Edini slovenski dnevnik -s t Zediaienih državah ■ m m Velja za vse let . . $3.00 Za pol leta ..:«.. GLA ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily -: in the United States. Issaed every day except Sosdays —: and Legal Hobdays. 50.000 Readers. :- a TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAKDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 230. — ŠTEV. 230. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 30, 1816. — SOBOTA, 30. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Govor nemškega kanclerja. 0 "nevtralnosti" Zdr. drž BETHMANN HOLLWEG PRAVI, DA JE ANGLIJA SOVRAŽNIK NEMČIJE. — KAKO BO Z VOJEVA-NJEM 8 PODMORSKIMI ČOLNI. — NEMŠKO ČASOPISJE O KANCLERJEVEM GOVORU. — SOCIA USTIČNI LIST ZA MIR. — NEMCI SE ZGRAŽAJO, KER SO AMERIŠKI AVIJATIKI NA STRANI ZA VEZNIKOV. — PRAVIJO, DA AMERIKA VOJNO PODALJŠUJE. — AKTIVNOST SUBMARINOV. Berlin, Nemčija, 28. septembra. potom brezžičnega brzojava v Sayvillc, 29. septembra. — Prekmurska poro-e«'valiia agencija ji' danes izdala sledeče poluradno poročilo: — Kcichstag je bil danes otvorjen. Galerije so bile napolnjene in tujezemski diplomati, ki se še nahajajo v Berlinu, so bili z malimi izjemami vsi prisotni. Predsednik Kaempf je rekel, da ima vojna ekonomične, politične, kakor tudi vojaške smotre. Vojna je zdaj na vrhuncu in časi so zdaj bolj kritični kot so bili kdajko-li dozdaj. Na vseh frontah se bije boj za odločitev. Položaj Nemčije je bil zadovoljiv v vsakem oziru, je rekel predsednik. Omenil je tudi prihod *Deutsclilanda' in 'Bremena" v Združene države. (V Berlin je došlo poročilo, da je m.'1 iz New Londona. Coim. nek vlačilni čoln, da bo srečal submarin, vsled česar je pričelo vse časopisje pisati, da je "Bremen" dospel v Združene države.) Predsednikov govor je bil zelo aplavdiran. Ko se je dvignil kancler Betlimann-Hollweg, da bi govoril, je nastala tišina. V prvi vrsti se je zgražal nad Rumunijo. Povdarjai je, da, ako bi bil živ še kralj Kari, ne bi šla Rumuuija na stran zaveznikov, ker njemu je bilo za čast Rumunije. Glede vojnega položaja je Hollweg rekel, da je zadovoljiv in da bo Nemčija zmagala. Povdarjai je, da niso zavezniki dozdaj s svojimi o-fenzivami popolnoma nič dosegli in da nemških sten ne bodo mogli podreti. Tzjavil je, da se ni Nemčija od pričet k a vojne pa do zdaj borila za drugega kot za svojo prostost, pravice in obstanek. Zavezniki, ki jih vodi Anglija, imajo pa popolnoma drug«? težnje; njih težnje so osvojalne. Anglije je največji sovražnik Nemčije itd. Pripomnil pa je, da se mora Nemčija proti temu svojemu sovražniku posluževati le orožja, ki je dovoljeno; ako bi kak nemški državnik pomišljal,, da se Nemčija po-služi vsega orožja, ki ga ima na razpolago, zasluži, da bi bil — obešen. Berlin, Nemčija, 29. septembra. — Časopisje je izražalo različno mnenje o kanelrrjevein govoru. Konservativni listi vprašujejo, kaj pomenijo njegove pikre besede proti Angliji in kaj pomeni to, ko pravi, da bi se moralo vsakega nemškega državnika, ki bi mogoče nasprotoval Nemčiji rabiti vse orožje, ki ga ima na razpolago, obesiti. Pravijo, da je mogoče kancler za obnovitev vojevauja s podmorskimi čolni. Vse časopisje ji* s kanelerjevim govorom zadovoljno, namreč zato, ker ni nobene besede izrekel glede miru. Edino "Vorwerts" pravi, da je razočaran, da ni kancler uiti besede izrekel glede skrajšanja vojne, temveč je pustil vse v tej grozni nejasnosti. Berlin, Nemčija. 29. septembra. — Poleg razprav o kancler je vem govoru je tukajšnje časopisje prineslo tudi članek o nevtralnosti Združenih držav, katerih podlage* je dala smrt ameriškega avijatika Roekwella, ki je bil nedavno ubit, kot porocano, v boju z nemškim zrakoplo-vcein. Časopisje pravi, da se Amerikauci bore na strani zaveznikov. "Lokal Auzeiger" p m v i v svojem članku, ki nosi naslov "Ameriška nevtralnost": — Mi vsi vemo, da smo se uklonili Ameriki, ker ljubimo mir iu smo za elovečanstvo, zdaj pa na naše presenečenje vidimo, da |>ošilja Amerika še vedno večin več munieije zavezniškim državam. "Vossiselie Zeitung" pravi, da je zasluga Amerike, da št- ni vojna končana. Pravi, da je ameriška nevtralnost res nekaj popolnega, zlasti, ako se pomisli, da je vec sto A meri kance v v francoski Tuji legiji in da se ameriški zrakoplove i borijo proti nemškim. "Tages^eitung" pravi, da je očividno, kako Združene države, ki so kot same pravijo strogo nevtralne, podpirajo nemške sovražnike, česar pa Nemčija ne more da -1 je trpeti. Amerika mora sama dobro vedeti, da ne more najti tako njeno obnašanje napram vojskujočim se državam v Nemčiji odobravanja. Berlin, Nemčija, 29. septembra. — Nemška admira-liteta je izdal« uradno poročilo, da so nemški subinarini potopili enajst angleških ribiških parnikov v Severnem morju in štiri druge parnike v angleškem kanalu. Umorjen pri nogometni igzt Wayarass, Ga., 29. septembra. Danes je i worth, 14 let star, iz Tampe, Ga., -j vnl4Q ran, ki je dobil pri neki no--Igoinetni (football) igri. Angleški uspehi. Ang-leži so imeli na treh točkah sommeske fronte precejšnje uspehe. — Proti Bapaume. — Francozi. Usoda "Bremena"? London, Anglija, 29. septembra. Na soimneskeni bojišču je zopet slabo vreme, toda angleške eete so kljub temu nekoliko napredovalo. Pri Les Boefus so zavzeli 500 jar-dov nemških zakupov. Zgodaj danes zjutraj so angleške čete zavzele močno utrjeno farmo severozahodno od Le Sars. Neko Keuterjevo poročilo iz Amsterdama se glasi, da je dobila "Frankfurter Zeitung" s somuie-skega bojišča dopis, da je iz Com-blesa ušel en nemški polk. ko je bilo že mestece popolnoma obkoljeno. "C'ologue Gazette" pa pravi, da se je Thiepval prostovoljno predal. Dalje so se pa angleške ette tudi pomaknile proti Transloyu in Le Sarsu, vsled česar so zdaj že v neposredni bližini Bapaume. Pričakovati je. da se Bapaume ne bo mogel dolgo ustavljati prodirajo-čim zavezniškim armadam. Francoska poročila ne naznanjajo nič posebnega. Berlin, Nemčija, 29. septembra. Nemško uradno vojno poročilo pri-pozna, da so angleške čete na večjih mestih napadale. O dveh omeni. da so se 'temeljito ponesrečili', o drugih treh pa ne omenja. Pariz, Francija, 29. septembra. General Joffre. francoski vrhovni poveljnik, ie poslal generalu Hai gu brzojavko, v kateri mu čestita nad velikimi uspehi ter izraža u-panje, da bodo zavezniški uspehi v bodoče še večji. General Haig mu je odgovoril z brzojavko iste vsebine, toda v dri^ gTh besedah. Našli so rešilni pas, ki nosi ime "Bremen". — Domneva se, da se je submarin ponesrečil. Z Balkana. ' Portland, Me., 29. septembru. — Danes so v bližini Cape Elizabeth potegnili iz morja nek rešilni pas. ki nosi ime "Bremen" To je ime j nemškega trgovskega submarina. ki se ga že tako dolgo pričakuje. Ime "Bremen" je napisano z dve inče velikimi črkami, in sicer dvakrat, na obeh straneb. Dalje sta gori dve besedi: "Schutz Mar-ke". varstvena znamka, in pa ime "V. Epping-Hoven. Wilhelmsha-ven*\ To je gotovo ime tvrdke, ki je submarin izdelala. Pas izglda še čisto nov iu najbr-že ni bil tmsebiio dolgo v vodi. U-radnik od Coast Guard Sbrviee je rekel. da. ako je kdo vrgel ta pas v morje. I loteč napraviti malo šalo. zasluži priznanje. Mogoče pa je tudi. da se je "Bremen" res ponesrečil, kljub temu. da jih je malo, ki temu vr jame jo. •Splošno mnenje je, da je to le šala. Bolgarske čete o uvedle v M&cedo-niji protiofenzivo. — Srbi so izgubili več postojank. Stališče kraljevine Grške. Boji na romunski fronti London, Anglija, 29. septembra. ZAVEZNIKI POMAGAJO GRŠKIM VSTAŠEM. Paraliza. Čim hladneje postaja, tem manj je novih slučajev paralize. Tekom včerajšnjega dne je bilo v New Yorku le osemnajst slučajev, med temi pet smrtnih. Pozor pošiljatelji denarja' ▼•Ud negotovega dostavljanj* pošta, ki J« namenjena Is Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe sprejemamo denarna po&ljatvedo preklica le pod pogojem, DA BI VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOOOOl S ZAMUDO. DENAB NI BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati aa morajo le zamude. Mi jam&mo a vmko denarno pošiljatov toliko Sata, da eo izplača na določani na. Uov. Istotako nam jamčijo sanes-U*ve ameriška banka, z katerim! eo aadaj ? zvezi radi vojna ti radi popolne zignrnosti pri pošiljanj« denarja. / Člana: i" • 6.... 10.... 15...» 20____ 26.... 30.. 35..•• 40..•• ..• 90.... 50.... 00..., as.... 70.... 76...■ 80.... 85.... 90.... 109.... 110..., .85 | 1.50 | 2J20 f 2.85 \ 3.65 j 4.20 | 4.00 j 5.55 j S .29 j 6-90 | 7.80 | 8-25 j 8.96 j 0.60 | 1030 j 10.95 j 11.85 j 12L30 | 13.50 | 14.86 j K 120.... 130.... 140.... 160.... 160____ 170____ 180.... 190.... 200____ 250.... 800.... 860.... 400____ 450.... 500.... 800.... 700.... 800.... 900.... 12L50 1000.... 132.00 f 16.20 17.55 1S.90 20.25 21.60 22.95 24.30 25.86 27.00 33.75 40.50 47.26 64.00 «0.75 87.50 81.00 MJ0 108.00 vaak daa menjajo, računati po n^nmjših Avstrijci in Lahi. Dunaj poroča, da so avstrijski vo jaki rešili sedem svražitfkov, ki so bili pokopani Dunaj, Avstrija, 29. septembra. Avstrijski vojui urad danes poroča. da so Italijani pošiljali ua mr-strijske postojanke ua kraški fronti hud ojjenj iz pušk in so metali bombe. Vprizorili so več napadov, izmed katerih se jim pa noben ni posrečil. Na podnožju gore Ciinoue je so vražnik neprenehoma pošiljal hud artilerijski ogenj. toda. kljub temu so naši vojaki rešili sedem italijanskih vojakov izpod zemlje, ki se je nasula nanje, ko je bil pognan v zrak vrh omenjene gore. Rešeni Italijani so bili že doeela izčrpani, skoro mrtvi. Kim, Italija, 29. septembra. — Italijansko vojno poročilo se glasi da je sovražna artilerija v Adiški dolini vedno bolj aktivna. Italijanske baterije jim uspešno odgovarjajo. V Astieo dolini so sovražue po-zieije pod našim ognjem. Na nekaterih krajih tirolske fronte je sovražnik vprizoril nekaj napadov, ki se mu pa niso posrečili. Istotako ni imel uspeha r svojih napadih na Krasu. Newyoraka stavka. Izgleda, da se je uradnikom .Centrale federiranih unij načrt za stavko iz simpatije popolnoma posrečil. V pondeljek se bo vršilo še euo zborovanje, pri katerem se bo končno odločilo. Vendar pričakovati ni posebno velike stavke, kajti de-lavei niso nič kaj navdušeni, veliko unij pa tudi ne more zastavkat, ker imajo z delodajalci podpisane kontrakte. Delavski voditelji liiiso huteli dati včeraj nobene izjave. Le Fitzgerald je rekel, da bodo železničarji tako dolgo stavkali, da bodo dobili kar hočejo. Železniškim stavkar-jem se je pričelo že izplačevati pod poro. Tekom včerajšnjega dne so bile tri velike nesrečne na eestuih železnicah. na katerih vozijo stavko-kazi. Ranjenih je bilo 22 oseb. Paraliza v New Jersey. Trenton, N. J.. 29. septembra. Zdravstveni department države New Jersey je dobil včeraj poročilo, da se je pojavilo v okrožju države zopet deset novih slučajev paralize. Trije Amerikanci ranjeni v boju z Mehikanca. Penidio, Tex.. 28. septembra. — Trije Amerikanci so bili ranjeni in štirje Mehikanci ubiti v nekem boju pri Indio. na mehiški strani reke Rio Grande. Ameriški vojaki, devet po števi-, so sli v Indio.' da bi se vdele- piesa, ko sp jih ■ * ■ • . L*-- .. i-. ... ■. v, -c.- Vrhovni poveljnik zavezuiških čet na Balkanu, je danes pripoznal, da so Bolgari z vso silo napadli srbske postojanke v Macedoniji. Srbi so se izvanredno vroče branili, sled njič jim pa ni preostajalo drugega kakor umakniti se. Srbske čete so izgubile zadnje dni več važnih postojank. Takozvana drinska divizija je zavzela vrh gore Kajmaka-lan. — Berlin, Nemčija. 29. septembra. Vrhov, poveljstvo nemške armade je izdalo sledeče uradno poročilo: Na planoti Stara Nereska smo pognali v beg levo sovražniško krilo. Razen tega smo zasedli tudi nekaj važnih postojank pri Is i če vem pogorju. Na fronti pri Floriiii se vrše izvanredno ; vroči boji. Dozdaj se nam je posrečilo še vedno zmagati in odbiti vse sovražuiške napade. Pri Sikogrobu smo pregnali sovražnika iz njegovih pozieij. Zaplenili smo dva topova iu več strojnih pušk. V dolini reke Moglenice se ni razen artilerijskih .spopadov ničesar posebnega pripetilo. Pariz, Francija. 