VAJiD
f-yuMtcQ
Ameriška Domoviiva
A^f It?6, ^/a„ &/.
AM€Rlw(?J^ SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
IMk fi l, 3- p 3
A	k ah
NO. 171
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 22, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Položaj Zah, Berlina še vedno moti odnose med Nemčijama
Vzhodna Nemčija še vedno skuša utesniti položaj Zahodnega Berlina.
BONN, ZRN. — Gospodarski minister Hans Friderichs se je vrnil z razgovorov v Moskvi, kjer je imel nalogo pripraviti dogovore, katere bi nato podpisali, ko bi prišel v ZSSR na o-bisk kancler Helmut Schmidt, poln dvomov in negotovosti o možnosti izboljšanja odnosov med obema nemškima republikama. Glavno težavo predstavlja še vedno položaj Zahodnega Berlina, četudi naj bi bil dogovor med štirimi silami leta 1971 to vprašanje “dokončno” rešil.
H. Friedrichs ne verjame, da bo mogoče- podpisati kakega pol ducata sporazumov, ki so bili doseženi na polju znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med ZSSR in Zvezno nemško republiko.
Kancler Schmidt in zunanji minister Genscher, ki pojdeta ta teden v Moskvo, ne pričakujeta dosti uspehov od svoje poti. Oba sta nemško javnost posvarila že v naprej, naj ne pričakuje kakih posebnih uspehov. Zunanji .minister Genscher je bil tisti, ki je vztrajal na ustanovitvi urada za varovanje oko-i j a / v Zahodnem Berlinu, kar jej povzročilo poleti hud in spor.
Novi grobom jKadafi poziva Egipt k
revolucijskemu uporu
je bil ubit v avtomobilski nesre-! Predsednik Libije je pozval či 31-letni Gerald R. Špenko iz j preteklo nedeljo k uporu Flagstaff a, Arizona, mož Nam Louise, rojene Kilpatrick, ki je tudi bila ubita v isti nesreči.
Pokojnik je bil sin Franka A., lastnika Špenko Dry Cleaner &
Tailor Shop, in Frances T., rojene Fortuna, rojen v Clevelandu je graduiral na Euclid višji šoli, zatem obiskoval Penn State univerzo, na Ohio State univerzi pa je prejel Bachelor of Science, Masters Degree and
Ford in Brežnjev se
srečata v Vladivostoku?
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz sovjetskih, virov na Japonskem napovedujejo, da se bo ..	.	. predsednik ZDA Gerald R. Ford
proti sedanji vladi v Lgip* sestai z vodnikom ZSSR
BEIRUT, Lip. — Ko se arabski svet 'pripravlja na'sestanek svojih državnih vodnikov v Maroku koncem tedna, je predsednik Libije Kadafi v časopisnem sestavku tu pozval Egipčane k revoluciji, k uporu proti sedanji vladi.
V časopisu Al Usbu’ Al Arabi je objavljeno pismo predsednika
PH. D. Bil je optik in je imel I Kadafija, v katerem ta odgovar-lastni, privatni urad v Flagstaf- ja na v niem objavljen razgo-
fu, Arizona, preteklih pet- let. Bil je tudi pilot in se je v prostem času rad zabaval s pilotiranjem. Pogreb bo v soboto ob enih . popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda, 453 E. 152 St., kjer bo Rev. William Hass od Epiphany cerkve opravil pogrebce obrede, nato na pokopališče Vernih duš.
Nan Louise Špenko
V 24. letu starosti je bila preteklo soboto ubita v avtomobilski nesreči s svojim možem v Flagstaffu, Arizona, Nan Louise Špenko, rojena Kilpatrick. Poročena sta bila komaj en mesec. Pokojna je bila hčerka Ja-nis Noble MacDbnald iz Londona, Anglija,, in Williama, Kilpatrick iz Branforda, Conn., sestra Williama Kilpatricka III, San Francisco, in Roberta M. Kilpa-
oster itric^a' Roiena 3e Čila v Gene vi, New York, zaposlena kot optič-
vor s predsednikom Egipta Sadatom pred dvemi tedni.
Ko so tedaj Sadata vprašali: “Kaj hoče polkovnik Kadafi?” je Egipčan odgovoril:	“Če bi
kdo mogel odgovoriti na to vprašanji, bi mi vsi mogli udobno počivati.”
Kadafi poziva v svojem pismu h končanju “gospodujoče vlade” in ustanovitev “vlade ljudstva”. Ko se je Kadafi sestal, s Sadatom v avgustu v Aleksandriji, ga je vprašal, kaj je njegov problem. Sadat naj bi mu odgovoril: Ti hočeš vladati Egiptu.
“Resnica je, da jaz ne maram vladati Egiptu, ampak hočem, da bi egiptsko ljudstvo vladale Egiptu
L. I.
Brežnjevim v Vladi vostoku, glavnem pristanišču ZSSR ob Tihem oceanu 23. in 24. novembra, ko bo končal svoj obisk na Japonskem in v Južni Koreji.
Podrobnosti o tem sestanku naj bi izdelal državni tajnik H. Kissinger, ko pojde ta teden na razgovore v Moskvo. Če bodo vse podrobnosti urejene, bo sestanek Ford-Brežnjev objavljen še v času Kissinger j evega bivanja v Moskvi. Tja bo državni tajnik prišel v sredo, 23. oktobra.
Bela hiša in državno tajništvo nista dgla o teh vesteh nobenega sporočila.
MEHIŠKO OLJE NAPRODAJ
ZDA POD ENAKIMI POGOJI
Tekom včerajšnjega razgovora med predsednikoma ZDA in Mehike je mehiški predsednik Echeverria dejal novinarjem, da je mehiško olje ZDA naprodaj pod enakimi pogoji kot vsem drugim in po cenah, ki so sedaj v veljavi na svetovnem trgu.
TUBAC, Ariz. — Včeraj sta ......... 1	—... ■■ r
se sestala predsednik ZDA Ge- v ZDA. Predsednik Echeverria
Če »e prostovoljno, bomo varčevali pod nadzorom z gasoiinom
Zakladni tajnik William E. Simon je svaril, da bo zvezna vlada uvedla obvezen nadzor nad porabo ga-solina, če ne bomo z njim varčevali prostovoljno.
raid R. Ford in predsednik Mehike Luis Echeverria v Nogale-su na meji obeh držav, pa nato poletela v Magdalena de Kino v Mehiki na svoj prvi razgovor. Kasneje sta odletela od tam v to leteviščo južno od Tucsona na drugi obed in drugi del razgovorov, ki 'sta jih zaključila s tiskovno konferenco.' Sestanek in razgovori so potekali v prijateljskem razpoloženju, oba predsednika sta bilo povsod navdušeno sprejeta in pozdravljena. Sestanek ni prinesel nobenih novih dogovorov med sosednjima deželama, pomeni le eno cd rednih srečanj, ki naj ohranjajo dobre sosedske odnose.
_T v , ,	. J WASHINGTON, D.C. — A-
Hocem, da kmetje, de- merigki potrošnik ima nekako
lavci in študentje korakajo in
tri mesece časa, ck pokaže, ali
Mehiški predsednik pričakal Forda na meji
Predsednik Luis Echeverria je pričakal predsednika G. R. Forda v obmejnem mestu Nogales v Mehiki in ga pozdravil pred ne-
bi rad dosegel, da bi bilo določenemu številu Mehikancev dovoljeno odhajati na delo v ZDA, z vsemi pa naj bi se postopalo, dokler so v ZDA po ameriških predpisih o delavstvu. Oblasti ZDA mehiške delavce, ki pridejo preko meje brez dovoljenja, primejo in vrnejo domov. ZDA so voljne sprejeti določeno število mehiških delavcev na delo, toda pod pogojem, da Mehika prepreči prihajanje meje vsem ostalim preko določenega števila. Do kakega dogovora v. tem pogledu ni prišlo.
Pričakovali so, da bo del razgovorov med obema predsednikoma posvečen mehiškemu olju za ZDA. Echeverria je povedal časnikarjem, da sta se s Fordom c tem razgovarjala, pa dodal, da ni bil sklenjen v tem pogledu noben poseben dogovor. ZDA
Iz Clevelanda j in okolice
Seja—
Klub upokojencev v Newbur-gu ima sejo jutri, v sredo, ob 2. uri pop. v Slov. Nar. Domu na E. 80 St.
Asesment—
Vsa društva, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, bodo pobirala v petek, 25. oktobra, asesment. Predsednik Ford nocoj v Clevelandu—
Predsednik ZDA G. R. Ford prileti danes pozno popoldne v Cleveland po končanem razgovoru včeraj s predsednikom Mehike Echeverrio in po volivnih nastopih danes v Oklahomi. Govoril bo na večerji za republikanski volivni sklad v hotelu Sheraton-Cleveiand, za katero so gostje plačali po $500 vsak. Večerje se bodo udeležili vsi republikanski kandidatje z izjemo J. A. Rhodesa. Po večerji se bo predsednik Ford vrnil v Washington.
čakali gosta. To je bila prva pot
Kadafi.
Tokrat gre za električni vod, ki naj bi vezal jedrsko elektrarno v Kaliningradu v ZSSR preko Zahod. Berlina z Zahodno Nemčijo. Ta je pripravljena Ograditi tako elektrarno, ki bi jo ZSSR plačala z električnim tokom. Pred časom so trdili, da je .Vzhodna Nemčija pristala na to, da bi glavni vod, ki bi prenašal elektriko, tekel skozi Zahodni Berlin in tega tudi delno oskrboval z elektriko, sedaj izgleda, da te vesti niso bile točne.
na tehničarka. Pogreb bo v so-
Wlliaur ilffs mati vafef apravišnjt »p itesrašo
CONWAY, Ark. — Kong. Wilbur Mills v vrsti zadnjih volitev ni bil posebno delaven, ker
porabo gasolina v taki meri, kot
_ ..	.	.	. to smatra zvezna vlada za po-
Dalje prav, v svojem p.smu|trebno Ce „ ,em &su a ne
boto ob enih popoldne iz Žele- Radafi, da je njegov cilj zdiuži ko	|'DO ZVezna vlada iz-
tovega pogrebnega zavoda, 458 E. tev 13 Cv'/’. O®vo ° ltev a e'I dala ukrepe, ki ga bodo k temu 152 St, kjer bo Rev. William stme- razvoj Arabcev v mdu-1 prisimL
Haas od Epiphany cerkve opra-	in je rsko silo ter Varčevanje z gasoiinom in
vil pogrebne obrede, nato na	Marnskega sveta pod sploh z VSQ energijo je potreb_
pokopališče Vernih duš.
arabskim vodstvom ter njegovo idejno obnovo.
