Ameriška Domovina
/en tiri e	2-13-
m 654 ie/ci2
^Vevv KorJc, i\r y ‘,CAN IH ŠPIRIT'
/*iv^ETOie/*nj—hopuf
KO, 10
1003;W tiWI®UAG€ OHLT	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 16, 1967
SLOVCNIAH
FORMING tt€W$PAP&
ŠTEV. LXV — VOH LXV
Tani zagovarja svoje stališče o Vietnamu
Glavni tajnik ZN Tant vztraja na svojem stališču Vietnamu kljub zavrnitvi od strani Združenjih držav in nekaterih azijskih ds*žav.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pretekli torek dejal časnikarjem, da se ne strinja s stališčem Združenih držav o Vietnamu. On ne smatra Južni Vietnam za strateško važen za Zahod; ne verjame v takozvano domino teorijo — ee bo padel Južni Vietnam, bodo padle tudi ostale male države jugovzhodne Azije pod komunistično oblast; in ne smatra Viet Kong le za o-rodje Severnega Vietnama.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je že naslednji dan Tantu odgovoril in znova utemeljil a-meriško stališče. To Tanta ni prizadelo, nemara je s tem že računal.
Ameriški protest ni ostal o-samljen. Dvom v Tantovo pravilno presojanje so izrazili Avstralija. Japonska, Filipini, Malezija, Laos, Južna Koreja, Tajska in seveda nacionalna Kitajska. Tant je zastopstvu teh držav, ki se je oglasilo v petek pri njem, dejal, da on svojega stališča ni spremenil, da je le povedal javno, kar je pri sebi že dolgo mislil. Zanikal je namig, da bi bil cilj njegove izjave olajšati razgovore s Severnim VTetha-hrom.
Tantova izjava je imela odmev tudi v ameriškem Kongresu, kjer je načelnik Domovega odbora za oborožene sile kong. Rivers pozval Združene države, naj ustavijo Združenim narodom zaradi takega stališča nji-b°vega generalnega sekretarja finančno podporo.
Davčna uprava že računa z novimi davki
WASHINGTON. D.C. — Na-
v
sa federalna davčna uprava je tako prepričana, da ji bo Kon-Sres odobril dodatno dohodnino, ^a je že izračunala, kako bodo tem prizadeti posamezni davkoplačevalci, ki jih je 74 mi-Kjonov. Kakih 20 milijonov — ® milijonov posameznih davkoplačevalcev in 14 milijonov družinskih — ne bo plačalo več davkov. Posamezni davkoplače-ya]ci bodo pa prišli pod udar šele pri ietnih dohodkih nad $2,000.
Seveda so to le ugibanja, kaj-to Kongres bo gotovo močno Predelal predlog federalne davč-116 uprave.
Značilno pa je, da so borze Reagirale na napoved dodatne dohodnine z dviganjem tečajev, človek bi pričakoval ravno na-fprotno težnjo. Kot se vidi, so
°r2ni krogi pričakovli hujše davčne obremenitve. Kar jih je Pa napovedanih, pa v očeh bor-2ijancev ne bodo zaustavile inflacije, zato pa cene delnicam lastejo nenavadno hitro.
l/rernensh
Novi grobovi
John J. Sabie
Pretekli četrtek je umrl zadet od srčne kapi 52 let stari John J. Sabie s 7004 Classen Avenue, zaposlen kot preddelavec pri Cleveland Illuminating Co., veteran 2. svetovne vojne, mož Angele, roj. Možic, oče Rose Marie, Anne Marie in Jerama, brat Steva, Josepha, Franka in Walter j a. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev Najsv. Imena na Broadwayu ob devetih, nato na Kalvarijo.
Ana Kamin
V soboto popoldne je nenadno umrla v zdravniškem uradu v Charity Hospital Medical Bldg, na E. 23 St., kjer je bila v spremstvu moža na zdravniškem pregledu, zadeta od srčna kapi 58 let stara Ana Kamin s 1125 E. 72 St., roj. Drmelj v Selu v fari Mirna na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1955. Zapustila je može Franka, hčere s. Mary Bernadette (karmeličanko), Mary in Josephine, sina Johna, po pol brata Antona Drmelj in po pol sestro Frančiško Drmelj. Bila je članica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Marijine legije. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
...—o-------
Dva značilna politična dogodka padla na isti dan in isto uro
WASHINGTON, D.C. — V Washingtonu je podpredsednik Humphrey zaprisegel črnega senatorja Brooke iz države Massachusetts. Je to prvi črni politik, ki je bil izvoljen v senat zadnjih sto let. Seveda se je pa politika na Kapitelu bolj brigala za usodo črnega kongresnika Powella, tako, da je zaprisega senatorja Brooke potekala skoraj neopaženo.
Prav isti trenutek je pa v pre-stolici države Arkansas Little Rock imel poslovilni govor znani guverner Faubus, ki je “vladal” celih 12 let, dokler ni svoje politike tako zavozil, da je pri zadnjih volitvah demokrate premagal republikanski kandidat W. Rockefeller. Faubus se je proslavil s svojim odporom proti šolski integraciji, s čemur ni samo delal velike težave takratnemu predsedniku Eisenhower-ju, ampak tudi škodoval ameriškemu ugledu po vsem svetu.
Kaznovanje Powella razburja naše črnce
Nekateri črnski vodniki ho-čeio protestno gibanje razširiti na vso deželo.
WASHINGTON, D.C. — Zaenkrat le začasna izključitev črnega politika Powella iz predstavniškega doma odmeva zmeraj bolj med našimi črnci. Prve dni smo mislili, da se bodo protesti omejili le na našo prestoli-co. Sedaj so pa vodilni črni politiki že začeli pripravljati sestanek, kjer se bodo pogovorili, kakšen cilj naj ima načrtno protestno gibanje po vsej deželi. Sestanek naj bi se vršil koncem januarja ali v februarju. Zaenkrat se še ne mudi, kajti predstavniški dom bo o tem slučaju izrekel svojo definitivno sodbo šele v 5 tednih, morda pa še pozneje.
Črnci gledajo na ta slučaj zelo različno. Zagrizenci trdijo, da je izključitev kongresnika Powella samo akt maščevanja bele rase, zastopane po kongresnikih, ker so črnska gibanja šla predaleč v nekaterih svojih zahtevah in s tem pokvarila demokratom vse volivne načrte. Treznejši črnci pa mislijo, da je prav, da naj bo Powell kaznovan za svoje prestopke, toda ista kazen naj zadene tudi dolgo vrsto belih politikov v Kongresu! Morda se niso tako brezobzirno in brutalno pregrešili kot Powell, toda grešili so vendarle in zato zaslužijo kazen, ki jih pa ne bo zadela, kajti tudi bela vrana ne izkljuje oči beli vrani.
CORE organizacija je skleni la, da bo v svoje protestne akcije vključila tudi Cleveland, ako ne bo clevelandska mestna uprava pokazala več smisla za črnsko ravnopravnost. če bodo nemiri izbruhnili v našem mestu, bomo vsaj vedeli, odkod so pri-
lOesmger	z
razgovori z is Soffsm
PARIZ, Fr. — Zahodnonem-ški kancler Kurt Kiesinger je bil pretekli petek in soboto z zunanjim ministrom W. Brandtom na razgovorih s francoskimi vodniki. Takoj o svojem prihodu sem so Kiesingerja spremili v presedniško palačo, kjer se je sestal s predsednikom De Gaul-lom. To je bilo njuno prvo srečanje. Kancler in De Gaulle sta se odkrito razgovarjala o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe državi v okviru in duhu franco-sko-nemške pogodbe, ki sta jo pred 4 leti sklenila in podpisala De Gaulle in Adenauer.
Razgovori so bili tako po francoskih izjavah kot po nemških odkriti in prisrčni. Kancler Kiesinger je po razgovoru z De Gaullom dejal časnikarjem, da je bil “zadovoljen s tem, kar sta se razgovarjala” z De Gaullom.
Odnosi med Francijo in Zahodno Nemčijo v času vlade dr. L. Erharda niso bili posebno prisrčni in tesni. Kiesinger je ob svojem nastopu obljubil, da bo te odnose izboljšal in poglobil, da pa bo obenem skušal vzdrževati tudi dobre odnose z Združenimi državami, katerih vpliv skuša De Gaulle z vsemi sredstvi potisniti iz Evrope.
šli.
Ohio bo delil nove zemljevide
COLUMBUS, O. — Državni cestni oddelek je naročil natis 3.5 milijonov zemljevidov države Ohio z vrisanimi najnovejšimi cestami. Zemljevide bodo delili v marcu, ko bodo dajali avtomobilistom nove avtomobilske tablice.
Natis novih zemljevidov bo stal $337,880. Zemljevidi, ki so jih delili leta 1965, “Wonderful World of Ohio”, so zastareli, med tem ko bodo novi imeli vrisane nekatere ceste kot dograjene, ki niso še niti v gradnji.
Ta teden se bo zopet začel boj za in proti obstrukciji
WASHINGTON, D.C. — Voditelj demokratski^ senatorjev Mansfield je že pretekli teden napovedal, da bo te dni spravil v debato vprašanje obstrukcije. Sedaj velja pravilo, da morata dve tretjini navzočih senatorjev odobriti predlog o koncu debate, kar pomeni, da ena tretjina lahko zavleče debato v nedogled, ako ima tretjino senatorjev na svoji strani.
Konservativni senatorji z republikanci na čelu zagovarjajo pravico tretjine, da lahko prepreči konec debate, napredni senatorji so pa proti temu. Mislijo, da naj tudi tu kot povsod drugod obvelja načelo navadne 51r/r večine. Mansfield se nagiba k stališču, da je treba iskati kompromis, morda v tem, da bi za konec debate zadostovala tri-petinska večina, ali 60 senatorjev od sto, ako je senat kompleten.