29. septembra. V bojih lia levem krilu, katero tvo- GRŠKA VLADA JE STAVtLA SVOJE ZAHTEVE GLEDE EPIKA. — BOLGARSKA JE BAJE POPOLNOMA PRIPRAVLJENA ZA VOJNO Z GRŠKO. — NEMCI POROČAJO, DA SO SE MORALI RUMUNI PRI BRASEVU UMAKNITI. — V DOBRUDŽI SE NI ZADNJE DNI P0L02AJ POSEBNO IZPREMENIL. RUSKE BOJNE LADJE PRED MANGALUO. London, Anglija, 29. septembra. — Že pred tremi dnevi je dobila tukajšnja Reuterjeva agent ura od svoje-j ga posebnega poročevalca iz Aten poročilo, da se bo Grška v najkrajšem času vmešala v vojno, (irska vlada je že sestavila ultimatum, odposlala ga. pa še ni. Kljub temu, da se je postavil Venizelos na čelo revolucionarnemu gibanju in osnoval na Kreti provizorično vlado, se kralju Konstantinu ne mudi. Jasno je seveda, da se bo moral pridružiti zaveznikom Kdaj se bo to zgodilo, se dozdaj še ni moglo iiataučno dognati. • Sodeč iz zadnjih poročil, ki so dospela sem. je stavila Grška nove zahteve. Grška zahteva zase vse 0110 albansko in turško ozemlje, katerega so ji obljubili zavezniki, ko so začeli izkrca vat i svoje čete v Solun. Te zahteve zavezniki ne morejo izpolniti, ker so kma-lo zatem obljubili del Epira in nekaj delov ozemlja v Mali Aziji Italjanom Kljub temu se bo pa kralj moral ukloniti. Ako bi vstrajal pri svojih zahtevah, bi ga strmoglavila provizo-rijo srbske čete. se je zadnje dui nC'iin vlada, kateri načel iu je Venizelos. najbolj odlikovala srbska drinska | preko Amsterdama je dospelo sem poročilo, da neni-divizija. V tej diviziji so najbolj , , . .... * - . 7 izbrani srbski vojaki, ki so večino ^a vlada napeto pričakuje napovedi vojne od strani Gr ske. Vladni kakor tudi drugi krogi so prepričani, da se bo ta napoved izvršila tekom par dni. Bolgarski generalni štab je ukrenil vse potrebno za vojno z Grško in ojačil macedonsko fronto. Za prepeljavo čet na nmcedonsko frontet se še posebno ne mudii. Pretekli bodo namreč najmanj trije tedni, predno bo grška a ima ma vsi že udeležili prve in druge balkanske vojne. Burian. Berlin, Nemčija. 29. septembra. Tukajšnio časopisje je dobilo z . . ... . Dunaj poročilo, da se po Avstriji' aa UlOlJlllZiraiia. splošno govori, da bo avstrijski zunanji miuistr Burian v najkrajšem času odstopil. Aretiran v bolnici, kjer left žena. Sinoči je bil aretiran Frederick Jeni. in sicer v bolnici sv. rViuceuca. ko je hotel obiskati svo- Rim, Italija, 29. septembra. — Bolgarski prestolonaslednik princ Boris nikakor noče vstopiti v bolgarsko armado. Pravi, da mu ne dopusti vest, da bi se boril z ruskim carjem, ker je zaljubljen v njegovo hčer Olgo. Princ Boris se je mudil dolgo časa v Petrogradu. Atene, Grško, 29. septembra. — Poročilo, da se j" ''grška bojna ladja "Kilkis" pridružila zaveznikom, je ne-lo ranjeno zeno7 Obddien"^." da resnično. Vlada je to poročilo, katerega so razstrosili zaje oddal na ženo pet strelov v let- vezniki v svet, odločno dejnentirala. nem Jbivališču njenih starišev. Berlin, Nemčija, 29. septembra. — Uradno poročilo Kmalu potem, ko so ženo pri- glasi* peljali V bolnico, ji je Jeni pisal ' Na sedmograški fronti postaja sovražniški odpor dva pisma, da mu je zal, da je to , . , , „. " 1 0 ^ storil iu jo prosi odpuščanja. Po-' vetmp Sla OSI. lieija, kateri je žena izročila pi j hudem boju se nam je posrečilo prepoditi sovraž- smo, je odgovorila, da naj le pri- uikjgt izpred Braševa proti rumunski meji. Poročila s fronte generala Mackensena naznanjajo, da je položaj v Dobrudži neizpremenjen. Dunaj, Avstrija, 29. septembra. — Generalni štab poroča: — Rumuni so se morali pri Braševu umakniti. Vse de; ko je prišel, so ga pa aretirali. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! DENAR SE LAHKO ODPOtLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je Ista kot pri navadnih pošiljatvah; le xa naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da se nam poflje H za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali na* za j ali pa sporočili, da se nam fte dopoflje. Zdaj je mogoče poslati le okro-gle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične poiiljatve sredo vse v Nemčijo, od tam se pa po&jejo denarne nakaznice po poiti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take poiQjatye dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgo- višine južno in jugovzhodno od mesta se nahajajo v naših rokah. V Karpatih se boji neprestano nadaljujejo, položaj je pa neizpremenjen. Sofija, Bolgarsko, 29. septembra. — Ob Donavi vlada mir. Pri Orehovem smo izstrelili nek sovražniški zrakoplov, ki je padel na levi breg reke Donave. Razen manjših artilerijskih spopadov se ni v Dobrudži ničesar posebnega pripetilo. Ob Ornem morju je obtreljevala neka ruska križarka mesto Mangalijo, katero smo pred kratkim zavzeli. Ko so stopile naše obrežne baterije v akcijo, se je morala kri-žarka umakniti. Bukarešt, Kmuuusko, 29. septembra. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno: 7- Bojb ki so se vršili ob celi fronti, so bili posebno vroči severno od Bodarja in Stene. Ko se je sovražnik u-mikal, smo vjeli dva čatnika in nad dvesto vojakov. Naša artilerija je potopila neko sovražno bojno ladjo južno od otoka Pepsiua v Donavi, di se pa kaj lahko, da poiiljatev| Sovražni zrakoplovi so obstreljevali Aleksandri ;o traje tndi dalj časa in to, ako se Crnovodo in vasi južno od Bukarešta K »ČZŠŽtiv t Pa"SOV1TŽnih zPk°Plovov se je pojavilo tudi nad * u b i t i, pač pa je mogoča sakaa-, ^llkai^stom, ki pa niso povzročili posebne škode. Ob reki Donavi se vrše neprestano spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami. 1 Berlin, Nemčija, 29. septembra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da bo rumunski ministrski predsed-nik Bratianu v najkrajšem času odstopil. nitev, ako aa urine kje kaka na* Kdor ieli podati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poflje mJ aa po Denar za brezfiSne brzojavka po-iljite po poštnem Money Ordera Meso se je podražilo več kot za 23 odstotkov. Washington, D. C., 29. sept ali pa gotov denar v priporočene« Poljedelski department danes na-pismu, na pa potom privatnih ča- znanja, da so se iivali za klanje kov. i podražile za več kot 23 odstotkov. tVBIVI lAKUIk I Od 15. avgusta je meso dražje za 4 odstotke Oarranza bo imtfl svojo banko. Wahsington, D. C., 29. sept. — Iz diplomatičnih virov se je dozna^ lo, da namereva mehiški predsednik Carraza na svojo roko pričeti v mehiškim glavnem mestu bag-ko. Vest |e ni potrjena, - M&s&i ■■■■■■ : k'-- ■ i . ..s. ia,-.-rtMsi S^ifežAlŽ.t - GLAS NARODA, 30. SEPT. 1916 NARODA 99 (Slovenian Daily.) Owned and published by the C PUBLISHING C (a corporation.) FRANK 8AKSKR. President, LOUIS BEXEDIK. Treasurer. BLOVEKI O M P ▲ N Y Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York CUy, X. Y. Za ceio leto velja list za Ameriko in Canado .................... $300 Za pol leta.................... 1.50 Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Za Evrojjo za vse leto...........4.50 Za Evropo za pol leta.......... Za Evropo za Četrt leta.......... 1.70 'GLAS NARODA" izhaja vsak dan Izvzemšt nedelj In praznikov. -GLAS NARODA** ("Voice of the People") loaned every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ~ Dopisom in poftlljatvaro naredite ta naslov: "GLAS NARODA? 82 Cortlandt St.. Netv York City. Telefon 4687 Cortland t. L. t { Kdaj bo konec? Mislili siuo. tla se bliža klanje koncu. Ne, ne bo še tako kmalu konca. Gerard pride domov redi ■ • s SB COPYRIGHT LNOERWOOO * UNDERWOOOj,., CHARLES E. HUGHES, REPUB LIKANSKI KANDIDAT ZA PRI HODNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE. Organizatorsko delo pa ne bi smelo biti v svojih pri- ošno stavko, s katero bi bilo Uboge matere, le dobro odgajajte sinove, skrbite, da . ^amzalorsko tlelo pa ne bodo močni in zdravi, ko bodo dovršili svoje šestnajsto le-, metkih obenem zvezano s splos to in dali svoje življenje vin rju na razpola-o. i olmmiljeiio življenje drugega najveejega mesta na svetu ! Dopisnik Laeiii želodei, le privadite se hrani, kakršne bi v Železnice m druga javna prometna sredstva so tako-»«*ta mirnem času niti svinje ne pogledale! zvane utilitete ali stvari, brez katerih nt Narodi, izbrišite iz svojih src besedo mir, opustite u-.ah orjamizeiii obstajati mli j panje na boljše čase in pripravite se na hujše umiranje.! . f^o se hoče podvezati te žile odvodnire. od katerih'poslanik kot ste ga bili vajeni dozdaj. f>dvisll°1 "vljeiije tako vehkansKcga mesta, je to na- ški Pravijo, da vojna ne bo prej končana, dokler ne ho P*d »a splosnost, tudi na delavre. ne pa na zelez»nsl:e Nek vi*j: nemški državni urad '' . . „:! ( i Idruzbe ter nosainezne matniate luk temu zastopnuku new ena izemd bojujočih se strank popolnoma uničena. luuuul 111 IMtsanu zm magnait. t Newyorski 44World" je dobil od svojega posebnega dopisnika iz Kndaiija. odkoder je te diii od-potoval ameriški |x>slauJk za Nein-eijo, James (»era txl. brzojavko, datirano od 28. septembra. v kateri pravi, da se poslanik zato vrača v Združene države, da se l»o z vlado v \V ashingtonri posveto-j val glede amerivko-nesirsk«- politike. kajti nevarnost postaja vodno ! vevja, da bo Nemčija pričela zo-; pet z v oje van jem s podmorskimi j čolni, kajti gibanje v Nemčiji je I taiko. da se vlada ne bo mogla dolgo vstavljati. ; V Berlinu se govori, da jt oložaj je bil v Berlinu zelo težak, namreč vsWl protiauneriškega duha v nemški javnosti, irn sicer raditega, ker pravijo, da je Gerard strog zagovornik Mr. Wilson o ve politike glede iRitnškega vojevaaija s podmorskimi čolni. Mr. Gerard ni bil popularen, kar se tiče nemških mas. pač pa je užival vse spoštovanje meti r:,zlM I nemškimi misleci, kakor tudi malone v vseh vladnih krogih, kljub , temu. da se niso nekateri strinjali z njegovimi nazori. omenjenega uewyor-pravi. da po njego- lliore občinski I Ve,!l nu,,;"lu- kolikor je mogel u.-prevkleti v Berlinu, ni bil (I era rti KAKI IZBORNI LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši- Nikoli ne poteče dan ne da bi ga. kaki član imel priliko rabiti. Severa's Gothard Oil (Severovo Cothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 35 let- Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVMAT1ZHA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKUAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN HIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTL Cena 25 in 50 centov. Čitajte »Itrirrr pi«.mo- 'severovo Got harden Olj* s* je izkazalo r.-prino Moja ženit je im?bt hudo hoirrto«' v nogah ipel v Korieo v Rojakinja ga. Marija Oblak iz'i»žui Albaniji en bataljon srbske Cbieaga. 11!.." nam je poslala na »nfanterije / artilerijo in inženiringu sledeče pismo: j skiiui «*etami. Preko mesta si» ku- ; rakali prepevajoč- srbske himne. Milj«' pri Seuenrju pri Kranju. Ju to Italijane jaku jezi. Korieo 27. julija 1916. i namreč Italija zahteva zase. ><•-Nrajra »estra:— j <1hJ pa Italijani ne vedo. kaj bi ...Vprašaš zame in za K'au- naredili, ali naj spodijo Srbe iz e«-Jjna. S«M»rot"aiu Ti. tla sva «»bj- Koriee ali naj udajo pritisku notri" France je zdaj na franti'zaveznikov, ki so tlovolili Srbom J** Italijani: in s.* bije z >ronem-ški niti prozaveziuki žirijo, s.