIM VSE MORA RAČUNATI KONKURENČNA BORBA
Zgodba	rumenega
in modeIa_	<<Chrys!er»za
Producenti in trgovci morajo računati tudi s psiho konsumenta, zato so v reklamne namene poklicali na pomoč celo psihologe, ki ne merijo le okusa potrošnika, pač pa tudi njegove «podzavestne nagibe»
V teh predprazničnih dneh je po mestnih ulicah in trgovinah nekoliko večji živžav kot po navadi. Gospodarsko stanje Trsta je vse kaj drugega kot rožnato, kljub temu pa si tudi gmotno šibka družina skuša ob praznikih kaj kupiti, kar naj bi dom razveselilo in v družini ustvarilo kolikor toliko praznično vzdušje. Zato so tudi trgovine in njihove izložbe bolj prikupno, bolj vabljivo opremljene. Trgovec namreč skuša klienta
bil pralni prašek v rumenem ovoju preveč oster in da je perilu škodoval, prašek v pla-vem zavojčku, da je bil preblag in ne dovolj učinkovit, medtem ko da je bil prašek v zavojčku s plavimi in rumenimi progami najboljši.
To je le eden izmed poskusov, ki jih strokovnjaki za reklamno psihologijo preizkušajo v ZDA. Ker imajp tam izredno veliko medsebojno konkurenco, so posamezne ameriške tvrdke ali reklamne agen-
pritegniti, privabiti ga in ko , cjje poklicale na pomoč ne le bo v trgovini, bo z njim že , navadne reklamne strokovnja-kako opravil. Na svetu je že ampa][ psihologe, ki prou-
tako, da moramo v splošni konkurenci, ki vlada na vseh področjih, svoje blago tako prikazati, kot bi bilo boljše od blaga, ki je v sosedni trgovini. (Kar pa nikakor ne velja le za trgovino, ampak tudi za marsikatero drugo vse bolj plemenito dejavnost). Toda ostanimo pri trgovini.
Skupina ameriških psihologov, ki se ukvarja z raziskovanjem «motivov», ki odločajo, kaj in kakšen izdelek bo kupec kupil, je pred kratkim napravila zanimiv poskus: skupini gospodinj so poklonili po tri zavojčke pralnega praška. Vsebina zavojčkov je bila povsem enaka, le da so bili eni zavojčki zaviti v kričeče rumen, drugi v plav, tretji pa v svetloplav ovoj.
Rezultat poskusa je tudi same psihologe iznenadil. Veči-
ZOPET DVE LEPI KNJIGI
Živali, moje prijateljice
Naš otrok in dijak bo ti dve knjigi sprejel kot svetel trenutek in kot prijatelja, ki ga bo popeljal v lepi svet narave
STANE NOVAK: MIROSLAV ZEI:
domači knjižni polici! Kot nalašč za Trst. Sem profesor na eni izmed slovenskih srednjih šol v Trstu in učim naravoslovje Leto za letom doživljam, kako mi moji mladi prijatelji, poslušalci v klopeh, kar jemljejo besede iz ust, ko jim izza katedra govorim o živalih, posebno o takih, ki so jim več ali manj inane. Z očmi in usti me poslušajo. Meni in njim mine
Zopet dve lepi knjigi na ura, kot bi nam gostolela rajska ptičica, vse prehitro nas iz lepega sveta prežene zvonec šolskega sluge.
Sedaj pa tukaj dve prekrasni knjigi! Mladinska knjig« v Ljubljani ju je izdala in naprodaj sta tudi v Trstu Naslov prve je; lz življenja sesalcev. Napisal jo je naš mladi znanstvenik, profesor ljubljanske univerze Miroslav Zet- Kar vidim jih svoje prijatelje, kako bodo brali, če bodo tako srečni, da jmi bo prišla knjiga v roke,
Ne govori ta knjiga praznih marenj, tudi ne opisuje »srčkanih« živalic, kakor smo bili navajeni včasih in kakor še dandanes nekateri pišejo. Ne Knjiga je napisana tako, da je vsakemu zakaj podan odgovor zato. Naš mladi človek v dobi radia, televizije, medcelinskih izstrelkov je daleč bolj naprej, kot smo bili mi svoje dni v njegovih letih Profesor Zei je sicer opisal v knjigi sesalce, pozna pa tudi dobro zvok časa in ta nadvse zanimiva knjiga, ki opisuje nam najbolj znane in nam najbližje živali, je napisana tako, da je ubrana in ug[a.
Iz žiulfertjct sesalcer,
šena na ritem in zvok sedanje dobe ter na miselnost in hotenje sodobnega, prsdvsem mladega človeka. Seveda pa ne trdim, da bo z veseljem segel po njej samo mladi človek. Kaj še! Snov je tako zanimiva in pisatelj jo o-svetli iz tako različnih vidikov, da bo tudi naš delovni človek v svojem prostem času rad segel po tej knjigi. In ko jo bo prebral prvič, se bo še in še rad vračal k njej.
Naslov druge knjige je: Živali moje prijateljice. Pisatelj knjige je profesor naravoslovja Stane Novak. Knjiga je docela drugače u-glašena kot prejšnja. To ni naravoslovna knjiga, to je leposlovna knjiga. In vendar — tudi iz te knjige izveš celo zalogo pametnih in učenih stvari, pl ni tako preprost in prijeten način, da jam ne veš kdaj. Pisatelj je kmečki otrok. Živali so mu prijateljice že iz mladih nog. Zbirka teh sestavkov so pravzaprav pisateljevi mladostni spomini, ko je še rasel v domači hiši na kmetih, preden je odšel od doma v srednjo šolo. V tej knjigi govori sko-
zi usta učenega profesorja o-
trok in pisatelj tekočega in nadvse prijetnega sloga. Tudi to knjigo bo naš tržaški otrok in dijak, ki je zaprt in utesnjen v stisnjeno stanovanje med trgovinami, bari, filovijami, ropotajočimi motorji in tramvaji, sprejel kot svetel trenutek in kot prijatelja, ki ga bo popeljal v lepi svet narave in v svet prijateljic-živali.
T. P.
Katalog reprodukcij
V izdaji UNESCO je izšel katalog najboljših svetovnih reprodukcij v barvah 992 del slavnih slikarjev od leta 1860 do 1957. Urejen je po abecednem vrstnem redu imen slikarjev, in vsebuje podatke o kraju in datumu rojstva vsakega slikarja, dimenzije in kraj, kjer hranijo izvirnik ter informacije o reprodukciji:	način	izdelave,
ime tiskarne, naslov založnika in ceno vsakie reprodukcije, hkrati pa še zmanjšano žrno-belo reprodukcijo.
Arheološka odkritja na Cipru
Francoski profesor Claude Schaefer je s svojo arheološko ekspedicijo na otoku Cipru dosegel pomembna odkritja. Zlasti zanimivo odkritje so izkopanine nekdanjega m.e'ta Alasia, stare prestolnice Cipra iz obdobja pred 2000 leti pred našim štčtjem. Odkrili $o grob in okrog 200 vaz ter mnoge dragulje. S temi izkopaninami so odprli nov pogled na še malo raziskano zgodovino srednjega Sredozemlja.