Dirksen je pa že napovedal obstrukcijo proti znižanju kvalificirane večine pod dve tretjini. Podprla ga bo tradicijonalna konservativna koalicija.
RADB0 PEBPIN6 GOVORI 0 ZMAGI MAQ-TSETUNGA
Peipinški radio, ki ga je pred par dnevi zasedla rdeča garda, je včeraj trdil, da so pristaši Maove ‘Velike proletarske kulturne revolucije” prevladali v največjem kitajskem mestu Šanghaju, med tem ko ‘‘Rdeča zastava” piše, da so Mačvi nasprotniki še trdno na svojih položajih in da so ustvarili ‘‘armado braniteljev moči rdeče države”.
TOKIO, Jap. — Čim bolj postaja “velika proletarska kulturna revolucija” zagrizena in čim bolj na široko sega, tem večja napetost in zmeda se pojavljata na Kitajskem. V začetku preteklega tedna so prihajale iz Kitajske vesti, da so v Šanghaju, Nankingu, Kantonu in nekaterih drugih mestih južne Kitajske prevladali nasprotniki Mao-Tsetun-ga. Včeraj je med tem peipinški radio trdil, da so Maovi pristaši gospodarji v Šanghaju, četudi njihovi nasprotniki še vedno drže nekatere položaje moči. Radio je navaja! izjavo predsednika kitajske vlade Ču-En-laja. albanskim gostom, v kateri je ta trdil, da “se antimaoistična buržuaz-no reakcionarna linija podira na vseh frontah”. Zmaga Maovih pristašev v Šanghaju naj bi do poročilu peipinške-
ga radia pomenila v borbi “nov preokret”._
Peioinški radio je pred par n Vtm	i
dnevi' vzela v svoje roke rdeča, Republikanci SOV pred-garda, četudi je prevladovalo j stclVTllskem domu prepričanje, da je že preje na j celi črti podpiral Maovo “veliko proletarsko kulturno revolucijo”.
“Rdeča zastava”, glasilo Maove skupine, je obtožila Maove
nasprotnike, ki jih vodi Liu-Šao-či, da so odpustili ali zaprli tiste, ki so jih hoteli vreči z oblasti in da so ustvarili “armado braniteljev oblasti rdeče države”. Kakšna je ta armada iz pisanja Rdeče zaštavb ni razvidno: Ta se pohvali le, da je kitajska, ljudska armada na strani Maove skupine. Rdečo zastavo izdaja Chen Po-ta, osebni prijatelj in zaveznik Mao-Tsetunga, ki je nedavno postal vodnik komisije za “kulturno revolucijo” v ki tajski ljudski armadi.
/‘Borba med proletarskimi revolucionarji in pestjo tistih oseb v stranki na odločilnih položajih, ki so šli na kapitalistično pot, je ostra, zapletena in polna ovinkov. Položaje, na katerih so se nasprotniki revolucije ugnezdili, je treba zavzeti drugega za drugim. Zavzete položaje je treba utrditi drugega za drugim,” piše Rdeče zastava.
Borba med obema skupinama v partiji se nadaljuje. Mao in njegovi so jo razširili na delavstvo in na podeželje, med milijone kitajskih kmetov. Kamor se bodo končno ti obrnili, tam bo zmaga. Do nje pa je nemara pot še dolga in polna presenečenj in obratov.
Iz Clevelanda in okolice
Predavanje—
V nedeljo, 22. januarja, ob šestih zvečer bo v Baragovem domu predaval dr. Miha Krek o silnicah slovenske narodne politike. Predavanje je pod okriljem Društva SPB Cleveland. Vstopnine ni.
K molitvi—
Člani Marije legije so vabljeni nocoj ob 7.39 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Ano Kamin.
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida bodo skupno molili za pok. Ano Kamin jutri, v torek zvečer ob osmih v Grdi-novem pogrebnem zavodu na E. 62 St.
Korotan—
Pevke in pevci Korotana naj pridejo jutri, v torek ob pol osnih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St.
Namesto cvetja—
Družina g. Franceta Kamina želi, da njeni prijatelji namesto cvetja h krsti umrle ge. Ane Kamin darujejo karmeličankam na 7176 Fairmount Blvd.
narasli za 10%
WASHINGTON, D.C. — 187 repu b likanskih kongresnikov
pomeni, da ima njihova stranka-^irje otroci mrtvi v ognju_ v predstavniškem domu pravico y peieiz zvečer je požar ne-do 43W vseh razpoložljivih mest j nacjno zajel trinadstropno zida-v odborih in komisijah. Treba bi ro stanovanjsko hišo na 8340 da v vsakem odboru izpa- Buckeye Rd. Štirje otroci so se
bilo.
deta po 2-3 demokrata, da naredita prostor za republikance. Da se to zgodi, so rajše povečali šte-
zadušili v goreči hiši, predno je bilo mogoče reševalcem prodreti do njih. Sedem oseb je bilo
vilo članov odborov in komisij j ranjenih, ko so skočile iz gore-za toliko, kolikor dobijo republi- čega poslopja skozi okna, z nazi-
Program za padfikad jo v Vietnamu še nima dokončne oblike
pravi:
Zjutraj naletavanje snega, riaJ0 postopna zjasnitev. Naj-•^aja temperatura 30.
WASHINGTON, D.C. — Pa-cifikacija v Vietnamu je sedaj naj večja skrb naše federalne u-prave. Že dolga leta so se vsi režimi v Saigonu trudili, da bi pridobili deželo na svojo stran. Prvi je začel akcijo diktator Diem, 'za njim pa vse vojaške diktature, noben poskus se ni obnesel.
Ni pa nobenega pravila brez izjeme. Obnesel se je le en poskus, ki se pa zanj ne more o-greti ne saigonska vlada ne naša administracija. Ta poskus je izsilila priroda vojskovanja v Vietnamu.
Ob morski obali je namreč naša narodna obramba postavila nekaj vojnih luk, zvezanih z o-porišči, letališči, vojašnicami, skladišči itd. Nastala so cela “vojna mesta”, kjer živi na tisoče haših vojakov in civilnih u-službencev. Taka mesta so na
primer Da Nang, Chou-Lai in Pho-Bai. Seveda so domači partizani vzeli vse te postojanke na piko in jih vznemirjajo z vdori, napadi in atentati itd. Oporo za take podvige pa najdejo v vaseh, ki obdajajo naše postojanke.
Naši vojaški policiji ni preostalo drugega, kot da postavi v take kraje in vasi svoje dobro zavarovane urade, ki imajo za nalogo, da skrbijo ne samo za led in mir, ampak tudi za varnost pred partizani. To službo opravlja sedaj v izbranih vaseh in krajih policijska organizacija naših marinov. Na vsaki postojanki je poleg civilnega u-pravnega osobja še 10-15 marinov, ki varujejo kraj pred komunističnim terorjem. Takih postojank je okoli gornjih treh vojnih mest okoli 50. V začetku so mislili, da bodo policijske e-dinice samo začasno na svojih
mestih in da jih bo kmalu nadomestila redna domača policija. Pokazalo se je pa, da se na domačo policijo ne more nihče zanesti, zato so naše straže in postojanke ostale na svojih mestih že od lanskega poletja.
Res je, da je te vrste pacifika-cija draga v stroških in moštvu, toda se vsaj obnese. V vaseh, ki so pod kontrolo policije naših marinov, so domačini zgubili strah pred partizani in to je glavno. Niso se pa strahu hitro znebili; ga imajo nekateri med njimi še danes. Ako na primer hočejo taki strahopetci kaj povedati naši policiji, pošljejo kar sosedove male otroke in jih naučijo, kaj na rečejo.
V Južnem Vietnamu je okoli 12,000 vasi. Ako bi hoteli gornji način pacifikacije razširiti na vso deželo, bi rabili do 200,000 ameriških varnostnih organov, kar bi pomenilo, da bi južni
Vietnam prišel pod ameriško u-pravo, pa naj se saigonska vlada še tako postavlja kot samostojen in neodvisen političen gospodar.
Seveda so pa naše policijske postojanke v večni nevarnosti, da jih napadejo večji partizanski oddelki. To se je že dostikrat pripetilo. Sedaj je pa naša policijska mreža okoli Dananga, Chou-Laisa in Pho-Baia že tako
kanci novih odbornikov.
Prirastek do 43G je republikancem pomaga! do odločilnega vpliva v nekaterih važnih odborih v predstavniškem domu. V Millsovem odboru za sredstva in načine bo na primer sedelo poleg 15 demokratov kar 10 republikancev. Ako le trije konservativni demokratje potegnejo z re-oublikanci, pa bo konservativna, koalicija imela večino. Podoben ie položaj v odboru za nakazila, kjer sedi 30 demokratov in 21 republikancev. Za konservativno koalicijo je potrebnih samo 5 demokratov. Nespremenjen je
zidkov in stopnišč za beg pred ogneen. Ogen je bil podtaknjen.
čas sej—
Klub Ljubljana ima sv.oje redne seje vsak zadnji torek v mesecu v SDD na Recher A ve. t
V Florido—
Rojak George Panchur, 1258 E. 169 St., je odpotoval v New Smyrna Beach v Floridi na oddih. Želimo mu prijeten odrtibt pod toplim floridskim soncem in vesel povratek med nas!
Nov odbor—
Slovenska telovadna zveza v Clevelandu ima za 1. 1967 sle* deči odbor: duh. vod. rev. J;
oa ostal odbor za dnevni red;|MartelanC) starosta Janez Vari tam vlada tradicija, da ima ,ck? načel_ Milan Rihtar( p(xl. vladna stranka 10 odbornikov. načel France Rihtar; taj Zalka opozicija” pa 5, ne glede, kak- !Zupail) blag Frank TominC) na. sno je razmerje med strankama Wel ženskih sk	Nada
v plenumu.	’
Snemajte vrata z nerabljenih hladilnikov!