- nič ne ve. ne vemo. : lik. temveč strogo proameri- Zl,w.in k; »ti. ^ m P»- s»t«u ztiaj ua dopustu /.» David Llovd Greor^e je slovesno izjavil, da zavezni-1 \sJed t^a,li ni,>4a sTavka »»anjs^i dela newyor ki ne bodo prej odnehali, dokler ne bo uničen pruski mi-,sklh zelezmearjev raeunati na mkake ali vsaj preeej d, litai'izem. sal. .Jaz dvajs4"i tl!»i. Bil st*j(j že povsod, ua vseli frontah, v tialieiji in <»b Sti-j yor&kega časnika izjavo, da ni BiI s,',,! dvakrat ranjen. l>o-j niti nemško, niti ameriško časo- Zllaj s,,,,' hil v t»et rnese- pisje dovolj pohvalilo Mr. Gerar- ('ev- kJ« r zib-avil. K.ualu Nemei pravijo, da ne bodo prej oo Anglija poražena. Uničiti nemški militarizem se pravi — uneiti nemški narod. Nemčija in militarizem sta pojma, ki sta tako trdr.o zvezana, da si prvega brez drugega, oziroma, drugega brez prvega niti misliti ne moremo. Uničiti Anglijo, e pravi uničiti — vse njene kolonije in ji odvzeti liadgodspodstvo na morju. Jasno je, da niti Nemčija niti Anglija ne bo dosegla svoga cilja. Za vse evropske narod«* bo pa več kot dovolj, ker g:t bosta poskušali doseči. < 'e so besede nemških odgovornih krogov resnične in če je vse res, kaj je govoril David L. George, se bosta obe borili do popolne izmučenosti in o-slabelosti. Pa ne samo dve, počasi se bo vsa Evropa razdelila v dva tabora^ kajti tudi Danska, Švedska, Norveška, Nizozemska in Španska ne bodo dolgo časa mirovale. In vsa Evropa se bo začela boriti za cilj, katerega bi lahko dosegla brez kapljice krvi — vsa Evropa se bo kln-la, stradala, umirala, samo in edino zato, da bo dosegla — mir. Mir, ki so ga imele evropske države do sredi leta 1914. jim ni zadostoval. Poiskale so si drugo sredstvo in ž njim bodo povzročile, da vsled oslabelosti, pomanjkanja in stradanja ne bo mogel nikdo kaliti miru. Nam se zdi, da so evropske države podobne čistemu človeku, ki samo zategadelj greši, da mu je mogoče iti k spovedi in pri spovedi dobiti odvezo. -o- j _ . . . . • jir. tierai- *' .................... i I Ijene Simpatije od Strani Splošnega občinstva, med kate-!da za. njegov trud. ki jra je imel bom moraI z»rx?t ua fronto. Fran-j vim r,., T.„..,,... ,1 ,.1 .. .... ". .-11.. ... :i i; tir*. . .j... : i i t -» eeli t«' liii i1ii/ii vojni. Napadal je |>a ivstrijs.keg-.-i vojn.ejja uii-kot pravi Polony i sovraštvo do O- ! i st o t akt« jnistra. ki j.* — j — - vedno ka/.a Aloj-ningr I1 J«' Londonska dobila od svojega .poseUneaa P<)-j(j;j ročevalea i/, liiidrnvpešte porn-ilo;-(il o g-ovoni grofa Karolyi-ja. voditelja ojtnzieije. v ogiskeni parla-meutu. katt-rega je držal 20. s<*]>-tembra. On j,- odi •ov m ojrrsK:*g'f par!:mienta. ] 'o>*;ui •»• l j.- nasju-otoval. tl:i!o jrrolii 1'zrriHim. biv- semu avstrijsktnnu vladnemu za-stoj/Uikii v Bakareštn. dekoracijo, r-t-š. «Iti i<* i »n navaden izdajalec s. v i j»- domovine. Stavka. V New Vorku so zastavkali uslužbenci cestnih, pod-cestnih in nadcestnih železnic. Udeležba pri stavki je sorazmerno s številom uslužbencev kaj pičla, ne glede na številne stavkokaze,.katere so importirali iz drugih krajev, posebno iz drugih velemest. Stavka brez organizacije na tej ali oni strani je popolnoma nemogoča stvar. Da pa je stavka železničarjev v New Vorku mrtvorojeno dete, je vzrok to, ker je bila organizaeija sama šele v povojih in ker je med železničarji v New Torku sploh primanjkovalo samozavesti ter spoznaja moči, l*i je združena v njih. Stavka je takorekoč že danes končana. Delavstvo drugih organizacij, katero so vodstva železničarjev poklicala na pomoč, se ni namreč odzvalo temu pozivu ali že vsaj ne v številu, ki bi bilo potrebno, da se borbo uspešno izvede. Stavka je vedno simptom ali znamenje nekake bolezni v organizmu. Slučaj, da je ta bolest istinita, je upanje na uspešni konec stavke veliko. Ce pa je ta bolezen le zunanja ali namišljena, se lahko že vnaprej trdi, da se bo stavka izjalovila. Organizatorji, ki so prišli organizirat newyorske železničarje, so imeli absolutno prav. * Organizacija delavstva je življenska potreba in pred vsem pri železničarjih, ker imajo nad vse odgovorno služ- i '"On zasluži vrv!" je zakJieal. orno protestiral !>r<>ty - Vrv. dalo se mu je pa odli-nemškemu kajzerju. ki ima tako- j J^ (j v a 11 je r«koč popoln.> oblast nad vst-in:'___ m _ vladami centralnih držav, zlasti pa šr 7iad av.stro-ogr.sko. Mlnisterski predsednik grof Ti da je mogel predsednik Wilson uvpes-no rešiti submariiLske za-pletijaje. Njegtno delo j>ri tem. da je *elj je bil dozdaj večino na straži, ztlaj si» tr-d pa jmrinili na fronto.j Jaz sem šel "notri"* 1."». niarea.1 l!U-">. Fran<-e!j pa dva meseea po-, kaj i« zajesti Korieo. Kje sta moja dva prijatelja FR. FATFIJ. p«Ttlomaoe Kizuarjev. i/. Zagorja pri št. Petru na Notranjskem. in -JOSIP KOV At' \/ Palčja. Prvi je bil pri meni pred devetimi leliv ("ranesville. Pa., iu drutri pa prtxl iS. meseei na lieitz. Pa. Prosim ju. tla -t* mi oglasita in ako ne. ju bom še iskal. Frank St*:fan -ič. P»ox 2 "i. (Ire I lili. Pa. —2-10 ina i/. Spitahra na tioreujskeiu. Preti dvema letoma .se je nahajal v Pittshiirjru. Kansas. Pro-s..n eenjeiie rojake, če kdo ve /a njegov naslov, da ga ;ni !ia-znani. ali naj >•* pa satu (»gla^i na -.ioj »i ;>'i»v : Sebastian Slap-liik. F St.. Cleveland, <»lii,,. —iVIO • Mieli. sza je vse sile napel, da bi prepiv-j čil, da ne bi prišel ta govor v jav-' Par novic iz domovine. uost. Karolyi je rekel: "Ako se bo ta vojna neodloeilno in akti st* bo [>ott-ni Hotel Union za bolnišnico. "Slovenski Narod" v Ljubljani končala1 IMi,*'M'a : Vlada s«* pogaja z lastništvom hotela " 1'nion"* v Lju-blja-v vojaško upravo in rezervna bolnišnica. Tretji nemški trgovski submarin. London, Anglija. IIs. septembra. Exehange Telegraph je dobil od dopisnika iz Amsterdama poročilo., da je pripravljen tretji nemški tr-i-- govski podmorski čoln. tla odide na I If v "I" l pot proti Združenim državam. — | f 8ZII0 Z3 PTlSBljOIlCB! Tretji submarin je nekoliko večji i Kje ]» ANTON M LAKA I v. douia iz Poljan pri Ložu 1 Za njeg<»v naslov l.i rati zvedel: Andrew KordLš |H>alje. da jo velika draginja... j dva dni posvetovanje s kajzerjem! ' v"j brat. in drugimi vojaškimi dostojan- Alois Karun. stveniki, ki >t» vstinjali na tem.! e. k. 17. pcšpolli. L stot.. da se v «> je van je s submarin i na- Štajersiko. Judenburg. da I j uje. To >»o bili njegovi poskusi in u-sj>ehi, tla je Nemčija .spremenila svoje stališče v tetm vprašanju. To se navaja raditega. ker se bcyxlaj g »tovo v Nemčiji pisalo o njegovem delu kot ameriški poslanik. Brez kritike gotovo ne bo. Gerardovo osebno poročilo predsedniku VVilsonu bo gotovo velike važnosti in bo imelo čisto gotovo vpliva n» bodoee od noša je med Nemčijo in Združenimi državami. Pesimisti v Nemčiji pravijo: 'Mir s svetom ali pa vojno z Ameriko!", kar se pravi toliko kot: Nemčija naj zaprosi za mir. ali naj se pa posklži zopet vojevanja in s: dobi na glavo tako novega sovražnika — Združene držatve. Dopisnik "Worldapravi dobesedno : "\"lada se ne bo mogla dolgo vstavljati groznemu pritisku, ki je vsak dan hujši, namreč pritisku onih. ki so za to. da se vpelje staro metodo. Vsak višji častnik je zadnje Čase ali zavrnil dati svoje mnenje, ali je pa pripoznal. da je zopetuo vojevauje s podmorskimi čolni neizogibno, ako ne pride prej do miru." Cenzura je glede tega zelo stroga, toda razpravljanje a- javnosti je kar naenkrat izbruhnilo na vseh koneih Nemčije. Ljudje pravijo: "Anglija hoče izstradati naše civilno ljudstvo, zaikaj bi mi prizanašali Angliji? In kolikor' se tiče Amerike, naj ima pa svoje ljudi doma." S tem mislijo, da se Aiuerikancem ni treba voziti iz Evrope oziroma, v Evropo. Vsekakor pričakovati je zapet-ne krize med Nemčijo in Ameriko. in sicer v teku kratkega časa. Polet nad Essen. Be.-lin, Nemčija, 25. septembra. Prekmotski poročevalni urad je sporočil, da ni sovražni polet na kot 4»* nadaljnje trroza svetovna krat ruska zmaga nad Avstrijci, vojna /.e v tr»-tjt* leto. imamo pred !a Xemeiji —ej kot šele seboj dej>lvo. ktifere^a se ne da o- koncem aprila mogoče dohiti vse vrn.'-i. Ni he.' m- more dati podat-'s*»'U*ko ozemlje nazaj, in to le kov. s katerimi ho dokazal, da vzroka, ker niso bili Rnsi mogoee. da hi Nemčija dobila to pripravljeni. vojno, pač i »a lahk.t vsak človek.] Nahodu je izgledalo slabo.— ki ve v kakAiiem položaju je Ncm-j ^ Jaki. ki ».o imeli napise **Naeh eija. ki ve \ kak«m položaju >.<• ,hi- '*aris s«, stali še vedno na berliii-nahajajo zavc/niki. ki jt- vsaj^i postaji in čakali novice. Nem-nckoliko -zasledoval svetovno kla-j^«' armade, ki so še ostale na Zanje. položi podatke, ki so popolni j,!f>1'11- počivale, medtem so se pa dokazi, da s«- Nemčije bliža svoje- .....' mu popolnemu porazu, kljub temu. da se še vedno bori na tujih tleli. Vsakemu, tudi najmanj veščemu vojaškemu očesu j»- to takoj jasno. O <-em» r zdfij vojaški strokovnjaki in kritiki debatirajo, je to. kdaj se bo vojna končala, koliko ♦■asa bodo še boji 1 rajali, »le menijo s.» pa." ve«" o kakih dvomih en poskus uničiti vojaške naprave treh narodov, katerih skupno prebivalstvo je bilo šteto nad LM."i.000.000 v Evropi sa mo. poleg* tega so pa imele te drža-ve skoro neiit rpljive zaloge človeškega materijala v drugih delih sveta. Nemčija, ki je bila pripravljena z velikansko in dobro organizirano vojsko do zadnje gumba je sklenila s pomoejo Avstrije, ki je bila tu«li utilitaristična kot.ona. streti vojaško moč svojih sosednjih držav, p redno bi se mogle te pripraviti. Nemčija se je odločila, ne oziraje se ua druge, imela je neprekos-ljivo artilerija. velikanske zaloge orožja in streljiva ter sploh vrfega. ill vdarila je. Njen veliki generalni štab je mislil, da bo stri Fran-eijo do takrat, ko ne ho imela Anglija še nobene prave armade. — Nemčija je mislila, da bo Avstrija zmožna držati Ruse nazaj dokler ne bo na gotova s Francijo. Nemška usoda se je zapečatila pri Marni. ko so Francozi dobili odložilno bitko. Po bitki pri Marti i Nemcem ni bilo mogoče obno viti pohoda proti Parizu. Poleg tega m Sijali pa iti proti Busiji, ki angleške in francoske armade za-daj za svojo fronto organizirale in pripravljale. Pred dvema letoma, ko j«« Nemčija navalila na Francijo. j,- im. la Anglija komaj 150,000 sposobnih vojakov ua kontinentu. Zdaj je m koliko drugače, zdaj an-•rleška in francoska artilerija nad-k ril ju j- nemško in zavezniki na zahodni fronti imajo na razpolago boljšo in bolj učinkujočo muuicijo. Nemčija je bila pogorela ua Za- Great Falls. Meat.: Math. Drieb. Bed Lodge, Moot.: Joseph Jeraj. Mont.: Tomal Paulln. N. V.: Karl Sternly. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka O. in oke&ca: Math Kra Bridgeport, O.: Frank Hofevar. Colllnwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J i MarinčiC, Chan. Karl Inzer. Jakob Boa nlk, John Prostor In Frank Meh. Lorain. O. In okolica: J- Komfie u ! Nile«, Ohio: Frank KogorAek. Yoangstewn, O.: Ant. KlkeU. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarlcto. Ambridze, Pa.: Frank JakSe. Bessemer. Pa.: Lools Hribar. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfek. Braddoeb. Pa.: Ivan Germ. Burdme, Pa. in okolica: John I>em faz. Canonsbarg. Pa.: John Kokllcn. Cecil, Pa. in okolic*: Mike K.Wevar Cenemaugh. Pa.: lvau I'ajW In Vh) ttovauSelt. Claridze. Pa.: Anton Jerlna. Brooghtoo, Pa. la okolica: A Den lar. Darrach, Pa.: Drazntln Slavic. Dunln. Pa. in okolica: Joseph Sabor Export, Pa.: Frank Trebets. Forest City. Pa.: K. Zalar In Franl Ceben in Math. Kamin. ft FareU. Pa.: Anton Valentin«^ Graensbnrx. Pa. In okolica: Frank NoTak. Err in. Pa. in okolica: Fr. Drmter. Jslnnlswii. Pa.: Frank GabreaJ* in John Pola no. Lnxene, Pa. In okolica: Anu« t> soinlk Meadow Lands, Pa.: Geor« Sct.ulta Moon Ron, Pa.: Frank Ma^ek Pittabargh. Pa. in ekolka: Z. Jftk»n*% L Podvasnik. 