Zsroimki m Hrvaškem ,"dir? pand.hi “djov?rja
v ,	Pakistanu m Kitajski
©bteiem mimk nasilij
Vremenski prerok
£
N N Y
Bretežno sončno in milo. Naj-višja temperatura 58 F (14 C).
MSP
išiasa
teh svojih načrtih naj bi se posluževala umorov in drugih nasilnih dejanj. Če bodo obsojeni, jim grozi smrtna kazen, pravijo v uradnih krogih.
Od celotne skupine je bilo 15 prijetih v preteklem juniju, med tem ko j e eden še vedno na svobodi, kot je povedal javni tožilec Zdravko Dragic. Sodna razprava se bo začela prihodnji mesec.
Javni tožilec trdi, da je skupina organizirala “Osvobodilno vojsko, nabavila puške in strelivo, izdelala načrte za roparske napade, za požige, miniranje industrijskih in vojaških naprav in za umore političnih vodnikov”.
Skupina 16 Hrvatov, katerih , eden pa še ni v rokah oblasti, je obtožena umorov in nasilij v zvezi z bojem za neodvisno Hrvatsko.
ZADAR, SFRJ. — Skupina 16 Hrvatov je bila obtožena kovanja zarote za dosego neodvisnosti Hrvaške in prevratom seje bil pri volivcih tako dobro ^ (janje jugoslovanske vlade. Pri Zapisan. Letos j e zašel v težave,' ko je prišlo v javnost, da ga je Policija ustavila, ko je bil z nekim drugim moškim in s tremi ženskami v avtomobilu, ki je vo-zil prehitro in brez luči. Poseb-ho pozornost je vzbudilo to, da le ena od žensk planila iz ustavljenega avtomobila v bližnji Tidal Basin, od koder jo je polici-ja potegnila. Vsi v avtu naj bi kili precej okajeni.
Ta zgodba je dvignila veliko Prahu in škodovala dobremu §lasu kong. W. Millsa, ki je veljal za solidnega, vsega spošto-vanja vrednega starejšega gospoda. Kljub tej nerodni zadevi demokrat Mills še vedno vodi in napovedujejo, da bo pri volitvah zmagal nad svojo republikansko nasprotnico, 31 let staro jnddy Petty.
no, ko njena cena rastp in je o-skrba z njo težavnejša. Predsed-. nik Ford je prišel do zaključka, da moramo zmanjšati uyoz olja
NEW DELHI, Ind. - Paki-i	m(-secih za bilijon
stan in LR Kitajska sta prote-L	77^4°’ T A ^r Pri*
v. .	;	,	! hranilo ZDA nad 2.5 bilijona
stirala proti vključitvi male dr--	.....
v . qm • TT-	1 •• T ! doiarjev izdatkov v tujini m s
zavice Sikim v Himalaji v In- ■ ^	.v ,	.
,,	.	,. tem zmanjšalo , primanjkljaj v
dijo, ki jo je izvedla svojevolj-	J, .
' .	,	, ,	,.	. zunanji trgovinski m plačilni
no indijska vlada proti volji si- uu™ • e j •	-	, ,	„
, .	, „	, , .	... bilanci. Sedaj uvažamo okoli 6
kimskega vladarja. Obilo kriti-,
,	_ f? , .J .	_ ... milijonov sodov dnevno,
ke na ta račun je shsala Indija 7Qui ,	,TT „
,	J ■	■' i Zakladni tajnik W. E. Si-
tudi drugod po svetu.	i -	, .	,	,
t, ,	,	.	, , T ,. mon Je napovedal, da bo zvez-
Predsednica vlade Indira , ,	„
na vlada uvedla omejitve, kot
Gandhi je na te očitke odgovo-
rila na zasedanju zaupnikov	J ! m	v ča-
svoje Kongresne stranke. Poseb- „k°	12v“nAlki teJ
t.	, „ , . . Sa niso pustih v ZDA. Olie ie
no se je obregnila ob Pakistan, ^, J J •m TTV.„u vorva______„	Postal° tako drago, da si ga v
Hudi spopadi z uporniki v Eritreji
ADIS ABEBA, Abes. — Abesinske redne oborožene sile so zapletene zadnje dni v obsežne boje z gverilci v Eritreji. Kot znano, podpirajo te nekatere a-rabske države.
Hudi spopadi so se vršili nedaleč od glavnega mesta Eritreje Asmara, ki je drugo največje mesto v Abesiniji.
Vsebina razgovorov
Predsednik Ford bi rad dosegel pri razgovorih boljše sodelovanje Mehike pri nadziranju prometa z mamili preko meje. Oblasti ZDA sodijo, da prihaja
____	okoli 70% vsega heroina v ZDA
Hunza v severnem Kašmirju, in	_____________ preko Mehike.
ob L. R. Kitajsko, ki ji je opo- j	Vedno več Starih	I Drugo vprašanje, ki vedno
nesla zasedbo Tibeta, kjer pa se WASHINGTON, D.C. — Med1 moti odnose med' sosedoma, je ji še sedaj ni posrečilo vzposta- prebivalstvom ZDA je okoli ■ vprašanje nezakonitega prehaja-
10% oseb starih nad 65 let. !nja mehiških poljskih delavcev
ki mu je vrgla pod nos priključitev plemenskega področja
neomejeni količini enostavno ne more več privoščiti.
Ču En-laj sprejel Danca
PEKING, Kit. — Predsednik vlade Ču En-laj je sprejel na kratek razgovor v bolnišnici, lahko kupujejo in bodo kupovalč kjer je že 5 mesecev, predsed-kaj tisoči Mehikancev, ki so pri.l mehiško oljo kot vsakdo drugi; nika danske vlade Poula Hart-
'po rednih cenah svetovnega; linga, ki je tu na uradnem obi-trga. .	j sku. Pri sprejemu je bil navzoč
Zadnji del razgovorov in tis- \ tudi podpredsednik vlade Teng kovna konferenca sta bila v Tu- | Hsiaoping.
bacu v Arizoni, kamor sta pred- >	------o------
sednika priletela s helikopter-1 Reagan zaželjen in
množice na mehiški strani meje sta stopila predsednika v helikopter, ki ju je odnesel v Magdaleno, farmarsko naselje v go-.iem popoldne iz Mehike, rah kakih 60 milj južno od No-
galesa. Tam ju je pričakalo več tisoč domačinov in ju pozdravljalo. Predsednika sta odšla k prvemu delu razgovorov.
Sprejem navdušen in prijateljski
Sprejem v obeh mestih je bil večji in navdušenejši od skoro vseh, kar jih je predsednik Ford doslej doživel v svoji lastni deželi. Prijaznost in naklonjenost množice je bila očitna in predsednik Ford je prav tako prijateljsko ocjzdravljal in kazal svoje dobro razpoloženje.
iskan govornik
SACRAMENTO, Kalif. — Guv. | R. Reagan je bolj iskan kot go-1 vomik na republikanskih zbo-WASH1NGTON, D.C. — Zvezni j rovanjih in kampanjskih shodih sodnik je odredil, da morajo kot predsednik G. R. Ford, vsaj
Zadnje vesti
ostati Nixonovi posnetki in drugo gradivo vsaj 10 dni na svojem dosedanjem mestu, dokler ne bo dokončno odločil o njihovi usodi. Kot znano zahteva R. Nixon, da so ti pre-
v južnem delu dežele.
Kalifornijski guverner ima obsežen spored, nastopa v korist različnih republikanskih kandidatov, kar mu bo koristilo, če se bo odločil 1. 1976 potegovati za
peljani v Kalifornijo, kot je republikansko predsedn iške bilo dogovorjeno z Belo hišo, i kandidaturo.
med tem ko posebni tožilec in ^...........~-----—	------•'
viti trdne oblasti.
FORDOVI SODELAVCI — Predsednik Ford postopno preureja Belo hišo po svojem okusu in potrebi, kar zadeva ožji krog sodelavcev in svetovalcev. Med najvažnejšimi so L. William Seidman (na levi), uspešen akontant, predno se je pridružil G. R. Fordu, ko je bil še podpredsednik ZDA, sedaj predsednikov glavni organizator gospodarskih posvetov, Robert T. Hartmann (v sredi) je glavni predsednikov splošen svetovalec, John O. Marsh (na desni), Fordov pomočnik v vprašanjih narodne obrambe v času njegovega podpredsedništva, je ostal njegov važen svetovalec tudi sedaj.
skupina zgodovinarjev zahte- j va. da ostanejo ti pod javnim j nadzorom, ker so javna lastnina.
BERN, Šv. — Švica je z veliko večino odklonila predlog, da naj bi tekom prihodnjih dveh let odslovili iz dežele polovico! sedanjih tujih delavcev — ne- j kako pol milijona.
PEKING, Kit.— Danski ministrski predsednik Paul Hartling je v nedeljo bil sprejet pri načelniku Mao Tsetungu, o katerem je dgjal, da je “pri polni moči, telesno in duševno”. Ta izjava naj bi pomenila zanikanje vesti, ki so prihajale v svet, da je 81 let starega kitajsjkega vodnika zadela kap.
BOSTON, Mass. — Včeraj je prišlo do pretepa med črnimi in belimi šolarji v neki manjši višji šoli v južnih predmestjih, kamor prevažajo šolarje za dosego rasne integracije. Odpor proti tej odredbi sodišča je še vedno močan.
WASHINGTON, D.C. — Federal Aeronautics Board je o-dobril povišanje cen za polete preko Atlantika. S 1. novembrom letos bodo cene višje od 3.5% do 19%. Najbolj — za 19% — bo povišana cena priljubljenega izletniškega potovanja za posameznike od 22 do 44 dni. Cene so letos sedaj že tretjič povišali in so povprečno za okoli 30% višje, kot
šo bile pred enim letom. Višje cene so zmanjšale doslej v letošnjem letu število potnikov za okoli 20%. Novo povišanje števila potnikov verjetno ne bo povečalo!