CLEVELAND, O. — Pretekli teden sta se zopet zadušila dva dečka, štiriletni Robert in dvo-'etni Edward, v starem hladilniku, ki ga družina ni rabila. Nesreča je potekala kar po znanem vzrocu. Starši obeh dečkov so se vselili lanskega avgusta v hišo, kjer so našli star zamaščen hladilnik in se niso brigali zanj. Oba nesrečna dečka sta pa kmalu dognala, da je dober za igranje in sta pri tem zgubila svoje življenje.
Ta nesreča naj bo ponoven o-pomin vsem staršem z malimi otroki, naj ne puščajo vnemar ! starih nerabljenih hladilnikov Ako jih ne vržejo med staro ša-
; Kozjek, gosp. Lojze Petelin.
Belokranjski klub ima za 1. 1967 sledeči odbor: predsed. Matija Hočevar, podpredsed. Vida Rupnik, taj. Milan M. Dovic, 370 E. 266 St.. Euclid, Ohio 44132, blag. Frank Rupnik, nadzor. Ag-aes Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapis. Janez Dejak. Seje vsak 2. mesec na 3. nedeljo.
gosta in dobro povezana, da so . partizanski vdori v pacificirane l0 in ne a;|0 Speljati, naj vsa’
snamejo vrata z njih. To zahte va celo zakon, pa ljudje se n zmenijo zanj, dokler ni prepoz no.
Ta nesreča je tako pretresi vso okolico, da je kleparsko pod jetje Robert J. Hessler, 120 torej še dolga. Brez pacifikaci-1 Hall Ave., razglasilo, da bo brer
vasi postali zelo redki. To je vlilo več poguma v domačine. Na skrivaj kar radi pomagajo, kadar partizani napadejo ameriško policijo.
Pot do prave pacifikacije je
je pa ne bo politične zmage in brez politične zmage ne bo miru. To je treba imeti zmeraj pred očmi.
plačno demontiralo vsa vrata r hladilnikih v vsem okraju C> yahoga, kdorkoli se bo obrn nanj s tako prošnjo.
V državi Texas še nimajo ženske vse ravnopravnosti
AUSTIN, Texas. — V državi Texas še velja postava, da ima •akonski mož pravico do rabo hrelnega orožja, ako zaloti svo o ženo v nezvestobi. Voditeljice 'enskega spola bi rade videle, la bi legislatura zakon brisala. 4e misli pa tako član legislature Bob Pass, ki pripravlja zaton, naj bi enako pravico dobi-e tudi omožene ženske, če kje, h po njegovem ravno v tem de-ikatnem vprašanju morala ve-'jati popolna ravnopravnost. ^ravica do streljanja ne sme liti privileg enega ali drugega ■pola. Zakonski predlog bo go-tvo sprožil v Texasu živahno 'bato, čeprav se do sedaj mo-*i v Texasu praviloma te predpravice niso posluževali.
umMšm
—-f ' -
6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
IŠatiosna! arsd International Chculatiou
•■ublkhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
'6s Združene države:
$16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 7« $ mesee® 'a- Kar,-Mo in dežel® izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES;
United States:
$16.86 per year; $8.00 lor 6' months; $5.00 for 3 months C mads and Foreign Countries;
$ia,69 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year
i venski demokratje za podporo krščanski demokraciji pri j volitvah v mestnem odboru uživali njeno podporo pri vseh i svojih naporih za slovenske narodne pravice. Predstavniki j goriške krščanske demokracije kažejo za slovensko narodno manjšino sorazmerno razumevanje. Z njo sodelujejo Slovenci kot samostojna politična skupina in dosegajo pri tem kar precejšnje uspehe.
Položaj Slovencev na Tržaškem je v nekem pogledu, — mislimo na določila Londonskega sporazuma, — ugodnejši od položaja Slovencev na Goriškem, oboji pa uživajo kar precejšnje narodne pravice in imajo z obstojem lastnega slovenskega šolstva možnost lastnega narodnega kulturnega življenja in dela. Žalosten je položaj beneških Slovencev, ki vsega tega nimajo, njihov jezik pa rinejo celo tudi iz cerkve. Po dolgih naporih so pred par tedni ponovno izdali svoj slovenski verski listič, ki je ugasnil še v času fašističnega pritiska.
1
S3
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 10 Monday, Jan. 16, 1967
Slovenci na Goriškem ob vstopu v leto 1987
Vodnik slovenskih demokratov na Goriškem dr. A. Sfiligoj je v “Katoliškem glasu” 29. decembra 1965 napisal precej obširno poročilo o stanju Slovencev na Goriškem. Iz njega posnemamo glavne podatke v prepričanju, da se do-
Cleveland, O. — Letna seja kluba se je vršila dne 28. decembra 1966. Za leto 1967 so bili izvoljeni sledeči uradniki:	pred-
sednik Fred Krečič, podpredsed-ber del naših čitateljev zanima za usodo naših rojakov v|nik Anton Perušek, tajnica in tem delu naše domovine.	j blagajničarka Antonia Stokar,
*	J z a p i s n ikarica Jennie Pugely,
Slovenski demokratični politični vodniki se že dolgo nadzorniki Mark Herak, Jean
BESEDA IZ NARODA
g.
Klub slswepsfdl!! isijsoks-jsneev v Hewtesken? skimp
prizadevajo za poseben zakon, ki naj bi ščitil slovenske narodne pravice v Italiji. Ta prizadevanja še niso uspela, vendar so Slovenci prišli nekaj korakov naprej, ko je bil 23 let po zlomu fašizma končno ob podpori predstavnikov goriške krščanske demokracije lani le odpravljen fašistični zakon, ki je prepovedal rabo slovenskih imen. Sedaj je po zakonu dovoljena ne le raba. ampak tudi čisto slovenska pisava slovenskih imen, s slovensko, ne z italijansko abecedo. Dr. A. Sfiligoj pravi, da je bila to dolga in težavna borba, ki je stala Slovence mnogo truda in neizmerne žalosti, pa je bila končno le uspešno zaključena.
“Zmagali smo, ker je bila pravica na naši strani in ker se izročilom naših prednikov za nobeno ceno ne moremo in ne smemo odpovedati. Ne da bi prezirali in zaničevali kulturo naših sosedov Italijanov, ki jo cenimo in spoštujemo. Zdaj je na nas, da se te naše pravice pošteno poslužimo: slovenskim otrokom slovenska imena!” Tako piše dr. A. Sfiligoj in nato nadaljuje:
Od nastanka Slovenske demokratske zveze gre naše prizadevanje tudi za popolno uzakonitev in ureditev slovenskih šol. In kakor smo leta 3961 dosegli šolski zakon s pomočjo goriške krščanske demokracije,'katere kandidate smo leta 1958 podprli pri političnih volitvah, tako se zdaj potegujemo za ureditev stolic in za razpis natečajev za namestitve na osnovnih in na vseh srednjih šolah.
Tudi v tej zadevi sta mi pripravila sestanek na ministrstvu v Rimu goriški župan in tajnik krščanske ■ demokracije. Tam se oddal že znano spomenico in jo v podrobnosti točko za točko tolmačil.
Zakon glede stolic na nižjih srednjih šolah je že gotov in gre še samo za razpis natečaja. Pripravljajo ga še za stolice na višjih srednjih šolah. Upravičeno verjamem, da bodo sprejete vse točke predložene spomenice, tudi kar zadeva ustanovitev slovenskih didaktičnih ravnateljstev, in menim, da drugače ne bi moglo biti, saj gre za logično in stvarno izvajanje šolskega zakona v celoti, kajti slovenske šole so avtonomne, toda glede poslovanja so enake italijanskim. Kakor že pri imenih, tako moram poudariti tudi v pogledu šole: zakon jo priznava in Slovenci jo lahko svobodno obiskujemo. Spričevala teh naših šol so zakonita in polnoveljavna!
Število učencev slovenskih šol se je lani zadovoljivo povečalo, kar priča, da se naši ljudje zavedajo velike važnosti vzgajanja naraščaja in mladine v materinskem jeziku. Poleg tega beležimo še otvoritev novega vrtca v Šentmavru v veliko zadovoljstvo domačinov in vse naše javnosti. Nasvet staršem, naj vložijo prošnjo, nastop pri županu, naj se prošnji ugodi in županova odločitev, vse se je zgodilo v času približno 30 dni! ... V vrtcu v ulici Randaccio je letos vpisanih 30 ali več otrok. Ta vrtec je bil s težkočo obnovljen pred kakimi petimi leti z 9 otroki.
Proti industrijskemu področju v velikopoteznem obsegu znanega Caccesejevega načrta, ki je usodno škodoval naši slovenski stvari, smo se slovenski svetovalci borili z vsemi močmi. No, zdaj je to področje omejeno na manjše tako v goriški, kakor v sovodenjski občini. Pravzaprav si morajo Sovodenjci šele pripraviti svoj lasten gradbeni načrt z zarisom industrijskega področja. V statutu industrijskega konzorcija je pa zapisano, da se bodo zemljišča za nastanek industrije kupovala po dogovorni ceni z lastniki. Nobene rekvizicije torej, nobene prisilne cene. To je za nas velik uspeh, če pomislimo, da se našim na Tržaškem stalno in obsežno razlaščajo zemljišča po nizki ceni.