1. Magister in D. i« J«-kobtch. Sonth Bethlehem, Pa.: Jernej k«> prtriek. Bteelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sla, Pa.: Joseph gkcr:j. West Newton. Pa.: J«jelp Jorau Hillock. Pa.: Fr. S 'n Valentin Marelaa COPYRIGHT UNBERWOOD.t UMDEHWOOO, ».Jf. AMERIŠKI TRAKTOR, PO ČE6AR VZORCU SO NAREJENI A NGL. 0KL0PNI AVTOMOBILI. tik oglasil iu rekel. e nista pripravile Francija in Anglija. • Nemški vojaški uspehi so v Kn->iji doživeli velikanske triumfe. kot tloziiaj še nobena druga armada. toda nemškemu generalnemu štabu je pričalo'pa vedno bolj pred očmi plesati, ko je študiral svoje izdelane načrte. Nemčiji >e je docela ponesrečilo spraviti Rusijo iz vojne, nakar je šla še Turku na pomoč iu mu tako pomagala rešiti Dardanele. To je storila s tem. da je dobila veliko diplomatično zmago na Balkanu, namreč, da si ji je posrečilo rekru-tirati Bolgarijo na svojo stran, kar je pa povzročilo, da se je Nemčija zopet zakasnila v nameravanem navalu na Zahod, kjer so jo pričakovali preplašeni Francozi in An-eleži v svojih luknjah. Ni ji bilo prej mogoče pričeti z ofenzivo no zahodni f rot i ko tšele v februarju. 1916. Takrat je upala, da spravila Francijo iz vojne, namreč s tem. da bo s tri a moralo njene vojske in sploh njenega prebivalstva. S Fran eijo je imela namen storiti isto kot z Rusijo leta 191.>. Imela je isti neuspeh. Maine je zapečatila nemško usodo z enim pečatom, Verdun jo je pa le z drugim, medtem ko so prvega še Rusi dodobra pritrdili. Z verdunsko kampanjo se je končala prva doba svetovne vojne. Pri Ver-dunu je nemški prestolonaslednik izgubil pol miljona ljudi, toda ni se mu posrečilo streti Francije, ni -e mu posrečilo potlačiti francoske visoke morale, uiti toliko se mu ni s temi žrtvami posrečilo, da bi vzel tisto iz vojaškega staliaca brezpomembno mesto — Verdun. 8 polo- mom pri Verduuu je prišla druga doba, doba. v ftffcr* se j« morala is! Nemčija pričeti brajiiti. Medtem, ko se je nemški kronpriiu* trudil in mučii. — ne on, ampak miljon nemške vojske. — »la bi zavzel višine oh reki Mespe. no pričeli Rusi. na čelu z Bm»iIovoiu. ofenzivo, ki je drobila avstrijske armade in ostanke potisnila v Karpate in preil Lvov. Nemčija je prišla zdaj ua stališče čolnarja, ki poskuša svoj čoln zapeljati k obali, toda ga valovi odganjajo. To je danes položaj Nemčije, klub vsem njenim velikanskim uspehom. Od 1. avgusta 1914 so se časi spremenili. Zdaj imajo zavezniki na svoji strani Rumuuijo iu Lahe. katerih je skupaj 12.000.000. poleg tega se pa angleške kolonije odziv-Ijajo z velikimi armadami iu jili pošiljajo na evropska bojišča. Ravnokar s«* poroča, tla ima zdaj Kanada več rekrutov na razpolag« kot jili je nameravala vzeti, za kolikor je izilaia razglasov. Pomoč, katero sta Nemčija in Avstrija dobili od Turčije iu Bolgarije j" ta ko malenkostna. «la ne pride v po-štev. ak«> se pomisli, v kolikšni premoči zavezniki. Angleška morska moč se je te kom te vojne pokazala močnejša kot j«* kdo pričakoval, niti Nemči ja s<- ni nadejala, da bo Anglij« zmožna kaj takega storili. Nemči ja je zaprta «>«! v sel) strani in z«la. so jo pričeli pa še oblegati na vsel frontah, vsled česar je njen polo žaj nadvse kritičen, kljub P-nu: la se bori ua tuji zemlji. Rnski naval v juniju je hi! tretj večji dogodljaj v svetovni vojni takrat so pričeli še Francozi ii Atisrleži na sommeskem bojišču u drihati. Lahi so imeli toliki* uspe ha. tla so vzeli liorieo (katere p; ne bod«> dolgo imeli t. zavezniki s« pričeli z aktivnostmi na BaLkani iu Rumunija se je pridružila. Nem čija je zda i povsod v defeuzivi, trt ha j«' zdaj h* še počakati, da ln zaveznikom mogoče zadati neinšk vojaški sili tolik«» udarcev, da b« prišel nanjo poraz. Kdaj se bo t<> zgodilo, ne more danes še liiliči odgovoriti, nihče ne vrjame. da s« b«j to v kratkem ča>n izvršilo ii da bodo pri tem zavezniki poceni skoz prišli. Ni gotovo, da bu«lo odločevali \ sedanjni vojni kanoni iu submari ni, Zeopelini. in < 1 rug i taki stroji, ki jih ima Nemčija, ki jih imaj« zavezniki na razpolago, da pošilja jo smr tna svojega sovražnika, tem več popolnoma lahko se pričakuje. da bo odločevalo tudi razpolo ženje ali duh narodov, ki se bijejo Zmage zadnjih meseeov so prepričale Angleže. Francoze. Ruse in druge zaveznike, da je ujihov koučni triumf zagotovljen. V zgodovini vidimo. «la sta dala Napoleonova poraza pri Moskvi in pri Lipskem njegovim sovražnikom povod, da niso samo mislili, da je mogoče, da bo Napoleon premagan. temveč so bili dosela prepri čani, iu to jim je pomagalo. Leta 1813 je vstopila Avstrija v vojno zoper Napoleona, iu sieer ravno v takih okoliščinah in s takim namenom kot je letos Rumunija stopila na stran zaveznikov, kajti Avstrija je videla, da Napo-lenonovo zmagoslavje pojenjuje in da bo dobro zano. ako se pridruži njegovim sovražnikom, da bo talro žela sati zmage nad slavnim Fran cozom. Pomniti je treba, da se je Nemčija s slabotnim zaveznikom pod* stopila podjarmiti celo Evropo in pri tem je bOa popolnoma sigurna svoje zmage, mmrte — 9S*mU se Pozor rojaki! CSMTRAU.MEWS PHOTO SWVlCLJltW.TOHIO PORTUGALSKA KRALJICA AM ELIJA. je na svojo organizacijo. Ona je bi- Parizu in drugih evropskih mestih, a prepričana, tla lahko v tistem narejen iz ameriške moke, cenejši kot je v Ameriki. NAŠI ZASTOPNIKI, renutku. k<» je bila namenjena narediti vojno, zažene na bojne polje .eJiko več vojaštva kot vsi njeni sovražiki. Iu posrečilo si ji je to i kateri so pooblaščeni pobirati narofe storiti, namreč, da je vrgla na boj-i Qino 3yt,"G!as ln knjigo, ka- • ., . . . iter tudi za vse druge ▼ nate stroko ao polje veejo vojaško moc kot za- j ,t(adjjjoCli r>osle. vezniki. kljub temu. da je bila v [ Jenny Liod. Ark. In dkollca: liltaae) premoči, jt* doživela poraz pri Mar-: Clrar. .ii. Posrečilo se ji istotako ni streti i San Francisco, CnL: Jakob Loviln. Rusijo. Da je temu tako. je danes I P*0!^' ^V F™nk Sarabet ..... ! Leadvilk, Celo.: Jerry Jamnlk. napisano na vzhodni iroiiti. j Coto#: Peter Cullfc Frai|k a nesli in John Germ. Salida, Celo. in okolica: Loola Go neUo. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Aioia Iludniza. ViMdward, la. In okolica: Luku Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. VerbUL Chicaco, UL: Frank Jurjovee. Depoe, UL: Dan. Badorlnac. Jollet, UL: Frank Laurlch, John Za letel ln Frank Bambich. Im Salle, I1L: Mat. Komp. Nek—J.5 —.H —.50 $1.50 -.2« —J2M —JO —.50 —Ji ti .54 v go. • . „ . ■: _ . - : GLAS NARODA, 30. SEPT. 1916 r jugisiovanski =® Katel. Jadmta l,:b>'ponruu dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. VLiVHI UlAMIDl ffctdsednlkl 7. A. GERM, 50% Ckeiu ofl §m iT, dock. Pa. F«? predsedniki ALOIS BAL ANT, Box 106. Peat! At*- Ohio. •lami tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, MIxul Eltfajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn, laupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, dole. VRHOVNI ZD1AV1I18; MAJTCTN rVTCO, 900 N. Chicago St, Joliat, UI NADZORNIKI: KUNICH, 421 7th St^ €alumet, Misk. PE1ER SPEHAH, 422 N. 4th St, Kansas City. Kana. JOHN AUflEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽIŠN1K. Box 133. iiurditie. Pa. POROTNIKI S FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring. Wye, C. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waph. POMOŽNI ODBOR; JCWEPH MERTEL, od drnitva ar. Cirila in Metoda, Iter, t, Ely. Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva sv. Src« Jesusa, Iter. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at, ©d druitva Slovene«, iter. 114, Ely, Minn. Yd dopiai, tikajoči «e uradnih sadev, kakor tndi denarni j^iiljatve, naj «e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pr» tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani tianoi m MCtralo, Društveno flaaUol K A 8 NAIODi' Kobilice, Zgodoviiisa slika i/, h-ta lGi Spisal Ksaver Meško. t klical i. ne m' ganili, da bi hitela na pomor. Z. je prepozno: oblak se je poveznil ua tebe. pokopal t" pod seboj. — 1 'bi 1 mi je ateka! --: pomislim v strašni grozi in se zbin I i m. Vsa sem se tresla od i strahu. j Otv je zmajeval s kodrasto gla- ivo. — — Mlada si. Uahela, otrok moj. i In preroka Lcehiela si brala sno-jči in čuda. ki mu jih je dal gleda-Uos. nzweiga, kakor ko sine topel jti j.,i,vt.. Zato si sanjala tako ču- 1. - Ata, diagi ata. uc hodi in Krat'k. srečen smehljal je .sinil čez >>uho. trdo lice Žida Izaku sollični Žarek eez pusto, za p usee- ii in no plan. Zadovoljno si je pogin-• poluišljal je, narahlo se sme_ dil dolgo brado, ob robih že belo jj^j Molčala je tudi hči. a vsa re skuša! oprostiti .1: e vetoeo. Na lahko se j tople roke, ki mu jo je ovija'.u okrog vratu hčerka ltnhela. polna otroškovdanc ljubezni iu polna lesne skrbi. In mehko, da je z\e-j nela i/, slednje besede srčna, za-dovoijuost nad ljubeznijo beer-j kino. s»- je branil : j Bog. kaj je to. kar spet govori la otrok: Ne hodi! Tudi lla gara, rajna tvoja mati. je vedno moledovala in branila: Ne hodi! Ljudje sumijo, da imaš denar. — Kaj. ko bi t<- napadli iu umorili? O Bog Abrahamov, te ženske! Ali mislite, da padajo dolarji in ee kini z neba kakor dež in sneg.' Vem, dragi ata, kako skrbiš /a me. lil tako selil ti hvaležna! I»jubeče mu je pogladila z malo loko kodraste, že tudi nekoliko osivele lase. _ — A veš, danes mi je tako ču dno tesno pri srcu. imela sem tako nenavadna sanje. Izak se je dobrodušno nasmehnil. O Bog mojih očetov! Zaradi sanj takega otroka pa naj vendar ne presedim ves teden doma ? — Ne. lie. ata! A ko vsaj danes ne bi šel! I'a kaj se ti je sanjalo, moj otrok? Povej! — Kaj? — Poeaj! Deklic*, morila osemnajst letna, kipeča eksotične, orientalske krasote. je uprla velike, kakor črn diamant goreče oči mimo njega, tja skozi praznino sobe proti oknu. Zastriuela je dol po ptujskem polju, oblitem z mladini, veselim /arom jutranjega solne a, vsegn svežega in blestečega. Bilo je. kakor bi iskala spodaj po polju spomine, težke iii vendar naglo od begi e. Med napol zaprtimi očmi se ji je začrtala v čelo mehka, ljubka gubica, ko je naporno tuhtala in se trudila, da bi si oživila kolixor mogoče jasno in resnično čudne prikazni minule noči. — Ve«, ata. bile so hude. mučil«- sanje. Zdelo se mi je nekako, da te vidim, kako se pelješ po cesti čez polje, edin voznik, edino živo bitje daleč naokoli. Nenadoma su utrga z višave temen oblak, tik nad teboj. Pada in pada. s čudovito naglico. Hočem te poklicati, da uaj (l|«tiš. ker ti grozi nevarnost, smrt. A ne morem izprego-voriti: v«a kri mi je zLedeu^la v sna. zatopljena v težke iu mučne misli. — Čudež bi bil to, ltahela. A Bog naših očetov ni več radodaren s čudeži. Veruj. dt£c. prazne so bile le sanje. — Ko bi res bile prazne! A laku tesno mi je pri srcu! Ko bi vzel vsaj hlapca s seboj, ata! --Bolj varen vendar si. - Čemu? Saj bom pred večerom doma. Iii čemu naj hlapec !•■-uari? Ob tako lepem dnevu! Tudi l/.ak je pogledal skozi okno. Kamor je še vedno strmela Uahela. je tudi on zastrmel, dol po širnem polju, ki je bilo pod mestom razgrnjeno kakor t velika pisana karta. Kakor neskončna reka. segajoča od Slovenskih go-rie do iialoz. se je valovilo po polju zlato jutranjega solnea. — En ilau ne bi toliko zamudil, — je potiho pripomnila Uahela. kakor bi še vedno sanjala i i gledala neznane prikazni. — Ne tla bi zamudil? O Bo«;. Zapovedal sem mu. da naj prezrači žituico in iznosi nekaj pšenice vuii ua soluec. Plesen sem naš 1 včeraj v njej. Tako se mi de'a povsod škoda ! Od česa pa uaj potem živimo. Bog pravični? A hčerke ni prepričal... Pri vila se mu je tesneje, mu položila mehko roko spet okoli vratu in. zroč mu od blizu v o«"-i, se mu je laskala: — Ata, ali ne bi izpolnili vsaj danes prošnje svoji Uaheli? Vsaj danes, ata moj! — Ne morem, dete! Bog ve. da ne. Rabim denar. Počasi je odtegnila deklica roko od njega. Obrnila se je v stran. — Več mu je denar nego moja ljubezen in moje prošnje. — jo je zazeblo v srcu. — A saj je bil takšen vedno, tudi proti rajni materi. -- Sklonila je glavo. A navzlic srčni boli si je morala priznati: — Pa ga vendar tako ljubim ! Dva svetla bisera sta ji zatrepe tala v vročih očeh... II. CO"vmCMT UNDER* COB A U1CEHWOOP N Y WOODROW WILSON. DEMOKRATIČNI KANDIDAT ZA PRI HODNJE PREDSEDNIŠKE VOLITVE. razmišljanju pa je rail povesil glavo in stopal lepo počasi, da se u«* prenagli v mislih in ne v teku. Izak. sedeč složno na "vozu. ni mnogo menil za konja. I >a mu ne steče, je vedel. Imel pa j«- tudi sam dovolj misli. Razmišljal j.