Umrl je književnik Julije Benešič
Hrvatski književnik, gledališki kritik in prevajalec prof. Julije Benešič je umrl IS. t. m. v Zagrebu v 74. letu starosti. Poleg poezij, esejev in drugih književnih del je prof. Benešič prevedel tudi veliko število književnih del s poljskega na srbo-hrvatski jezik
čujejo psihološke momente, zakaj določeni kupec, določena plast prebivalcev raje kupi ta in ne oni predmet. V ZDA so v lanskem letu samo v ta namen porabili 12 milijonov dolarjev.
Čeprav z zamudo, so se s tem začeli ukvarjati tudi Angleži. Poglejmo, kaj menijo ti o vprašanju to tako imenovane «motivacije».
Gospodinja — pravijo angleški psihologi za reklamo — ki trdi, da bi z veseljem sprejela oziroma kupila večji plinski štedilnik, se. zanj ne zanima zato, ker ga že zares potrebuje, ampak zato, ker bi se rada pokazala pred svojimi sosedami in znankami. Psihologi pravijo, da imajo pri tem veliko vlogo predsodki, snobizem, želja po poudarjanju samega sebe pred drugimi; poleg tega pa da so važni še mnogi drugi psihološki činite-lji, ki pogosto odločajo bolj kot sama — kakovost predmeta.
Angleški strokovnjaki so napravili še sledeči poskus: skupini gospodinj so v razdobju nekaj dni predložili dva seznama, na katerih so bili navedeni vsi izdelki, ki jih povprečna gospodinja kupuje po enkrat na mesec. Seznami — kar je najbolj zanimivo — so bili popolnoma enaki, razlikovali so se edinole v enem predmetu in sicer v tem, da je bila na prvem mestu prvega seznama navedena določena količina kave v zrnju, na drugem pa so namesto kave v zrnju postavili zavojček kave v prahu, preko katere samo prelijete vročo vodo in kava je že pripravljena.
Na koncu so vse anketirane gospodinje vprašali: «Kaj menite o gospodinjah, ki kupujejo kuhinjske potrebščine po teh seznamih?« Skoraj soglasno so gospodinje izjavile, da je gospodinja, ki kupuje kavo v zrnju, bolj marljiva, bolj gospodarna kot ona druga, ki da je lena, nespretna in celo slaba mati.
Rezultat tega poskusa je bil ta, da so proizvajalci kave v prahu takoj prenehali delati reklamo z geslom o naglici, s kakršno se more kava priprav viti, pač pa so namesto tega začeli poudarjati dober okus in aromo kave ter na ovoj kave v prahu namesto prejšnje skodelice kave, iz katere se vroča kava še kadi, dali nekaj zrn komaj izpražene kave.
Da bi odkrili prave »motive«, psihologi uporabijo najrazličnejše metode, od neposrednih zasliševanj pa do najrazličnejših anketnih vprašanj. Včasih so zelo koristni intervjuji, posebno intervjuji, ki naj odkrijejo «podzavestne» razloge izbiranja določenega izdelka oz. predmeta. In taki
intervjuji trajajo celo po tri do štiri ure, vsaka beseda pa se sproti beleži na magnetofonski trak. Taki intervjuji so posebno v navadi na področju reklame za proučevanje mnenja kupcev o določenih izdelkih osebne higiene. Kalifornijsko združenje za prodajo sadja je na pr. ugotovilo, da določeni del ljudi,čuti odpor do sliv, oziroma da povezujejo uživanje sliv z nekaterimi telesnimi motnjami. Da . bi povečali prodajo sliv, so zato kalifornijski sadjarji spremenili reklamna gesla in beseda (isli-va» se v njihovih reklamnih geslih ne omenja več, pač pa so si izmislili sledeče geslo: «Kupujte novo kalifornijsko čudovito sadje!«
«Ljudje ne kupujejo določenega proizvoda ali izdelka iz onih razlogov, ki vam jih odkrito priznajo, pač pa iz določenih prikritih razlogov, ki so lahko tudi podzavestni« — zatrjuje neki znani ameriški reklamni psiholog, ki to dokazuje z nekim drastičnim primerom iz leta 1952. Tega leta je avtomobilsko podjetje »Chrysler» naglo povečalo proizvodnjo avtomobilov in osvojilo 26 odstotkov ameriškega tržišča. Toda stilisti v tej tovarni avtomobilov so računali, da si ameriški kupec želi bolj enostaven cenejši avtomobil, ki ga lahko parkiramo kjerkoli, laže kot one razkošne velikane. In zato so za leto 1954 izdelali »ameriško skromnejši« model. In tega leta je «Chrysler» padel na 13 odstotkov. Kot se je pokazalo, ameriški kupci — posebno Ženske — hočejo bleščeče vozilo; psihologi so ugotovili,, da ameriški kupec postavlja na prvo mesto zunanjost in razkošno opremo avtomobili, na drugo mesto njegovo ceno in šele na tretje mesto postavlja varnost v vožnji. Na podlagi tega so pri «Chryslerju» za če-
li izdelovati nove modele, ki so mnogo daljši, mnogo bolj nizki in vsekakor bolj bleščeči in podjetje je na podlagi tega svojo proizvodnjo ponovno povečalo.
Za konec bomo navedli še en primer; Podjetje «Scovill-Manufacturing Co» je izdelalo zelo dobro škropilnico za travnike. Toda v skladiščih se je na teh sicer zelo dobrih škropilnicah nabiral prah, redko kdo jih je kupil. Industrijski strokovnjak Chapmann je te škropilnice odkupil in jim zunanjost spremenil, tako da so postale na videz zelo lepe. V naslednjem letu se je prodaja istih škropilnic povečala za 85 odstotkov. Chapmann je rekel; »Za lastnika vile škropilnica ne služi le za škropljenje in namakanje, pač pa in predvsem za okras njegovega, pa čeprav majhnega parka,«
V tem je bistvo te čudne psihologije kupca, ki pogosto izbere tudi slabše blago, le da se mu oko na njem napase, ali še bolje, da vzbudi pri sosedu, znancu ali prijatelju zavist.
Tekma med brivcema
Luigi Boechetto ima brivnico v Nevv Yorku in je domnevni svetovni prvak v hitrosti britja (obril naj bi človeka v 15 sekundah in 2 desetinkah). Antonio Buono, ki je brivec v Neaplju in ki se izdaja za evropskega prvaka v hitrosti britja, je izzval svojega newyorškega kolega, češ da on lahko opravi britje v krajšem času. Boechetto je pristal na tekmovanje, ki se bo vršilo v Madison Square Gardenu v New Yorku. Antonio Luono ima hkrati v mislih še neki drug podvig; skočil bo v vodo in se bo obril med tem ko bo preplaval 200 metrov dolgo progo.
'lilllllHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinimiUIHHItlinilllUIIIMIIIimMIIMIIIItlllMinilIHmiUllltllllHIIII!
Sodnima razmišljanja...
"HI
— Ce bo šlo tako dalje, se bodo dohodki kar ujemali z davčno prijavo...
huligansko dejavnostjo, je podvržena alkoholu.
Pojav huliganstva je v Poljski dosegel že tak obseg, da so se v nekaterih mestih že organizirale patrolne skupine meščanov, da bi pomagale jvo-liciji pri vzpostavljanju javnega reda. Ze ta okoliščina priča, kako resen je ta družbeni pojav in da mu brez aktivne podpore prebivalstva ne bi mogli biti kos. Predsednik varšavske mestne četrti »Po-visla« je dejal, da je bolje tvegati celo maščevanje huliganov, kakor pa le s pasivnim zadržanjem gledati na njihovo zločinsko dejavnost, in da more le aktivnejše zadržanje prebivalstva vplivati na to, da bi se ta pojav množične kriminalnosti postopno omejil in izkoreninil.
Toda vsa zadeva ni ostala v mejah «krajevne iniciative«.
Z njo se je moralo pečati tudi najvišje predstavniško telo, poslanska zbornica. Imenovali so komisije ljudskih poslancev, ki so proučevale ta pojav, zbirali so gradivo s terena, vprašali so za mnenje tudi znanstvene delavce. Pred nekaj dnevi so objavili sklep, ki so ga sprejeli po štirinajstdnevni diskusiji in delu dveh komisij poslanske zbornice.
Vprašanje huliganstva — j« rečeno v tem sklepu komisij - je množičen in zelo nevaren družbeni pojav, ki zahteva koordinirano, odločno in vsestransko borbo ne le državnih organov, ampak vse družbe. Komisije predlagajo, da bi sprejeli poseben zakon proti huliganstvu, ki bi urejeval vlogo posameznih organov, značaj prestopka in višino kazni. O tem zakonu bodo razpravljali na enem od bližnjih zasedanj Sejma. Do tedaj naj bi policija, javna to- „ žilstva, sodišča in ljudski odbori, s pomočjo tiska, radia ir vse javnosti čim bolj onemogočili dejavnost ljudi, ki jo predvsem označuje pomanjkanje družbene odgovornosti.
Toda vsem je jasno, da tega pojava ni moč odsrinniti samo z represalijami in kaznovanjem. Njegovi vzroki so mnogo globlji in jih je najti na vseh področjih družbenega življenja. Kar pa je najvažnej-še, ti vzroki izhajajo že iz prejšnjih časov. «Ce hočemo, da bo naša mladina imela pozitivno stališče do naše družbe, tedaj moramo napraviti tako, da bo ta družba taka, do bi jo mladina mogla spoštovati, »- je dejal nedavno na neki mladinski konferenci stari profesor Kotarbinski, predsednik poljske Akademije znanosti. V preteklosti je bilo mnogo vzrokov, ki so vplivali na to, da je del poljske mladine pretrgal normalne vezi z družbeno skupnostjo in da se je postavil proti njej.
Omenjene komisije poljskega Sejma predlagajo v svojem zaključku vrsto ukrepov, da bi odpravili vire teh škodljivih pojavov. Glavno vprašanje je vzgoja v družini. Ce pa ima družina premalo dohodkov, tudi ta vzgoja šepa. Zato predlaga komisija revizijo otroških doklad, hkrati pa opozarja na to, da bi bilo treba posvetiti večjo skrb zapuščenim otrokom, predvsem pa mladini od ]4. do 16. leta, ki niti ne dela niti ne hodi v šolo.
Poleg tega obstaja še vprašanje demoralizacije dela šolske mladine in one, ki je zaposlena v tovarnah. Kom.si-je predlagajo ustanovitev nekega vladnega organa, ki bi se pečal s tem problemom. Neki poslanec je omenil -tudi «kulturne puščave« po mestih in vaseh, kjer mladina nima možnosti za zdravo zabavo, ampak je prepuščena kavarni in vodki.
Vprašanje zase je končno alkoholizem. Komisija je ugotovila, da se v majhnem mestecu, kakršno je n. pr. Piotr-kov, mesečno popije vodke za tri milijone zlotov. Časopis «Standard mlodih« navaja, da so v industrijskem mestu Ka-lišu samo na dan 26. novembra potrošili za vodko 155.070 zlotov, za kruh pa le 76.809 zlotov.
Ce so proti vsem tem pojavom napovedali v tem poslednjem času ostro borbo, v katero so se vrgli tudi najvišji predstavniški organi na Poljskem, pomeni to, da ni mogoče iti mimo njih v procesu gospodarske in družbene stabilizacije, ki se na Poljskem občuti v vedno večji meri. V kolikor bodo uspeli te pojave množične kriminalitete omejiti in zatreti, se bo tudi ta stabilizacija hitreje razvijala.
DRAGOLJUB MILIVOJEVIC (Iz a Politike«)
Prejeli smo
Zdravstveni vestnik. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Leto 26. St, 11. Ljubljana 1957.
Jožko Nograšek, Posledice tuberkuloze v gospodarstvu Slovenije. Založil glavni odbor RK Slovenije. Ljubljana 1957,
PRIMORSKI DNEVNIK	—	3	—	24.	Jecmbr«	1957
MINISTER GUIDO CARLI O SODELOVANJU Z JUGOSLAVIJO
POJAV MNOŽIČNE KRIMINALITETE NA POLJSKEM
Blagovna izmenjava med obema dežel kaže tendenco po stalnem naraščanju
Olenzioa proti imlinansiua
Huliganstvo je pojav, ki ima svoje korenine v časih, ko je bila Poljska povsem podrejena Sovjetski zvezi
J Corlžko-ftenešhl dnevnik |
Interpelacija treh komunističnih svetovalcev
Za izboljšanje prometnih zvez z bližnjo Jugoslavijo
Spomladi bo shod treh Benečij o izboljšanju prometnih zvez v posameznih pokrajinah in s tujino - V pripravah naj sodeluje tudi goriška pokrajina
Pokrajinski svetovalci KPI Silvino Poletto, Fulvio Ber-gomas in Marija Selič so naslovili na pokrajinski odbor interpelacijo v zvezi s prvim shodom, ki bo prihodnjo pomlad in na katerem bodo predstavniki vseh treh Benečij razpravljali o izboljšanju prometnih zvez doma in po-jačanju istih s tujino. Priprave vodijo Tržačani." ki so imeli 18. decembra v Trstu že prvi pripravljalni sestanek, katerega so se udeležili številni pokrajinski zastopniki, predstavniki turističnih u-stanov in avtoprevoznikih pou. jetij ter številne druge osebnosti, ki se bavijo z razvojem prometnih zvez, ki postajajo vedno bolj odločujoč faktor v razvoju gospodarstva posamezne dežele.