Znana je tudi naša odločna borba proti obširni zasegi zemljišč po zakonu 167, to je za graditev ljudskih stanovanj. Ta občinski sklep je bil jeseni 1964 sprejet s pomočjo misovskih svetovalcev. Danes ta sklep ne velja več in v kratkem pride do novega, ki bo upošteval upravičene ugovore lastnikov, zlasti vrtnarjev. Tudi mestni gradbeni načrt ne morem reči, da je škodljiv. Res, da utegne posameznike v čem prizadeti, toda kar zadeva raztegnitev mesta na štandreško področje, načrtno in pospešeno, kot je bilo prvotno zamišljeno, je opuščeno. Zasega zemljišč po zakonu 167 je imela cilj uničiti Štandrež kot slovensko naselbino. Saj smo slišali takrat (jeseni 1964), kako so nekateri prenapeteži pri iskanju glasov.občinskih svetovalcev trdili, da gre za to, da se zajezi naval slovenskega prodiranja ...
Dr. A. Sfiligoj poudarja v svojem poročilu, da so slo-
)
Zupančič in Mary Filipovič. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se pridružimo Federaciji klubov slovenskih upokojencev in sta bila izvoljena zastopnika Andy Hočevar in Anton Perušek.
Kot je razvidno iz časopisov, namerava Federacija klubov v kratkem organizirati izlet z bu-
uvodu k takratni Mohorjevi Slovenski pesmarici napovedal, da ho izšel tudi III. zvezek, ki bo obsegal slovenske narodne pesmi. Do tega pa ni prišlo, četudi je bila potreba po taki pesmarici vedno živa. Tako je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala zadnjo tako pesmarico l. 1933 (I. zvezek) in l. 1936 (II. zvezek). Te narodne pesmi z napevi je nabral in uredil za štiri enake glasove Janko Žirovnik. Po tridesetih letih pa je ta naklada že zdavnaj razprodana; zato se je založniški svet Mohorjeve družbe v Celju odločil, da dano obljubo izpolni in izda pesmarico konec leta 1967.
Razpored pesmi v pesmarici sem si zamislil takole:
1. domoljubne, 2. dekliške in jantovske, 3. zdravice, šaljivke in zbadljivke, 4. stanovske (vo-
som v Florido in se je že več čla- .	,
. ,	. ■ i 4. 7 ji	laske, pastirske, -furmanske
nov priglasilo za ta izlet, kadar -m , ’ ‘	7^.	/_ .
bodo imeli vse podatke, bodo sklicali sejo vseh zastopnikov klubov in podali natančno poročilo o tem.
Na zadnji seji je naša tajnica 1 poročala, da naš klub šteje 129 članov in članic, kar pa je veliko premalo za tako veliko okrožje kot je Newbursko, ki zavze- i ma celo južno-vzhodno stran Clevelanda in predmestij, nekaj | članov imamo tudi z zapadne strani Clevelanda.
Ponovno apeliram na vse ti-!
itd.), 5. mladinske in otroške, 6. pripovedne, prigodne, žalostne in nagrobne:
V Glasbeno-narodopisnem inštitutu v Ljubljani je doslej zbranih nad 40,000 pesmi in napevov z variantami iz vse Slovenije. Zbirka je torej zelo velika, zato pa tudi težavna za zbirko, ki naj služi vsakdanji množični rabi.
Zato prosim vse prijatelje narodne pesmi za sodelovanje. Sporočite mi čim prej, katere
pesmi se vam zdijo najlepše, ste upokojence v našem okrožju, najbolj zaželjene in primerne za
ki se niste pri klubu, da pristo-; now pesmarico_ pite, ker ce nas bo vec, bolj bodo j r.nkn jvr a i\ naše seje zanimive in več bomo
imeli zabave.
Seje se vršijo vsak mesec v drugem narodnem domu tega o-krožja, četrto sredo v mesecu ob 2. uri popoldne. Prihodnja seja bo 25. januarja 1967 v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, Ohio.
Anton Perušek
Slofensfea pesmarkas Tretji M
■Cleveland, O. — Marsikdo od naših bralcev — zlasti pevovodje, organisti in prijatelji slovenske pesmi — se gotovo spominjajo, da je pred nekaj leti Celjska Mohorjeva’ družba izdala SLOVENSKO PESMARICO z notami. Od te izdaje sta izšla dva zvezka. Tudi med ameriškimi Slovenci je družba dobila nekaj naročil za to novo izdajo pesmarice.
Avtorja prof. Luka Kramolc, prof. glasbe v Ljubljani, in č. g. Matija Tomc, župnik v Domžalah, sta se odločila, da bosta pripravila tretji del pesmarice. Predvideni so štirje deli.
Želita pa upoštevati mnenje in želje ameriških Slovencev. Vsled tega je prof. Kramolc poslal č. g. Tonetu Zrnecu v Kanadi pismo, s katerim se obrača na ameriške Slovence glede izdaje tretjega dela. Pismo se glasi:
Prijateljem narodne pesmi!
Od založniškega podjetja Mohorjeve družbe v Celju imam naročilo, naj sestavim pesmarico slovenskih ljudskih pesmi z napevi v eno-, dvo- in izjemoma troglasnem sestavku z označbo akordov.
Že leta 1895 je Jakob Aljaž v
Luka KRAMOLC, prof. Ljubljana, šiška Ulica Martina Krpana,
blok 17
Slovenija, Yugoslavia Ljubljana, 20. dec. 1966.
Vse prijatelje slovenske pesmi vljudno naprošamo, da pregledajo po kakem seznamu ali prej izdani pesmarici, katere narodne pesmi naj bi nova pesmarica vsebovala. Prof. Kramolc bo vsakemu za vsaki nasvet zelo hvaležen. Nasvete pošljete naravnost na njegov naslov, ki je v pismu naveden.
Hvaležni moramo biti, da sta nam tako g. župnik Tomc in prof. Kramolc dala priložnost, da pomagamp pri izdaji in sestavi nove SLOVENSKE PESMARICE.
Zdravko Novak
Olšni ibm ksrsške sfOTmk® SCrššaisks imm v Oelsfeu
CELOVEC, Avstr. — Dne 29. dec. 1.1. je bil v prostorih Mo-borske hiše v Celovcu redni letni občni zbor koroške slovenske Krščanske kulturne zveze. Vodil ga je njen predsednik prof. dr. Pavel Zablatnik. Občnega zbora so se udeležili sledeči odlični predstavniki slovenskega katoliškega javnega življenja v deželi: dr. Joško Tischler, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu; dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev; župnik Tomaž Holmar, pevovodja Zveze koroških slovenskih pevskih društev; pesni-
katoliških organizacij itd.	j Ko je bila objavljena novica,
Iz poročila, ki ga je na obč- da je po podpisu “Ženevskega nem zboru podal zvezni tajnik pakta” Pašič odstopil in da je Nužej Tolmajer, je razvidno, da srbska vlada njegovega nasled-je bilo v preteklem poslovnem , nika Vesniča pakt odklonila, češ,
letu v okviru v zvezi včlanjenih društev 180 kulturnih prireditev, in sicer 130 odrskih, 22 koncertov in 26 predavanj. V to število pa niso vštete prireditve Zveze slovenskih koroških pevskih zborov, niti ne predavanja, ki jih je imel g. Vinko Zaletel izven okvira zvezinih organizacij in ki jih je bilo zelo veliko.
Novi odbor koroške slovenske Krščanske kulturne zveze
Na zadnjem rednem letnem občnem zboru ZKD je bil izvoljen za prihodnje poslovno dobo naslednji zvezni odbor: prof. dr. Pavel Zablatnik, predsednik; dr. Valentin Inzko, 1. podpredsednik; urednik dr. France Vrbinc, 2. podpredsednik; Nužej Tolmajer, tajnik; strokovni učitelj Marko Hafner, namestnik tajnika; Lojze Gregorič, blagajnik; prof. Franc David, namestnik blagajnika; dalje odborniki: župnik Vinko Zaletel, kaplan Ivan Matko, gdč. Milka Hartman, Štefan Pinter in Miha Zablatnik.
“Duše brez kompasa”. — Dr. P. Zablatnik, predsednik KKZ, je v svojem govoru na zvezinem občnem zboru 29. dec. 1.1. rekel med drugim:	“Danes živimo v
takšni dobi, o kateri ne vemo, s čim nas bo še presenetila. Imamo vtis, da stopamo v dobo, ki lahko postavi vse dosedanje vrednotenje na glavo. Človek danes vedno bolj postaja suženj stroja, nima več časa biti človek. Nevarnost današnjega mehaniziranega življenja je v tem, da človek prav v dobi naj večjih izumov človeškega duha sam lahko postavi vse dosedanje vrednotenje na glavo. Človek danes vedno bolj postaja suženj stroja, nima več časa biti človek. Nevarnost današnjega mehaniziranega življenja je v tem, da človek prav v dobi naj večjih izumov človeškega duha sam lahko duhovno otopi, da izgublja smisel za duhovne vrednote, kot so to — vera, dom, narod, kultura itd.” Duše brez kompasa imenuje amerikanski zdravnik Beard te vrste ljudi, ki se pogrezajo le še v materialnih dobrinah ter cenijo samo še to, kar jim prinaša udobnost in dobiček.”	N. T.
Za bodočnost Slovenije
VIII.
Kakšni so bili še vsi drugi razlogi in nagibi, ki so pripravili večino članov Narodnega Viječa do tega, da so se s tako veliko naglico in v odsotnosti svojega predsednika (Korošca) odločili za proglasitev zedinjenja dne 1. decembra 1918, bo težko nepristransko in zanesljivo razložiti in utemeljiti. Težko zlasti človeku, ki nima dostopa do zgodovinskih virov, še manj pa do tajnih, malo objavljenih ali pa sploh neobjavljenih zasebnih zapiskov in izjav mož, ki so bili igralci v oni zgodovinski drami in so že zdavnaj vsi v grobu. Kar je mogoče reči v pojasnilo njihovega ravnanja, se da izluščiti iz aplikacije hitro se razvijajočih dogodkov tistih usodnih dni na njihovo stališče, in napraviti je možno logične zaključke, ki imajo značaj verjetnosti in nepristranske objektivnosti.