- o najljubšem, kar je imel na svetu, o denarju in o hčerki. — Dobro, da Uahela ne ve. kam da sem namenjen. Misli, da grem tirj.it trgovca škrjanea. A ta j<- ž.-poravnal ves dolg iu si je dal na tanko vse potrditi. Lisjak je!... jeze iu žalosti. Okoli nje so so gnetli otroci. Trije večji so napol radoznalo. napol sovražno pogle-se dovali Žida. ki so ga poznali ž< oil prejšnjih obiskov: mala. ku-drolasa deklica se je oprijemala materinega krila: zakopavala in skrivala j«* zlato glavico v materino krilo, iz katerega je od časa do časa napo! radovedno, napol boje če pogledala bradatega tujega moža. Najmlajšega fanta, dojenčka, je držala vdova v naročju. Žid se je obupni vdovini trditvi " Vrnil ? Bog mojih očetov. -- h- re- Ko bi vedela, da setu na poti k ]prisiljeno smejal, vdovi Vidovički. bi mi branila bolj. Bog mogočni, dober otrok j«'j kdaj in kje .' Ko pa sem ti le da ima tako neumno mehko sr- jn xi priseeaui. da mi ni. ce. Še mehkejša je. nego je bila j mati. Bog mojega očeta Izaka. < »•; A di bi lagal, ko ji* {smrti v oči? — je dvomila rledal I — Nimam! Kakšna beseda pa je to? Jaz tudi nimam, pa rabim. Zato hočem imeti... ' Vdova se je obrnila v stran. — Otroci so se ji plašni oprijemali obleke iu se stiskali k njej. Najmlajšega je privila tesno k prsim. | Težak boj je bojevala velika, inočna žena. Čez nekaj hipov se je okreni'a spet k Židu. z razpaljeni-mi lici. z nemirno sevajočimi očmi. In zaprosila je uaglo iu hlast no. kakor bi se s silo krotila: ! — Gospod Roseuzweig. počakajte še nekaj časa. Dam vam. brž ko mi bo mogoče. — Usmi lite se! i — Bog vsemogočni. — se j" srd i l žiil — tretji pot s^in se že pripeljal tako daleč, a ti vedno praviš: Počakaj! — Do kdaj pa? Ali do smrti? I — A kje naj vzamem? Iu več nego sem dolžna! — Kje naj vzamem? O vprašanje! Lepo hišo imaš. Prodaj jo! Trgovec Škrjauec jo takoj kupil Ženi se je čudno zablikalo v očeh. » —Vidva s Skrjaneeui! Oba ti-čita pod enim klobukom. Oba bi ine rada ogoljufala in oropala r.c tega beraštva. kar ga imam. In kam naj grem potem z otroci? } Premagala jo je bol iu skrb za deco- Zajokala je navzlic- silnemu premagovanju in zatajevanju. I Dvignila je dojenčka proti Iza ku iu še enkrat zaprosila: — Pet jih imam. glejte. Usmilite se teh sirot, če se mene nočete ! I Ker je ihtela mati. so zajokali tudi otroci. Dojenček je zakričal prvi. glasno in prestrašeno, za njim deklica, skrivajoča lice v materino krilo, poltiho in boječe, /.a njo trije starejši. { A žida ni ganil jok. J Kaj pa hočeš od mene. Bog pravični? Ali sem jaz oče otrok: Služit jih daj! Kaj pa boš ž njimi doma? Da boste vsi stradali! Vdova ga je pogledala začudeno. kakor ne bi mogla verjeti. da prav sliši. A ko je zastriuela v ledeni. neusmiljeni obraz Židov, ji j.- bilo v hipu jasno, da ni zmota. Angini in Zeppelini. eler prej resigniral. kot pa se udal j tem pranapetežem. Toda. on je ze-jlo popularen. Ljudje mu vrjamc- Iz nevtralnih virov se poroča. jo- da ^ pošten in da je njegova da je Leipzig Neustc'Naehrieh- Potika najboljša, zato mu za ten", kakor tudi drugo časopisje.'ll'>*:jt|.m.jra ljubijo . prinesla članek, v katerem poziva1 f opisoval razne podrob- admiraliteto. da se nadalje z na- ,lost'* ° .hram 111 P°*tr«bl-, , padi z Žepe plin i na Anglijo iu' Sprejet sem bil povsod kot zlasti še na London. jAmerikanee in ne Nemec in obna- Poroča se .da je grof Zeppelin. f ^ ^pram meni povsod katerega zasluga je. da je Nem-^dno. Ko sem Pnsel v Anghjo. čija dobila to nezaslišno orožjt.> l»e tudi tam preiskal iz veliko rekel, da se naj bi poslalo nad Pruaz.tostjo so se celo izrazili bi bil Izak lak. kuj pa bi zapustil ji,, j,- strmela z velikimi, vprašu-1 vdova . je res tako j,OVOril. kakor jc nekoč otroku Kali li ? Bcraštvo. ničesar drugega! Nasmehnil se je nalahko t«-tu mislim. Zadovoljno ^i je pogladil brado in se srčno vzradostil. dr bo zapustil bogate zaklade, ne beraštva. — Ne razumem, kako da se ji ee-lo gojimi * kristjani > smilijo. Odkar je bila zadnjič ta sitna ženska. ta Vidovička pri nas in mene je .lahve kaznoval, da ra\ no nisem bil doma — in j»- dekle tu uatveznila vse mogoči- in nemogoče bajke. Uahela povsem zaverovana v njo. Se odpustila bi ji ves dolg. A Izak je pametnejši. Spet se je vzradostil samega sebe in svoje skrbi za pn-uiožc nje in za Uahelo. Nenadoma pa se mu je lice zre* nilo in stemnilo. — Vdova trdi, da je Vidovi« polovico vrnil. Uahela veruje.... Naj! A jaz pravim: Kje pa ima pisano? Pri meni velja le pisana beseda, potrdilo na papirju ali pergameutu. Kdo uaj veruje sami besedi?.. In Vidovič je mrtev. Spet mu je šlo kakor smehljaj čez suho. lepo lice. trdo. kakor iz mramorja izklesano. Znak zadovoljstva bi pač naj bil ta odsev smehljaja, a mu je lice le spačil. — Ničesar pisanega! Prič tudi ni. In Vidovičeva beseda? Kdo ji bo verjel? Pijanec je bil. Da, vseh sto srebrnikov ni i vrne vdova ! — Hi. Aladiu. geni s.-! ?Saj še zaspiš! Dobro uro pozneje je ustavil Izak pred hišo vdovino. je privezal konja ob deblo stare slive iu je vstopil. V bližini Drave je stala koča, koncem vasi. kakih sto korakov oddaljena od sosedne, večje kmet ske hiše. Z desnega brega je mrko strmel dol na njo iu na vso ponižno vas grad Bori, kraljujoč mogočno in grozeče na visoki skali, dvigajoči se navpično iznad reki ne struge. Z leve strani je pozdravljal prek čez polje beli zvonik farne cerkve sv. Marjete, skromen in ponižen, krit s starimi. (mahom obraslimi skodljieami. Zaspani vrane« je ob slivi pove-šal glavo, razmišljal iu vdano ča- jočimi iu trepečimi očmi v Žida. — Ne. ni mogoče! Ni mogoče! — Ako bi mi bil vrnil, bi mu dal gotovo pisano potrdilo. In S i men sain bi bil zahteval. Ali ga imaš? Pisanega res ničesar nimam. A če je on trdil. — Vsaj kako pričo bi mora'a imeti. — »le tudi nimam. A Bog je videl. on je priča. Izak je za hip po bi ga bile zadnje Im ,kal gospodarja. Včasih je za hip Polagoma je drdral Židov voz privzdignil ušesa, ko je zaslišal iz dol po Ptujskem polju. Vrane« je (sobe glas gospodarjev. Zakaj vz-bil star. iu nič več leska ni bilo v uemirjen in zelo glasen je posta-ujegovi dlaki, malo moči v telesu; jal pogovor Židov iu vdovin. uič več poskočnosti v nogah. Po- J ' — A mož je trdil pred smrtjo, časnost sega je lotevala, bolezen da je polovico vrnil, -— je spet in starosti, in nagnenje k razmišlja- spet zatrjevala vdova. el od nemira. za-lnju, dobra lastnost starosti. Ob Ulas se ji je .., - sk*- slišala. Tedaj so se ji nenadoma ustavile solze. Z divjo silo, ki jo je krotila do sedaj z vsem naporom duha in telesa, najbolj iz ljubezni do otrok, je butnilo na daji sovraštvo do Žida, ki ji je delal — škodo in krivico že leta in leta. ko je izkoriščal moža v svoje namene. za svojo trgovino iu svojo korist. Na vrh mu je posojeval denar. odslužiti peiaeseierimi iu stot« omolčal. kakor i ki ga je moral Vidovič o •sede udarile i i ali vrniti s pctdeseterinii ii mu za hip vzele hladno razsod-'rimi obresti, nost. Vdova ga je gledala napol J — Vso zakonsko srečo mi je proseče, napol srepo in srdito. zastrupil in umoril ta človek brez Žid je povešid glavo iu oči pod srca in duše. zdaj mi hoče iztrga tem žgočim pogledom, ki ga je ti še otroke! — ji je vpilo v du-bolj čutil nego videl, iu ki mu je ši. da se ji je od srdu in sovra-skušal prodreti v globočiuo duše. 1stva treslo vse veliko in močno telo. Naglo je odložila še vedno jo-kajočega dojenčka v zibelko. — Stopila je z odločno, strastno kretnjo tesuo pred Žida in je stisnila krepke roke v grozeče pesti. — In če bi stradali otroci in jaz? Ali bi to vas kaj brigalo?.. Vem. vi nam ne bi dali skorjiee kruha, vi človek brez srca in du-nice in laži nikoli ni natanko teh- še! Uajši bi nas pustili poginiti, tal. kakor jih noben mešetar ne. j vem. Vi goljuf! Ti zid lažnjivi. Žena se je zganila. Z naglim. Jkrivoprisežni! Denar dobiš, in če močnim sunkom se je zravnala [bi ga morala iz zemlje izkopati! prt nil pogledom je osvig-1 nila žida: a odvrnila je še dovolj .sem jaz gospodinja tukaj! Vun. mirno: j pravim. Če ne. pokličem sosede! — Ues. v življenju ni bil luno-|N'a najbliže drevo te obesijo ali go prida, moj mož. A tudi vi. go-j te vržejo v Dravo, ribam za obed. spod Rosenzweig. imate mnogo uajTako te ljubijo, ti židovski ode- da bi našel tam resnico. Z obun nini svojim bleskom ga je glasno vpraševal: — Ali upaš še pred Bogom ta jiti. goljuf židovski? A s silo Si* j«- ohrabril Drzno je pogledal vdovi naravnost v oči. Drzno, razžaljivo je rekel: — Saj sama najbolj veš, kaj je bil rajni Vidovič: Pijanec! Res- Anglijo osemdeset Zappellnv. Raditega, kot se iz Londona po-jroča. je nastalo v Angliji mnenje iu gibanje, da bi se Anglija znesla nad Nemčijo radi tega voje-J vauja se Zeppelini z isto metodo, namreč, da bi angleški a vi ja tik i poletavali nad Nemčijo, ziasti še nad Berlin, in istotako morili o-troke. ženske iu civilne moške kot delajo nemški letalci v Zeppeli-uih. Iz Loudoua se brzojavnim potom poroča, da je nek provineial-ni časopis, ki ima zelo veliko cirkulacijo prinesel kmalu potem, ko so bili vprizorjeui zadnji zeppelin-ski napadi, članek, v katerem pravi. da je dobilo uredništvo na stotine pisem, da se pošlje nad nemška mesta angleške zračne velika-ik\ in se meče bombe ne glede na to, če zadene otroka ali samega nemškega kajzerja. Londonska "Daily < hronicle" je priobčila pismo II. W. AVilsoua. nekega mornariškega eksperta, ki istotako poziva, da se prične s poleti nad nemška mesta. Pravi, da je več mest. nad katera bi angleški avijatiki popolnoma lahko prišli. Da j« zavladal meti angleškim narodom tak srd nad Nemci ni čuda. Kar počenjajo nemški zrakoplove! ni drugega kot barbar stvo. Ako bi Nemčija opustila to barbarsko vojevanje. bi ravnotako zmagala ali bi bila ravnotako po ražeua kot sicer. Ako kaka bom ba razbije par londonskih hiš. ako umori kakih deset otrok iu dvaj set žena. nima to v nobenem ozi-ru nikaekgfa vojaškega pomena. Anglija se najbrž« ne bo po-lu-žila nemške metode in se maščevala nad Nemčijo, kajti, ako se bo maščevala na ta barbarski način. bo imela pri nevtralnem svetu veliko več ugleda in Nemčijo bo nevtralni svet vsletl teh ziodej-stev videl vedno bolj črno. Ako bo pa Anglija pričela ua isti način poletavati nad nemška mesta, podirati zgradbe, moriti o-troke. žene in civilne moške v taki meri kot dela to Nemčija, ji ne bo mogel nihče zameriti, kajti to je edino sredstvo, ki ga ima Anglija. da prepreči nadaljne zeppe-linskc napade na svoje ozemlje, iu zlasti še na London. Ako bo pričela Anglija v i>ti meri moriti nemške otroke, poteui bo nemški narod sprevidel, kako čutijo angleške matere, ko ubije nemška bomba njihove otroke, in nato si najbrže n« bo več pozival admiral iteto, da se nad Anglijo še pošlje Zeppeline. Nemški narod ne bo takrat mogel vpiti po maščevanju, temveč ga bo moralo le ogrevati njegovo sedanje poeenjanje ter želeli: — Oh. da bi vsaj Angleži že enkrat prenehali! obžalovanje, da me morajo tako nadlegovati in pripomnili, da je zdaj pač vojna, da to mora biti.'' red Izakom. Prsi so se ji dvig-[Kolikor ga dobiš po krivici, ta naj ile. za ječa la je napol pridušeno, te peč« vso večnost! — Zdaj pa S sovražnim pogledom je ošvisr-»vun "lz moje hiše! Se je moja! S»j vesti. Saj je bil vaš mešetar! Za vas je največ kupoval in če je lagal. je lagal za vas! Žid je zamahnil z roko. kakor bi se branil neljube prikazni. Poizkušal se je našmeajti. a smeh je zvenel trdo in hrlpavo. — Bog v nebesih, jaz mu tega nisem zapovedal. — Ne vem. če ne. — Glas vdovin je zapovedoval. — Dovolj sem trpela ob njem in njegovih napa kak. A če mu jaz nt* oponašam tega še v grob za njim. uaj ga puste pri miru tudi drugi. — Že prav. nič se ne opravičujte, gospod Uo- i*uh. Vun! Izak se je. prepal iu bled ob nenadni vdovini jezi in ob divjih njenih grožnjah, res naglo umikal proti durirn. — Zblaznela je! Bog v nebesih. kaj se naj pričkam z blazno žensko? Če je znorela, dobim morda svoj denar tem laže in tembolj gotovo. Naglo je od vezal konja, skoči! na voz. udaril z bičem po starem v ranču, da je poskočil kakor petleten arabee. V divjem tiru sta hitela skozi vas in gor po polju, kakor bi šla seuzweig! — A to pfavim. in to ve,sodba za njima, vsa fara: na smrt se je dobro pri-| A vrane« je polagoma pešal — pravil. Bog bodi zahvaljen! Zato i« sodba se je naglo bližala... pa ne morem verjeti, da bi še — (Konec prihodnjič), v tej stvari pred smrtjo ravno lagal. — Pa je, žena! — Bog v nebesih, govoriva brez konca in kraja! Moj denar ini daj, pa je! Med lopovi I. lopov: 4*Pelt. kateri j« nedavno dobil glavni dofciiek, naaners-— Ko pa ga nimam? Ali naj ga va se od tu izseliti. z vedrico zajraem is Drave? 