RIM, It. — A. Fanfani ima hude težave pri poskusu obnovitve vlade “leve sredine” zaradi obsežnih zahtev socialistične stranke. Ta mu je včeraj predložila svoje zahteve v 10 točkah, med katerimi so nadzor nad cenami hrane, enoletna plača za slučaj odpusta in eno glavnih ministerstev za socialistično stranko v vladi. Socialisti bi radi imeli v vladi tudi komuniste, čemur pa se je Fanfani odločno uprl.
WASHINGTON, D.C.— Državni tajnik Kissinger odpotuje nocoj v Moskvo na večdnevne razgovore s sovjetskimi vodniki. Poskusil bo ugotoviti, ali je možno računati na uspeh razgovorov o omejitvi strateškega orožja med ZDA in ZSSR, na sodelovanje ZSSR pri reševanju sporov na Srednjem vzhodu in pri urejevanju trdnosti in miru v Evropi.
PARIZ, Fr. — Uradni obisk predsednika kanadske vlade P. E. Trudeau-ja pomeni konec hladnih odnosov med Francijo in Kanado, ki jih je povzročil De Gaulle, ko je tekom svojega obiska v Kanadi podprl separatistično gibanje v Quebec il
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wei., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 171 Tuesday, Oct. 22, 1974
Jugoslavija: Za bučnostjo umik
Pod tem naslovom je Mihajlo Mihajlov, nekdanji predavatelj univerze v Zadru, ki je bil pred dvemi tedni znova prijet in obtožen sodelovanja s politično emigracijo, objavil v New York Timesu obsežnejši sestavek o razmerah v Jugoslaviji. V njem je več zanimivih opazovanj in ugotovitev, katere tu posredujemo našim čitateljem.
II.
Neprestana partijska kampanja za uvedbo dogmatičnega marksizma in leninizma na vsa področja duhovnega življenja in ponovno cenene, številne izdaje del početnikov “svet-rešujočih” naukov marskizma-leninizma (z izjemo Stalinovih seveda) niso rodile uspehov. Tega ne more biti, dokler ne bodo objavljena tudi dela mislecev z drugačnimi nazori in zamislimi.
Partija se je morala odpovedati zahtevi, da morajo biti vsi vodilni položaji v industriji, znanosti, vzgoji in javnem zdravstvu in sploh vsi ključni položaji vsepovsod zasedeni s partijci. Uradni govori in časopisje so stalno poudarjali, da “moralne in politične kvalifikacije” ne vključujejo ne-obhodno in nujno obvezno članstvo v partiji. Sedaj zadošča, da vodilno osobje ni bilo nikdar toženo in sojeno zaradi političnih zločinov.
Kaj bo naslednje?
Partijski oligarhiji je uspelo zadržati demokratizacijo družbe, toda ni ji uspelo doseči pogoje, ki so potrebni za vrnitev v totalno partijsko diktaturo. Samo taka partijska diktatura bi bila sposobna zamrzniti družbeno življenje za dolgo dobo in tako zagotoviti dolgo dobo obstoja oblasti “novega razreda”.
Jugoslovanski zgled kaže, da ni mogoče doseči političnega monopola za nobeno določeno dobo, če ta ne obsega istočasno tudi duhovni in ideološki monopol.
V	večnarodni deželi Jugoslaviji, katere narodnostna sestava je zelo podobna oni, v Sovjetski"zvezi, bo nadna-rcdno gibanje vedno zmagalo. Zato se morajo oblastniki najbolj bati združitve vseh narodnih demokratičnih opozi-cionalnih sil; oblastniki opravičujejo ideološko partijski monopol ne le z Leninovo teorijo diktature proletariata, ampak še bolj s trditvijo, da partija predstavlja edino povezujočo silo v deželi ter bi zato konec njenega monopola pomenil konec Jugoslavije.
Lažnjivost te trditve je že očitna, ker so bili v vseh republikah odkriti v partiji in izven nje številni liberali. V svojem boju proti njim so oblasti pravilno povezale cilje teh ljudi z imenom Milovana Djilasa in z djilasovščino”, katere ideološko stremljenje je demokratični socializem.
Demokratični socializem bi brez dvoma predstavljal veliko močnejšo združevalno silo kot pa enopartijski monopol, ki po svojem samem bistvu prinaša različna separatistična gibanja. Za partijski monopol so ta separatistična gibanja veliko manj nevarna kot jugoslovanska “djilasov-ščina”. Zato oblasti skušajo že v kali zatreti vsako izmenjavo idej in duhovnega občevanja izven partijskega nadzora med pripadniki inteligence različnih jugoslovanskih narodov.
Kako dolgo bo partiji uspevalo ohraniti sedanje stanje, je odprto vprašanje, toda povratek v popolno diktaturo je že zdaj nemožen, naravno — brez zunanje vojaške intervencije. Edino, kar oblastnikom ostane, je zadrževati čas in prikrivati notranjo nemoč z vidnimi sprevodi in bučnimi govori.
Vsekakor je malo verjetnosti, da bi prišlo do bistvenega poslabšanja položaja za vladajočo skupino, dokler je pametni in umirjeni Tito še živ, toda Titov odhod bi mogel biti pod določenimi pogoji katastrofalen.
V	vsakem slučaju je jugoslovanski primer značilen tako v odnosih do bodočega razvoja v vseh komunističnih državah kot tudi v razkritju, da more biti gospodar neke družbe samo tisti, ki ima monopol na organizacijah in informacijah.
Dosledno temu je lastništvo produktivnih sredstev, ki v Jugoslaviji stvarno pripada delavstvu, šele drugotnega pomena.
Razčlenjevanje položaja v SER Jugoslaviji, kot ga je izvede! Mihajlo Mihajlov, je dosti stvarnejše od vsega, kar so v zadnjih mesecih objavili tuji opazovalci razvoja v Jugoslaviji. Ji večinoma tamkajšnjih razmer ne poznajo 'dovolj, da bi bili sposobni razumeti tamkajšnja dogajanja, zlasti pa nimajo možnosti, da bi spoznali duhovne tokove med inteligenco, prav posebno še med mladim rodom ki mu pripada bodočnost.
Sedanja skupina, ki vlada v Jugoslaviji, se trudi na vse načine, da bi dobila oporo med študirajočo mladino. Vesti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda kažejo, da v tem ne u-speva. Jo ugotavlja tudi Mihajlov, ko piše, da obsežna kampanja za razširitev in ukoreninjenje dogmatičnega mark-Si/ma-leninizma, združena s ponatiski cenenih in mnogo-
številnih del marskističnih pisateljev, ne žjanjeta uspehov. Mladi rod je očitno obrnil temu dogmatizmu hrbet in išče nova, sebi bolj sprejemljiva duhovna pota. V tem je zapisana usoda sedanjega komunističnega državnega in družabnega reda v Jugoslaviji. Tu je polje, kjer bi mogla politična emigracija najuspešnejše delovati!
iiuniiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiaiiiiiiiiHiuiiiiiumin^
1 BESEDA IZ NARODA 1
£uHiMiiMiiiHH!iiiiiii!mmiMiiiimiiimuiiiiiuiiiuuuiuiii!ioiiiiimiiiiiiiiiiwid
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Bili so. ta- and Industrie pokazali slovenske krat težki časi za mene. Mati je božične običaje, bila na smrtni postelji. Večkrat	*
je jokala radi mene. Umrla jel Vstopnice za Slovenski dan koncem junija 1929. Oče se je ki ga pripravlja v proslavo 24-jezil. “Vse boš zapravil s svojo letnice obstoja v veliki sveto-politiko.” V začetku septembra' štefanski dvorani v soboto, 2 sem dobil v roke obtožnico. Tri novembra, Slovenski radijsks strani dolgo. Nisem mislil, da ura, se dobijo v Leskovarjevi sem v očeh režima postal naen-j pisarni'na 2032 W. Cermak Rd. krat tako važna oseba:	vodja Letos bo počaščen kot najbolj
protisokolske propagande v Slo- ( zaslužni Slovenec baragoslovec venskih goricah. Obtožen sem g. Jožef Gregorich. bil po zakonu o zaščiti države.
Sam več ne vem, po katerem Nič ni več varno pred uzmo-členu. Odšel sem v Maribor k vici, niti takozvani “parking me-odvetniku dr. Josipu Leskovar-j tri” ne. Lani jih je bilo ukrade-ju. Ugleden katoliški mož, bivši nih 2115, letos pa kar 3439. Me-predsednik mariborske oblastne sto je na izgubi za 150 tisočakov, samouprave, stric našega Čika-
Prva milijonarka pri naši državni loteriji, neka ženska iz
žana dr. Ludvika Leskovarja.
Prebral je obtožnico, mršil obrvi in rekel, “da se slabo obeta.' predmestja, je dobila prvi ček Pa poskusil bom vse, da vas ka-1 za 50 tisočakov iz rok guvernerko izmažem.” Prvi teden v ok- ja Walker j a. Skozi 19 let bo do-tobru, bil je čas trgatve, sem bila enako vsoto, l^ekdo mi je stal kot obtoženec pred okrož-' rekel:	“Mene bi kap zadela,”
nim sodiščem v Mariboru. Sod- drugi pa dostavil: “Delal bi ka-nik je bil dr. Zemljič, zagrizen kor dosedaj. Nekaj bi dal tudi sokolaš, imena državnega pravd-' za dobrodelne namene.” In jaz? nika se več ne spominjam. Po Niti ne sanjam o kaki sreči. Za-prebrani obtožnici me je sodnik to mirno spim in se ne ženem vprašal, če se čutim krivega.'za tako “srečo”.