Ne sme se nikoli pozabiti, da se je akt zedinjenja pripravljal in odigral v dneh, ko so bile vse meje odprte in so v prečanskih krajih predstavljale edino “oboroženo silo” na brzo roko sestavljene krajevne enote, zbrane iz dezerterjev avstro-ogrske vojske in njenih vojakov in oficirjev, ki so se pravkar vrnili s fronte. Podrobneje je bilo to o-pisano v VI. odlomku tega spisa
glede tozadevnih razmer na slo-ca Milka Hartmanova, zastopni-! venskem ozemlju. Opis sloni na ki slovenskih koroških visoko- osebnih izkušnjah ter predstav- Zemlju nadomestila
da je ne veže, je postal položaj Narodnega Viječa res zelo težak. Če mu niti bratska srbska vlada ne prizna značaja suverenega predstavnika ljudstva, ki naj ga predstavlja in zastopa, kje naj išče priznanja in zaslombe? Med tem so se dan za dnem vrstila poročila, kako italijanska vojska prodira brez uspešnega odpora v njegovo ozemlje, kjer bo ostala kot zmagovalna okupacijska sila in si ozemlje lastila in si končno prilastila. Očividno so bili člani Narodnega Viječa u-verjeni, da sovražnika z zapa-da (Lahov;) in severa (Nemcev) ne bo mogoče ustaviti drugače, kot s hitrim detašmanom vsaj majhnih edinic srbske vojske na glavne linije sovražnega vdora; Srbija je bila zaveznica zmagovalcev. Primer srbskega majorja Švabiča, ki je pri Vrhniki u-stavil prodirajoče laške kolone v smeri Ljubljane in — Trbovelj, češ, da je to ozemlje zasedla že srbska vojska, potrjuje zgornjo domnevo, dočim akcija generala Maistra na Štajerskem pomeni nasproten primer, ki je pa, kot smo že rekli — izjema.
Morda bi ne bilo napak zaključiti, da je bil eden glavnih nagibov za tako hiter in brezpogojen naslon na Srbijo od strani Narodnega Viječa ravno brezupni vojaški položaj na njihovem ozemlju in hkrati zavest popolne politične osamelosti. Ni dvoma, da je imel naslon na Srbijo v mislih tudi dr. Korošec, ko je sklepal in podpisoval Ženevski pakt, le da je bil koncept naslona bistveno drugačen, kot pa se je odigral s kapitulacijo prečanske delegacije na dan 1. decembra 1918.
Gotovo pa je treba vzeti v račun tudi prikrite, pa vendar izrazite politične nagibe najbolj zgovornih zagovornikov takojšnjega in brezpogojnega državnega zedinjenja, ki so priganjali zlasti prečanske Srbe, da so silili v eno državo s kraljevino Srbijo čimprej in brezpogojno. Niso dominirali po številu, pač pa po vplivu in intenzivnosti svojega stališča (n. pr. Svetozar Pfibičevič).
Odprto ostane vprašanje, kako bi se bil problem zedinjenja izvršil, če bi bil prisoten predsednik Narodnega Viječa Korošec. Bil je ves čas boja za samostojno jugoslovansko državo na čelu te borbe, bil za takega vsesplošno priznan ter znan kot odličen državnik in spreten taktik Ali bi bil mogel s svojim vplivom preprečiti naglost razvoja k zedinjenju in zlasti, ali bi bil v stanju v deklaracijo vključiti nekaj pogojev, kakor:	samo-
upravna ureditev nove države, garantirana v ustavi, kvalificirana (dvetretjinska) večina za sprejetje nove ustave itd.? Danes lahko samo ugibamo, a kdor ga je osebno poznal, bi bil pri-oravljen misliti, da bi 1. december 1918 ne bil ravno tak, kot je bil, če bi bil on prisoten.
Zdi se, da je v neposredni zvezi z vojaškim položajem v Sloveniji in z dogodki, ki so sledili aktu 1. decembra, problem slovenskega dela Koroške.
Kdor z odprto in logično mislijo analizira zgodovinske dogodke pred-plebiscitne dobe leta
1919	in 1920, je primoran priti do sledečih dveh zaključkov:
1)	Plebiscita dne 10. oktobra
1920	bi Slovenci zelo verjetno ne bili zgubili, če bi bili imeli dovolj močno svojo, t. j. slovensko vojno silo pod poveljstvom in vodstvom slovenskih oficirjev za zasedbo plebiscitne cone A. To potrjuje moja lastna izkušnja.
2)	Akt zedinjenja 1. december 1918 ni samo onemogočil vzdrževanja, vežbanja in opreme lastne slovenske oborožene sile, ki jo je na slovenskem o-
srbska voj
šolskih in dijaških ter drugih Ija zgled, veljaven na splošno. ska z ustanovitvijo Dravske di- ’
vizije v Ljubljani, marveč je u-vedel tudi postopno in razmeroma urno centralizacijo vse oblasti v Beogradu. Saj je slovenska narodna vlada v Ljubljani v dobrem letu po 1. decembru izgubila na račun centralizacije devet poverjeništev (ministrstev) od prejšnjih 13. Preden je bila izglasovana ustava za novo državo, je ljubljanska vlada izgubila skoraj vso oblast, kar je prisililo predsednika te vlade Janka Brejca k odstopu.
Posledice teh dveh činiteljev so bile za koroški plebiscit usodne. Domala vsa politična, državna oblast je bila v plebiscitnem obdobju že v Beogradu, ki razmer na Koroškem ni mogel tako dobro poznati in se je razmeroma pozno začel brigati zanje; zasedbena vojska cone A je bila nominalno srbska, ne slovenska, čeprav bi bilo mogoče v enem letu pod lastno samoupravo postaviti na noge, izvežbati in o-premiti lastno slovensko vojno silo za zasedbo slovenskega dela južne Koroške. In v Ljubljani imeti vlado s popolno oblastjo — če bi ne bilo 1. decembra...
Dober mesec pred plebiscitom sem bil sam osebno na velikem slovenskem plebiscitnem zborovanju v Dobrli vesi v Podjuni. Kar mi je bolj od navdušenih govoranc za priključitev koroških Slovencev novi Jugoslaviji ostalo v trajnem spominu, so bili razgovori in opazke teh Korošcev po shodu v raznih gostilnah, ki sem jih slišal na lastna ušesa.
“V Jugoslaviji bodo komandirali vse Srbi.”
“Spoznali smo jih po obnašanju njihovih vojakov v zasedbeni coni.”
“V Jugoslaviji bo obvezna vojaška služba v srbski vojski, v Avstriji je ne bo.”
In tako naprej sem poslušal in sem postal žalosten. Brhke koroške dečve so me, visokošolskega študenta, pogledovale skoraj pomilovalno in skoraj prezirljivo, češ, pojdi nazaj “pod Srbe”, nas pa pusti pri miru. Avstrijski propagandni stroj je za Slovence neugodne posledice 1. decembra strahotno izkoristil v svoj nrid. Bila je seveda osnovna krivda za izgubo plebiscita predvsem drugje, zlasti pri plebiscitni komisiji, kjer so imeli glavno besedo Italijani, naši neprijate-ji, a Amerikanci na nesrečo niso bili člani. Toda poslednji in najbrž odločilni sunek nam v škodo je dala strastna protisrbska propaganda koroških Nemcev.
Na shodu v Dobrli vesi sem spoznal, da smo zaradi nje že takrat plebiscit izgubili.
Dr. Lud. Puš ■-------o--------
— Žile premoga v rudnikih Montane so naj debelejše v vsej deželi, povprečno 16 čevljev.
IZ NAŠIH VRST
Bridgeport, Conn. — Spoštovana uprava! Ker mi bo naročnina kmalu zapadla, Vam priloženo dostavljam denarno nakaznico v znesku $16 za celoletno naročnino.
Vsem v upravi, kakor tudi pri uredništvu želim srečno, zdravo in nadvse zadovoljno novo leto 1967. Želim Vam pa tudi obilo novih naročnikov.
Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam, vedno Vam hvaležno vdana
Anton in Maria Lagoja
O
Waterford, Wis. — Cenjeno uredništvo! Ker mi bo ta mesec potekla naročnina za Ameriško Domovino, Vam spodaj podpisana pošiljam 8 dolarjev za pol leta.
Z listom sem zelo zadovoljna in ga tudi vedno rada berem in redno prejemam.
Vas prav lepo pozdravljam in Vam voščim veselo in srečno novo leto. Obenem želim, da bi dobili mnogo novih naročnikov.
Mrs. Mary Goryup

Deklica
2 odprtimi očmi
PIERRE L ERMITE

Za svatbo Gendronovega si-na- Jutri bom družica.”
(S kom boš družica?”
Ti ga ne poznaš... Oh, pa to je brez pomena!”
Tedaj je Filbert prijazno pri-je± Rolandino roko in je govoril počasi:
‘Za svatbo Gendronovega si-na • •. Rolanda ... moja mala Rolanda... in kdaj bo najina.” Rolanda je napravila kretnjo, s katero se je hotela izogniti odgovoru
Filbert je ponovil:
“Moja mala Rolanda ... kdaj bo pa najina ...?”
Prav tisti hip je prišel Pen-tapon svoji gospodarici na po-nioč, kajti potegnivši voz za seboj, je brezskrbno prekoračil ja-i'ek in zašel v tujo posest. Onstran jarka je bila na njivi krasna koruza, nje zelenje mehko kakor rosa. Še osel, ki bi bil “svetnik”, bi bil skušnjavi podlegel. Pentapon, ki ni imel prav nič takega častihlepja, se je kar brez premisleka vdal skušnjavi, kar je najenostavnejše sredstvo, da se iznebiš skušnjave.
Rolanda je torej utegnila baš o pravem času spraviti žival še ha pravo pot, da se ni začelo “mesarsko klanje”.