1 2. lopov: "Taka? Potem ga ino-Žid se je razburja nuno pmv " ^r^iTTtmFii^i - if->iitr*it ". ■ ■■ : ' :• "H 'irt'TinaiTTniwBfnl Jugozapadni Slovenci. k J. Kotar V* napisal v Ijubljaai-sktui **Slovencu" z dne 10. avgu->ta ]>odlistek. jhjIh zanimivih podučuih in historičnih podatkov, v katerih se potrjuje, da imajo Slovenci izključno pravico do zemlje, kjer prebivaj'* na tniriško-Uradiščauski. v Reziji in na obali med Devinoin in Trstom. 'Eden naših najbolj starih historičnih vpominov". piše Kotar. "je svttoivanski evangelij, laku nazvan po liiouastiru iu mc^tu poleg Timava {ki se pri Deviuu zliva v morje), kjer se j,- dolgo ča-sa luanil— Mckrota je rokopis precej poškodovala. Kot op is prihaja iz dobe V. do Vili. stoletja. Na robovih knjige se nahajajo slovenska imena tedaajiii časov, kakor: Bratisiav. Stivgomil. Zc iebor. Svctipolk. Pribuia, Bole-slav. Vati-obor. Kocelj ild.; ženska imena: Milena. Zalislava. Mi-sislava. Sventiži/aia itd. Po karakterju črk se vidi. da so ta imena iz VIII. stoletja. V bližini Dober-dobsko planote, »kjer so se vršile najbolj pomembne zgodoviusku bitke, imamo uii Slovenci zgodovinsko važno mesto, ki dokumentarno priča o našem življenju ob Jadranski cbali. Ti kraji, ki so na(»ojeni s slovensko krvjo, so dokumenti slovenske hrabrosti. Na goriški okmj meji slovenski be-lieški okraj, ki št--je daiics do 40 tisoč duš. V Vidmu ilTiliiic} >t nahaja neki katoliški rokopis iz leta 1-PJ7. ki je pisan v benesko-sluvenskem narečju, kot- so govori okoli St. Petra slovenskega fob Nailiv.ii. Jczrk je jmdoben današnjemu govoru, sumi da ima n«-.kaj nekaj a or 1st o v. pravopis j>a je italijanski. Zanimivi so ti dokumenti. ker nam pričajo, da -e je slo-venstvo v beneškem okraju čuvalo še iz starega veka. Slovenci so prišli v beneške kraje leta 700 po Kri-tu in slovenska armada je tedaj uničila vso lonj^ti bards ko armado in iztrebila furlansko plemstvo. Iii slovenski ž i vel j je prišel takoj na površje. Slovenski jezik je ]»ostal splošno rabljen po celi Kuri an i ji- slovensko s.i je govorilo na dvoru l ongobard.sk i h vojvod v Čedadu (Cividale). V XIV. veku je 'hotel patrijarh Bi rtraml v Čedadu osnovati vseučilišče za Slovence in Italijane. Tako ao cenili Slovence v mračnem srednjem veku. toda prosvitljv.ua Italija z IfOOUJetno kulturo nima z.i bene--1- K.e Slovence niti cue šole. Treba je kaj narediti za. beneške Slovenec. da se rešijo smrt i. *' uacijoiialue Cela Nemčija si želi miru. S. M. Bier, naturaliziran Ame rikanec. rojen Nemec, se je ravnokar vrnil iz svoj« prejšnje domovine. kjer se je mudil dve leti. On je imel priložnost opazovati uemški narod, opazoval ga je lahko od takrat, ko se je pričela vojna pa dozdaj. Iu on pravi, da si zdaj želi cela Nemčija miru. in samo miru. On pravi, da je govoril z ljudmi vsakih stanov in povsod je našel iste želje, kljub temu, da so bili prepričani, da bodo zmagali. so se vseeno zavedali, da bo boj dolg in hud, iu rekli so. da bi bilo že vsaj enkrat konec. "Izobraženi krogi hočejo, da o-stane tako kot je", — je rekel, "namreč, da ostane tako kot zahteva predsednik AVilson. kar se tiče vojevanja s podmorskimi čolni, kajti ti hočejo imeti Ameriko prijateljsko. Višji krogi, s tem mislim namreč lastnike zemljišč, industrij ce in slične. zahtevajo, da se prične zopet z vojevanjem s submarin i. kajti pri tem mislijo, da jim bo na ta način prej in lažje dobiti vojno. Ti hočejo, da se Dr. Beldiman. ki je bil dozdaj razdraženim državam nemška via- uiunski vladni zastopnik v Berlinu, da nič več ne pokorava. | dokler ni bila napovedana med *' Bethmann-Holweg se ua vso Nemčijo in Romunijo vojna, je od-moč trudi, da bi to gibanje potla-1 potoval v Kodanj. kjer se bo s čiL In prepričan sem, da bo kan- svojim privatnim štabom nastanil. Nemški socialisti in mir. Berlin, Nemčija. 27. septembra. Socialistični Narodni odbor je da-ues razposlal svojim organom član ke. v katerih pravi, da izgleda, da mir ni daleč. Hugo llassc. član Ueichstaga, je rekel, da bi se vojna najlepše končala, ako iic bi nobena dežela doživela poraza. Karl Kautsky je rekel, da je mir še danes mogoč. Anglija bi bila gotovo pripravljena sprejeti mir. ako bi Nemčija rekla, da odstopi vse ozemlje in da bo dala Belgiji zopet neodvisnost, ne da bi Belgija s tem postala kak vazal Nemčiji. Poročnik Wintgens ubit. Berlin, Nemčija. -8. septembra. Poročnik Wintgnes. ki je za stotnikom Boclke-jem izstrelil na tla največ zavezniških zrakoplovov, je bil ubit v boju z zaveliiškim ae-roplanom. On j« bil pokopali ua m«stu, kjer je padel, kot je želel pred smrtjo. Dr. Beldiman je šel v Kodanj, Berlin, Nemčija, 25. septembra. - v ' . - ' • T— • GLAS NARODA, 30. SEPT. 1916 Kvišku. Spisal Fran 8. Finigar. (Nadaljevanje). XIII. I vni za i**! Vrinilo se um je vpra-1 "Nevaren ti ni, tega se ne boj! Ijenje, kakor strast sredi srca! Iu šanje, ua katero ni skioči nič mi Saj poznam Margito. Misliš, da je prav tako življenje vlada v sneže-alil, vprašanje, zakaj mu je dala mogoč* pozabiti, kaj je ona in kaj uietežu, ko piska ob vogalih, rdeč trak! Ali ni rdeča barva ja- Ante?" |sjka veje ]>od neboiu seti simbol pravega srčnega eu-| -N'aJ kakor hoče. Jaz tega pa lažjega človeka sovražim, proč ki se prelijajo in zvijajo, razsipa-simbol — ali simbol bridke ironi- mora!" |jo in strinjajo kot misli v burni je. smfbol. s kateruu bi ga ona ra j Adolf ni Lotar sta zavila ob zi- domišljiji: da. tudi to je življenje, da nsužila. da bi ji bil hlapec. du cvetličnega vrta na desno pro- burno življenje. ^J^ftET t vsem. ker ga rabijo, sluga, ti pristavi in prav tam na oglu( Toda ta siva luč. ta lena stagna- mameluk. dok^r m* ne naveza- j ima je pijaei nenadno naproti La-^ija v^ elementov, to dremanje naravi zdravnik in tovarnar Bol VESELI SE NOVE POŠILJATVE. H. H. von Schlick, slavnoznam < uamija- j— j« elementov, to dremanje naravni zdravnik in tovarnar Bol rgra. m on e.nger• vfacajoe se »pod hrasta. | vlažnih listov iu evetov _ te mr-jgarakega Krvnega čaja, kateri jt _om igrača.' Adolf je pozdravil prijazno ka- tve megle, kot mrtvaški prti. in1« stoinstotisoč bolnimi v stani *v* no dolgo. Odprl je ob nenavadni k™ trfkTSa'.mVv rt rb ,prai"Vii- 1""" i ' Tv JI! 1,0 1T.w y,ruk,T L. CZliTr^r1'^","' ,ve Me?le' k"t mrtvinau l"-«- ■"> rtoimrtotisož bolnimi v stani ive V n,ki m.bkuiiri Jat* v t i 'v" * r !; ?rj1' I4™ ?k0" t0 bro"a*t0 Uebo "■"■•'a in dobiva od onih, katerim j, .te,a L,n,.,n «u. ko HovX «e Li N«\ ?,kJ«r- T «• ,e " b' ° • »«** ffku v h". Bolgarski Krvni Caj vrnil zdrav ko Zik Sa t ** "»J1*- !'ulludl1 2 » «!" us ™MPOfledd. 'dan. Lacing« je slone! pri oknu. f.. ;>ismo: \iadala grobn^STViTi* f V "1 T-2" T''"' rf? J" V" ,, , !1 ^ ' i ^ ^ v ovrhuik- Za "Prejel -n, Bolgarski Krvni davno porajrrfkoval » je Uo- » T" < tV'^1 »»""'"j"" ^ čaj. ki ste mi ga poslali: prav i j »v- u.1 m j u j je pri srcu uctkaj zabo- \olje! Ivako je to? Ali sHe slaba če« na mizi «ta ležala dežnik in ^ >111 thl |K» vrtu, le h ee*le ms je oglašal , . , • .1 •« . , . , . »-» - . T* , . uezma m težko s«-in nanj čakal, ker sem j „ . hdo. ko je ^top]I na imk. kot bi spali ' palica, l^einserievo iee ie bila - „ . *-1 * neroden ropui tt-zk^jra. lewetieaa » , , •, - 1: 11 111 Je Ulia prvo skatljo ze porabil 111 ne 1110- , .* . ' , r, ; .bil »lepit iKHtolzilemu vzoru na Da tu samo slabo spal. dobro očitna fotcurrafiia ccWa dne- » i^i 11-11 v.*/,a in hripavi hu km-^tMkega 1 : il51rt .,1: . ,, ^ J aue* rem dolgo biti brez njega, ker ka hUpea. ki je priganjal le«o krtn-j^ Z't • , 1 ^ , ^es obraz dar ga lie uživam takoj -utim samega konja. Jkozi vrtmiee pri1 T\tU ?" J • ^T^ v ( UJv Aff ! a°kt0i ** bledejii kot smer, ustnice da ue čutim dobro." 11 1 i 1 . . 1 , vo. lajni j** stoje in brez «lad- novic, niteresantnrli novic; skoro bitiz krvi in suk(» oči so ka- -c 1-1 „ „ . «»;•»- koija. '.ravo. ka j življenja v ta pnsti ^ sfelove pn^te dXe n^i vchko,.^at,J». meno >oJnee iu v svetlih trakovih v , - 1 1 u i-r.t ^ prauit. ux>iee urni. Krvnega Caja, ki traja pet Na vrtu u. ostal pod kostanji kot. Topo so zrle na vrt. topo na mir- mesecev pošli p 7» 00 kamnrk« kot n;iva-tno. lial ^ je. Ja bi ga •'i e bodete vi nosili življenje uo gra^mo. kot bi to ne bila re- n Tc^ado zl 31 12 kam°rk° kdo ii»- .11 »t i 1. Hof>an." Energično je .Vnte odgmil odejo. in »e u mo oblekel. Nekdo potrka. "Ante!" Zadoščenja je hotel, poštenega za- je iu vedite, da ne govorite s uja. ni nobene misli, m aobenega dov.Mija od Lotarja. zato je šer kmetom, ampak z menoj!'" čustva — nič. čisto nič, da plava dalje k\>ku do samotnega hra- '"Odslej rajt-i s kmetom kot z za njimi lena megla brez živlie- Marvel Products Co. i MMMMMMMM njimi lena megla bi-ez življe-: 11 ja. Xi res! Za tem nerutm in mrk-lini izrazom je 'bil vihar, burja. vami: '"(jrovoiite. jaz sem žadjeu!"' I prepirajte1 se^kot stare ba- ples snežink, metež, strašanski o^ati. Do^iite 10e. Vei. znosim? Ka- »e! se 'Oglasi Adolf. Povejta metež misli kot najhujši vrtinee. , - , , , . stcxeo-H gozdiča, kjer je begal hi Laemger je .poznal drobni gU-.tPI> ^milltja ^ m,trov Jol st' rtrKn" Z Ji ravni terasi odprl in JO pustil v sobo. Stop d je( Kjko tor(JJ naj k oknu, oh! Vzbiwlil sem kot navadilo, potem se.rn pasel. sam ne vem, ^ukaj mi je žal, ko vidim to krasuo ju tro. — Tilka, kaj boš povedala? Ta obisk je nenavadan. Sedi!" Sedla »ta na vtar, u*ijat ka-nape. 44Ah, Ante!" Tilka se je naklonila 11a mizo, zakrila obraz z rokama Lu zaih-tela. curkih _ in, veselo Želim po- kot rdeča roža v sobični rosi. Laeinger mora odtod! Zakaj? Zakaj !tmi-d ? Sam hoče. strie ho- Columbia gramofone ln slovenske plot&e je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, strnilo 436 Chestnut St ConemangU, Pa Pišite po cenik. zvedeti za naslov vati se uiora 011. in vršitelj si ti! podlasico sva se še in Dvoboj! Koliko je dvobojev na igrala." -"vetu za prazne st vari, ki niso be- Lopov, auolči. sicer — sediee vredne; a tu mu gre za Ante je stopil proti 'baronu in če, a vendar ga knuto vleče na* čast /a '{Hitenje, za največjo doto stisnil palico. — Adolf je stopil za j, kot bi tisoč zanjk zadrga valo blage deklice: da. tukaj naj odloči predenj in ga fekušal miriti. I njegov vrat, roke, noge. tisoč vrvi dvoboj, tu je umesten, to bo zado- ''Ponovite, kdo je lopov? Jaz, držaio njegovo srce, njegovo celo ščenje, edino, ki ga 'more l.»ota.r baron Lotar Wegel?" 1 du-šo. O11 hoče. on mora odtod, in . . ... ,, , dati. edino, katero daje dandanes Da. da. ti. baron botar Wcgel, mora raastrgati v trenutku vse te ko '.'k^iIm'i^' rimb. /Iiivo rjo ka-aIir kaVH,irju" 11 iu zakaJ- ^ do- zanjke, vse te vrvi — mora, mora. ^ttli^^n^ P," Ze je ^ misel bro!" »Zakaj? Strie hoče. naj gre zaradi srt- l0." j tesneje lji tesneje, stiskal je pali- Baron je potegnil zavestno iz njega, da ne bo imel še 011 nepri- M "K- ' t* * T ika ♦ \" u<3arjal kot bi listnieo vizitko in jo prevzetno po- jetnosti in sitnosti; 0I1, oziri, služ- SLUŽKINJA aj pa 1 je. tea, P«\ ej. . 