Goriški pokrajinski svetovalci v interpelaciji upravičeno navajajo, da gre veliko število prometnih zvez skozi področje naše pokrajine in mora zategadelj tudi ona obrniti vso pozornost na pripravo tega važnega pomladanskega zborovanja, kjer bodo verjetno zastopane vse pokrajine treh Benečij. Izvedelo se je, da bodo na zborovanju, posvečenem razpravi o izboljšanju prometnih zvez, čitali tri referate in sicer prvega o splošnem položaju prometnih zvez v treh Benečijah, zatem referat o prometnih zvezah med pokrajinami in drugimi deželami in končno o prometnih zvezah med Italijo in Avstrijo skozi alpske prehode.
Ker pa so imeli organizatorji, kot' se zdi, namero podati še četrto poročilo o prometnih cestnih in železniških zvezah z Jugoslavijo, trije podpisani svetovalci opozarjajo oblasti, da bi bilo to zaradi povečanega prometa, ki je nastal po videmskem sporazumu nujno potrebno. Ce bi na shodu treh Benečij tudi o tem razpravljali bi imeli udeleženci, ki se bodo važnega shoda udeležili celoten pregled nad možnostmi razvoja in ojače-nja prometnih zvez v naših pokrajinah s tujino. Vsekakor pa bi morali s pripravljalnim delom povabiti tudi predstavnike goriške in videmske pokrajine, ki imata prav gotovo interes, da se na njunem področju prometne zveze, tako cestne, kakor železniške čim bolj razvijejo. Pred tem pa naj bi se na goriški po-
iiiHiiiiiiiimiiHHiimfiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiminmiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimitiiiiMiiiii
V soboto na sedežu ASK «S. Gregorčič»
USPEL' NASTOP MLADIH LITERATOV
krajini sestali zastopniki raznih pokrajinskih ustanov, da bi se podrobneje pomenili o tem važnem vprašanju, o katerem bi bilo prav gotovo koristno razpravljati tudi na pokrajinskem svetu.
Slavija iz Bratisla ve v petek proti Goriziani
V petejc zvečer bo v dvorani Ginnastica Goriziana mednarodna košarkarska tekima med drugoplasirano ekipo Slavija iz Bratislave (Slovaška) in domačo Goriziano. Čeprav bo tekma prijateljska, vlada zanjo veliko zanimanje med goriškimi športnimi krogi, saj so Slovaki porazili Goričane na poletnem mednarodnem turnirju v Pragi ob priliki otvoritve neke nove športne dvorane. Gostje bodo še pred tekmo z Goriziano igrali v Trstu in v Vidmu.
 «»------
Uspeh občinskih uslužbencev v Tržiču
Čeprav je odbor tržiškega občinskega sveta sklenil odložiti diskusijo o zahtevah 140 občinskih uslužbencev po plačnih izboljšavah na prihodnji mesec, je v zadnjem trenutku spremenil svoje mnenje in
pred dnevi predložil v odobritev občinskim’ svetovalcem besedilo sporazuma med odborom in predstavniki uslužbencev, s katerim se priznavajo zahteve uslužbencev. Odborniki so predlog odobrili in tako potrdili prvi delni uspeh tržiških občinskih uslužbencev
Ob vljudnostnem dnevu
Namesto 53 glob policajev nasmeh
Kot so meščani verjetno o-pazili je pred dnevi goriška občinska uprava organizirala prvi «vljudnostni dan«, kateremu bo sledilo še šest podobnih. Vljudnostni dnevi so nekakšna akcija lokalnih oblasti po vsej državi, s katerimi skušajo vljudno opozoriti kršitelje prometnih pravil. Mestni policaji so tako prvi preizkusni^ dan ustavili 53 kršiteljev cestnega reda in jim namesto globe izročili v roke letak, na katerem so bila napisana najvažnejša pravila redne in pravilne vožnje vozil po mestu. Med kršitelji, ki so tokrat pobegnili denarnim kaznim so bile tudi ženske; na srečo se je vse dobro izteklo, zadoščal je policajev nasmeh in lepak, katerega upamo, da so opozorjeni doma pozorno prečitali.
iitiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiHiitmiiiiiHiHiHiuiiiiniinimnmmini,,!,!
Od polnoči do polnoči
Veriga nezgod
v mestu in na podeželju
Sp
dnevu
V povratni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo
Z zmago nad Portugalsko (3:0) Italija premagala prvo oviro
Portugalska dokončno izločena, Italijo pa čaka še huda borba v Belfastu
.v'
Vratar Gomez je s pestjo odbil žogo izpred Montuorija v kot. Med obema srednji krilec Arcanjo.
ITALIJA: Bugatti; Corradi, Cervato; Chiappella, Ferra-rio, Segato; Ghiggia, Schiaffino, Pivatelli, Gratton, Montuori.
PORTUGALSKA: Gomez; Virgilio,, Pacheco; Pedroto, Arcanjo, Torres; Duarte, Tei:ceira, Aguas, Coluna, Hernani.
STRELCI: v prvem polčasu v 35’ Gratton (I.); v dru-mem polčasu v 28’ Gratton (I.) v 40’ Pivatelli (I.).
KOTI: 8:4 (6:0) za Italijo. Gledalcev 40.000.
GLAVNi SODNIK: Danilam (Jug.); stranska sodnika: Stefanovič in Lemečič, (oba Jug.).
MILAN, 23. — V povratni kvalifikacijski tekmi 8. ev-
Rešilni avto so klicali tudi na Vrh in v Ločnik
V noči med nedeljo in ponedeljkom so ob 1.30 klicali rešilni avto Zelenega križa na Vrh, kjer se je zaradi nerodnega padca v domači kuhinji, zelo hudo ranil v glavo 73-le‘-ni David Devetak iz Ul. del Carso 42. Ponesrečenega starč. ka so odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ob istem času so bili klicani tudi v Ul. Car-ducci, kjer se je prevrnil s kolesa 26-letni Umberto Medotti iz Vidma, Ul. Rivolta 7. Medotti se je tudi ranil v glavo
Prireditelji prvega mladinskega literarnega večera pred štirimi leti niso prav gotovo pričakovali, da bodo taki večeri pritegnili od leta do le-
pomolu San Carlos opisal žalostni trenutek iz naše narodne zgodovine.
Prijetno presenečenje pa so nam pripravili Tolminci. Pri
ta vedno večji krog ljubite- Munihu Tadeju, ki je prebral
Ijev slovenske pisane besede iz zamejstva in tudi iz domovine. Četrti literarni večer, ki ga je priredil v soboto zvečer ASK «Simon Gregorčiča, je vsestransko uspel. Zbranim mladim in odraslim poslušalcem so se predstavili povečini te znani mladi literati, izmed katerih so nekateri že objavili svoja dela v raznih publikacijah.
Filibert Benedetič je prebral sedem svojih pesmi (Gruda, Kontrast, Z attere, Popoldne, Čredo, Po cestah slovesa in Stara pesem), v katerih je pokazal, da se iz leta v leto njegova pesem izboljšuje.