Ko se je vrnila na cesto, je napravila proti Filbertu kretnjo, ki je mnogokaj pomenila ... malo ljubezni... malo upanja . malo negotovosti pa tudi.
“Predvsem, si je mislila, ko je pognala s pokom Pentapona v lahen dir ... dekle je pač dekle! In kaj bi pa rekla tetka Ceci-bja, če bi rekla... ‘da’ kar takoj !... To vendar ni kar tako...
To velja za vse življenje! ...”
Modre Rolandine oči so med ornimi trepalnicami zasanjale. Zrla je s svojega sedeža na oce-an, ki se brezkončen spaja v eno s horicontom ter je ponovila resno sama zase:
• Za vse življenje...? Ah, presneto! ... To je dolgo, vse življenje.	If'
IV. poglavje.
Istega dne zvečer.
Pentapon je nezadovoljen... 0b, skrajno nezadovoljen!
In grozna nevolja se dviga v njegovem ranjenem oslovskem srcu.
Pomislite vendar! ...
. TMjprej: njegova gospodarica P' ostala ves dan v Herbaudiere, er se ladje ne vračajo pred peto Uro- '— Iz tega sledi prvič, da je nioral zobati okomatan na edini nlici v Herbaudiere, na prepihu. Privezan k zidu, mesto da bi bil v nairu pozobal svoj oves in se najedel zlagoma rezanice, ki mu lokne, kakor se spodobi edino le ^ njegovem lastnem hlevu; za 2obanje pa je dobil škaf sena in llekaj starih skorij, trdih ko kanjon,	j e velikodušno
Podarila gospodarica, vsa zapo-Slena z drugimi stvarmi.
Še hujše pa je, da ga je gnala na povratku po peščeni poti ob Jnorski obali, kjer se udirajo olesa za petdeset centimetrov, jnesto da bi se bila vrnila po ePp široki in trdni cesti, po ka-tori sta prišla ... Torej nazaj po T°R) ki je smrt za osle.
In Rolanda ni imela niti toli-0 Usmiljenja, da bi bila stopila 2 voza!
Ostala je gori na svoji klopi, Možna in molčečna, medtem ko Se je ubogi Pentapon do skraj-hosti napenjal, da je vlekel gospodično, njene sanje in njeno
ljubezen...
Trav zares ... njeno ljubezen!
. Ti a j le kdo norce brije iz osla,
J2 ujegovega trapastega imena, Judi osel ima oči... Tudi on vidi M razume ... zlasti takole reč.
, Kadarkoli sta se Rolanda You M Filbert srečala, je vsakokrat
plačal račun osel.
Čeprav je bilo v Vieilu rakov dovolj, je bilo treba vendarle iti ponje v Herbaudiere ... Čemu neki...?
Zato pač, ker je upala gospor dična srečati Filberta.
Nazaj pa po peščeni poti... Zakaj neki spet to ...?
Zato pač, ker je že večer in ker je zdaj Filbert nemara doma... in ker stoji Filbertov dom baš ob peščeni poti, ki pelje v Blanche.
Ni dvoma, da bo tam spet postaja in da bo velika težava priti v Noirmoutier o pravem času za večerjo ...
Pa še kakšna bo večerja, ko je gospodična nocoj slabe volje!
Ubogi Pentapon!
Pa se časih še kdo čudi, zakaj so osli iz otokov tako žalostnega pogleda! ...
Vse se je zgodilo natančno tako, kakor si je bil modri Pentapon izračunal... Prerok Pentapon ...
Ko je bila varno spravila na voz koš morskih rakov, ki je bi pokrit z morsko travo in se je cedila voda od njega, se je vračala Rolanda po obedu počasi, zelo počasi po slikoviti obrežni poti, ki pelje skozi hrastov gozd la blanchekega samostana.
Zjutraj je bila Rolanda vesela, podjetna in je pela ... zvečer pa je legla otožnost na njeno dušo.
Pentapon je počasi trapal in vajeti so mu ležali na hrbtu.
Rolanda ima Filberta prav za prav rada, toda zdaj čuti neznano bojazen pred njim.
Ljubi ga, toda tako, da ji svobode ne jemlje... Zaročila se bosta... skoro gotovo se bosta. In nekega dne se bosta vzela ... toda to bo pozneje!...
To nedoločeno podobo bodočnosti obožuje Rolanda. Kakor mehko zglavje za dekleta, ki se mu nikamor ne mudi.
Toda tistega jutra je bil Filbert na mah prekinil to nejasnost.
Zastavil je bil vprašanja... zahteval je odgovora...
Postalo je resnica.
In Rolanda, smejoče se dete, se ob pogledu na življenje nekoliko prestrašena umakne. Življenje! ... Saj je še časa . življenje! Upanje je vsikdar sreča ... Resnica pa more biti mnogokrat blodnja!
Tudi Filbert je imel za svoj del prav. Ali je bil zapustil upanje, da se prepriča, ga li čaka poslej prijetna gotovost...?
Te gotovosti ni bil dobil.
Gledal je za Rolando, ki se je oddaljevala v oblaku rožnatega prahu. Dekle je resda v slovo napravilo kretnjo, ki je mogla pomeniti, kar bi bil kdo hotel. Toda čim je bil spregovoril, mu je bilo že žal, da ni ostal pri upanju.
Tako je ostal z visečimi, ohlapnimi rokami... in nič več mu ni dišalo delo ...
Dalje je pol nezavedno šel po poti za Rolando.
Nato se je vrnil po stezicah, ki se vijejo po žitnem polju.
Brez dvoma si je očital svojo predrznost napram dekletu.
Pa vendar: njegovo preprosto srce je bilo dekletu popolnoma vdano, in se mu je zdelo, da ima pravico izvedeti... vsaj poglavitno izvedeti.
Jasno je torej, zakaj so njegove pomorščakove roke premočno udarile na glasovir dekleta; neskončno občutljiv je ta glasovir, ki šteje svoje dneve, ure minute in skoro tudi sekun-c!e! glasovir, na katerem se najbolj čvrsti možje še vedno utegnejo česa novega naučiti, čemur je ime: ‘večno žensko’.
(Dalje prihodnjič)
Jože Grdina:
Iz Baragove rojstne sobe do njegovega groba
(Nadaljevanje)
Zahvalo dolguje škofu Baragi tudi Ameriška Slovenija, ker je prav Baragov spomenik bil tisti, ki je omogočil prihod ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v Ameriko. Tiste mesece, ko smo se pripravljali, da napravimo slavnost, kakršne še ameriški Slovenci niso napravili, je bil povabljen na to slavnost tudi ljubljanski škof dr. Rožman. Ker na gotove težkoče nismo računali, smo prišli v jako neprijeten položaj.
Nek dan v avgustu sem prejel od Rev. Omana, ki se je tedaj nahajal na obisku v Jugoslaviji, pismo, datirano 22. julija 1935. V pismu, ki ga pa tukaj ne bom navajal, ker sem tudi ne spada, Rev. Oman sporoča, da mu za škofovo potovanje v Ameriko pošljemo najmanj 400 dolarjev. Čim sem pismo prejel, sem takoj obvestil moja souradnika izvršnega odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta, predsednika Antona Grdina in blagajničarko Marjanco Kuhar. Sledilo je posvetovanje, ali prošnji Rev. Omana ugodimo ali ne? Ker je bil čas zelo kratek in naslednji mesec se je imela vršiti slavnost odkritja Baragovega spomenika, smo se morali hitro podvizati. Kaj naj napravimo? Denar smo sicer imeli, ampak ta je bil nabran za spomenik in ga dejansko v kake druge svrhe nismo imeli pravice rabiti.
Če bi s tem stopili pred javnost, bi završalo: Nak, tega pa ne! Imamo v Clevelandu dva škofa, ni treba, da denar mečete za ljubljanskega škofa. Kaj mislite, da denar na cesti pobiramo? V teh časih, ko je toliko ljudi na javni podpori in matere ne vedo, kaj bi otrokom kuhale, ker nimajo denarja. Tako bi dejali in naše nabirke, ako bi dali, bi bilo konec. Vsa stvar s spomenikom in Kul turnim vrtom bi padla v vodo. Zato smo, videč perečo situacijo, vsi trije sklenili: Damo denar, obenem se pa zavezujemo, da bomo o tem strogo molčali, če hočemo, da stvar uspe. Druge pomoči ni. Takoj smo vsi trije podpisniki, ki smo bili odgovorni za denar, stopili na banko in dvignili iz sklada za Baragov spomenik denar ($400), da ga pošljemo Rev. Omanu.
Zavedajoč se, kakšno odgovornost smo si nakopali na glavo, smo s podvojeno pridnostjo sli na delo, da tako zamašimo veliko luknjo v blagajni ter pripravimo denar ali pa sami posežemo v žep in plačamo, ker spomenik, ki je bil naročen, bo tre-Da plačati in tu ne bo veljal no-
ben izgovor. Tako smo hodili od hiše do hiše, kakor kaki prosja-ki in zbirali denar. Pa je bilo težko. Danes je lažje dati 50 dolarjev, kot tedaj en sam dolar, ker ljudje radi velike krize resnično niso imeli denarja. Nekateri so izgubili hiše in trgovine in marsikateri si je od ust pri-trgal dolar, da ga je dal za Barago. Naj bo za Barago, so dejali in dali, nekateri manj kot dolar, 25 in 10 centov. Bil je pravi dar uboge vdove. Končno smo le uspeli s trudom in veliko mero potrpljenja in spomenik plačali. Slavnost za dan odkritja pa napravili, da smo zadivili ves Cleveland, in so dejali: Ti Slovenci so pa tiči. Kaj takega kot Slovenci, pa mi ne napravimo.