1- 2e nasprotne urdaree in z molil Antetn. i ba. odvisnost.--oni-io baroni — dobro stalno svojih dveh bratov FRANKA in MIHAELA NAGEL. Doma sta iz Smoline vasi pri Novem mestu. Frank se nahaja nekje v Detroit!!. }fw*h.. in Mihael pa nekje v Pemisvlvaniji. Prosim ee njene rojake, ki vedo za- nju naslov. da ga mi javijo, ali naj se pa. sama oglasita. — Anton Nagi'I. 722 Holmes Ave., f udi ana-polis, Ind. (28-30—9) IMHIMr "GLAS NARODA* 82 Cortlandt Street. New York, N. T. Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET ViOKIGIN, ILL PRODAJA fina vina, izvrstne amotkef patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh Drekomor- | skih črt. POŠILJA denar v stari krai zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA v Be v notarski posel spada joča dela. mmmrnmmmmmmmmmmmmmmm^ kar ne jokaj, povej, odkrito po- v : . —rtov« t; uomjuram ako nun,B11 is^al Lotarjeve Anteta je prevladala strast. Po- imajo vpliv. 011 — sine — mi a —«-»« - ie 1111>sro,v i ^ave. da zaSvisti jeklo po njegovi zabil je dostojnost, pozabil .vse in kruh. od katerega reže dannadan P° dogovoru. Pišite na HvaliLo ira ie Tilka noirk^lala da mu n,zI3ara zlobno ^ kar planil bi bil najrajši na haro kosec za stričtiika, za Anteta; — naslov: ^.vurni-la -oke m iih sklenila ka' 1,1 mU za,ije kri tksti ^tanski na. Vizitko je pagrafoil, raztrgal ne. ne. Ante mora proč, zaradi Mrs- Gertrude Rauier. J -mehl-jaj. — Anue jo hodil nekoli- jo na ikostre in jili za±irčil baronu striea. ker se boji za kruhek. ,liox Laffertv, Oluo. ko časa brez misli kakor navit v !iee ter »kriknil: | Tako, han, kruh! In Adolf je bil _(28-9—4-10) stroj. Koraki so bili čimdalje bolj "S tako podlo dušo se jaz ne P1^ stricu 111 ga prosil, naj vpliva NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ,.1» ; . . .... ki^i.,3 P0^^"' umiril se je, palico vtak- bijem!" t ua. An teta. da igre. da ne bo sitno-' n ■ • • , , ,, ' mu je izginila A>a kn. prebledei uil v jnwhkft ln nnA ^ _____,,_______i Cenjenim rojakom v ^est Vir- družini z enim mesto pri slov. otrokom. Lahko k or za prošnjo: "Moj Bog, tisi i baron!" Po Laeinger ju je zavrelo. Z lica je siknil ba- sti, da naj odogodku anolči. bartm' I bo tudi molčal. — Ha, lopovi! Iu obti-' t"e' ta m,rna dobra duša, 4 . . . —- \ mehko niso m legel pod "Kmeifciki pes! ie /a trenutek kot >-tena. da ju ... . ■ , , , v Fc • t • , . . , , nra>.t t4r si podprl glavo. Ni bil se ron. bilo videti na rilcih slkozi belo .. ... polt edino le vijugaste pla ve črt i-j ^^ Sfm S I Ante je dvignil palico. ----- .. _ . Dvoboj, hm! Kdo mi je porok, čala je v koščeni roki •stričevi, ki ,)0Jl- prepričan je, da. bi mu baron Koliko se je vračal s sprehoda, iu nalete, f vplivom svojim laliiko škodoval, Le par na sitni položaj. . m zato m°ra on — mora proč. ev, kaj je to? Lu on? Gotovo "Gospod baron, oprostite, Ante' Aute Je škrtnil in j^risega je j-- bil že dostikrat, vadil se je _ burja/' . pljusknila v zrak: Pri Bogu, ne. c« drhtečih žil. Ustnice je imel stisnjene, pest se mu je krčila, lla lle 011 planil j,- s kanapeja. udaril silo- ^ Vitdtl v borwgu? vito po mizi, da je sveča odskoči- ,Rvl' ginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik la. padla iu se (prelomila. Z nogo ja lopnil lil ob tla. da so zažven- mimgo; aJaz Iusem « llik» ^ ^ Ante, Pr^m C> u da Bog posegal vmes v taJco prav- dognati hotel. V naši družbi je bl1 ^en. Zato grem. da. zato: Tilka je stooila k uj. mu prijela1^' ^ je "a SklaJU JUed nemogoč. Pojdiva na gulja£!" I 7'd,"dih ^ ^opiia k njemu, pi ijtid skom m ^romojn prepovedal? llu- ^ i . /mojega najveejega dobrotnika, ki ga za roko in mu pomirljivo gle- I zija ' Iu če me oai n>oseče, če me Stric je velel Antetn, da je šel pisarno. Stopal je kot iu psovik podlega človeka. Toraj grem. ker hočem iti. ne. ker mo-t T> . . ... .. 1 prav, ne jaz, da ima on pravico do ^povoden a drgeta na ram, ! Povej vse ali je bila sila loj>oV^.iije. ja2 z rLbito čre- ^ mtelCa m koletajoca rdecica. lsauto krvaxi doka7 Ja je delal nj«t besen konj, ki gre za gospo- ?rem> kel, "Povej, lutro povej, kaj ti je - _ , . , darjem " 1 ' 1 D1 a V. IM> 1 a/. (\u iniin mi ivwirii«« nn storil ali - te tebe!" , _________ ________ _ _ ____„ ---------------- teti Evfrozini molek iz mrtvaško; srce jo je krog katerih so viiirale razbui-je-j^' bi ne mišice. |je ^^ Ante, zakaj me zaia»; A11 mi tako malo zaupaš ' Toraj si zmagala!" "Zmagala, toda proč moram, proč iz te službe, kamorikoli!" _ _ Sedla sta zopet nazaj Tilka inu^ ^ ^^T^6^i je potožila iu povedala vse Morda bi se še-bil ne z menoj, češ, . ..'za take je pasji bič. Dobro, naj bo meter in termometer sta-padla Ante jo je pnjed za obe roki, ji( ta)ko Ti si ,>lelll;ellit p0 krvi> čez noč za veliko črt. Vse nebo je stisnil in obenem ponosno zrl ua ..........1 svojo sorodnico. "Ne so me bolj pekle kot sto napadov raKal čez.moj trup obolili. zmago- f ,Vula slavnih pogledov nadaljevat vite- ^ J^m^L stric osikiTmik; saj je vendar ime- prepir. xx««vr- ^ po^letlov nadaljevat ške čine pri lepih deklicah. Ha, . ....... _ . 1 ^ Ja za seboj življenje, sramota, ijrozua sramota m uesre-j ča, ki me zadene skoraj gotovo! XIV. Bil je uezuausko pust dan. Raro- a po divhu iiitpo six>u si ud svetov- obokano z gosto, enakomerno j roaiuco. jne ^i^aii- a preziram plean- &*vo meglo, ki se ni iganila, kot bi boj se! Ostani v službi. kol je preziraj0 tisoči današ- flovek gledal v sh'. zamuzan strop' muredil jaa! a^j^. „ n0nosen s«in na Ai- v kleti. Vrhovi jrora so tičali za-! stvar bo Tilka je odšla. Ante se je urno until in se jel nje dobe. a ponosen sem na duševno in srčno plemsitvo. Zato obr- pičeni v to gora so tičali za-j nepremično sirasto i nem kopje: naj bo za tebe pasji maso; po gorskih bokih je pa le-odpravijati. V srcu niti je kipela bi- klofutaj p^vkel j^a^ »rok bel pas. na več mestih in m In ^iftVVVYVVY\y/VYiWVWyVYVyyy VVAWiWYMMWMYMW^YiYWVWA \ Velika vojna mapa vojskujočih se e?ropskih držav, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO. MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pristni prihaja ▼ saTojn. kot je naslikan tukaj. Odklonita vm za ▼oje, ki nivo sap« Cateni z Anchor varstveno znamko. — K in M centov i ▼ lekarnah ali na j ravnost od F. AD. RICHTER C0. T«fk. L?. Mr. Jaako Pleiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ili rojaki v vaeh nai rih na roko. t strast, misel za mislijo je vstaja la, tonihi in druge nove misli — misli o snete so mu polnile diušo. Bil je nervozen. Oblačil se'je fbur-no. vse mu je nagajalo: gumbi so se mu trgali in lomili, kravata ni hotela zdranki skozi zaponko, roka se mu je tresla. Vzel je z mize Ante je zdrznil s podprtega ko- raztrgan, takisto mrtev in len kot osolea. legel vznak in gledal v »jegov brat — obhik nad njim. hrastovo listje, med katerim so Bil ^ djm- ki ^ pojavlja. plesale muiiee hi brosti. f 'Kam ie šel. da ga ni nikjer? čfcsrto v atpafc. ko ni solnca. ne dežja; ne hiči. ne teme; ne zime. Tilko sva srečala, gotovo mu je ne ^^ ^ šel ta nemimi otrok tožit!" re*e m^ega se vlači __— . m----—ilvarrtn iPod nebom m ubija človeškega klobuk. Pod njun je bila listnica. | duha, da je jezen Ibrez povoda, da Odpre jo kaj- nehote, mehansko, Le ewkaj, Lotar, sedaj te La- koine brez vzroka. Ha kako je kot jo je vedno odpiral da se je ©"»f«-, pOrove! To bo zanimivo: prijetno, če lomi vihar veje koša-' _____Z A ___T-. • » • • • _ " iri i >*n 1 T J —___ * _ • i Stari zdravnik Mullio ipecijalaat mo. njih 35 let. moJ kaj Ttm mujka — i amodke, dar Morgtte. Zdelo ne nrn biti mora. Moram se ga iznabiti, ljo, da odbkakujejo dežni curki, „ je, da m mu ta trajk «mejef da ga^tu ga ne tnpkm več, sicer ga vr- da ti teko rdte po stezah, po go-' "J trn: m DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE DBUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRAJ uses PUStBNOST SO t DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. m MMftii roftro mi SiovMic Publishing Co. 83 Oortlandt 81, Hetr Toric, X. T. >mm GLAS NARODA, 30. SEPT. 1916 Niša Ančka. (Povest. — Spisal Vekoslav Kad gončan.) Ne, — tudi te uialeukosti ue! Š-. celo dan svojega odboda ji je bil prikril, da bi se izognil njenim vprašanjem! Ko bi Karel slutil, koliko bridkost bo s svojim grdim činom povzročil mlademu dekliškemu srcu, gotovo bi »i bil svoje slovo drugače uredil. Tako dejanje ni bilo moško, bilo je celo brezsrčno — kruto, nečloveško. — Uboga Ančka je vso noč prebila med jokom in bdenjem. Nekaj časa ga je obsuje vala. potem ga je zooet zagovarjala; vsaj on ni mislil tako hudo, morda si še misliti ni mogel, da bode njej tako hudo po njem. Kako malo vendar poznajo možki čuteča ženska srca »Sc le proti jutru je Ančka malo zatisnila od joka zatekle oči. a tudi sedaj ni prišel zaželjeni počitek; kajti hude sanje so jo neprestano mučile, tako da je v spanju še več trpela, nego če je bdela. Zgoda je vstala in šla po svojih vsakdanjih opravkih. • Od tega dne je bila naša Ančka popolnoma zgubljena. Kakor je bila poprej \ neta Zu službo in za vse. kar službovanje zahteva, tako je po tej usodepolno nedelji postala popolnoma drugačna. Po dnevi je hodilo okrojr kakor senca, jedla je malo ali nič. komaj toliko, da je živela; po noči pa je bdela ni jokala. To se ji je zjutraj poznalo ua njenih rudečih o-čeh. Karkoli ji je kdo naročil, vse je pozabila ali pa popolnoma dru-trače izvedla, kakor ji je bilo rečeno. Včasih se je tako zamislila, da klica sploh slišala ni. ampak se je še le vzdraiuila. ko ji je kieatelj pot kal na amo. Ke je bila v pisanju bolj slabo izve/bana, je potebovala cele ure da je sestavila pismo. Edina njena želja je bila: proč iz mesta; daleč, daleč proč. da ne bi nikogar več videla, ki bi jo spominjal na Karla, proč, da ne bi več hodila po iHitih. koder *ta se sprehajala drug poleg drugega, roko v roki iu v zrak zidala zlate gradove. Kakor so ji bili vsi ti kraji in pota prej tako dragi, toliko bolj jih je sovražila sedaj. Proč z vsem. kar jo je spominjalo na srečne dni neiie Drve ljubezni! studil se ji je ves svet. Najrajše bi bila umrla, tenia smrt navadno ne pride takrat. kadar se je najmanj nadeja, kadar naujo Še ne misli ne. Posebno jo je težilo to. tla ni pod milila nebom imela nikogar, komur bi potožila svojo bol. Njene prijateljice niso iinele smisla za njeno bolečino. Še Micka. njena najboljša prijateljica, je ni razumela, ampak se je še smijala. ko ji je nek««; tožila o svoji srčni bolečini. * Ne bodi no neumna*, ji je rekla. **kaj boš žalovala za njim! < "e te ne mara. ga po pusti. Saj je se drugih fantov dovolj! Morda naletiš ua katerega, ki te bo še Vse drugače ljubil, kakor te je Karel. Po nraviei ti povem, meni ni bi! Karel prav nič všeč. ker je bil preveč domišljav. Ti tega seveda nisi opazila, ker si bila zaljubljena vanj — ljubezen je pa slepa — meni pa se je takoj dozdevalo. da iz te moke ne bo kruha. Toda kaj sem hotela? Zaljubljence svariti, se pravi vodo v morje nositi. Najboljše je zate. da greš v kako drugo mesto služit ali pa da greš domov k staršem. Na ta način boš najprej pozabila to neumnost.f Tako je govorila Mieka. njena sodo. Njenš mladost, njena nepo-kvarjenost in njeno nepoznanje sveta pa so ji zgodaj v kupico nalile grenke pijače, katero je revi-ea morala koj prvikrat popiti do dna. Njeno srce je bilo sedaj docela potrto. Bila je to njena prva grenka izkušnja v življenju. Spoznati je morala, da je ogoljufana, prevar jena, zapuščena, iu to je hudo bolelo, tako bolelo, da bi bila najrajše umrla. Prva prevara je pač vedno najhujša ; človek ima dotlej neskaljeno vero v dobroto iu poštenost veta v srcu. Ko pade koprena. ki mu je zastirala istinito goliuo pravega življenja, iu so njegove oči zagledale vso tisto veselo-žalostno borbo, ki ji