Stev. 217. F Ljubljani, v četrtek, 24. septembra 1942-XX Leto Vil. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. S Concessionaria esclusiva per la pubblicitd dl provinienza Italiana izvora: Unione Pubblicitd Italiana S. A., Milano. = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A„ Milano. Poštnina plačana » cotovtni Spedlzione In abbonamenta postala Efficace aitacco alFaeroporto di Halfa Attivita di artiglierie sul fronte dellEgitto U Quarticr Generale delle Forzo Armate co-munica in data di 23 settembrc 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 849: Moderata attivita di artiglierie sul fronte delFE-gitto. In eombattimento sono stati abbattnti dalla cac-®>a germaniea due appareechi britannici dei quali uno ncl cielo africano e 1’altro al di sopra di Creta. A Bengasi un’incursione nemica ha causato qualche danno e aleune vittime. Nostre formazioni di aerci in piccliiata hanno attaccato con bombe dirompenti e incendiarie l’ae-roporto di Hal Far. Dalle opcrazioni di guerra della giornata un nostro velivolo non ha fatto ritorno. Uspešen napad na letališče Halfo Topniško delovanje na egiptskem bojišču Uradno vojno poročilo št. 849 pravi: /merno fopnfško delovanje na egiptskem Bojišču. Nemški lovci so v bojih zbili dve angleški letali, eno nad Afriko drugo pa nad Kreto. Angleški napad na Bengazi je povzročil nekaj škode in nekaj žrtev. Skupine italijanskih strmoglavcev so na-Padle z rušilnimi in zažigalnimi bombami letališče v Halfarju. Eno italijansko letalo se ni vrnilo z dnevnih poletov. Hitler odlikoval italijanskega generala Vojno področje, 23. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da .ie Hitler po izredni?®1 odposlancu včeraj ob resnem in svečanem ra 7 odlikovanje Železnega križca I. Lem 8 ''iškemu divizijskemu generalu Ulisseju ip. F1’’. z®radi njegovega sodelovanja z nemškimi taiskimi silami proti sovražnim nakanam na vzhodnem Sredozemlju. Napadi na Kavkazu znova oživeli Boji za Stalingrad besnijo v vsej srditosti — Navzlic hudi obrambi osvojeni novi okraji Sovjetski napad pri Voronežu propadel Hitlerjev glavni stan, 24. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so se nadaljevali nemški napadi kljub močni sovjetski obrambi. Pred nekim kav-kaškim pristaniščem sta bili z bombnim zadetkom poškodovani plavajoča popravljalnica ladij in tovorna ladja srednje velikosti. Boji za Stalingrad in okrog njega se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. V središču mesta so bili kljub hudi sovjetski obrambi zavzeti novi okraji. Sovjetski protinapadi so se izjalovili. Severnozahodno od Voroneža so Sovjeti v hudih obrambnih borbah izgubili 25 oklepnikov. Na srednjem in severnem odseku bojišča so se uspešno nadaljevali nemški krajevni napadalni na- Zaman so vsi ruski protinapadi okrog Stalingrada da bi razbremenili vojsko, ki ima nalogo braniti mesto Novi japonski pomorski uspehi ob Aleutih Tokio, 24. septembra, s. Cesarski glavni stan te objavil, da je neka japonska podmornica dne 31- avgusta v oporišču Nazan na otoku Atka v skupini Aleutov napadla in težko poškodovala ameriško križarko vrste »Northampton«. ki je imela 9050 ton. Dve ameriški podmornici sta bili potopljeni v istihf vodah sredi septembra, m sicer od japonskih rušilcev. Japonsko poročilo poudarja, da so od začetka vojne Ameri-kanci izgubili v Vzhodni Aziji 6 oklepnic. 7 letalonosilk, 14 križark, 8 rušilcev in 2 pomožni ladji. Razen tega so bile težko poškodovane: 5 oklepnic, 2 letalonosilki,, 10 križark, 6 rušilcev in 3 pomožne ladje. Uradna objava pristavila, da te izgube predstavljajo približno polovico vse pomorske sile Združenih držav. Ameriške človeške izgube v mornarici znašajo 14-tisoč mož. Končno se poudarja, da je bilo doslej potopljenih 64 ameriških in holandskih Podmornic, 38 pa težko poškodovanih. Nemški propagandni minister Goebbels o nemških vojnih ciljih Berlin, 24. septembra, s. V prihodnji številki tednika »Das Reiche bo objavil propagandni mi-, nister dr. Goebbels članek, ki pomeni prvi nem-fiki psrispevek k razpravi o ciljih vojne. Goebbels obravnava tudi naziranje nemškega javnega mne-nja glede bodočih odnošajev med narodi. Najprej zatrjuje Goebbels, da Nemčija vodi to vojno brez slehernega priveska maščevalnosti, kajti navzlic nasprotjem, ki jih prinaša orožje, občuti Nemčija vso odgovornost za bodoči mir in ne zanikuje, da bodo tudi po tej končani drami narodi morali živeti skupaj drug ob drugem. Zato je treba vse F0-'11® .nastope voditi k cilju, da bodo s svojimi končnimi učinki služili ustvaritvi novega reda in utrditvi obstoja teh narodov. Willkle taka v Moskvi na sPr*jem pri Stalinu neka^j'd n i~ v' Moskvi i^ki^ Doslanirn nrprUnrl™;i? k* naJ bi izročil Stalil IIU s, z žr£*sa& te?":- *. «*r dan avdience še ni določen Nav £rej, ’ to •e poudarja, da so razgovori posebnegT poslanca .ameriškega predsednika v Moskvi namenjen, razjasnitvi tistih ne«p„rBzumov mKed Amerikanci, k. jih na sestanku Chur- ch. -Stahn n. bilo mogoče v celoti odstraniti, ivillkie je doslej razpravljal samo z Molotovom in nekaterimi predstavniki vojaških oblasti. Izjavil je, da je zadovoljen z razgovori in jih označil kot razgovore, ki so »mnogokaj razjasnili«, pričakuje pa, da bo sprejet tudi pri Stalinu. Toda Rusi, ki poznajo slabo stran Amerika,neev, pa razkazujejo gostu mesto, pri tem pa ne pozabljajo na zabavišča, ker upajo, da «e bo tam med orkestri in baletkami Rooseveltov odposlanec razvedril in znebil peze m nevšečnosti dolgega čakanja Bojišče ob Donu, 24. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Timošenko je zadnje tedne še naprej zbiral ogromne množice orožja in ljudi, kakor tudi oklepnih vozil na odseku pri Stalingradu. Največje napore pa je usmeril proti železnemu klinu, ki je prerezal pas Don-Volga od severa navzdol. Zavezniške sile niso le odlično prestale vse ne-številne težke ruske napade, temveč so pridobile novo ozemlje. Ko je sprevidel nemočnost, da bi osvobodil Stalingrad pred oblego, je sovražnik poskušal znova dobiti v roke prehod, ki ga je varovala italijanska armada. Ko pa je naletel na najtrdnejši zid na desnem krilu naše armade, ki se je od 17. avgusta^ naprej stalno borila proti tem napadom, je skušal vreči vse svoje razpoložljive sile na levo krilo. Pod zaščito noči in v zavetju gozdnega ozemlja so vrgli Rusi močne oddelke na naše črte in v prvih urah 11. septembra strahovito napadali. Naše čete so vdržale vse napade in prešle v zmagovite protinapade. Zju-traj_ 12. septembra je bil položaj spet urejen, sovražnik pa vržen na svoje izhodiščne postojanke. Dan kasneje pa je bil sovražnik odločno napaden in vržen čez Don. Odločen nastop naše pehote je vzvišen nad sleherno pohvalo. Zlasti pa so se v teh bojih odlikovale Črne srajce bataljona >23. marce«, ki so se najbolj zagrizeno borile. Helsinki, 24. sept. s. V zadnjih 24 urah so finske čete odločno odbile sovjetski napad na neko utrjeno točko pri reki Aunus. V vzhodni Kareliji so bili na južnem odseku odbiti sovjetski napadalni poskusi in poskusi, da bi prestopili Stalinov prekop. Na vseh drugih odsekih ko- penskega bojišča je bilo le živahno obojestransko udejstvovanje patrol. Berlin, 24. septembra, s. Iz vojaškega vira se je izvedelo o bojih pri Tereku in ob Stalingradu. da so Nemci dosegli novo napredovanje. Ob Tereku so Nemci s svojimi napadi navzlic srditemu odporu nasprotnika znova pridobili na ozemlju. Osvojeni kraji so bili v zadnjih dneh očiščeni zadnjih ostankov nasprotnika. Rušilna letala so v zaporednih valovih napadala boliše-viška odporna središča in preprečevala nasprotniku. da bi uredil svoje postojanke, na nekaterih višinah, ki obvladajo okolico. Spremljajoča lovska letala so zbila pet sovjetskih letal. Da bi olajšali položaj svojih čet. ki se bojujejo v mestu samem, so boljševiki vrgli proti nemškim napadajočim četam velike sile, vendar so bili zavrnjeni. Sedem boljševiških tankov je obležalo razbitih. Stalingrajska čistilnica petroleja ie bila zadeta od več letalskih bomb. Nad Stalingradom je bilo zbitih 37 boljševiških letal brez kakršne koli nemške izgube. Protiletalsko topništvo je uničilo dve letali. Budimpešta. 24. septembra, s. Z običajno spretnostjo so madžarski strokovnjaki na vzhodnem bojišču odkrili neko tajno oddajno postajo, ki so jo imeli partizani. Ta radijska postaja ie bila v stalni zvezi z neko sovjetsko radijsko postajo v prednjih bojnih črtah in jo oskrbovala s točnimi podatki o delovanju partizanov. Tajni radio ie zadnje dni zahteval po zračni poti orožje in strelivo, toda madžarske čete so ta poziv prestregle, nakar se jim je posrečilo nasprotnika uničiti in zaieti oddajno postajo. Zakaj je propadel poskus izkrcanja pri Dieppu Vzroke povedo kanadski vojaški strokovnjaki, ki so pri napadu sodelovali Ženeva, 24. septembra, s. List »Gazzette de Lausanne« objavlja obširen izvleček iz porbčila poveljstva kanadskih čet, v katerem so našteti razlogi poloma pri Dieppu. Številni in trpki so očitki na račun strategičnega vodstva izkrceval-nih operacij. Nastop so vodili trije različni šefi. od katerih ie vsakdo predstavljal različno enoto, ki je bila uporabljena. Pomanjkanje vzpore-ditve poveljstva izvira iz starinskega načina poveljevanja, ki ne upošteva razvoja tehnike in sistema kombiniranega napada. Razen tega pripominjajo strokovnjaki, da, čeprav bi uspeh izkrcanja zaviscl izključno le od presenečenja, ni bilo nič ukrenjeno, da bi se odstranile težave, ki nastopajo takrat, če spodleti presenečenje. Tu je torej vzrok zakaj je bil uspeh napadalcev tako klavrn. Kanadski polk je imel strahovite izgube, pa se mu ni posrečilo pri svojem očiščevalnem'poskusu na vzhodni obali pri Dieppu doseči večjega uspeha. Angleška izmikanja in zavijanja I 52 stev. Angleži hinavsko zatrjujejo, da se do-jujejo za svobodo in enakopravnost, hkrati pa ne oklevajo pri rabi najbolj sovražnih ia po-nižujočih sredstev. glede spopadov pri zelenici Gialo Rim, 24. sept. s. Po dolgem času je London v skladu s svojim preizkušenim načinom