“Ne, nisem kriv,” sem kratko	*
odvrnil. “Bomo videli,” je rekel I Letos je 50-letnica škofovske-predsednik sodišča. Učitelj Roš-' ga posvečenja dr. Janeza Gni-kar je ponovil vse, kar je vedel dovca, ki je bil škof v Skoplju v o meni in mojem protirežim- južni Srbiji. Lani je bila 100-lct-skem delovanju, še povečal je to niča njegovega rojstva. V Ljub-in ono. Sledila je glavna priča'ijani je pod predsedstvom nad-— Gustelj Zemljič, 11-letni uče- ’ škofa dr. Pogačnika bila osno-nec osnovne šole. “Gustek,” je vana posebna komisija za Gni-nagovoril prijazno 11-letnega divčevo beatifikacijo, škof Gni-fanta, “ti hodiš h krščanskemu 1 dovec je bil lazarist, nauku in tam si se učil, da je!	*
krivo pričevanje smrtni greh, j Rejci živine v Texasu so skle-povej sedaj odkrito, kaj ti ie na-1 nUi) da bodo postrelili 1000 telet ročal g. Geratič. ’ Gustek je mir-j jn jih zakopali, ker se več ne no, brez vsake zadrege rekel: ^ “izplača” rediti živine. Z njimi ‘Gospod sodnik, krivo pričati je soglašajo tudi oni iz Wiscinsina. greh, to vem. Gospod Mirko Ge-1 Predsednik Ford je pozval far-ratič mi ni nikdar nič omenil o marje, naj čim več pridelajo. To Sokolu in prav nič naročil, da velja gotovo tudi za rejce živi-bi kaj storil proti. Jaz sem do-' ne. Nekaj je gnilega v teh zmerna slišal, kako so se pogovarjaili šanih časih. Je toliko revežev, oče in mati ter starejša brata, ki bi bili veseli, če bi dobili ne-da so Sokoli proti Cerkvi, proti kaj bolj poceni. Takim “rejcem” Bogu in da so skoraj nekaki ko- bi bilo treba trdo stopiti na munisti, ki tudi Boga sovražijo prste. Je vse preveč ‘jamranja’, in to sem povedal součencem.’ ^ da se ne “izplača” rediti živine. Vsem je zastala sapa. Državni V ozadju je grobi pohlep po čez-pravdnik in predsednik sodišča 1 mernem dobičku . .. sta se v zadregi spogledala, moj
zagovornik dr. Leskovar si je
V nadškofijskem listu “New
zadovoljno vihal brke. “Sedaj World” je zanimiv članek o u-bom pa jaz vložil tožbo proti u- pokojencih v naši daželi. Clan-čitelju Roškarju radi nagovar- kar pravi, da so ameriški upo janja h krivemu pričanju,” je kojenci na slabšem kat oni v vsekal, vmes dr. Leskovar. Pa je Evropi, zlasti v severnih deže-vstal sodnik in rekel: “Obtože- lah Evrope. Navaja tudi stati-nec se oprošča radi pomanjka- stiko. Povprečno dobi upokoje-nja dokazov. ’ (Dalje sledi.) j nec z ženo 2,900 dolarjev letno *	i Vdovec ali vdova okrog $1900
Uaj je novega v naši sloven- samski okrog $1986. Za mini-ski vasi? V nedeljo, 13. oktobra,' malno življenje zakonskega para se je vršila državna konvencija je potrebno vsaj $3880, po ugo-Slovenske Ženske Zveze za dr- tovitvah urada za delavsko sta-žavi Illinois in Indiana. Udele-J tistiko. To je bilo 1. 1972. In da-ženke konvencije so bile pri nes? slovenski sv. maši pri Sv. Stefa-1	, ■	*
nu, po maši so imele prigrizek | Hočeš dokazov za bivanje bož-in konvencijo v spodnji cerkve-■ je? Poglej okoli sebe in nekoli-ni dvorani. Popoldne pa so se' ko pomisli: Ali prižigamo bakle.
odpeljale v Wheeling, Ind., takozvani “October Fest”.
na
Mednarodna razstava na Na-
da bi videli sonce?
Katehet je pripovedoval v šoli o begu Sv. Družine v Egipt.
vy Pier, kjer razstavlja vsaj 30 j Naročil je,učencem, naj to zgod-različnih narodnosti, bo letos j bo narišejo. Tonček je narisal prvo soboto in nedeljo v no- letalo, v njena je sedela Sveta vembru. Tudi Slovenci sme' Družina. Poleg pa je naslikal
vedno zastopani. Kaj bo letos, bo gotovo kaj povedala v AD ga. Metoda Fishinger, ki tudi letos vodi vse priprave. Slovenci, pridite in poglejte. Marsikaj novega boste videli v tem velikem razstavišču.
V nedeljo, 8. decembra, bode Slovenci v Museum of Science
moža.
Katehet: “Ja, Tonček, takrat še niso poznali letal.”
Res, Father, to je samo za ‘emergency case’.
Katehet:	“Kdo je pa ta mož
zraven letala?”
Tonček: “Poncij Pilot.”
cah? In če ste že sprešali, me ob priliki povabite, da ga pridem ‘strokovno’ poskusit.
Lep pozdrav vsem!
“Toti Stajerc”
Pri Sv. Lovrencu 40-urna pobožnost in letni shod Tretjega reda
CLEVELAND, O. — Pri Sv. Lovrencu bo 40-urna pobožnost ta petek, soboto in nedeljo, 25., 26. in 27. oktobra.
V	petek in soboto bo maša ob 2. popoldne, nato bo izpostavljeno Najsvetejše do 7. zvečer, ko bo spet maša. Jutranje maše so ob 6.30 in 8. Govore za duhovno obnovo bo imel p. Atanazij iz Lemonta.
V	nedeljo so jutranje maše ob 6., 8., 9.30 in 11.30, potem bo izpostavljeno Sv. Rešnje Telo. Popoldne molijo:
tretjeredniki od 12.30 do 1.30 oltarno društvo od 1.30 do 2.30 mladina od 2.30 do 3.00 farani do 3. do 4.
Društvo naj sv. Imena od 4. do 5.
Ob 5. se začne zaključna pobožnost: govor, molitve in procesija.
Tretjeredniki iz vseh treh slovenskih fara v Clevelandu imajo svoj letni shod ob 2. popoldne v nedeljo v šoli pri Sv. Lovrencu. Člani imajo dolžnost tega letnega zbora se udeležiti. Vodil bo skupščino pater Atanazij.
J. V.
Drobtinice
z Lemontskega hribčka
V “Witness” sem čitala veselo novico: Father Feeney, ki je bil nekako pred 30 leti izobčen, je zopet član naše sv. Cerkve: Pred 2 leti ga je papež Pavel VI., zopet sprejel v Petrovo ladjico. In bostonski škof je to leto sprejel 29 Feeneyjevih privržencev nazaj v katoliško Cerkev — 18 jih pa še vztraja v svoji trdovratnosti.
Spomnim se, kako nas je zadelo, ko smo izvedeli, da je ta katoliški pisatelj in velik častilec Marije bil izobčen. Z otroki smo molili zanj po vseh katoliških šolah širom Amerike. Učil je namreč, da brez krsta ni zveličanja. To je res nauk sv. Cerkve. A Cerkev to tako razlaga, da če kdo prejme krst želja ali krst krvi (mučenci), bo zveličan. Bog ni ustvaril ljudi za pogubljenje. In kaj morejo ubogi drugoverci in pogani, če niso še niti slišali o Kristusu in krstu? Če živijo po svoji vesti, jim Bog nakloni posebno milost, da se zveličajo.
In sedaj ga je gotovo Marija pripeljala nazaj, saj je tako goreče širil Gunjonovo pobožnost do nje. V sedanjo zmedo, ko toliko pastirjev zapušča čredo, je ta vest o vrnitvi Fr. Feeneyja kapljica tolažbe.
Dobila sem album “I Remember Slovenija”, ki vsebuje 10 krasnih slik, ki jih je naslikal naš umetnik August B. Pust. Slovenski motiv prevladuje v vseh. Te slike bodo lepo božično darilo ameriškim prijateljem da bodo videli vsaj nekaj lepot Slovenije. Album stane $5. Naročajo se pri umetniku na 1207 E. 60th St., Cleveland, Ohio 44103.
Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji ...
S temi besedami je umiral ranjenec na bojišču. Kako zaželena smrt! Njemu je bila res dobiček, ker je gotovo vse življenje vršil voljo božjo, kar je še v smrti želel. Kdor more tako govoriti v zadnjih trenutkih, mora biti zelo zasidran v Bogu, verovati v Njegovo neskončno usmiljenje in ljubezen.
Tako neomajno zaupanje
dati Bogu dragocenejšega darila kakor svojo voljo. Enako duhovniki, ki se s to obljubo podvržejo škofu. Le pomislimo, kako zelo morajo ubogati vojaki in uradniki svoje predstojnike, e-nako vsi drugi, ki si morajo služiti kruh. Starši, otroci, stari, mladi, Jajiki, škofje, vsi morajo ubogati — tudi papež ... Delodajalci, postavodajalci, vsi, vsi morajo ubogati. Tudi predsednik ni izvzet — saj smo videli, kaj se je zgodilo, ker se Nixon ni držal postav ustave. Brez pokorščine ne more obstajati družina ne država ne Cerkev. Brez pokorščine Bogu pa ne more biti dobrih -odnosov med Njim in človeštvom. Le spomnimo se, kaj se je zgodilo Adamu in zavrženim angelom, ker niso hoteli izreči besede: “Da, Oče!”
Svetniki so vedno vršili voljo božjo; kaj boljšega bi tudi oni ne bili mogli storiti. In Mati božja! Tudi Ona je vršila voljo božjo vse življenje, posebno še od takrat naprej, ko je dejala angelu: “Zgodi se mi po tvoji besedi.” In od takrat je z ljubeznijo sprejemala iz božje roke, kar ji je pošiljal; veselje, srečo, žalost, razočaranja, trpljenje. Radosti Betlehema in Nazareta in trpljenje Kalvarije — vsemu se je predala združeno s svojim Sinom. Že to, da je morala ostati še na zemlji po Jezusovem vnebohodu, ni bila majhna žrtev. Pa jo je doprinesla, kot prej vse druge, iz ljubezni do Boga. Kako je moral biti vesel njenega: “Da, Oče!” Ljubezen vse pozlati!
Najlepši zgled, vzor nam vsem pa je Jezus. “Prišel sem, da vršim voljo Očeta, ki me je poslal.” Vse njegovo življenje, od Betlehema do Kalvarije, je bilo samo izpolnjevanje božje volje. “Oče, ako je Tvoja volja, naj gre ta kelih mimo mene; vendar ne moja,' Tvoja volja naj se zgodi.” So v življenju trenutki, ko človek nima moči tako moliti. Samo zgled Učenika, ki je v grozi trepetal pred trpljenjem Velikega petka, mu more vliti poguma, da se ukloni in izreče svoj: “Naj se zgodi Tvoja volja.” S tem pa ni rečeno, da bi ne smeli povedati Bogu, kaj nam leži na srcu; zakaj se bojimo tega ali onega itd. A če Bog vztraja pri svoji odločitvi, pri svojih načrtih, se moramo vdati in sprejeti križ. Vdajmo se v Njegovo voljo — iz ljubezni. To odvzame trpljenju nekaj o-strine ali jo pa vsaj ublaži. Tudi Jezus se je boril tri ure, a je vstal močan, pripravljen na vse. Po triurni molitvil Brez nje tudi mi ne moremo vršiti volje božje.