pravimo življenje, se prestraši. Pa ni dolg.o ko se tako privadi, da mu tudi najhujši življenjski vihar več prav ue more do srca. Nagne se ua desno, na levo, kakor ga ukloni vihar. Iu ko je le ta ponehal, se zopet zravna kakor breza v zelenem Ittgu, pozabi in je zopet pobi poguma. lies je tudi. tla niso vsi ljudje take narave, lahko pa rečemo, da jih ie večina. Le majhno je število onih, ki jih premaga prvi hudi udarec in jih trešči ob tla. da nikdar več ue vstanejo. Naša Ančka je bila izmed onih prve vrste, izmed onih. ki udarcem usode kljubujejo in jih pre-trpe sčasom. Prve dni je pač mislila. da hude srčne bolečine ne bode mogla prebiti; najrajše bi se bila noč in dau jokala, tako hudo ji je bilo po Karlu. Toda misli ua odhod, na tuje kraje in tuje ljudi so jo polagoma pričele odvračati od nesreče in pri odhodu ie bila že napol ozdravela. Bila je razmeroma vesela. Tako je Ančka pri nas prestala prvo žalostno izkušnjo v življenju. Gotvo je ni nikdar pozabila. VI. Bilo je dve leti po opisanih dogodkih, ko me je o velikih počitnicah av gusta meseca veter zopet zanesel v naše lepo trgovsko pi/ stanišče. v živahno mesto Trst. 31 or je ima zame posebno privla-čilno moč. Ako ga nekaj let ne vidim. vzbudi »-e v meni naenkrat tako močno hrepenenje po njem, da se mu ne morem ustavljati, čeravno ni preveč prijetno, v najhujši vročini po več ur voziti se v razbeljenih železniških vozovih, si vendar vselej izberem prav ta čas, ker ravno v poletuem času človek najbolj uživa dobrodejno moč morja nasproti žgočim solnč-nim žarkom. Kaj pa je lepšega in za razgreto, oprašcuo telo dobrodejnejšega. kakor s širokim slamnikom na glavi zagnati se v skoro mlačne valove morja., kjer se človek lahko koplje po cele ure. ne da bi si nakopal bolezen. Zrak je gorak. voda je mlačna in vendar se v morski kopeli telo ohladi in po-krepča. Ivo pa pride večer iu potopi soluce svojo gores"o oblo \ morski gladini, je zopet morje tisti ditbrotlejee, ki '.pošilja lahko pihljajoč vetrič na obale, da razgretim prebivalcem posuši pot na čelih iu jim za potrebni počitek pripravi hladno noč. Drugi dan mojega bivanja v Trstu je bil posebno vroč dan. Da-si je soluce že davno zatonilo. še vedno ni bilo tistega prijetnega hladu i morja sem. po katerem je vse hrepenelo, človek iu žival. Po osmi uri šele so prišli tisti iz svojih stanovanj, ki so se bili čez dan pred vročim solnceiu poskrili. Sedaj so se ulice in trgi napolnili s šetalci in pred restavracijami in kavarnami je bil zasedeu vsak najmanjši prostorček. Jaz sem si na glavnem trgu pred kavarno "Speechi" osvojil stol iii konec laso je govorila Micka, njena, tepecchi osvojil stol ni konec najboljša prijateljica. S svojega j mize, kamor sem mogel nasloniti stališča je imela Micka prav: ona svoj komolec. Ker nisem naletel Je uneia .uieKa prav: ona je bila že boli v letih in poskusila je bila tudi že vse. Tudi ona je bila ljubila — kedaj. to je že pozabila. Dandanes se je ta bolezen trotovo ne prime več. zato se norčuje iz ji je. Toda naša Ančka šc ni Drišla tak odaleč. Njeno srce je bilo še preveč občutljivo; njo je ta nesrečna ljubezen globoko ranila, tako globoko, da je bila ob vse veselje do življenja. Se eno zdravilo bode .poskusila, zdravilo, ki ga ji je nasvetovaliT""~Mieka: proč iz teya mesta: drugam, v kako drugo mesto, kjer nikogar ne pozna, v tuj kraj. med tuje ljudi! To bo morda pomagalo. In pri tem sklepu je Aeka o-satla. čez mesec dni je pri nas iz-stopilt iz službe in se po železnici odpeljala v daljni tuji svet iskat za svoje bolno srce. Vsemi nam~je bio težko po~2ji-roje marljivosti iu rega značaja je svoj komolec. Ker nisem naletel na nobenega znanca, sem si uaro-čil nekaj časopisov, iu sem jih površno pregledoval. Bolj me je mikalo gledati proti morju. Končno sem vstal in se proti deseti uri od pravil na Molo San Carlo. Tu je bilo življenje še v polnem toku. Po molu so se sprehajali meščani iu uživali sveži morski zrak, ki je polagoma pričel veti s širokega morja sem proti nabrežju. Na obeh molpvili straneh pa so delavci opravljali svoje dnevne posle : tu so s pomočjo parnih škripcev velikega parnika, ki je šele popoldne došel iz daljne Indije, izkladali težke bele bombaževine, tam so ležali visoki kopi desk, ki so jih nakladali na drug parnik, ki bi moral zjutraj že odriniti proti jugu; ondi so dolge štiriogia-te zaboje, polne raznega južnega sadja; nakladali na vozove in jih prevažali v mestna skladišča, od koder jih potom potom | Samo gledati to živo vrvenje raznoterih ljudi je za tujca tako zanimivo, da se ne more zlahko lo-jčiti od tega kraja. Posebno prihod in odhod velikih prekomorskih | pa mikov napravi na človeka vse-.lej mogočen vtis. Ko je vse ua parniku, moštvo in blago, se zavrtijo škripci, pri-vzidguejo most, ki veže paruik z molom, iu ga potegnejo k sebi na krov. Piščalka zapiska iu vreteni pod krmilom se zavrtijo, da voda glasno zašumi iu se spremeni v belen ene. Tedaj sc paruik prične pomikati od mola proti izhodu pristana. Vedno manjši postaja mogočni parnik, vedno manjši in v kratkem času ga vidimo le šc kot majhno lupino na široki morski gladini, kmalu na to pa uam popolnoma izgine izpred oči. Nehote se nam ob takem prizoru v glavi rodi misel: Bog ve. ali boš srečno prišel do svojega cilja ali ne? Če te le ne bode med potjo srečal vihar, treščil ob pogubo-nosno pečiu iu te pogreznil na dno prevarljivih voda. Tud i prihod pamika je zanimiv. Cisto majhnega ga zagledamo sprva na obzorju, potem pa postaja vedno več j, kakor bi ra-stel iz vode. Dim ki se je prej še mogočno valil iz dimnika, pone-huje, vreteua delujejo s presledki iu veduo bolj počasi. Mimo in previduo drsi po zeleuih valovih proti molu. ua odkazai mu prostor. Kmalu se ustavi, škripci se zavrtijo, verige zarožljajo iu most se prikaže iu se počasi uasloui na molo: zveza med paruikom iu suho zemljo je gotova. Vsakdo je vesel, da čuti morda čez več mesecev zopet enkrat trdna tla pod svojo nogo. Zojiet enkrat so srečno prestali dolgo potovanje po varljivih valovih neizmernega morja. Ta vesela zavest se vsem be re iz obraza, ki prihajajo iz parnika lia suho. Sele proti enajstem smo se z mola San Carlo vračali na glavni trg. Piazza graude imenovan. Na-enkrat so se ljudje pričeli ustavljati iu gledati proti mestni hiši, nad katero se je valil gost črn dim pomešan z maphnimi iskrami. "V starem mestu gori!'' se je naenkrat začulo iz več grl. Na ta klic jc vse. kar je bilo ljudstva na nogah, začelo dreti mimo mestne hiše proti staremu mestu. Tudi mene je radovednost pognala, da sem jo ubral za drugimi. Staro mesto je oni del Trsta, ki je v resnici šc prav po starem načrtu zidan. Ulice so ozke. da komaj gredo štirje možje v vrsti, hiše so štiri do šest nadstropij visoke in v nekaterih so stanovanja tudi še podstrešja. Stopnice po hišaii so ozke in temne. Vse te o-kolnosti pospešujejo v času elementa rili nezgod velike nesreče. Po kratkem pehanju iu suvanju smo dospeli v tretjo ulico za mestno hišo. kjer je gorelo v stari. pet nadstropij visoki hiši. Prizor je bil grozen. Kadilo se je iz vseh zgornijh treh nadstropij in izpod strehe. Gorele so namreč lesene stopnice. — V tretjem nadstropju je bila neki služkinji goreča petrolejska svetilka padla iz rok in naenkrat so bile vse stop-niee v ognju. Iz vseli treh nadstropij so ljudje pri odprtih oknih klicali na pomoč, jokali in upili. Nekatero so rjuhe privezovali na okna. da bi se po njih spustili na ulico. Vsakdo je delal na to4 da bi si rešil vsaj življenje, na rešitev pohištva in druzega imetja še misliti ni bilo. Komaj smo dobro prišli do pogorišča. že so tudi ogujegasci pri-drdrali s svojimi lestvami in briz-galiiicami. V par trenutekih so s pomočjo stražnikov izpraznili u-lieo in nepotrebue gledalce potisnili na gornji konec ulice, dočim so na spodnjem koncu napeljevali cevi za vodo. Ker me jc zanimalo videti, kako je v velikih mestih v slučaju nezgode hitro pomoč pri rokah, sem se zgnetel prav pred hišo. Ko Pa srno se morali umakniti, sem skočil v vežo nasprotne hiše. od I NAZNANILO. Dr. J. V. Graliek se je zopet vrnil nazaj v Pittsbui-gh, Pa., ua 843 East Ohio St.. kjer ima svoj urad in ga bolniki 'i-lvko vsak dan dobt. (28-30—9) milej&o n- pošiljajo po Oeoarne pošiljate za ujet like v Rusiji in Italiji. Lahko m pošljs denar sorodni kom, prijateljem in imacem, kotni m nahajajo ▼ ujetništva * Bulji ali Italiji Potrebno je, ka dar to nam donor polije, da se prifoil tudi ujetnikom dopisnico Oil piano in so nam teko canofott pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnika, poiljite gr takoj, ko sprejmete njegov n^siov, kar akc H odlašali, bi ss lahko dogodila U to ne ntšli vež no Istem in mn ne mogli vročiti do da bi bil komu na poti. fDalje prihodnjič). OPOMIN. Tempo tu m opominjam vse one, ki mi kil j dolgujejo, da uii v teku enega meseea pošljejo svoj dolg. Kdor se v tem času ne bo javil, ga bom moral drueirn potom iskati. •Joseph Jakšetič. Bos 112, Ouoville, N. Y. (28-9—2-10) svojih Rad bi izvedel za naslov prijateljev: JOSIPA KOCJAN-ČIC ter LOVRENCA in JAKOBA SIRCA. Vsi so doma iz Siu-deuega pri Postojni. Prosim jih, ako bodo čitali ta oglas, da se mi javijo. — Frank Milavce, 710 Pougli St., Ni les, Ohio. (29-9—2-10) Dr.LORENZ, OwHallst molkih Jas sem edini brraiko sorc a Specialist Ptrtsbnrgba, Pa. DR. LOBKNS. Ml P«m Av. 1L asdtt. TJrsdne are: dnevno od 11. do-potone do & are sveder. V pet. jWb od 9. dopolne do 2. popoldne. * Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. HARMONIKE Sodil kakxinekdll vrste lsdelojesi is popravljam po najnUEjlh cenah, s delo trpetno In sanesljlva V popravo ssnesljtro vsakdo poftlje, ker sem Se asd 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem doma. T popravek smem kasnjske kakor v«e dross harmonike ter raftuma po dela km-korfino kdo sabteva kres nadaljalb rprafianj. JOHN WKNZKL. (tli Baa* Obi 8L IŠČE SE DELAVCE. Delavni čas 6, 8 in 10 ur na dan. Zasluži se od $2.25 do $4.00 ua dan. Plača je od dneva ali p? tudi od kosa. ]0'/v (bonus) pri boljška pri stalnem čelom wsečneui poslu. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina. Ivohler Co., (21 9—4-10) Šhobovgan, Wis. POZOR ROJAKI! > tate. kakor tudi MltasMli_______ tt »liti hrfc« in »tMo. M ________ Mfc tadalhkrmaal*mUte dafci ImH kakor tudi ■rfklw luni brin tm brm-U te —odpadali la osiveli. Ravmotisra. koatiio ako imate družino, bo potrebno nabaviti pohifitvo in kuhinjsko opravo ako se hočete 0 nastaniti v uaSi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike f prodajal ue. kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- f iteno in zanesljivo blago. Ako do»iM*te v Cleveland na postajo in sc ne veste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 sil pa Koeedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Akd pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do 02. ceste in na vogala 8t Clair Ave. ie naslov; A. GRDINA, 6137St.Cbur Ave^ Cleveland* O. se vedno dobi letal koledar za 20c. potnik Deluje hitro iu gotovo. Izogibajte se eenih ponaredb ker s tem le trosi denar! Naš princip je. da ga priredimo dobro kolikor le mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno vina — ga priporoča : S1-00* V vseh lekarnah. V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu-uiatizein in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močuo zdravilo je zelo pri' poroči j i vo. ako imate okorel vrat. spahnenje, prišč. otekline itd. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c. in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojeue s kaši jem. vzemite TRINER'S COUGH .SEDATIVE. Cena 25e in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c iu GOc. . 1 TR1NER5 eirjiR-wiHE miMcaovo HORKE vino _ _ 1333-1 JOSEPH TRINE Manufacturing Chemist, SB. ASHLAND AVE., GHICA68, ILL • i . ' . ■■ ■ -■ - ■• - - - .i ___i_