spregovoril pretekle dni o dogodkih pri zelenici Gialo. Samo po sebi se razume, da London ni spregovoril zadosti jasno, zato pa govore jasno dejstva, ki jih je povedalo uradno poročilo glavnega stan italijanskih oboroženih sil št. 848. Po stari navadi, da krene stran od resnice, je London povedal v svojem poročilu, da so britanske sile v noči od 15. na 16. september zasedle zelenico, potem pa se vrnile v svoje oporišče. Poročilo pristavlja, da so bile med temi nastopi, trajajočimi več dni, povzročene občutne izgube nasprotnikovi posadki. Nedvomno so Angleži izgubili, kakor se je to ugotovilo pri Dieppu in Tobruku, vsak smisel za razlikovanje med zavzetjem postojanke in med batinami. Kar pa so skušali zamolčati pa nehote priznava list »Times«, ki ne pozna, ali pa noče poznati uradnega poročila in med drugim zatrjuje, »da spopada, na katerega cikajo Italijani,_ sploh ni bilo«. Jasno je, ako pri tern ne bi bilo poloma in bi Angleži zavzeli Gialo, bi se poročili »Timesa« in uradno poročilo nedvomno strinjali. Angleške krutosti v Indiji ni konca ne kraja Rim, 23. sept. s. Pogumni uipori indijskih rodoljubov delajo velike preglavice angleškim vladnim krogom, ki ne vedo, kaj bi ukrenili, dn ne bi izgubili »bisera britanske krone«. Indijski podkralj in oblastniki v Londonu so bili dolgo v precepu, ker se niso mogli odloč.ti, ali naj se pogajajo ali pa zatečejo k na-ilju. Stalni spopadi pa so jih toliko razburili, da so se Angleži naposled odločili za nasilje in so zato vtaknili v ječo Gandija in druge kongresne voditelje ter na debelo zapirali indijske rodoljube in demonstrante. Vse to pa še ni zadovoljilo angleške krutosti, kakor se da sklepati iz članka angleškega političnega iednka »The New statesman and nation«. — Tednik namreč poudarja, da so krvavi spopadi v Indiji zdaj kur nekako potrebni, da oblast lahko ruzžene množice nacionalistov. Indijci se zavedajo, da imajo stružniki in vojaki možnost, dn jih razženejo s silo, kjer bi bilo to potrebno: vedo pa tudi. da smejo 6pet uvajati staro Rooseveltovi prsti v Južni Ameriki Buenos Aires, 24. septembra, s. Združene države še naprej stegujejo prste po državah Južne Amerike po svojem načrtu, ki hoče vso Južno Ameriko spraviti v službo in pod vpliv Severne Amerike. V ta namen se Združene države poslužujejo vseh sredstev in izrabijo vsako nriliko za dosego tega cilja. Sedai se je oglasila Propaganda. Iz NVnshingtona je bilo sporočeno, da je urad za vzporeditev odnošajev med ameri-kanskimi državami določil znesek 15 milijonov dolarjev za časopisje in radijske objave v južnoameriških državah. Stroške bo prevzelo 1300 industrijskih podjetij, katerih posli na celini so dejansko onemogočeni zaradi težav izvoza in pomorskega prometa, kar ie posledica številnih Potopitev spričo delovanja podmornic Osi in zaradi navzočnosti italiiansko-nemških podmornic v vseh ameriških vodah. stopi. Močni letalski oddelki so podnevi in ponoči z uničujočim učinkom z bombami obmetavali skladišča in železniške zveze okrog Rževa. Ob obali Ribiškega polotoka so močni oddelki bojnih letal napadli važno sovjetsko oporišče. V letalskih bojih so nemški in finski lovci na visokem severu brez sovjetskih izgub sestrelili 19 sovjetskih letal. Ob obali Rokavskega preliva so bila med poleti slabih angleških sil sestreljena štiri letala. V Južni Angliji so lahka nemška bojna letala podnevi obmetavala s težkimi bombami vojaško važne cilje. Pri Dovru so bili sestreljeni trije zaporni baloni. Vesti 24. septembra Bolivijski parlament je po prvem branju odobril zakonski načrt, ki prepoveduje Judom vstop v Bolivijo. Zveza severnoameriških iznajditeljev, ki ima 14 članov in je bila leta 1940 ustanovljena, se je lotila pretresa javnih predlogov, kako naj se doseže zmaga. Po dogodkih v Pearl Harborju je prišlo nad 68.000 predlogov. Večinoma so iznajditelji predlagali razne iznajdbe za zaščito ladij pred torpedi, toda noben predlog svoje naloge ni rešil. Ameriškim vojaškim oblastem povzročajo vit-like skrbi ladjedelnice v severni Irski, ker so po vesteh iz Newyorka odslovili mnogo delavcev, ki so bili naklonjeni Osi. Na kavknškem bojišču se bore tudi bataljoni finskih vojakov, ki so se izkazali najboljši borci tudi na kavkaškem jvogoriu, piše nemški list »Deutsche Algemeine Zeitung«. Nemški zunanji minister Ribenfrop in namestnik romunskega min. predsednika Mihael Antoneseu sta imela v vojnem stanu nemškega zunanjega ministra 22. in 33. septembra razgovore, o katerih pravi komunike, da so potekali v duhu prisrčnega ra-zumevanja in obojestranskega vojnega tovarištva. Iz Ankare sta se vrnila v Carigrad japonska admirala Abe in Nomura. Danes bosta odpotovala v Nemčijo. Nemška oblastvn so delno ukinila prometne omejitve v deželah pod nemško zasedbo, vendar pa je tudi še naprej potrebno posebno dovoljen je za tranzitno potovanje preko Srbije, Grčije in Danske. Italijanski list »Popolo di Roma« poroča, da so po poročilih iz Kaira kralju Faruku in egiptovski vladi odvzete za dva tedna vse vladne ipravice od strani angleškega vojaškega poveljstva, ker se kralj in vlada nista hotela preseliti v Sudan. Zaradi tega vlada razburjenje v Egiptu. Znameniti kirurg prof. Sanerbruch je bil poklican v Ankaro k bolnemu turškemu zunanjemu ministru Menemendžogluju. Po posvetu z ministrovimi osebnimi zdravniki je Sanerbruch dejal, da zaenkrat še ni potreben noben kirurški poseg. Objavljeno pa bo uradno poročilo o zdravstvenem stanju zunanjega ministra. 