“Dopolnjeno je,” je zaklical, preden je odšel k Očetu. Kaj je dopolnjeno? Vse, kar mu je Oče naročil: Delo v Nazaretu, misi-jonarjenje po Palestini, trpljenje v Jeruzalemu in na Kalvariji. Nazadnje, ko je bilo Njegovo poslanstvo končano, svet odre-
Tipična infiltracija
TORONTO, Ont. — Canadian Slovene Group for Cultural Exchanges prireja v Ontario zopet koncert in ples z ansamblom ‘Zadovoljni Kranjci’. Zanimivo je, kako izkoriščajo naivne in neinformirane rojake v svoje politične namene.
Ime organizacije je že samo na sebi varljivo “Cultural Exchanges — kulturne zamenjave”. Jugoslavija, kot je znano, ne sprejme niti ene publikacije izseljencev, ako ni od politično “izgrajene”, sedanjemu režimu naklonjene skupine.
Od prireditve koncerta, ki ga večina Slovencev kljub tako močni “kulturni izmenj avi” sprejme, pod pogojem seveda, da ne bo treba s kulturo vred požirati še rdeče zvezde in uradnega govora predstavnikov današnjega režima v SFRJ. Sedaj organizacija s sodelavci že prihaja k akviziciji za glasilo Slovenske izseljenske matice “Rodne grude” in Koledar.
Sodelavci, še posebej slovenski trgovci, s častno izjemo pri tem ali ne vedo ali se res nočejo informirati, da je Matica s svojimi glasili najbolj direktna povezava današnjega rdečega režima v Sloveniji, ki naj pod krinko domovinske Ljubezni dela propagando za današnjo slovensko “stvarnost”. Ko bi prizadeti le prebrali par izvodov “Rodne grude” in prelistali Koledar, bi hitro odkrili, v kako družbo so zašli po zaslugi ka-nadsko-slovenske grupe za kulturno izmenjavo. Danes ni več čas, da na vse molčimo, s primernim pritiskom tudi z naše strani je možno, da bi se režim v Jugoslaviji vsaj do neke mere omiliti.
Ko sovjetizacija Slovenije napreduje, nedavno smo čitali o preganjanju “Družine” in celo o zaporu dveh duhovnikov, urednikov, je naš, še tako nepomemben protest važen in potreben.
Ne zabijajmo z našo pasivnostjo in — češ, kaj pa jaz morem napraviti — še dodatne žeb-
lje v cije!
krsto slovenske demokra-
Ciril Prežel
Tod smo lahko zadovoljni
TORONTO, Ont. — Ker živimo v času, se marsikaj spremeni, vendar je treba ohranjevati in obnavljati tudi staro. Ena izmed takih zadev, ki zasluži o-hranjanje, je prav Ameriška Domovina. Zato korajžno naprej!
V Kanadi smo praznovali Zahvalni dan, medtem ko so naši sosedje v ZDA obhajali Kolumbov dan: V mnogih primerih smo tod lahko zadovoljni z ozirom na ostali svet. Kdor zna biti res zadovoljen, bo obenem tudi
hvaležen. Vsak veren in dobro sen, satan premagan, smrt uni-1 vzgojen človek ne, da je hvalež-
nost lepa čednost, vredna kre-
čena, nebesa odprta, je mogel zaupljivo pogledati v nebo: “Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo!” Njemu podobno, vsaj nekoliko, bomo tudi mi se mogli posloviti od tega sveta, če bo naše geslo: “Da, Oče!”
s. M. Lavoslava
ZA DOBRO VOLJO
RAZUMEL UDANOST
Dva znanca, ki sta ga rada “cukala” po gostilnah, sta se odpravljala, ko se je že skdro danilo proti domu. Prvi vpraša drugega: “Kaj boš rekel svoji ženi, če te bo vprašala, kje si bil vso noč?”
Drugi: “Ničesar, saj ne bom prišel do besede . . .”
Tudi kosilo
V kuhinji je vojak, nad katerim se je kuharica razjezila in v j ravno premišlja, kako bi se nad vsakaanjem življenju in v smrti!njim znosila, ko nogleda gospo-pa si je treba izprositi. Mi ved-[dar skozi vrata ter vpraša: “Kaj
no raje vršimo svojo voljo. Nočemo biti odvisni od nikogar drugega. Zato pa tudi redovniki
Ste letos dosti natrgali v gori- z obljubo pokorščine ne morejo modiš!
pa kuhaš, Karolina?”
“Jezo!”
Gospodar: “Glej, da je ne pris-i
post. Je dostojen odgovor in plačilo za ljubezen in dobroto.
Tudi Krištof Kolumb se je čutil .hvaležnega po srečnem pristanku, dasi ni imel jasnega pojma, kje se nahaja.
Slovenci tod smo tudi neke vrste Kolumbovi nasledniki, raztreseni na tuji polobli.. Veliko nas je živih in zdravih, da se bijemo za osebne in skupne interese, za obstoj. Mnogim so človeške moči pošle in so tako podlegli bolezni ali starosti. Spomnili se jih bomo prihodnji mesec vseh, od svetniškega kandidata Friderika Barage pa do poslednjega.
Tudi Ameriška Domovina cesto z žalostjo oznanja imena preminulih naročnikov. Vprašajmo se, ali smo mi njih vredni in skrbni nasledniki? Kdo bodo naši, če ne bomo morda mi p°' slednji?
Iskrene pozdrave vsem znancem in naročnikom, posebno pa upravi lista.
Bog Vas živi!
Stanko Bric

KANADSKA DOMOVINA
/z slovenskega Toronta
preden se zgrne na naravo zima s svojim belim plaščem in s svojim ostrim zrakom.
litiko?”	j Konec tedna z Zahvalnim
Tudi med Slovenci po zadnji h nem je pa — vsaj mnogim, Skupina oboroženih Indijan-j vojn^	zasledimo pojav, ko hvala Bogu — tudi prilika, da
Znamenja časa
cev je zasedla park v severnem Ontariju. Ontarijski pravosod-K minister je poslal svojega u-radnika na pogajanja...
Uslužbenci neke bolnice misli-3°, da so njihove, plače premajh-zato sporočijo javnosti, da kodo stopili v nezakonit štrajk. kfek član parlamenta jih k te-celo podžiga.
V	Montrealu so bili na štraj-ku transportni uslužbenci. Vlaka je izdala dekret, da se morajo vrniti na delo. Oni so to odklopili in vlada na tak upor ni feagirala.
Torontski tovarnar, ki izdelu-K zapestnice za ure, ne more obdržati svojih delavcev. Delajo °sem tednov, nato pa delo zapu-sHjo in začnejo prejemati brezposelno zavarovanje. To jim Oarnreč nudi večje dohodke, kot delo v tovarni. Tovarnar zapre °krat in začne enake produkte Uvažati s Formoze.
V	ontari j ski pr ovinci j e zakon, d& zakonodajna zbornica ne sme 119 hitrico v enem dnevu spreje-1 nobenega zakona, če ni za tak Postopek soglasna- vsa zbornica. Borise! tega zakona je, da je tudi opoziciji dana možnost, da lahko temeljito pregleda zakon-ski osnutek, preden glasuje o Tlom. Konservativci pa so s svojo večino ta zakon obšli tako, da Prekinejo zasedanje za 60 minut, ^ato pa zbornico skličejo na no-v° in smatrajo to kot novo zasedanje. To kršenje pravic opozi-ciie ni našlo v tisku nobenega °dmeva.
toliko ljudi beži proč od politike. Med njimi so navadni pristaši strank in celo funkcionarji. Še več. Splošen pojav med Slovenci — doma in po svetu — ni samo geslo proč od politike, je cesto tudi klic proti politiki. Dobro bi bilo vsaj na kratko analizirati tudi naš slovenski pojav pod naslovom.: “Zakaj zapuščam politiko.”
Kje izvira inflacija?
Danes. ves svet govori o inflaciji. Če je v državi kje kaj narobe, se odgovorni izgovarjajo na inflacijo. Če opozicija očita, da vlada proti inflaciji ničesar ne naredi, se ta izgovarja, da je inflacija svetovni pojav in ne samo domači pridelek. Kaj je torej s to inflacijo?
Fr. T. J. Raby, ki ni ekonom, to stvar preprosto razloži v Canadian Register. Nekaj njegove razlage ne bo škodilo bralcem Kanadske Domovine. Med drugim pravi:
“Inflacija ni vzrok, inflacija je učinek. To se pravi, da sedanjih ekonomskih težav na svetu ni kriva inflacija, ta je samo posledica teh težav.
Danes se vse'draži; cene rastejo, a vzrok ni inflacija, inflacija je posledica. Ker cene rastejo, zato nastaja inflacija,' jo pot. vrednost denarja sei pa manjša.
Vzrok, da se vse draži, je pa čisto navadna vsakodnevna, človeška poželjivost.
Vsi ljudje hočejo večje profite, več denarja. Korporacija in
„!
rečejo Bogu svoj “hvala le.pa: za vse prejete dobrote pretekle dobe. K obujanju hvaležnosti ljudi predvsem navaja Cerkev, da ne bi pozabili, koliko blago-
ki niso trikrat na dan siti, tistih, ki imajo komaj enkrat nekaj v ustih, in končno tistih, ki umirajo od stradanja.