Vislava je prebrala sedem pesmi (Prva, Druga, Tretja, Rdeča roža, Razpoloženje, Moja pota, Sama), iz katerih je razvidno, da se polagoma oddaljuje od tistega pesimizma, ki je bil pred časom značilen za njeno pesem. Najboljša je morda bila »Razpoloženje«.
Tržačana Sergej Birsa in Louis Abram sta prebrala prozna sestavka. Mogoče, v iskanju močnih efektov, prtii premalo globok, boljši drugi, ki nam je s svojo črtico sNa
štiri pesmi se poznajo začetniške težave (najboljši sta Spomin in Samo nasmeh), medtem ko smo pri Izidorju Hvalici opazili precejšen skok v primerjavi z njegovimi lanskimi pesmimi in mu lahko brez nadaljnjega predvidevamo novih uspehov na tem področju. Prebral je pesmi Caple, Ciprese, Cas in Jesen.
Prirediteljem in srednješolcu Viljemu Cernu, ki je podal uvodno besedo vso našo zahvalo za prijetni večer, z upanjem seveda, da bomo še kdaj lahko poslušali kaj podobnega.
Ob 19. uri se je v ustavljen avtomobil v Ul. Italo Bras zaletel z lambreto 29-letni Da-ria Bertossi iz Ul. T. Grossi 6.
Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico B.P., kjer so mu ugotovili globoko rano na čelu.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo v Gorici dosegli komaj 4,6 stopinj nad ničlo, medtem ko je bila najnižja temperatura ponoči celo —3 stopinje C.
in bo ostal nekaj dni na zdravljenju v goriški bolnišnici.
Včeraj popoldne pa je neznani kolesar podrl v Ul. S. Chia-ra 70-letno Orsirii Mario iz Ul. Čampi 54. Pri padcu se je Or-simjeva ranila v levo ramo, zato so jo tudi pridržali v bolnišnici Brigata Pavia na zdravljenju. Nekaj pred tem pa se je spodrsnila , na ,cesti v Loč-niku in to v bližini svojega doma 81-letna Carolina Vidoz. Potolkla se je po obrazu in najbolj po nosu in morala je iskati pomoči v goriški bolnišnici. kamor jo je odpeljal rešilni avto Zelenega križa.
Ob 18.30 pa so klicali ZK v Ul. Silvio Pellico, kjer se je v stanovanjskem poslopju št. 6 ponesrečil po stopnicah 55-let-ni Peter Droč. Udaril se je tako močno v glavo, da so ga morali odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal nekaj 'dni.
Tri aretacije
Agenti javne varnosti so a-retirali tri osebe, proti katerim je prokurator republike izdal zaporno dovoljenje. 31-letni Alberto Giudici, brezposelni delavec, mora odsedeti eno leto 7 mesecev in 15 dni zaradi nasilstva in nemoralnih dejanj na javnem prostoru, 23-letni Salvatore Giotti iz Ul. Manzoni 12 je bil pred časom obsojen na šest mesecev zapora zaradi prisvajanja tuje lastnine, 72-letni Giovan-ni Cumar iz Ul. Alviano pa je bil obsojen zaradi tatvine na en mesec zapora. Vsi trije so brezposelni.
 «»-------
- KINO -
CORSO. 17.15: «Pepelka v Parizu«, A. Hepburn, F. Astair, v vistavisionu in v barvah. VERDI. 17.00: »Princ in plesalka«, L. Olivier, M. Monroe, v cinemascopu in v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«Qko za
oko«, C. Jurgens, L. Padova-ni, v vistavisionu in v barvah.
CENTRALE. 17.00:	»Zgodba
generala Houstona«, J. Mac Cream, v cinemascopu in v barvah.
MODERNO. 17.00: »Koscis«.
ropske cone je Italija premagala Portugalsko z rezultatom 3:0 (1:0) in si znatno povečala 'možnosti za kvalifikacijo v finale svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Stockholmu. Finalista 8. cone bo določila ponovna tekma med Italijo in Severno Irsko, ki bo 15. januarja v Belfastu. Trenut-
je postala zelo živahna in zopet sta Pivatelli in Schiaffi-no zaposlila Gomesa. V 30’ se je poškodoval Cervato, ki je za nekaj minut zapustil igrišče, v obrambi ga je zamenjal Segato.
V 36’ je Italija prešla v vodstvo. Akcijo je po desni strani izpeljal Chiappella, Njegov center je prestregel Gratton in iz daljave 15 m ukanil Gomeza, l:o za Italijo.
Po povratku na igrišče je Cervato zavzel mesto leve
no stanje v skupini pa je |ga krllca. Italijanska repre-naslednje:	’	zentanca je poslej povsem do-
Italija	3	2 0 1 4:3 4
S Irska 3 111 4:2 3 Portugalska 4 112 4:7 3
90 minut v megli
Megla, ki že 5 dni, pokriva vso Lombardsko nižino, se tudi včeraj ni razpršila in tekma je bila v negotovosti vse do zadnjega trenutka, potem ko sta se obe strani sporazumeli, da prepustita odločitev glede tega jugoslovanskemu sodniku Damianiju. Ta ni mnogo razmišljal ker tudi pravilnik svetovnega prvenstva ne navaja nobenih orne-jitem meteorološkega značaja. Postavil se je na sredino i-grišča ugotovil, da vidljivost dopušča igro in točno ob 14.30 dal znak za začetek.
Kako se je poslej igra odvijala. v podrobnostih, je bila za gledalce zagonetka, razen v redkih presledkih, ko se je megla nekoliko dvignila, pa še takrat le ob robovih i-grišča. Na vsak način pa so italijanski nogometaši po začetni izenačenosti kmalu prevzeli pobudo in valili napad za napadom pred portugalska vrata. Ze v 3’ je po akciji Montuori - Pivatelli streljal Gratton. V 6’ je prodrl Grig-gia po krilu in centriral, toda Arcanjo je pred Pivatelli-jem odvrnil nevarnost. 4’ kasneje se je vratar Gomez pogumno vrgel pod noge Schiaf-finu in odvrnil nevarnost. Nato je prodrl Pivatelli, preigral dva nasprotnika in se pripravil za strel, ko ga je nasprotni branilec zrušil na robu kazenskega prostora. V 15’ je spet prodrl odlični Ghiggia in podal prostemu Piva-telliju, ki je močno streljal. Zogo je na sami gol črti z glavo odbil pacheco.
V 21’ je Colona zrušil Grat-tona. Strel je izvedel in izsilil korner. Montuorijev strel iz ogla je krasno prestregel Schiaffino, toda Gomez je žogo v krasni paradi ponovno odbil v kot.. Sledil je še en kot, nato pa hiter prodor Portugalcev in Bugatti je moral posredovati v gneči. Igra
minirala kljub grobi igri nasprotnikov, vendar se do konca polčasa rezultat ni spremenil.