15.000 Japoncev je sklenila vlada Združenih držav internirati v državi Arkansas. Te jetnike policija strogo straži in nadzoruje vsak njihov gib. Sedaj porabljajo te ljudi za prisilna dela pri pospravljanju sladkorne pese. Madžarska filmska industrija je dosegla pri filmskem tekmovanju v Benetkah nad vse lep uspeh, je časnikarjem izjavil madžarski minister zn ljudsko vzgojo. Od šestih madžarskih filmov, ki so bili v Benetkah predvajani, so štirje prejeli nagrade. Dela na novih železnicah v Turčiji, ki bodo vezala Turčijo z Irakom in Iranom, si je ogledal turški minister za javna dela. Grško zdravstveno ministrstvo je odredilo 60 milijonov drahem za borbo proti malariji in za dokončanje izsušitvenih del v krajih, ki so najbolj močvirnati in najbolj mala-rični. Na Hrvaškem morajo dijakinje, ki so dovršile srednjo šolo v šolskem letu 1941-42, obvezno delati 12 mesecev. Vse one dijakinje, ki se ne bodo odzvale delu in ne bi dobile tega potrdila, se ne bodo mogle vpisati na univerzo ali na kako drugo višjo šolo. Napadi na vlake in železniške proge v Indiji Vse železniške proge, mostove in prehode straži vojaštvo Bangkok, 24. septembra, s. V nekem oddelku drugega razreda na vlaku, ki vozi na progi Nai-bad—Bombay, je eksplodirala bomba. Železniški voz je razneslo in so njegovi kosi leteli daleč proč od kraja, kjer je nastala eksplozija. Med potniki je bilo 24 ubitih in 180 ranjenih. Truplo nekega zavirača, ki se je mudil v tistem trenutku v vagonu, so našli 500 metrov od vlaka. Bilo je strahovito razmrcvarjeno. Iz Bombaya so poslali na kraj nesreče na pomoč poseben vlak z zdravniki, bolničarji in policijo. Domnevajo, da je tudi atentator sam med žrtvami. Zaradi ponovnih napadov na železniške proge in vlake so britanske oblasti hudo zaskrbljene. Izdani so bili posebni varnostni ukrepi in so vse železniške postaje zastražili z vojaštvom. Vojaške pa-trole nadzorujejo tudi železniške mostove, prehode in glavne železniške proge. Dobile so ukaz, da morajo brez nadaljnjega streljati na vsakogar, ki bi se jim približal. V bombayske-m predmestju Kasi je bila bomba vržena na policijsko stražnico. Bomba je eksplodirala in je razrušila krilo poslopja. En nadzornik, dva višja in štirje navadni policisti so bili ubi-U. Ranjenih je okrog deset, med njim tudi dva angleška častnika, ki sta bila v trenutku eksplozije v policijskem uradu. Iščejo Iva Indijca, ki sta po zatrjevanju nekega tajnega policista, ki je bil v trenutku eksplozije pred policijsko stražnico, večkrat ustrelila nanj s samokresi, nato pa zbežala. V središču mesta je prišlo do mogočnih proti-angleških manifestacij, ki jih je policija potem onemogočila. V Madrasu in v Maduri so še vedno zaprte vse tovarne, ker primanjkuje delavcev in drugega osebja. V nekaterih okrožjih združenih indijskih pokrajin so naložili za 500 000 rupijev raznih denarnih glob. V purijskem okrožju je bil ubit nek pooblaščenec pokrajinske vlade, ki se je v spremstvu številnih policistov podal tja, da bi izterjal globo 15.000 rupijev. Tudi štirje policijski agenti ter enajst Indijcev ie bilo raujanih. Noč groze in straha v Starem trgu in v bližnjih vaseh Besni komunistični krvoloki more žene in požigajo kmečke domove Partizanske morilske dihali so že dali časa grozile Staremu trgu in okoliškim vasem, da liodo izvedle na trg in vasi kazensko ekspedicijo ter za vselej pomedle z rovarji protipartizanske akcije. Ljudstvo pa po vseh umorih ni moglo molčati in je javno obsojalo morilske tolpe, postalo pa ie tudi bolj čuječe ter sklenilo, da se ne bo dalo več pobijati. Partizani so zato v svojem besu hoteli maščevati ljudsko odpornost, ki je stala partizane že mnogo mrtvih. V maščevanju pa so se partizani spravili zlasti na žene in otroke. Iz Starega trga so prispela podrobnejša poročila o partizanskih umorih, ki po pretresljivih mučenjih raznih žrtev presegajo zločinstva v drugih krajih. V noči od 2. do 3. septembra so partizani napadli okrog 10 zvečer hišo Palčiča Jakoba na Vrhniki pri Starem trgu. Hišo so popolnoma oropali, s seboj pa so vzeli gospodarja, njegovega sina trgovca Jakoba Palčiča in njegovega drugega sina mizarja Ivana Palčiča. Tu so zgrabili in odvedli tudi Poroka Jan. Očetu Palčiču Janezu se ie med potjo posrečilo pobegniti, vse ostale pa so odpeljali na Babno polico, jih obstrelili in jih napol žive so vrgli v jamo Ivan Palčič je naslednji dan prišel k zavesti, četrti dan pa se mu ie na prav čudežen način posrečilo uiti iz go^da. Ivan Palčič ie bil obstreljen v desno sence. Ko so ga vrgli v jamo, ie