Pravo praznovanje Zahvalnega dne bi bilo, če “kruh delil bi z bratom brat”. “Ne moremo se veseliti naših blagoslovov, če jih ne delimo s tistimi, ki so v veliki potrebi,” pravi torontski nadškof Filip F. Pocock. Res je, na-
slovov razliva Stvarnik na to dalj uje nadškof, da posameznik
deželo vsak dan posebej. In vsaj enkrat naj bi vsaj en dan posvetili tem blagoslovom, da bi mislili nanje, da bi jih priznali in se zanje zahvalili. In kako
ne more rešiti problemov lakote in pomanjkanja na svetu. Glavno je, da je vsakdo pripravljen dati nekaj od. mesa, ki je vsak dan na naši mizi. Treba je na-
primerno je, da je ta dan v je-1 čin našega življenja nekoliko
šeni, ko narava odhaja k počitku, ko življenje v njej" lega v spanje, ko se bilke in listje in trava vračajo v zemljo, od koder so spomladi vzklile ... da se pripravijo za novo rast, z;a novo življenje.
Tudi letošnji konec tedna z Zahvalnim dnevom je bil prekrasen, če izvzamemo ponedeljek, ki nam je prinesel dež. O-biskali smo najprej cerkev kanadskih mučencev, ki v tem času zapira svoja vrata. Na Zahvalni dan je zadnji dan odprta vernim ljudem, nato se pa zapre in prebije zimo osamela, zaprta; navadno so is snegom in ledom obdana pobočja, ki jo obdajajo. Tako čaka majskih dni, ko bo življenje okoli nje in tudi v njej zopet oživelo in bo klicalo milo-
preoblikovati, spremeniti. Cerkev zopet kliče, da bi. verniki prostovoljno vpeljali en brezmesni dan v tednu. Z drugimi besedami, zopet kliče k postu, da bi s postom pomagali drugim, ki stradajo.
V nedeljo pred Zahvalim dnevom so v vseh katoliških župnijah delili pismo kanadskih škofov, ki so ga izdali za letošnjo jesen t. zv. “Labor Day Statement 1974”. Zraven pa pozivajo vse vernike, naj to pismo študirajo v družinah, se. o njem posvetujejo, in naj njegove misli aplicirajo nase in na življenje
bešali od leta 1848. Tudi mi, svobodno misleči Slovenci jo cenimo kot simbol slovenskega naroda.
V državah, katere imajo na zastavalh petokrako rdečo zvezdo, so komuisti prišli na oblast preko revolucije tako, da so cele množice svojih bratov pomorili. Tudi v Sloveniji je bilo na deset tisoče žrtev rdečega nasilja. V Sloveniji so komunisti začeli revolucijo in to tudi sami priznajo. Nočejo pa priznati, da so toliko tisočev nedolžnih na razne načine zverinsko mučili in pomorili, med njimi tudi dojenčke, mladoletne, noseče matere, starčke, moškega ali ženskega spola. Pri komunistih ni bilo usmiljenja!
Dobro vemo, koliko so dragocenih zgradb požgali itd. Komunisti vseskozi po vojni pišejo o dogodkih med vojno; nisem pa še čital članka, ki bi bil objektivno napisan. Vse je pretirana hvala rdeče hrabrosti, toda to so kazali samo pri neoboroženih nasprotnikih, katere so strašno mučili v znamenju petokrake zvezde.
Komunisti trdovratno molčijo o vseh zločinih, katere se dobro premišljeno delali. Zato oni, ka-
družihe. Pismo govori o krizi j teri so hodili po vojni v šolo, o prehrane v svetu, ko je na svetu j tem nič ne vedo. Mladina je do-
najmanj 400 milijonov ljudi, ki ne prejemajo dnevno dovolj hrane in ko jih je med 25 in 75
sti in blagoslove na obiskoval-j milijonov na tem, da umrejo od ce. Zima zapre midlandsko bož-
2vezna vlada namenoma zniža business hočejo večjo rast, hoče-Vrednost lastne valute, ko isto-j jo več dobička. Delavci v unijah c^sno poziva državljane, da in-. imajo prav enako poželjenje, ^estirajo v kanadske bonde. Via- hočejo večje dohodke in krajši a oznanja, da se bo borila pro- delovni čas. Slišimo zahteve po. 1 inflaciji, a se njena potrošnja; 40 procentnih, celo 61-proeent-Veda- ^	J nih povišicah. Ljudje v vladi so
ista vlada uniči milijone jajc,'polni poželjenje po večji oblasti a 'bi lahko zvišala njih ceno v I in moči. In vsak posameznik ima anadi. V druge države pa jih|v sebi isto poželenje: kupiti ho-TrO'daja za veliko nižjo ceno in! če več kot potrebuje, lepšo in ^blister se še hvali s tako poli- dražjo hišo, kot jo zmore, dražji
. avto, kot je treba. Ljudi se je ^testni svet torontske metro-1 polastila bolezen, da niso nikdar Jble je izglasoval sklep, da se zadovoljni z dovolj; lačni so in ^^ajo do 31. avgusta izseliti žeja jih po “še več”, “še lepše ^si prebivalci s torontskega oto-1 in še boljše”. V tej nenasitno-va- Oni se temu uprejo in nih-1 sti je vzrok današnje zmede v 6 ne podvzame, da bi se sklep : goispodarstvu in'posledica je in-diestnega sveta izvršil..	j fladja.
lakote. In kako živijo Kanadčani?
Nedelja pred Zahvalnim dne- Poprečni Kanadčan letno za-vom je bila sončna, jasna in u-žije 10 funtov več govedine, 7 listje na drevju je kar žarelo v. ^urjk°'v veb svinjine in 5 funtov jesenskih barvah. Zaliv sv. Ju-j ve^ kuretine kot pred petimi le-rija je bil miren; sinje modra j U- Verjetno je. ta porast v dru-voda se je krasno odražala od državah isti, če ni še večji.
Ukupina surovežev vdere na | Revizijsko postajo in tam pr e-1 .ePe nekaj črncev. Stražnik, ki J® navzoč, vse to mirno opazuje.
° ga vprašajo, zakaj ni zaščitil upadenih, je odvrnil: “Tudi Rhče drugi se ni zganil.”
Zelo verjetno inflacije ne bo stvarjalnostL konec,, dokler Jne bo iz ljudi izginilo to strašno sebično poželenje. Profesionalci v ekonomiji
vsemogočih barv dreves, ki obdajajo te vode. Kako lep je ta jesenski svet, svet voda, svet letovišč, svet velikih kmetij, svet dolgih cest...
In te ceste so nas v tej krasni nedelji pripeljale na veliko posestvo naših prijateljev Šajnovi-čevih tam gori blizu Orillie. Na tem ogromnem posestvu imajo prostora za kakih 10,000 puranov in pripravljajo še nove prostore, da bodo mogli sprejeti še več teh malih živalic, ki samo zato pridejo na svet, da ljudem daljšajo in slajšajo življenje. Šajnovičevi so podjetni ljudje, imajo pridne roke in bistre glave. Kar so oni ustvarili, je samo ponos slovenske pridnosti in u-Bog jih blagoslo-
Tu je vzrok, da je svetovna pfe hrana zašla v krizo, pravijo škofje.
Zanimivo je, da tega škofovskega pisma svetno časopisje ni objavilo, se pravi, da so v njem trditve, ki gotovim krogom niso po volji. Svetovne krize prehrane niso namreč krvi samo tisti, ki uživajo več in luksuzno hrano, temvpč tisti, ki to krizo pomagajo ustvarjati namenoma, da lahko v tej psihozi navijajo cene in delajo ogromne dobičke. Pa še drugič kaj o tem važnem škofovskem dokumentu.
i	Por.
vi. Seveda so nšm postregli z banketnim kosilo m, katerega središče je bil njihov pridelek: se bodo verjetno nasmehnili tej; puran. Ko smo si bolj natanko preprosti razlagi, a vendar oni | ogledali njihovo posestvo in pod-^	^	še niso' znašli nobene boljše re- jetje, se je sonce že nagnilo in
Ui čudno torej, da je držav- šitve. In kdo naj začne reševa-; treba je bilo “napreči” in se po-Rg ki kaj misli, že obupal nad ti? Jaz in ti! Kje naj začneva? j sloviti. “Še se oglasite!” so kli-JjhHtiki, naj pripadajo kateri Vsak pri sebi! Manj trošiti, cali prijazni gostitelji, ko je mo-aU stranki. V Kanadi smo pri-; bolj preprosto živeti, zadovolji- tor, zabrnel in avto potegnil. Ne
str,
Rrj
položaj, kj!er se izvoljena ahka trese pred vsako organi-
^ ano silo, bodisi, da je to de-avska unija ali pa oboroženi In-tianci. Politiki imajo svoje li-Uzine s šoferji in druge ugod-j. SU in mislijo v prvi vrsti na jd kako bedo pri naslednjih vo-^Vah znova izvoljeni. Če je za-Potrebno še nekaj obljub, še «1° popuščanja, še malo infla-lje> kaj zato?
^,^'ismo prvi' narod v zgodovi-
ki so mu voditelji premišlje-naj ne dela.
il°' Pali pobudo,
panem
s kruhom in igra-
^	puuuuu, naj ne
Jhdstvo so podkupili z
circenses”
Ri.
Gornja dejstva je nanizal v ^°sebnem članku za “Toronto otj11 ^r' Merton Shulman, član da. arUskega parlamenta. Pripa-(v. ^ovi demokratski stranki -	U), nacj katero je tudi razo-
ran. Pravi, da zaradi takega
ti se brez luksuza, odpovedati se bo nam treba dvakrat reči, ker grabežljivosti, poželjivosti po je res prijetno tam v tisti'doli-materialnih dobrinah in tistega niči, kjer stoji nekdanji “Valen-ošabnega ponašanja, kdo bo .imeli
Sforasfia zastava jim je v napeto
HAMILTON, Ont.-----V Ha-
miltonu imamo Slovensko društvo “Bled”. Sestavljajo ga večinoma novi ekonomski imigranti. So večinoma dobri, le premalo razgledani, zato nasedajo nekaterim hujskačem, ki vodijo društvo preveč na levo.
rasla in je malo poučena pravilno o resničnem poteku zadnje vojne in revolucije.
Iz Slovenije je bil na obisku v Kanadi neki učitelj. Imel je možnost dobiti knjige, katere so v svobodnem svetu izdane. Z zanimanjem jih je čital; ko je vse prečital, je rekel:	Tega pa jaz
nisem nič vedel, šele sedaj razumem! Torej učitelj, kateri v Sloveniji mladino uči, ni nič vedel, koliko so komunisti svojih bratov pomorili! Le kako naj bi to vedela mladina?