Zakaj to objavljam v javnosti? Zato, ker je bilo treba to že zdavnaj objaviti, pa se je le odlašalo. Eden od podpisnikov, da smo dvignili denar na banki, je že pred leti hotel to stvar javno pojasniti, pa. sem odgovoril: Ni treba še, je še dovolj časa za to, in dodal, da morda izdamo knjigo o zgodovini Jugoslovanskega kulturnega vrta. Tedaj bomo objavili. Zdaj pa se mi zdi, da je že čas, da se to pove in da javnost izve, kako je bilo s to stvarjo in ne bo kakega napačnega tolmačenja. Tako v imenu vseh treh podpisnikov povem, da je septembra 1935 prišel v Ameriko ljubljanski škof dr. Gregor Rožman z denarjem, ki je bil nabran za spomenik škofa Barage.
Naj mimogrede na kratko povem, odkod ime Jugoslovanski kulturni vrt. Ko smo Slovenci dobili od mestne občine zemljišče za narodni vrst, se je zbralo na to posvetovanje dosti Slovencev, ki so potem na seji 27. februarja 1930 o tem razmotrivali, napravili pa toliko, da se skliče v ta namen veliko zborovanje, ki se je vršilo 27. marca 1930. Udeležba na tem zborovanju je bila nepričakovano velika. Okoli 50 raznih društev je bilo zastopanih po svojih zastopnikih, vsi narodni domovi in vsi v Clevelandu izhajajoči slovenski listi. Tu je prišlo na dnevni red tudi ime, da bi se vrt imenoval Jugoslovanski narodni vrt. Pa je ostalo le pri mnenju, do gla^ sovanja pa ni prišlo. Na tretji seji 8. maja 1930 je stvar zopet prišla na površje. Ker so Hrvatje in Srbi obljubili sodelovanje pri tem vrtu, je bilo z veliko večino sklenjeno, da se ta kos zemlje, ki ga je dala clevelandska mestna občina Slovencem, imenuje Jugoslovanski narodni vrt. Ime narodni je clevelandska mestna občina spremenila na kulturni in tako je postal Jugo-
slovanski kulturni vrt, v kate-jšla v Južni Vietnam. Njej uteg-rem naj bi postavili po svoji'nei° slediti novi oddelki, če naj lastni izbiri spomenike le kul- bo nastop proti rdečim tam u-tumim možem. S tem je bilo pa|sPešen. Trdijo, da bo potrebnih par let konec vseh zborovanj do 100,000 ameriških vojakov za
pila®
»trti!
lil® ii§
m
in so se pričele vršiti seje, ko je prišla iz Ljubljane soha pisatelja Ivana Cankarja. Bolj ko smo zborovali, manj smo naredili, vse dokler se tega nismo naveličali in izbrali škofa Barago, ki naj pride prvi v Jugoslovanski kulturni vrt.
Od vseh treh so se najbolj pametno obnašali Srbi, izbrali so si črnogorskega vladiko pesnika Petra Petroviča Njegoša (kakega kralja ali kneza se ni moglo dati v ta vrt) ter šli mirno naprej. Tu ni bilo nobene rabuke kot pri Slovencih. Zbrali so denar, postavili spomenik ter točno izpolnili vse, kar so obljubili. Njim se je videlo, da so bili stoletja suveren narod in so imeli suverenega vladarja.
S Hrvati pa ni šlo in ni šlo. Vsa naša vabila in prigovarjanja so bila bob ob steno. Obljubili so, naredili pa nič in tako še danes v tem vrtu, ki se imenuje Jugoslovanski, ni hrvat-skega spomenika. Tako na en način to ime Jugoslovanski res ni popolnoma prikladno. Pa kaj hočete? Z veliko večino je bilo odglasovano, da je Jugoslovan ski in kot tak vpisan v Clevelandu med druge vrtove. Zdaj se nekateri tega imena, ki je bilo pred 50 leti Slovencem, Srbom in Hrvatom v ponos, Sramujejo in ga ne marajo. Vsakovrstna imena mu dajejo, samo Jugoslovanski ne. Prvo aprilovo vreme!
Če bi tedaj situacije re rešil Baraga, bi danes ne imeli ne slovenskega ne hrvatskega ne Jugoslovanskega kulturnega vrta; morali bi ga dati nazaj. Tedaj pa prav možno, da bi ga dobili oc clevelandske mestne občine, Srbi. Ti bi pa uspeli sami. Baš tu se zrcali ta naša jugoslovanska tragedija, ker nočemo biti — složni. To nas hudo tepe in to je občutil naš narod doma na svoji lastni koži...
Naj bi Baraga, ki iz nebes gle da na te “ljube Kranjce”-Slo vence, pred božjim prestolom posredoval za ta narod, da bi prišel do svojih pravic in sreče v svobodni Jugoslaviji in bi ne bil podlaga tujčevi peti, kot je bil tisoč let.
S to željo sem zapuščal Baragov grob, potem pa sva z Jožetom sedla v avto ter se odpeljala proti mestu St. Ignac, kjer sva si ogledala tipično indijansko vas. Tudi sem je često prišel škof Baraga. Potem sva se še oglasila pri Edwardu Scheit-hauerju v Albionu, kjer sta naju on in njegova soproga povabila k okusni večerji, nakar sva nadaljevala pot proti domu ter zjutraj ob 2. uri privozila v Cleveland.
operacije na področju Delte.
Pretekli teden je ojačen bataljon ameriških marinov izvedel prvi večji ameriški vojaški nastop na področju Delte. Izkrcal se je na obali kakih 53 milj južno od Saigona in prodiral v notranjost. Rdeči so se umaknili, ker so bili o nastopu predhodno obveščeni. Pri njem je namreč sodelovalo tudi nekaj južnoviet-namskih vladnih enot.
URAVNOVEŠENI GLAVI — Mladi Madžarki v Bu-dimpešti plešeta s steklenicami na glavah “stekleničji ples . Za to je vsekakor treba uravnovešenih glav.
Ameriške čele ? Selil
Ameriške čete so prišle v My Tho River, 40 milj jugozahodno od Saigona, kjer bo prvo njihovo vtčje oporišče za operacije v Me-kongovi delti.
SAIGON, J. Viet. — Že od jeseni sem so vedno znova napovedovali, da bodo ameriške čete šle tudi v Mekongovo delto, najbogatejši in najgosteje naseljeni del Južnega Vietnama. Tam je glavno oporišče rdečih, ki sorazmerno nemoteno pobirajo davke, riž in nabirajo novince za svoje gverilske oddelke. Juž-novietnamsko vladno vojaštvo živi v nekakem tihem mirnem sožitju z rdečimi. Ameriškemu vodstvu boja proti rdečim je tak položaj bil že dolgo trn v peti, pa si niso mogli veliko pomagati.
Sedaj so prišle prve enote a-meriškega vojaštva v My Tho River, da pripravijo oporišče za močnejše oddelke. Napovedujejo, da bodo kmalu prišle tja glavne enote ameriške 9. pehotne divizije-, ki je nedavno pri-
Čim manjši so, tem več
imajo težav
NASSAU, Bahamski otoki. — Bahamski otoki imajo svoj parlament, ki šteje le 38 poslancev, kar je pa popolnoma zadosti, ako je vseh volivcev le okoli 40,000. Za njihovo zaupanje sta se pri zadnjih volitvah potegovali dve stranki: Progresivna, liberalna in Zedinjena baham-ska. Povrhu sta kandidirala še dva neodvisna kandidata in sta tako postala “junaka dneva”. Vsaka od obeh strank ima namreč po 18 poslancev, torej nima nobena prave večine brez obeh nevtralcev. Oba nevtralca sta naravno predmet živahnega “obdelavanja”.
Novi parlament se bo sestal 9. februarja. Ako do takrat ne bo sestavljena vlada, ki ima zanesljivo večino, bodo morale biti lazpisane nove volitve, tako pravi ustava.
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo z dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mogoče brez posebnih stre* škov in sitnosti!
Moški dobifo delo
LOŠČILO
Izkušeni na bakrenih vodovodnih delih.
AMERICAN BRASS MFG 5000 Superior Ave. Phone: 431-6585
(12)
MACHINISTS
THE CLEYELMD PHEUMAT1S Tea! Sc.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MAGHHHSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
tffiLLEl - ilYDSam
Contouring and profiling Machines
HGfiBSITAL B0RIHQ MILLS
Najbogatejši vir bakra
TORONTO, Ont. — Ležišča hikljevega sulfida v severnem Ontariu so naj bogatejši vir bakra in platine v britanski Skupnosti narodov.
Ženske dobijo delo
Zdravnik išče gospodinjo Zakonca, zdravnik in zdravnica, iščeta zanesljivo gospodinjo, za 5 in pol dni na teden. Dva otroka, IVa in 14 mesecev. Mora stanovati v hiši. Privatna soba in kopalnica. Kličite 481-6944, po 6.30 zvečer.	(11)
OPERATIVKE električnih šivalnih strojev. Plača od kosa.
M. I. Huebschman Corp. 1239 West Sth St.
(14)
MALI OGLASI
Naprodaj
Zidano poslopje, 3 stanovanja in grocerijska trgovina, vse zasedeno, na E. 143 in Aspinwall Ave. Kličite 541-3564.
(13)
V najem
Eno 4-sobno stanovanje spodaj in eno 5-sobno stanovanje zgoraj, na novo dekorirano, v Col-iinwoodu. Kličite 451-7909.
(H)
TIKI
LATHES
W TKI
LATHES
EMGIHE LATHES iiiyii mmtm%
RADIAL DRILLS
mmmmi
0@HTR0LIED
nmmm
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop, do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(13)
V najem
Oddam spalno sobo in kuhinjo zaposlenemu moškemu v bližini sv. Vida. Kličite PIE 1-6671.