V drugem polčasu se splošna slika na stadionu ni spremenila, čeprav je bila vidljivost na splošno za malenkost boljša. Italijani so takoj prešli v ofenzivo in že v 2’ sta prodrla Ghiggia in Pivatelli, vendar brez uspeha. V 5’ je Gomez ubranil prizemni strel Grattona, hip nato pa je Pacheco rešil v kot izpred Ghig-gie. Poškodovani Cervato se je pomaknil na levo krilo, kjer je skoraj samo statiral. Kljub številčni inferiornosti, pa so imeli pobudo vedno v rokah Italijani. V 14’ prvi kot za Portugalce, ko je Hermanijev strel odbil Bugatti v kot. Sledil je še en kot za goste in nevarnost je bila mimo. V 18’ je Ghiggia streljal s skrajne desne kazenski strel in Pivatelli je prejeto žogo poslal visoko nad prečko. Kmalu za tem je bil Pivatelli zrušen na robu kazenskega prostora, vendar posledic ni bilo.
Igra je bila poslej manj živahna, ker so se Italijani nekoliko zaprli, Portugalci pa niso bili sposobni izvesti niti enega samega resnega napada vse do 23’, ko je moral Bugatti prvič posredovati na nevaren strel Duarteja. V protinapadu je krasno prodrl nezadržni Ghiggia in iz težke pozicije močno streljal. Vratar je bil že na tleh, žoga pa se je odbila od droga.
V 26’ je dosegla Italija drugi gol. Akcijo je lepo začel Ghiggia po strani igrišča. Zogo je podal Montuoriju ta pa Grattonu, ki je neubranljivo streljal mimo Gomeza.
Italijansko moštvo so je poslej razigralo. V napadu je briljiral Ghiggia ob solidni podpori Grattona in Pivatellija, V obrambi pa je z lahkoto gospodoval Ferrario ob podpori Chiappelle, Segata in Schiaffi-na, ki je vedno igral nekoli ko defenzivno. V 35’ je zaradi krčev zapustil za 3’ igrišče Ghiggia, ko pa se je vrnil, ga je grobo zrušil Pacheco, tako da so ga morali zopet odnesti z igrišča.
V 38’ je dozorel tretji gol:
Schiaffino je streljal prosti strel z desne. Žogo je skoraj na dnu igrišča ujel Montuori in jo usmeril pred vrata, kjer jo je v voleju zajel Pivatelli in zatresel mrežo.
Portugalci so sedaj seveda zapustili defenzivno taktiko :n se vrgli v napad. Uprizorili so več nevarnih prodorov, dve minuti pred koncem pa jim je v gneči pred vrati ceio uspelo poslati žogo v mrežo, toda sodnik Damiani je gol takoj razveljavil zaradi offsidea. Portugalski igralci so protestirali medtem pa je že potekel tudi čas igre in sodnik je ob navdušenih gledalcev adpiskal konec.
** *
Italijanska reprezentanca je zmago nedvomno zaslužila. Bi-
la je daleč boljši nasprotnik, čeprav tudi Portugalci, vsaj v prvem delu, niso igrali tako slabo. Dobri so bili predvsem v obrambi, verjetno pa so pogrešili pri izbiri taktike, saj je znano, da je moč njihovega moštva predvsem v napadu, ki pa je tokrat igral vse preveč defenzivno. Seveda je težko reči, kako bi se igra odvijala v povsem normalnih vremenskih pogojih m koliko je dr. Foniju res že uspelo ustvariti močno reprezentanco. Gotovo pa je, da je prijetno presenetil napad, ki je imel v prodornem Ghiggi najboljšega moža. Ožja obramba je solidna ne glede na to, da je bila le malo zaposlena, v srednji vrsti pa je Ferrario kljub letom nfliboljši.
Disciplinski ukrepi
Petris diskvalificiran Tulissi - prvi opomin
Stroge kazni v zvezi s tekmo Torino.Lanerossi
MILANO, 23. — Razsodiščna komisija italijanske nogometne zveze je sprejela naslednje disciplinske ukrepe proti moštvom in posameznikom:
Prizivi: zavrnila je priziv Coma glede diskvalifikacije i-gralca Perversija.
V zvezi s tekmo Torino - La. nerossi (Vicenza) je sklenila:
a) suspendirati igralca Lane-rossija Davida. (Trajanje suspenza bo določeno naknadno):
b) za dve nedelji diskvalificirati igralca Giarolija (Lane-rossi) zaradi nasilnih dejanj po tekmi (kazen pogojna); c) kaznovati Lanerossi s kolektivno globo 110.000 lir zaradi protestov proti sodniku; d) kaznovati Torino s kolektivno globo 150.000 lir zaradi ofenzivnega zadržanja proti gostujočim igralcem po tekmi; e) naprtiti Torinu plačilo eventualne materialne škode.
Globe:	120.000 lir Verona,
100.000 lir Venezia, 50.000 lir Sampdoria, 45.000 lir. Lazio,
35.000 lir Alessandria, 30.000 lir Brescia, itd.
Izključitve: za dve efektivni nedelji Scaccabarozzi (Vi-geva-no). za eno efektivno nedeljo: Mattioli (Lazio), Belio-tti (Siena). Ghizza.rdi (Verona), vsi pogojno, Schiavone (Sanreme-sej, Carlini (Genoa), Petris (Triestina) in Picchi (Livorno).
Stolpec TOTOCALCIO.
1 1 2, 1 1 2, 1 1 2, 1 1 1 1 Kvote: 13 točk — 798.000 lir, 12 točk — 39.000 lir. V Trstu so štirje dobitnik* s trinajst točkami in mnogi z 12 točkami.
Stolpec TOTIP:
1 2, 1 2, X 2, 2 2, 2 2, 1 X Kvote: 12 točk — 5.023.864 lir, 11 točk — 162.060 lir, JO točk — 12.964 lir. V Trstu sta dva dobitnika z enajst točkami in 24 z deset toč kami.
iiiriiiiiiitiitiiiiiimimiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimmiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiMimiimiiiiiimiiiiif
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Simmenthal zimski prvak z zmago nad Virtusom (66:58)
Akademija moške ekipe Stock proti gostom iz Livorna
Italijansko košarkarsko prvenstvo je prispelo do pol poti v vseh serijah in zadnja nedelja nam je dala naslednje zimske prvake: Simmenthal v Prvi seriji, Stock v ženski A Seriji, Goriziana v moški A seriji in D’Alessandro v moški B seriji.
Medtem ko so bili prvaki prvega deia tekmovanja že prej znani v obeh nižjih moških in v ženski seriji, pa je bil ta naslov v I. seriji podeljen šele v odločilni borbi med doslej neporaženima ekipama Simmenthal iz Milana in Vir-tus iz Bologne, katero je prva odločila v svojo korist. Zmaga Simmenthala pravzaprav ne preseneča, preseneča pa dejstvo, da je bila lahka oz. lažja kot se je pričakovalo. Res je sicer, da so Bolonjčani nastopili brez enega svojih najboljših igralcev Lovarija, toda ti okolnost prav nič ne zmanjšuje dejstva, da je ekipa državnega prvaka zaigrala odlično in zmago popolnoma zaslužila. Igralci Virtusa so mnogo grešili predvsem v strelih na koš.