Pred dobrim letom je bila v Kanadi na obisku neka srednje stara žena iz Jugoslavije. Prišla je v Slovenski park in videla slovensko zastavo viseti. Ustavila se je in gledala zastavo, nato pa navzoče vprašala: Kje pa je zvezda, jo ni na zastavi? Navzoči so ji obrazložili, da je to čista, prava slovenska zastava. O-paziti je bilo, da je še vedno v dvomih, saj v šoli je bila drugače poučena. Tudi naši imigranti, kateri so v Jugoslaviji po vojni v šolo hodili, niso bili o tem poučeni. Več let tu v Kanadi v svobodi bi jim lahko pomagalo, da spoznajo, da zastava brez petokrake je prava slovenska zastava!
Društvo Bled je napisalo na vabilih, da Zadovoljni Kranjci nam prinašajo svojo kulturo — le koliko kulture morejo prinesti s svojo muziko? Če jim je toliko za slovensko kulturo, zakaj pa niso povabili koroškega slo-
boljše, lepše, večje in bolj zad-nj e modele.
Ko bo iz gospodarstva izginila grabežljivost in poželjivost, se bo začelo zdravljenje ...”
Za 13. oktober je to društvo
povabilo Ansambel “Zadovoljni | venskega zbora “Gallus”, ko je Kranjci iz Slovenije na gosto- bil v Kanadi, da bi tudi v Ha-vanje. Bled” je zaprosil za slo-j miltcnu priredil svoj pevski vens^° dvorano pod pogojem,? koncert? Koroški Slovenci so tine Ranch” in kjer živi zaved-l ^ se za ve^er odstrani iz nje maši bratje, kateri se borijo za na slovenska družina šajnovič. slovenska narodna zastava. Far- I slovenske pravice! Izgovor je Tudi njim hvala na Zahvalni
dan in na svidenje.
P. M.
“Daj nam danes naš vsakdanji kruh”
Zahvalni dan
Kaj vse je združeno s koncem
tedna, ko v Kanadi praznujemo ! Za letošnji Zahvalni dan je Zahvalni dan, To je drugi pone- katoliška Cerkev v Kanadi na deljek v oktobru. Najprej je to poseben način potrkala na srca I dan, ki še spada k izletni sezoni, vernikov. Ni jim postavila pred 1 Navadno je to zadnji dolgi ko- 'njihove duhovne oči vrsto bla-i nec tedna, ki ljudi iz mesta še goslovov, ki so jih deležni v Ka-
potegne ven na deželo, v kraje, nadi vsak dan. Brez vsakoletne-^	„ „
kjer so preživeli poletne počit- ga opomina te lahko vsakdo sam i -	, z''ez e‘ ai<0
nice, kjer imajo -svoje letno bi-’ vidi in spozna in zanje hvalo	nasi	P^osno razo-
vališče:	da bi ujeli še zadnje če. Letos je Cerkev šla korak
sončne žarke, da bi napolnili naprej. Hvafo.reči, ko ti ničesar prša še zadnjikrat s prijetnim ne manjka, ni tako težko. Težje
ni o door jim je bil voljan dati bil, da je slovenska dvorana že dvorano v najem, toda pod po-! drugim oddana v najem. — Go-gojem, da zastava ostane na svo-jtovo je, če bi bila dobra volja jem mestu. “Bled’ na to ni hotel pri odgovornih, potem bi gotovo pristati, je rajše najel drugo, tu-j našli primeren čas in prosto slo-jo dvorano. Društvo Bled je s j vensko dvorano za ta pevski
dvorano.
tem pokazalo svojo barvo in svoj pravi odnos do slovenstva.
Zanimivo je, kako tesno je povezan “Bled” z Jugoslavijo. Vabila za to plesno zabavo tukaj so natiskali v Kočevju v Slove-
I MR-
Prava, čista slovenska zastava
ŽENITNA. PONUDBA
Fant, v 40. letih, s poklicom in stalno službo, živeči v Canadi, svežim jesenskim zrakom, da bi je pokazati, da si hvaležen. šejMizu Toronto, želi spoznati res-
e-j.	v* v ca cc xjdx dV4.x I'Ctxvc.gci	>1	'-t ct kjj. j	^
Rf)a stvari zapušča politiko in občudovali krasne jesenske bar-, veliko težje je predstavljati si V0 dekie. Pišite na Ameriška prihodnjih volitvah ne bojvo, s katerimi se v teh dneh o- tiste, ki vseh teh blagoslovov ni- . Domovina, 6117 St. Clair Ave., v6c kandidat. Naslov njegovega j hlači narava in končno, da bi majo: tistih, ki nimajo svobode,' Cleveland, Ohio 44103.
' aoka je: “Zakaj zapuščamo po-' dobili prvi malo večji oddih, kot jo uživamo v Kanadi, tistih, |	—(1,8,15,22 okt)
in želite petokrako zvezdo na slovenski zastavi, se kar vrnite v Slovenijo! Zakaj ste sploh prišli v Kanado? Zakaj niste šli v Rusijo, od koder so vaši tovariši dobili rdečo zvezdo in vsa revolucionarna navodila?
Komunizem v Jugoslaviji ne bo večno vladal, tudi on bo propadel, kot so drugi nasilni sistemi pred njim. Takrat bo dana možnost zgodovinarjem pisati resnico, sedaj ne smejo, ker komunisti nočejo tega dovoliti, vedo, da bi bilo to njim v sramoto in v veliko ponižanje.
Branko
Forooila sta se
TORONTO, Ont. - V slovenski cerkvi Marije Brezmadežne sta si preteklo soboto, 19. oktobra, ob štirih popoldne obljubila večno zvestobo dr. John Ponikvar in Marija Strah. Poročil ju je ženinov prijatelj in sošolec še iz Timminsa, Ontario, sedanji kaplan župnije sv. Vida v'Clevelandu, č. g. Jože Božnar.
Postavni ženin John izhaja iz zavedne in spoštovane družine staronaseljencev, ki je veliko let živela v Timminsu, pa se pred leti naselila v St. Catharinesu. Je drugi sin že nekaj let pokojnega Jerneja Ponikvarja in gospe Lucije, rojene Tiringer, rodom iz Šmartna pri Kranju. Dr. John je po poklicu zobozdravnik.
Mlada, brhka nevesta Marija pa je iz znane in ugledne Strahove družine, ki ima svoj dom na 71 Foch Avenue v Torontu. Po poklicu je medicinska sestra ali bolniška strežnica.
Svatba je bila ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani na Brown’s Line. Veseli svatje so se z novoporočencema veselili njune sreče.
Ženinu dr. Johnu Ponikvarju in njegovi ženki Mariji iskrene čestitke, veliko božjega blagoslova in sreče na njuni življenjski poti!
M. L.
koncert, ki smo ga mnogi želeli. Vemo, da je pevski zbor Gallus hotel v Ljubljani prirediti svoj pevski koncert, pa so mu ga odklonili. Morda je to vplivalo tu di na nekatere v Hamiltonu?
Večkrat'imamo možnost slišati v Kanadi, da nekateri zagovarjajo komunizem v Jugoslaviji ali ga celo hvalijo. Čemu so potem tukaj? Pot za povratek v domovino je vedno odprta! Zakaj je toliko Jugoslovanov v Nemčiji za hlapce? Zakaj pa Nemci ne delajo kot hlapci v Jugoslaviji? kakor so komunisti med vojno napovedovali, če hvalit e komunistični sistem
Trojni umor zaradi igranja na klavir
Japonska policija je na sledi 46-letnemu delavcu Matsuzo O-hami, Iki je v Hiratsuku vdrl v spodnje stanovanje in umoril ženski in njeni dve hčerki. Vse tri je zaklal.
Potem je s svojim motorjem ubežal. Na policiji menijo, da mu je šlo na živce igranje na klavir, ki je bilo preglasno.
CLEVELAND, a
MALI OGLASI
WILLOWICK RANČ
naprodaj, tri spalnice, jedilna soba, velika kuhinja, 1% kopalnica priključena garaža. Lastnik premeščen. Nobena pametna ponudba se odkloni. V srednjih tridesetih.
EUCLID — E. 250 Cesta
na pol zidan duplex. Neomade-ževan, klimatska naprava, dve spalnici, krasno dekoriran, klet, garaža. $24.900.
OD ROUTE 91
z aluminij am obit ranč, dvojna priključena garaža, tri spalnice, jedilna soba. Polna klet. Samo dve leti star, se nahaj v okolici novih domov. Prazno. Pridite pogledat. Dajte ponudbo!
ODPRTO 2 do 5 V NEDELJO
na novo delani domovi, (surf-side). Vzemite St. Lawrence do Riverdale, krasni dvo nadstropni z tremi spalnicami, jedilna soba, rekreacijska soba. Dvojna priključena garaža. Se lahko takoj vselite. Še nekaj lotu se lahko dobi. ,
GLEN DRIVE
od Route 91, ranč, dvojna priključena garaža, tri spalnice, jedilna soba. Kvalitetno delana. Še drugi modeli se dobijo. Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprlo od 9 do 9
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
IŠČE SOBE
Slovenka v pokoju išče 1-2 sobe z kuhinjo, zgoraj; rajši gor kota na furnez, blizu cerkve Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine.
431-6584
—(22,25 okt).
House for sale
By owner - double home 4-4, 2 finished rooms on 3rd, near St. Mary’s. Call 541-6902.
— (oct. 22,24,25)
V najem
5 lepih sob, air conditioner, incinerator, vgrajena peč, za ljudi srednje starosti ali eni ženski, blizu Lake Shore Blvd., nič živali. — Kličite 486-6090.
(172)
V najem
Odda se 3-sobno stanovanje za moškega ali žensko v okolici sv. Vida. Kličite 432-3769.
M	-(173)
NA PRODAJ
18204 Landseer, bungalow, dve spalnici, $21,500.
19504 Kildeer Ave. hiša 6. sob $23,900.
23166 Gay Ave. od Babbit Rd. v Euclid, bungalow, dve spalnice spodaj, ena spalnica zgoraj, $25,500. z aluminijam obita. 17612 Brazil Rd. hiša za dve družini, 5-4 odhodninska hiša blizu Neff Rd. $28,900 1200 E. 167 St. v Grovewood okolici, 4-4 z aluminjam obita. Dajte ponudbo.