zaradi strašnega udarca oslepel na levo oko. Ivan je bil tako slaboten, da ni mogel pomagati iz jame svojemu, še živemu bratu Jakobu, ki pa ie kmalu podlegel ranam. Zločinski streliaški posel sta opravila neki Faidioa in Podoba in neki drugi komunist z Rakeka s partizanskim imenom Tarzan. Ko so partizani opravili svoi zločinski posel pri Palčičevih, so vdrli v hišo Jerneja Poje. Zahtevali so od njega denar, nato pa ga odvedli k bližnjemu gospodarskemu poslopju in ga ustrelili. To noč so se pojavili tudi v Starem trgu. Okrog polnoči so naskočili stanovanje obeh kaplanov in razbili vrata, ki so vodila do sta: novanja kaplana Kramariča. Ko so s štirimi streli ubili kaplana Kramariča, so hoteli še več. Da bo njihova zločinska meta polna do vrha, so vdrli v hišo posestnika Teliča Jerneja. Ker ga niso našli, so ubili njegovo ženo Katarino. Po teh umorih so hišo oropali in zažgali gospodarsko poslopje. Živo so sežgali Nekako ob pol ponoči so liud(e .slišali partizanske strele iz Dan. Komunisti so tu stre-liali skozi okno hiše Hauptmana Albina. Gospodar in njegov brat ter še neki Dančan. ki prenočuje v tej hiši. so se pripravili, da se bodo branili proti zločincem. V borbi so ubili ne- Nabava jajc Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata v Ljubljani opozarja konzumente, da bodo tvrdke A. Smrkolj, Fr. Pogačnik, A Paulin ter F. Nikls-bacher izdajale konzumentom jajca samo še do 30. septembra t. I. Kdor jajc ne bo odvzel do navedenega dne, bo zamudil rok. Vse navedene tvrdke izdajajo jajca vsak dan od 8 do 12 in od 14.30 do 18. Da ne bo zadnji dan i: avala, naj odvzame vsak jajca že preje. kega partizana. Komunisti so streljali v hišo in jo obkolili. Možje so se umaknili najprej v prvo nadstropje, ko pa so komunisti vdrli v hišo, so se umaknili na podstrešje. Med tem so že partizani vdrli v spalnico v prvem nadstropju in vrgli s postelje ženo Frančiško Hauptmanovo roi. Pal-tičevo in njene štiri otroke. Otroke so zapodili iz hiše. takoj nato pa hišo zažgali. Ženo so vrgli v ogenj, nato pa hišo v tretjič napadli. Obleganci so se kliub temu še branili in ubili še enega partizana. Po tretjem napadu so se umaknili v stranišče in se v njem branili do jutra. V stranišče so komunisti vrgli bombo, ki pa ni eksplodirala in so jo vrgli na napadalce. Partizani so pri napadanju zažgali tudi gospodarsko poslopje, čebel-ni:k. hišo pa popolnoma izropali. Konjem so v hlevu zvezali noge, da so živi zgoreli. Pri napadu je nastopilo okrog 60 partizanov. Napravili so veliko škodo, da ne govorimo o nenadomestljivi izgubi, ki je zadela družino s smrtjo dobre matere, ki je zapustila 4 otročičke. Bila je vzorna mati. Še nekaj minut pred napadom sta skupno z možem molila ter se tako lepo pripravila na smrt. Pred Hauptmanovo hišo so partizani ustrelili tudi Karla Žnidaršiča, trgovca in delavca Aloiziia Štolca. oba iz Dan. Zločinstva brez primere 25 partizanov ie to noč napadlo tudi žago in mlin v Podobu, last Kunstlja iz Vrhnike pri Ljubljani. V hišo so vdrli in zahtevali mlinarja. Ker ga niso našli, so zažgali najprej žago. nato še hišo in mlin. Ko so se vračali iz Starega trga, so zažgali še gospodarsko poslopje na drugi strani ceste. Nato so vdrli v hišo pekovskega mojstra Miha Čača in ubili niega in njegovo ženo. Otroka so postavili na okno sosedove hiše. Ubil ju ie neki Martinčič Rafael iz Pudoba. V istem času so napadli tudi Žnidaršič Ivana. katerega pa so na srečo le obstrelili. Isto noč so v Viševku ustrelili Aloiziia Tomšiča in njegovo ženo Terezijo, katero so prav tako vrgli v ogenj. S Hrvaškega 14. t. m. je začelo nemško gledališče v Zagrebu svoje predstave za letošnjo sezono. Znani nemški dirigent Clement Kraus bo prišel v prihodnjih dneh v Zagreb, kjer bo nastopil kot dirigent z Zagrebško Filharmonijo. _ Pred dnevi si je posebna komisija železniških trokovnjakov ogledaila progo Zagreb-Dugo selo v gvrho položitve drugega tira na tem delu proge. Ista komisija si je ogledala tudi glavni zagrebšiki kolodvor, kjer bodo v kratkem začeli razširjati glavni potniški peron. O zdajšnjemu nemškemu šolstvu je pred dnevi predava! v zagrebškem ljudskem vseučilišču znani nemški učenjak dr. Albert Holfelder. Predavatelj je na nazoren način prikazaJ sodobno šolsko vzgojo v velikem Rajnu. V Ratkovici v Kotaru Nova Gradiška bo v kratkem začela obratovati velika tvornica, ki se bo ukvarjala s konzerviranjem sadja, povrtnine in izdelovala vse vrste žganja, kisa in pa gorčico. Tovarna bo imela velik obseg in je že dobila potrebno dovoljenje, da bo smeila obratovati. V kratkem bodo v Sarajevu odprli tretjo javno kuhinjo za delavstvo. V vseh treh sarajevskih kuhinjah se bo moglo hraniti dnevno nad 3000 ljudi. Nekaterim zagrabškim strankam je mestna občina odvzela elektriko, ker se niso točno držali predpisov o zatemnitvi. S 15. t. m. so začeli ▼ Banja Luki popisovati prebivalstvo. Mesto je razdeljeno na pet okrajev, tako, da gre štetje čim lažje. Vsak meščan mora pri popisu oddali komisiji tudi po pet