______________ (12)
Naprodaj
Enodružihska 6-sobna hiša, 3 spalnice, garaža za 2 kare, Miller Ave., blizu sv. Kristine. Kličite 731-8623.	(10)
V Euclidu
Lake Shore Blvd., na dobrem prostoru, zidano trgovinsko poslopje, samo 10 let staro. Polna klet. Trgovine oddane, parkanje.
UPSON REALTY 433 E. 260 St. RE 1-1070
(12)
Stanovanje v najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico (duplex) za $65.00, na 5810 Prosser Ave. telefon UT 1-0369.
___________________-(12)
Blizu Grovewood Ave.
2-družinska hiša v odličnem stanju, bakrene cevi, dvojna garaža. Zelo ugodna cena!
^ E. 68 St. blizu St. Clair ja
o-družinska hiša v zelo dobrem Stanju. Lastnik sprejme zmerno ponudbo.
E. i 8 St. blizu St. Clair ja
6-sobna hiša, preproge, v prvovrstnem stanju. Lastnik sprejme ponudbo.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	IV 1-9980
FrlJafgRs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SIZk-l Na :•*& irhžj ty -qeia -»s
S .-
Vladislav Stanislav RejTnont
PRAVICA
s
%
S
I
Povest
Prev«l France Bevk
5
Prebudili so' se precej pozno, ko je baš zvonilo k večernicam. Starka je razvezala culo in. začeli so se krepčati, zakaj bili sc že lačni.
“K večernicam, zvoni.”
“Tihotapec se nekam predolgo obotavlja.”
“Ali je pa zanesljiv ta mož, kaj?”
“Seveda je zanesljiv; v dokaz, da bo gotovo prišel, mi je dal desd; rubljev.”
Jedli so molče dalje in pogledovali v modro nebo, ki je bilo vidno v ozki lisi skozi odprtino jame.
Mahoma je Jašek planil kvišku, neznani glasovi so se razlegli nad njimi.
Vzel je: kolec, se pomaknil v odprtino in dolgo poslušal.
“Mnogjo ljudi je ... sem prihajajo..!. tiho...” je zašepetal, se nekoliko vzpel, da bi bolje videl, in!mahoma padel v jamo.
“Naši kmetje so z orožniki... lov se vrši... to velja meni... Jezus!” je jecljal ves iz sebe ... “Sedita tiho, ne ganita se do noči... jaz... jaz grem od tu. Gozd je oddaljen samo par korakov ... in če bi bilo, ne vem kaj, pridem do njega... a tam me ne dobijo... ne ... Ko se stemni... bom vas čakal pri pžiloški krčmi... Že gredo ... iščejo po jamah ... o ... o ...” je šepetal tiho, čimdalje tišje ... pripognil se je nekoliko.; zakaj ves je trepetal iz strahu in nemira, ženski sta bili ko omrtveli ... V si so posluhnili v zamolkle glasove, ki so prihajali bliže;;.. bliže ...
Jezus! Jezus! Jezus! Že je bilo slišati težke stopinje in udarce palic ob kamenje.
Jašek je zapel suknjo, stisnil kolec in planil iz jame v odprtino.
“Pri krčmi... zapomnita si,” je zašepetal, se pokrižal in ne da bi se bil še enkrat ozrl na ženski, je skočil na svetlo...
Postal je nekoliko, zakaj sobice ga je oslepilo.
“Primite ga, ujemite ga! Primite ga!” se je dvignil nagel krik vse naokoli
Bil je docela obkrožen, z vseh strani se mu je bližala veriga kmetov s težkimi koli v rokah. Bili so oddaljeni le kakih petdeset korakov od njega, že so drli na višino, na kateri je stal on.
“Ujemite ga!... Primite ga!” je vršalo vedno bliže za njim.
Napel je še enkrat vse moči, še par sto korakov... še ... o Jezus!... Da bi mogel vsaj do vrtov... med drevjem bi se skril... Jezus!... O Marija! ... O, o! Prsi mu je bilo skoraj razneslo od napora, ni imel več moči — kri mu je zalila oči... nič več ni videl.
Dospel je do vrta, begal še nekaj časa pod drevesi in se zgrudil pred nekim skednjem.
“Ne ubežim...” je pomislil
ne moči ne volje, da bi kaj mislil...
Stokal je kakor umirajoče dete in solze vznemirjenja so mu tekle v curkih in mu prale okrvavljeni obraz, njegovo srce je presunila strašna, neizrečena bolest... Nenadoma se je nekoliko dvignil, zasledovalci so bili samo še kakih trideset korakov oddaljeni od njega, morje krikov je odmevalo v vrtu.
“Ne, ne odpustim vam! Ne odpustim vam,” je zašepetal in oživil naglo. Misel na maščevanje ga je objela ko vihar, zažgala mu bliskavico v očeh in mu dala moč.
Dvignil se je na noge, iztrgal pest slame iz skednjeve strehe, vžgal je vžigalico in že je zagorel plamen — vzpel se je in vrgel šop goreče slame na streho.
Streha je bila v tem hipu v plamenih!
“Ne odpustim vam! Ne odpustim vam!” je šepetal divje in prepojilo ga je tako sovraštvo,
čez hip ko je ugledal obraze za- taka radost maščevanja pre_ sledovalcev med drevjem.
Bil je tako izmučen in tako
zbit, tako izčrpan, da se niti ganiti ni mogel.
“Naj pridejo! Naj pridejo!” so mu težko snovali možgani. In objela ga je taka strašna brezbrižnost, tako sovraštvo, da mu je bilo vseeno ...
Dihal je težko, brisal si je v boju okrvavljeni obraz in gledal prihajajoče ljudi z mirnostjo, ki je mejila na nezavest in blaznost.
Bil je tako smrtno izmučen, _ Afrika je po površini tri-tako strašno izmučen, da ni imel 'krat večja kot Evropa.
vzela njegovo dušo, da je bil ko ckamenel, nato je odšel počasi vzdolž skednjev, izginil v žito in se po vseh štirih vlekel do gozda...
Zasledovanje je nehalo.
Čez nekaj minut se je okrenil ir. pogledal na vas.
Skedenj je bil ves v ognju, gorel je kakor pest slame, tudi sosednja poslopja in hiše je bil že zajel ogenj.
(Konec prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA flBsil
mmmm
lesissssi
pp --

bi morala biti

vsaki slovenski hiši
mmmm
SM

			
	JANUAI mmm Hunt m® 22I23M251	t m 113114 mm um	KOLEDAR društvenih prireditev
	■BpifUL j	L-C	
JANUAR
21.	—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
22.	— “Naša zvezda” priredi šaljivo enodejanko, večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
27., 28. in 29.—Slovenski športni
klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa.
FEBRUAR
4.	— Baragov dom in Družabni klub B.D. priredita predpustno veselico v Baragovem domu na St. Clair Avenue z večerjo in plesom.
5.	— Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
5. — Slov. kult. društvo Triglav
priredi pustno zabavo v spodnji dvorani pri Sv. Janezu v Milwaukee.
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
19. — Balincarski klub priredi
zabavni večer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
2-5. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Postrežba od 11. dop. do 3. pop.
2G. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Road. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAREC
11. — Klub slov. upokojencev na
Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letniee obstoja v
Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
APRIL
1. — Akademsko društvo Sava priredi večerjo in ples.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.	-- DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda
svoj spomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue.
30.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
MAJ
6., 7.— 39. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri
Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na
rT--------^..........
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
“V gozd!” je pomislil in se vrgel z naj večjo drznostjo proti strani, na kateri je stal gozd, trčil v steno ljudi, ki so vihteli kolce v svojih rokah; stena se je vdala, se pretrgala v sredi in padla z Jaškom vred na tla. Razvil se je kratek in srdit boj. Klopec človeških teles se je zvijal v divjem vrtincu in se skotalil po pobočju navzdol.
Jašek se ni dal premagati, s tako steklostjo in srditostjo se je branil, tako divje je otepal s kolčem, brcal, grizel, trgal, da se je končno iztrgal iz njihovih pesti in se pognal v beg do vasi, zakaj pot do gozda so mu odrezali kmetje, ki so pritekli prvim na pomoč. Bežal je ko volk, ki ga gonijo črede psov, zakaj kmetje so s strašnim krikom leteli za njim.
Bežal je ko vihar... da bi prišel do vasi in na drugi strani na polje ... v gozd...
Vse svoje moči je napel, bežal je na krilih obupa in blaznosti, a začel je čutiti, da ne bo mogel ubežati, ker mu primanjkujejo moči, zakaj gozd je bil še daleč, zasledovalci vedno bliže... a njemu je primanjkovalo sape ... mračilo se mu je pred očmi... opotekal se je ... noge so se mu vedno pogosteje zapletale v bujna žitna stebla ...
VEDNO NOVE VEZI — Avtomobilske ceste vežejo razne, dele Nemčije. Začel jih je graditi Adolf Hitler v prvi vrsti za naglo premikanje svojih armad, njegovi nasledniki jih grade, da bi trdnejše povezali posamezne dele Nemčije in olajšali vedno rastoči avtomobilski promet. Slika kaže ovinek na dvopasovni deljeni avtomobilski cesti med Wuerzburgom in Hersfeldom.
Chardon Road.
JUNIJ
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1567: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
1 — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
2.. in 4. — Piknik Slovenske pristave.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Sloven-
ski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
AVGUST
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Priglav parku drugi letni piknik zdru-zžen z mladinskim športnim dnem.	;
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
29. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER
5. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
h vsakovrsina tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMEBE B2M0VINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
DR. SAM SHEPPARD PR.OST — Clevelandski zdravnik dr. Sam Sheppard je bil leta 1954 obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene. Ko je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, je prišlo do nove razprave, pri kateri pa je porota obtoženca spoznala za “nekrivega”. Na sliki ga vidimo ob pregledovanju avtomobila.