GEORGE KNAUS Realtor
481-9300
819 E. 185 St. (171)
V NAJEM
pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122
_ ....	(171)
SOBE SE ODDA
štiri čiste sobe in kopalnica se odda zgoraj za starejše ljudi, nič živali, na E. 77 St. Kličite 361-6812 ali 391-1902.
(172)
NAPRODAJ
zidana hiša, štiri sobe na E. Park Drive blizu E. 185 St. okolici. V srednjih dvajsetih.
Kličite 481-3177
(171)
16MM Bell-Howell Sound Movie Projector — $125.00 Model 185. Also 16MM sound films available. Call 361-4088 mornings—ask for Frank.
_________________________(x)
MALE HELP WANTED
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church, Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
Male Help Wanted
Experienced Lathe operator Apply at 15101 Saianac Rd.
(171)
HELP WANTED FEMALE
Help Wanted Female OFFICE CLEANING
evening hours available, Monday thru Friday. Experienced preferred.. Call 881-3000 between 9 and 11 a.m. Monday thru Friday.	"	(171)
Delo za žeiasko Stalno delo v S:N.D. Dobra plača. Oglasite se osebno na 6409 St. Clair Ave. Vprašajte za oskrbnika ali tajnika. 361-5115.
(172)
Help wanted Male or Female
GENERAL FACTORY WORK
Light assembly. Company benefits. , English not necessary.
THE MINTZ CO.
11610 Euclid Ave. 721-4848 i (173),

Paul Acker
UUBEZEN IN DOLŽNOST
ooooooooooooooooooocoecooooooooooocogoooooooooos«*—
So včasih preproste besede, ki ne varajo, ker odkrivajo najgloblji kotiček duše. Gospod Riverain jo je poslušal, ko je govorila. Oči gospodične Riverain so bile rjave in takšne, kot je mnogo drugih rjavih oči, a vendar se mu je zdelo, da jih ni nikoli videl, tako so bile svetle, žareče in polne dobrote. Gospod Riverain je odkril naravo, katere še ni poznal in ki je vzbujala v njem občudovanje. Napravil je nekaj korakov, nato se zopet ustavil pred hčerko in ji položil roko na čelo, tako da je bila z licem obrnjena k njemu:
“No, torej,.draga hčerka, poslušaj svoje srce!”
Gospodična Fani ga je gledala v drhtečem začudenju.
“Da, zares,” je ponovil, “poslušaj svoje srce! Mislil sem, da so nespametni nagibi odločali o tvojem početjju, zlasti pa začasno navdušenje, ki je značilna poteza deklet tvoje starosti. Mislil sem, da si se sama prevarala v svoji odkritosrčnosti. . . menil sem, da se boš prav kmalu naveličala. Priznavam, da sem se varal. Stopaj po poti, ki si jo izbrala. V svojem očetu boš imela svetovavca in podpornika.”
“Oh, dragi oče!” je rekla Fani ginjena.
Objela sta se.
“Draga hčerka, brezdvomno sem ti želel drugačno bodočnost, sijajno bodočnost. Toda bodočnost ti ne bi bila prinesla sreče. In česa naj želi, oče svojemu otroku, če ne sreče? Nekoč so starši sami določali to srečo, ta navada sedaj izumira. Dandanašnji otroci, ki so vzgojeni svobodnejši ne prenesejo več, da bi brez njih odločali o njihovi usodi. Tvoje dejanje pa odobravam, ker si resna in ker nam nikoli nisi povzročala žalosti. Živimo , v strašni dobi: mržnja se je polastila vseh nižjih slojev, pokvarjenost se širi povsod ... Ti pa nameravaš to prepre-čati in, čeprav si navidezno slaba, si vendarle močna, ker nosiš v sebi vero... Ponosen sem nate, draga hčerka ... Toda, kaj naj jaz storim?”
“Najprej prepričaj mamo, da irnami jbrav in da jo ljubim! Domišljuje 'si namreč, da priča moj urdik o pojemajoči ljubezni, o zelo majhni vdanosti — in to mi je zelo mučno. Bila bi se
lahko poročila, a živela bi daleč kje, v tujini.. . Sedaj pa živim v Parizu, lahko me obišče, kadar so ji zljubi, in tudi jaz jo bom obiskovala pogosto. Vse ji povej, prosim, kajti ti me razumeš.”
“Le pomiri se! Toda jaz bi ti tudi rad pomagal.”
Rekla mu je smehljaje se: “Drago mi bo.”
“Potrebovala boš mnogo denarja.”
“Da izvedem prve načrte, mi bo zadostoval denar, ki sem ga podedovala po svoji babici. Vendar — bi bilo treba predvsem vzbuditi zanimanje za moje delo pri raznih visokih gospeh in gospodih; njihovo ime, njih zveze bi mi gotovo koristile. Ti imaš mnogo prijateljev in mnogi so zaradi tvoje uslužnosti postali tvoji dolžniki.”
“Zanašaj se name!”
Ko sta se tako pogovarjala, je nekdo potrkal, Bila je mati enega izmed otrok. Obstala je na pragu, ker jo je spravila prisotnost gospoda Riveraina v zadrego, toda ko je gospodična Fani pojasnila, da je to njen oče, jo je zopet navdalo zaupanje in je vstopila.
“Kaj je novega, gospa Lebon?” “Glejte, gospodična Fani,” je dejala žena, iščoč besed, “pošiljajo me matere, katerih otroke čuvate.”
“Ali prihajate s kakšno pritožbo?”
“Oh ne . .. smo zelo zadovoljne ... čudno je, kako znate prijeti otroke; poprej jih doma nismo mogle ukrotiti; ni jih bilo mogoče pripraviti do tega, da bi slušali. Kričali in jokali so, da je bil pravi pekel, kaj! No, in sedaj pa moja mala, ki je stara osem let, že pet dni, takoj ko vstane, vsako jutro pometa kuhinjo. Sinoči je lupila krompir, trdila je, da ga jaz lupim predebelo in delam škodo. Oh, prav nič se ne moremo pritoževati ... Samo.. . Ah, morda se boste hudovali?”
“Da bi se jaz hudovala?” .“Da... kajne, sitno nam je da čuvate malčke zastonj, To nas malo ponižuje. Hotele bi tedaj nekaj plačati. Pretresale smo to vprašanje, nato so mi pa naročile, da z vami govorim o tem.
(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Društva Najsv. Imena
LRUŠTTO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd Vice Pres. June Priče, Financial Secretary Robert Rlaneher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt; Stage: Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter-chek, Mollie Frank, Carolyn Budan.
Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr
podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44143 tel.: 261-1821, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin in Janez Tominc
Odborniki:	Mojca Slak, Tone
Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokal.
Pevovodja ing, Franček Goren-sek
Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2094 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan
Nadzorni odbor:Ann Krištofi, J. Tapko, Frank Kristoff.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik — Ivan Jakomin Podpredsednik — Štefka Smolič Tajnik — Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. Tel.: 681-7279 Blagajnik — Matija Hočevar-Zapisnikar — Nežka Tomc Programski odbor — Srečo Gaser, Ivan Hauptman, August. Dragar, Mojca Slak, Janez Tominc, Jaka Mejač
Oderski Mojster — Frank Jenko, Slavko Štepec, Ivan Kosmač Nadzorni odbor — Tone Štepec, France Hren, Milan Zajec Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz.
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica, Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, Zapisnkarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Frances M. Tavčar, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pdd-predsed. Martin , Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony
Y e r a k zapisnikarica Frances i Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds Johp Troha, tajnik Stanley Pockar-Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, - zepisnikar Ray Bradač.
Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr. Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic, Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr.
Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik, Edward Kocin Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr.
Blagajnik, Joseph Ferra Tajnik, Frank Koncilja Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr. Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in John Hab at Jr.
Hišni odbor: Eugene March, Albert Marn, in John Churney !
Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar
Ostali Direktorji: Ciril Štepec, Adolf Kocin in Sophie Maganja.
Seje se vršijo vsaki črtrti ponedeljek v mesecu.
SLOVENIAN WORKMEN S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
Predsednik, Anthony Sturm
1.	podpredsednik, Harry Blatnik
2.	podpredsednik, Robert Devlin Tajnik, Charles Zgonc
Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetič^ Nadzorniki: Frank Videmsek, Edward Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, E'rank Kristoff, Walter Estep
Upravni odbor: John Cech, John Prince, Jennie Marolt, Henry Bokal Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718.
LAlHES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President^ Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Siaby; .' Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mary Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil- Mar-tihsek, blagajnik Joseph Stayec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Rahik,;
---------------------j--------------
Joseph Habjan, Marty Jeric, odbornika, Louis Kastelic in Andrew Scinkovic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: I.ojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk: odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Er dani, 922 E. 216 St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki:	Frank Baje, Feliks
Breznikar, Ivan Hočevar, Maks
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA MOŽA, OČETA, STAREGA OČETA, TASTA
JOHN MRQMAR
Svoje blage oči je zatisnil 17. oktobra 1971.
Ni minilo nam še dne, ni,mihilo še noči,, brez spominov naših na Te, odkar zapustil si nas Ti.
žalujoči:.
ROSE — žena,
JOHN in FRANK — sinova, MARIJA in CLARE — snahi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O. 22. oktobra 1974.
“ŠIVA” — Tako je kipar A. Cadler poimenoval svojo stvaritev pred Crown Center v Kansas City, Mo. Siva je ena izmed božanske trojke hindov v Indiji, ki jo predstavljajo z množico rok.
Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi Merc, Stane Mrva, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Vidkb Sleme; Janez Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastdpnik Slov. šole sv. Vida.
Nadzorni odbor; Jože Nemanič Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer- .
Razsodišče: Ivan Berlec, Burjes, Frarfk Kovačič.
Duhpvni vodja: Rev. Pavel K1" nik.
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 441^
Moj stari naslov: .......................--
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
*
J j
<•
< j
Ji
i:
j ►
;!
u o
<»
% u
Ji
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov®® (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv| nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr* kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležil® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božiču^1 prireditev za otroke.
;>
J I
J ’
J i
J ►
J I
ji
J !
!!
< ►
J*
] '
J ►
J ►
< ‘
U U
u
Ji
i; • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
<	i *»
<►
<►
J •
<	►
i:
1! j ► j!
< ► i ►
< ►
• ► j i
i:
A ►
J *
• ►
i:
A I
A ►
A ►
A ►
A I J I
• ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledeži®1’ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland

♦e##/"*