svojih slik. Od tega so izvzete le muslimanke, ki imajo obraz zakrit in pa otroci, ki so mlajši od 14 let. Osješko gledališče bo skoraj začelo z letošnjo novo sezono. Gledališki abnonia je že tudi razpisan. Med bratislavsko in zagrebško radijsko postajo bodo od zdaj prirejeni večkratni izmenični umetniški nastopi. Tako umetniško sodelovanje je zelo potrebno, pravijo zagrebški listi. Med največj^ kulturne dogodke letošnjega leta bo spadal prav gotovo nastop berlinske Filharmonije v glavnem mestu hrvaške države. Zdaj je dokončno dogovorjeno, da bo Filharmonija koncertirala v Zagrebu 25. t. m. Naslednji da.n'bo svoj nastop ponovila. Oba koncerta bo dirigiral glavni glasbeni ravnatelj Filharmonije Hans Knappersbusch, Na sporedu je I. Beethovnova simfonija, skladbe največjih nemških komponistov Brahmsa, Mozarta. IIeydna, Liszta in Wagnerja. Za oba nastopa vlada v prestolnici veliko zanimanje in so vstopnice že razprodane. Znana potujoa razstava »Židje« je zdaj prišla v Sarajevo. Posebno konzerviranje sadnih in drugih pridelkov Lepo in dobro je biti umen sadjar, zraven še član društva, ki resnično in z veliko vnemo skrbi za procvit in napredek našega sadjarstva.. Za to stroko mora imeti človek mnogo notranjega veselja, hotenja in hrepenenja, da doživlja pri delih na vrtu hkratu nekak harmoničen spoj z naravo, se veseli z drevesi, žalosti, kadar mu divji elementi toče oklestijo dobro obetajoče žlahtne jablane, hruške in češplje. Tam v prijaznem zapadnem kotičku našega mesta sta si dva moža sezidala čedne domove in zraven si uredila lepe vrtove. Sta to dobri Janko in vsevedni Stanko. Pred leti sta zasadila samo izbrano sadno drevje: jablane, hruške in druge cepe. Letina ie letos obema prinesla mnogo, mnogo za zobž. In vsakdo je občudoval na obeh 0/ija se 1. oktober! Ime našega najboljSega pisatelja planin, Janeza Jalena je porok da bo njegova knjiga „8i)BRi‘‘ t. del vredno branje. Zato takoj naročite najboljšo družinsko zbirko knjig , Slovenčevo knjižnico*', V oktobra meseca bosta poleg Jalenove začetne povesti izšli še dve svetovno mani povesti in sicer Francesco Perri: Neznani učenec. Koman, ki je preveden skoro v vse evropske jezike. Pisatelj popisuje zablode poganskega sveta in Vstajenje ter Aino Kallas: Maščevanje »vete reke. Povest največje fin-ke pisateljice, katere dela hite prevajat v rasne svetovne jezike. Oglejte si nas program pa boste s veseljem naročili zbirko knjig zase kakor tudi vašim priiateljem in znancem. če pr'dobite 5 novih naročnikov boste sami dobivali knjige sasionj. Redni naročniki bodo dobivali kniige dostavljene na dom. Redni naročniki bodo dobili vaako knjigo po 6 lir, za nenaročnike bodo knj ge draije. Redni naročniki bodo lahko dobili »Slovenčev koledar** po ngodnostnl ceni. Redni naročniki bodo dobili dve lepi knjigi za nagrado. »Slovenčevo kn'ilnico“ lahko naroči vsak, tudi oni, ki niso naročniki naših listov. Pridobite nam čimveč naročnikov na to bogato zbirko, saj to j« kulturna dolžnost vsakega Slovenca. vrtovih lepe, prežlahtne hruške. Janko in Stanko sta vživala, opazovala in z dne v dan od zore do mraka in negovala vsako hruško. Pomagala sta si z nasveti in izkušnjami v boju proti sadnim Škodljivcem. A tekmovala sta, kdo bo letos imel najboljše, najlepše in najobilnejše hruške. Letina je bila Janku v pogledu kvantitete prijaznejša ko Stanku. Hruške so dozorele. Veje so se šibile in pripogibale pod težo debelih hrušk. Janko je - bil notranje vesel. Vsak dan zvečer in zjutraj jih je prešteval. Napravil je o hruškah posebno knjigovodstvo, v katero je vpisoval vsak odpadek in vsak odhod. Pa mu nekega dne bilančni pregled absolutno ni bil v skladu z dejanskim stanjem hrušk. »Kaj je to? Na drevju je manj hrušk, ko jih imam vpisanih? Alj sem postal na stara leta bebec?« je modroval Janko. Drugo jutro jih je Janko še natančneje preštel. Stanko ga je postrani opazoval. Zjutraj je moral Janko ugotoviti spet znaten primanjkljaj. Kaj storiti? Janko se je odločil, da bo stal ponoči na straži. Tja v vrtno uto se bo skrili Rečeno, tudi storjeno. Ni treba opisovati vseh podrobnosti, kako je Janko 6tražil hruške, kako so se vlekle nočne ure tja proti megleno-sivemu jutru. Janko se je že vsega naveličal, celo cigarete mu niso več dišale, toda nobenega vidnega uspeha. Petelini so oznanjali dan. Ze je hotel Janko oditi iz ute, prepričan, da ne bo tet obiskal vrta, ker je naj-brže zaziban v trdno spanje. A, glej ga spaka! Od zadnje vrtne ograje se je začulo sumljivo lomastenje. Janko se je previdno potuhnil. Opazil je krepko moško postavo z dvema košarama. Možak je začel previdno obirati hruško za hruško. S polnima košarama jo je nato mož mahnil proti ograji. Pa zadonel je v jutranjo tišino krepak pozdrav. »Dobro jutro, Stanko!« je zaklical Janko in že bil pri vrtnem tatu. Kako sta se nato poprej dobra soseda spogledala in pomenila, si lahko vsakdo misli. Končni refren bo pred sodiščem ... Izgovarjal se je Sanko, da je hotel hruške za soseda le primerno konzervirati. Pravijo, da je bil Stanko kaj nenavaden kon-zervator, ker je ž njimi zalagal neko branjevko Glasbeni tečaji GILL-a Ljubljana. 