Vsa ostala srečanja v I. seriji so se končala s predvidenimi zmagami favoritov. Oran-soda je premagala Giro, Stelja Azzurra Pavio, Motomorini Romo, Benelli Varese in Stcck Livorno.
Tržaško moštvo je goste iz Livorna nadigralo v vseh pogledih in razlika v koših bi lahko bila še znatno večja, :e bi trener obdržal na igrišču vedno najboljšo ekipo. Tako pa je spričo očitne premoči svojega moštva dal priložnost vsem igralcem, da so posegli v borbo in je ves čas igral samo Montgomery, ki je bil zaradi tega tudi glavni realizator.
Ekipa Stock je tako zaključila prvi del prvenstva na sredini lestvice in upati je, da bo to mesto vsaj obdržala, če že ne izboljšala.
Rezultati: Benelli - Varese 71:64, Oransoda . Gira 72:59, Stella Azzurra - Pavia 64:56, Motomorini - Roma 64:42, Simmenthal - Virtus 66:53, Stock -Livorno 75:40.
Lestvica:
Simmenthal U 11	0	785	601	22
Virtus 11 10	1	885	584	71
Oransoda U 8	3	783	744	19
Benelli 10 7	3	608	563	18
Gira	10	6	4	584	585 16
Ignis Var. 11 3	6	707	707	16
Motomorini 11 5	6	659	624	16
Stock	U
Stella	Azz. 11
Pavia	11
Roma	11
Livorno	11
5 6 677 692 16 4 7 645 684 15 2 9 526 635 13 1 10 528 660 12 1 10 528 736 12
V ženski A seriji je bilo najvažnejše srečanje kola prav gotovo v Trstu med domačo Stock in ekipo Fiata iz Turina. Zmagale so domačinke z rezultatom, ki je mogoče previsoko izražen, čeprav je bila njih končna zmaga vendarle zaslužena. Igra sama na sebi je bila revna in ni nudila posebnega užitka. Tržačanke se v prvem polčasu niso mogle vigrati spričo strogo defenzivne igre gostinj, ki so celo odločile prvi del v svojo korist z rezultatom 13:11. V drugem delu pa so Tržačanke le ujele običajni ritem. Magrisova in Prennushijeva sta najprej izenačili, nato pa je Tarabocchia začela nabirati koš za košem. Ko sta morali vrste gostinj zaradi osebnih prekrškov zapustiti Grisotto in Ronchetti, so
obdržale
CM Mer. Standa Fari Mant. Pol. Messina
Tržačanke zlahka prednost do konca.
Rezultati: Stock - Fiat 31:22, Standa - Pol. Messina 48:42, Udinese . Fari Mantova 40:33, Omsa _ Chlorodont 37:33, Au-tonomi - CMM 51:22.
Lestvica:
Stock	9	9	0	441	319	IS
Udinese	9	7	2	425	250	Ib
Fiat	9	7	2	270	295	16
Omsa Faenza 9	6	3	301	311	15
Autonomi	9	5	4	308	263	14
Chlorodont	9	3	6	290	278	12
9 3	6	391	408	12
9 3	6	339	377	12
9 1	8	272	366	10
9 1	8	295	406	10
Rezultati moške A serije: Reyer - Reggiana 64:55, Goriziana - Ravenna 54:53, Udinese - Tosi 42:40, Petrarca - Itala 43:41, RIV Torino _ Libertas Liv. 50:43.
V moški B seriji sta tržaški ekipi igrali z izmenično srečo. Don Bosco je doma zmagaia proti Bassanu, ekipa Acegat pa je izgubila v Gorici proti ekipi Safog.
Rezultati: Zandonai - Sant’A-gostino 49:47. Don Bosco - Bas-sano 61:54, D’Alessandro . Ferrara 69:48, Safog-Acegat 48:45.
Lestvica:
D’Alessandro	8	8	0	426	346	16
Safog Gorizia	8	5	3	385	390	13
S. Agostino	7	5	2	337	305	12
8	4	4	443	362	12
8	4	4	395	382	12
8	3	5	333	384	U
8	3	5	339	401	11
7	2	5	335	358	9
Acegat
Don Bosco
Zandonai
Ferrara
Bassano
Sangiorgese
Strogi opomin: Griffith (Roma), Pique (Udinese), Chiappella (Fiorentina), Macor (Spal), Scagnellato (Padova), Giorgis (Taianto), Delfino (Genoa) itd.
Navadni opomin: Tozzi (Lazio). Caroli (Catania), Formi-ca (Marzotto). Dalio (Simmenthal), Marocchi (Sampdoria), Di Giacomo (Napoli) Molinan (Venezia), Tulissi (Triestina) itd.
MEDNARODNI NOGOMET
Nemčija-Madžarska 1:0
HANNOVER, 23. — V Hannovru je bilo včeraj srečanje med nogometnima reprezentancama Zah. Nemčije in Madžarske. Madžarom se ni posrečilo revanži.rati se za poraz na svetovnem nogometnem prvenstvu. Spet je zmagala reprezentanca Nemčije, in sicer z rezultatom 1:0 (1:0). Edini gol je dosegel Kelbasa v 19. minuti. Srečanju je prisostvovalo prek 80.000 gledalcev.
Tekma je bila zelo razburljiva, zanimiva in iepa in je potekla v glavnem v. enakovredni igri. Vendar se lahko trdi. da so imeli Nemci neznatno terensko premoč in da so bili Madžari precej nespretni pred vrati. Csordas je na primer v 25. minuti v neposredni bližini vrat zastreljal žogo 2 glavo. V nemškem moštva so se odlikovali napadalci Schmidt. Kelbasa in Schaefer, v reprezentanci Madžarske pa šipoš. vratar Grosicz, ki je rešil moštvo huišega poraza.
$ 4*
CASABLANCA, 23. — Na stadionu, k; nosi ime po pokoj, nem francoskem boksarju Marcelu Cerdanu, je beograjska Crvena zvezda premagala kombinirano moštvo maroških klubov Rac m Wac, ki je pravzaprav reprezentanca Casablance, s 5:1 (2:1). Crvena zvezda je igrala zelo dobro in lepo.
^
SANTIAGO DE CHILE, 23. — Izbrano moštvo Santiaga je premagalo enajstorico moskov. skega Dinama z rezultatom 1:0. To je prvi poraz Dinama na njegovi turneji po Južni Ameriki. Rusko moštvo je bilo v drugem polčasu stalno v napadu, vendar je obramba domačih vzdržala pritisk,
H* H* sl*
BUENOS AIRES, 23. — Argentinski nogometaš Sivori, k. igra pri Juventusu in ki se je preteklo soboto poročil v svojem rojstnem kraju San Nico-lasu, se bo vrnil v Italijo v ponedeljek.
Nogomet v Jugoslaviji
BEOGRAD. 23. — Tekmovanje za jugoslovanski pokal: v Zagrebu: Lokomotiva - Hajduk 1:3. na Resi: Split . Reka 3:2.
ZAGREB, 23. —- Enajstorici Dinama in Lokomotive sta odpotovali v tujino. Dinamo bo nastopil v Vzh. Nemčiji in Nizozemski. Lokomotiva pa v Ita. liji. Na povratku bo Lokomotiva igrala tudi v Kopru.
TELOVADBA
BUDIMPEŠTA, 23. — Telovadni dvoboj mladinskih reprezentanc Madžarske in Italije v športni palači v Budimpešti, se je končal z zmago Madžarov z 274,75 proti 265,50 točkam. Vrstni red posameznikov: 1. Csany (M.) 57.40 točk, 2. Carminucci (I.) 56.05 točk, Cicardi (I.), 55.65 točk.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES, 23. — Angleški pilot Stirling Moss se bo udeležil dirk v Argentini, ki se bodo začele prihodnji mesec. Vozil bo avto nelke angleške znamke.
•!» -t-
LONDON. 23. — Dirka za Veliko avtomobilsko nagrado V. Britanije bo 19. julija na krožni progi v Silvertonu.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO 8 1 7 359 434 9) Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
F1TZR0V MACLEAN h
VOJNA	„
na BALKANU
Nekaj izbranih poglavij
Ni dvoma, da so bili predmeti zelo duhovito pripravljeni. V porcijah so bili drobni zavojčki za pripravljanje limonade, izdelani iz prozornega celofana. Prašku so še posebej dodali vitamin C. V zavojih so bili tudi zavitki iz staniola, v katerih je bil prašek za juho, z dodatkom vitamina B, ter kos posebnega sladkorja, lepo zavitega v papir. Napis je govoril o tem, da je v sladkorju nenavadno mnogo vitamina D. V zavitkih iz prosojne embalaže smo našli tudi kos žvečilne gume, tablico čokolade ter zelo majhno pločevinasto konservo, v kateri je bil zalogaj sira ali malo Spama.
Partizani so žvečili svoj kruh in z obžalovanjem opazovali, kako se ukvarjamo s prozorno embalažo ter skušamo raztopiti prašek za juho v svojih posodah. Se preden smo kaj dosegli, smo zaslišali povelje: »Naprej!« Krenili smo dalje. Bili smo prav tako lačni kakor poprej, razen tega smo se osramotili. Vendar sem ta vtis popravil pri naslednjem odmoru, ko sem pokazal orožje in potegnil svoj Colt, prav tako izdelek Posojila in najema. Vsa družba ga je naravnost zaljubljeno otipavala
s prsti in ga navdušeno hvalila.
še nekaj ur smo se vzpenjali in korakali skozi gozd, nato pa se slednjič znašli na njegovem robu. Odprl se nam je pogled na prostrano sončno ravnino, skozi katero se je vila cesta in se izgubljala v daljavi. Nikjer niti znamenja o Nemcih ali partizanih! Ravno smo se pričeli meniti o tem, kaj naj storimo, ko opazimo majhen nemški štabni avtomobil, kako se vzpenja po obronku hriba proti nam. Ko je prišel bliže, smo opazili, da je v njem Lola Ribar, partizanski častnik, ki smo ga poznali že od poprej. To je sin dr. Ivana Ribar a, 1. 1920 predsednika jugoslovanske Ustavodajne skupščine, sedaj ena vodilnih osebnosti partizanskega gibanja. Mladi Ribar se še zdaleč ni približal tridesetim letom, vendar je imel za seboj pomembno borbeno preteklost. Cenili so ga tudi kot človeka z vsestranskimi sposobnostmi.
Tokrat je bil poln novic o poteku bitke. Partizanom se je posrečilo znova zavzeti Livno, sedaj pa se bijejo za Kupres, manjšo vasico med Livnom in krajem, kjer smo bili sedaj. V času, ko bomo prispeli do njega, bo Kupres že v partizanskih rokah.
Vstopili smo v avto in švignili po bregu navzdol s polno hitrostjo. Za seboj smo pustili vse spremstvo in komoro z našimi stvarmi. Po nekaj miljah smo prispeli do kupreških ruševin, iz katerih se je še kadilo. Povsod so bila razmetana trupla in zažgani avtomobili — priče o tem, da je sovražnik doživel hud poraz, štab brigade se je nastanil v eni redkih hiš, ki so še ostale cele. V njej smo našli komandirja brigade. Razpravljal je z brigadnim zdravnikom zelo odločno, partizansko, o nastanitvi ranjencev. Svoje argumente je pojasnjeval tako, da je s pestjo udarjal po mizi. Brž ko sta problem
rešila, so prinesli na mizo vino (približevali smo se dalmatinskim vinorodnim predelom!) z jajčnikom in kruhom, nato pa smo slišali natančen opis bitke, v kateri so partizani dosegli pomemben taktičen uspeh. Pri tem so uporabili tudi nekaj zajetih sovražnikovih oklepnih avtomobilov. Sovražnik ni niti slutil, da imajo partizani kaj takega. Sodil je, da mu prihajajo nove sile na pomoč. Pozdravil je oklepne avtomobile tako rekoč z razprostrtimi rokami. To napako je drago plačal. Ko smo se nasitili, smo si ogledali oklepnike, ki so jih že zamaskirali za kopicami sena.
V Kupresu smo počakali, da bi naš radiotelegrafist ujel zvezo s Kairom. Razpel je svojo anteno, toda uspel ni. Ovirale so ga vremenske neprilike na bližnjih hribih. Tipal in obračal je ročice sredi skupine partizanov in kmetov, ki so ga radovedno opazovali.
Ko smo krenili iz Kupresa, je bilo že pozno. Peljali smo se v zaplenjenem avtobusu. Vozil ga je mlad Italijan, odet v prekrasno ogrinjalo iz ovčje kože. Bil je, kot so trdili, bivši italijanski pilot, ki je s svojim letalom dan za dnem bombardiral partizane, dokler ga niso sestrelili — s puško. Ker se jim ni zdel posebno prepričan fašist in ker sami niso imeli dovolj šoferjev, so mu partizani ukazali, naj vozi avtomobil. Pri tem je nenavadno užival- Upravljal Je svoje što-rasto vozilo, kakor da je bombnik, a ne avtomobil. Vsak gib roke za volanom je pospremil z operno arijo, ki jo je pel z zvonkim tenorjem. Bili smo preveč utruijeni, da bi mu nasprotovali. Kimali smo na sedežih, avtomobil pa je poskakoval na neravni cesti in z bliskovito hitrostjo sekal ostre ovinke.
/Nadaljevanje sledi),
Tttmna
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri film;
Ljudje in