24. septembra. Zensko nadzornici vo ' ie obnovilo svoie delo ter začelo z vpisovanjem v alasbene tečaj Za zdaj sc sprejemajo samo prošnje tistih, ki bi se rade učile harmonike. Članice GILL-a. ki bi rade izkoristile priložnost brezplačnepa pouka, se morajo zaradi vpisa v omenjeni alasbcni tečaj zolasiti v uradih Zvezneaa poveljstva GIl^L-a. V treh vrstah... V Ljubljani je umrla znana solastnica mar:-borske tvrdke Pinter & Lenart, gospa Ninica Pinter. Zapušča moža in več svojih uglednih sorodnikov v Dachau, Ljubljani, Zagrebu in v Murski Soboti. Na zadnji poti jo bodo spremili v petk ob 3 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja na pokopališče pri Si'. Križu. V mariborski bolnišnici so umrli 64 letna posestnica Ana Venetova od Sv. Jakoba v Slov. goricah. 35 letna viniearka Julka Mulčeva. 32 letni Ciril Kobar in 68 letna prevžitkarica Alojzija Se ved rova. V Ziljskih planinah se je smrtno ponesrečila 34 letna Elizabeta Bachmannova iz Šmohorja. 20.000 ljudi je obiskalo po poročilu mariborskega dnevnika umetnostno in politično razstavo v Ptuju. 0 bombnem napadu na Zagreb je priobčil >Hrvatski narod« dve sliki z besdilom, iz katerega povzemamo naslednje stavke: »Tako lahko izgleda samo delo .obupanca, ki se oprijemlj® vsake bilke, da bi se rešil. Ves Zagreb in vsa hrvatska javnost vidi v tem dejanju znak slabosti. Nevojaški zračni napad je bil sprejet z največjo odvratnostjo. Poskus, da bi se s takini obupnim in nevojaškim dejanjem oslabila odločnost hrvatskega naroda in njegova enodušna povezanost, je smešen«. Na razvalinah slovenskega naroda hoče Osvobodilna fronta ustvariti »boljševiški raj«. športni drobiž 27. t. m. se bosta v Marseillu pomerila za naslov evropskega boksarskega prvaka v poltežki kategoriji Cerdan in pa Ferrer. Borbo so najprej hoteli imeti v Parizu, zdaj 60 ee pa odločili za Marseille. 27. t. m. bo priredila italijanska lahkoatletska zveza izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila 10. in 11. oktobra proti madžarski reprezentanci. Izbirne tekme bodo v Parmi. Razen že znanih italijanskih atletov je Zveza poklicala tudi nekaj manj znanih imen. To bo zadnja priprava pred nastopom. 3. in 4. oktobra bodo prvič nastopili hrvaški lahkoatleti v Soli ji, kjer se bodo pomerili * h0'" garsko državno reprezentanco ?e zdaj vlada v bolgarski prestolnici za 'nastop veliko zanimanje. 20 najboljših italijamkih atletov v letoinjern letu. Tabela je narejena po posebnem točkovanju za najboljše uspehe. Na čelu tabele je Tosi, ki je vrgel disk 51.43 m daleč >n je za to dobil oceno 1086 točk. Samo za dve točki zadaj mu sledi znani Lanzi s svojim nedavnim rekordom na 1000 m v času 2:22.3; na tretje mesto se je zasidral Conso-lini spet z metom diska (51.18 m): dobil je za to daljavo 1077 točk; s 1049 točkami mu sledi spet Lanzi na progi 400 m v času 47:3; 1048 točk je lestvica naklonila Beviaqui za njegov tek na 5000 m v času 14:31.8. Potem pa slede po vrstnem reda še tile atleti- Lanzi (800 m), Vitale (2000), Feras-sutti (400), Colombo (2000). Campagner (skok v višino), Bertocchi (2000), Vitale (3000), Peder-oni (1000 m) itd. * Kakor poroča evropska boksarska zveza, ki ima svoj sedež v Rimu, bo evropski dvakratni prvak Bondavalli, nastopil 4. oktobra v Bukarešti proti Romunu Giorgiju Popescu, ne pa proti Lucienti Popescu. kot so to najprej javili. Slo bo za naslov evropskega prvaka v peresni teži. ter je njega metoda konzerviranja obstojala v tem, da jih je spretninjal v tekoči denar. So pa še razni drugi konzervatorji, ki so se spravili na razne poljske pridelke, jih protipravno nabirali in prodajali. Bilo je že več takih konzervatorjev zaradi tatvine obsojenih na okrajnem sodišču. Neki tak konzervator je dobil do 30 dni zapora, to nepogojno, ker je nabiral krompir iz koristoljubja in dobičkaželjnosti. S. S. van D\ ne: 45 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI KOMAN GOSPODA BENS0NA Ni slabo, da se je stotnik posvetil književnosti. Upam, da bomo s tole bajko, ki jo imamo v rokah, lahko premagali stotnikove dvome in ga slednjič pripravili do tega, da pove vse, kar ve. Morda nimam prav, toda poskusiti velja. č0 dovoliš, Markham, bi ti svetoval, da pokličeš sem majorja. Reci mu, naj pride takoj in da imaš že v rokah priznanje, ne smeš mu pa povedati, kdo je tisti, ki je dejanje priznal. Pusti ga v veri, da je dejanje priznala St. Clairova, ali Pfyfe, ali pa, če hočeš, Poncij Pilat. Na vsak način pa zahtevaj, da mora jiritl sem, da se z njim posvetujemo, preden vložimo tožbo.« »Ne razumem, čemu bi bilo to potrebno,« se je upiral Markham. »Skoro trdno sem prepričan, da ga bom videl nocoj v klubu. Lahko se bom tedaj pogovoril z njim.« »Pazi, kaj ti povem,« je vztrajal pri svojem Vanče, »če nam major lahko v kakšnem oziru zadevo pojasni, je bolje, da je navzoč pri tem tudi gospod narednik Heath.« »No čutim prav nobene potrebe še po kakšnih novih pojasnilih,« se je oglasil narednik. »Poslušaj, Vanče,« je dejal Markham, »čemu naj bi 6tvari Se bolj zamotavali? Cernu naj izgubljamo ie čas » tem, da povabimo majorja in z njim razpravljamo o stotnikovem priznanju? Res nam ni treba še kakšnih novih dokazov.« Markhamov glas pa je kljub temu le razodeval rahel dvom in negotovost. Skušnje ^dnjih dni so ga bile naučile, da Vanče ni nikdar ničesar 6vetoval, če ni imel za to res kakšnega stvarnega razloga. Vanče je to opazil in je zato še bolj vztrajal prj svojem. »Moja prošnja temelji na nečem važnejšem kot pa je želja, da bi občudovali tiste zariple poteze majorja Benso-na vprav zdaj. Ponavljam ti z vso tisto malenkostno resnostjo, kolikor jo je na meni, da je nadvse važno, da pride sem.« Markham je začel omahovati in Vanče mu ni dal prej miru, dokler ni njegovi zahtevi ugodil. V Heathu je znova zavrelo, a kljub temu je tiho sedel dalje na svojem stolu. Major Benson je prišel, kakor da se mu je res neznansko mudilo. NI skušal prikriti svojega zanimanja. Ko je bral tisto Leacockovo priznanje, je postal njegov obraz nekam mračen. Strmel ja v papir in na njegovem obrazu se je poznala neka zadrega. Slednjič je nagrbančil čelo in dejal: »In vi, ste vi o tem prepričani?« »Ne razumem, čemu je moral Lea-cock priti sem, da poda svoje priznanje,« je dejal Markham, »če ni ničesar kriv. Na žalost pa vemo, ds ga iniiogo-kaj obremenjuje, tako da sem ga jaz že pred dvema dnevoma nameraval zapreti.« »Nihče drugi ni mogel biti morilec kot on,« se je oglasil Heath. »O tem sem bil prepričan že od vsega začetka.« Major Benson ni takoj odgovoril. Zdelo se je, da išče primerne besede. »Ze mogoče .. jo pa tudi možno, da se je stotnik Leacock odločil priznati umor jz... kakšnega drugega razloga.« Vsi smo uganili, kaj je pri tem mislil. »Priznam,« je odvrnil Markham, da sem prvotno smatral za krivo gospodično St. Clairovo in sem to povedal tudi stotniku Leacocku. Pozneje pa sem se prepričal, da ona ni bila neposredno zapletena v umor.« »Pa Leacock to ve?« je hitro vprašal major. Markham se je za trenutek zamislil. »Mogoče ne; zelo verjetno pa misli, da jo imam še vedno na sumu.« »Ah!« je vzkliknil major skoro nehote. »Pa kaj nas vso to briga?« se je razjezil Heath. »Mar mislite, da se je odločil iti na električni stol samo zato, da bi rešil ugled svoje zaročenke? To so vendar stvari, kakršne gledamo v filmih, ne pa 'stvari iz resničnega življenja.« »Ne bi si upal tega trditi, gpspod narednik,« je dejal Vanče mirno. »Resnica je, da so ženske preveč modre in praktične, da bi storile kaj takšnega. Toda moški imajo neomejene sposobnosti, delati neumnosti.« Potem se je obrnil k majorju Benso-nu ter ga sprašujoče pogledal. »Nam ne bi hoteli povedati, čemu Leacock prav za prav igra to vlogo starodavnega kavalirja?« A major se je spuščal le bolj v sploš-, na vprašanja in kazalo je, da se niti ne mara več vrniti na stvar, ki bi bila utegnila pojasniti stotnikovo dejanje. Vaijce ga je še naprej spraševal, ni se mu pa posrečilo premagati njegove molčečnosti, oziroma zvedeti tisto, kar je stotnik morda imel za bregom. Heath ni mogel več premagovati svoje nestrpnosti in je slednjič dejal: »Leacocka ne morete rešiti, gospod Vanče. Poglejte stvarnosti v oči: on je grozil Bensonu. da ga bo ubil, če ga še kdaj vidi s tistim dekletom. Ze takoj prvič, ko je bil ^ njo skupaj, je moral to plačati z življenjem. Leacock je skril (pištolo v hiši svoje zaročenke, in ko so se stvari zanj slabo zasukale, je orožje odnesel in ga vrgel v reko. Podkupil je strežnika in potem so ga videli tisto noč ob pol ene pri Bensonovi hiši. Pri zasliševanju ni vedel povedati ničesar, čo to ni jasno ko beli dan, naj me vrag vzame.« »Okoliščine so res takšne, da ne dopuščajo nobenega dvoma,« je pripomnil major Benson, »toda po moji sodbi bi jih bilo mogoče razlagati tudi na dru« način. Mislite, da ne?« Heathu se ni niti zdelo vredno, da bi na to kaj odgovoril, pač pa je na-daljeval: »Leacock je nekaj slutil in je okrog polnoči vzel svojo pištolo in odšel z doma. Iznenadil je Bensona, ko sta bila z dekletom skupaj, stopil v njegovo sobo in ga ustrelil, kakor mu je bil zagrozil-Po mojem mnenju sta v umor zapletena oba, a Leacock je bil tisti, ki je streljal. Samo še njegovega priznanja nam je manjkalo, in zdaj tudi to imamo..-Ni ga sodišča, ki bi ga oprostilo!« »Probi et legales homines,« je pO" mrmral Vanče Pri vratih sa je pojavil Swacker. »Časnikarji silno nestrpno čakajo, da bi kaj zvedeli,« je sporočil in se namrdnil. »Mar že vedo za priznanje?« je začudeno vprašal Markham Healha. »še ne. Najbrž so vprav zato tako zelo nestrpni Če pa mi dovolite, ji® pošepnem kaj na uho.« Markham je privolil in Heath je stekel k vratom, a preden je prišel <1° njih, ga je Vanče že dohitel in se postavil predenj »Markham, mi dovoliš, da stvar do jutri ostane tajna?« je prosil Vanče. Markham je bil slabe volje. »To bi lahko storil, če želiš, to»i* čemu?« „ - . »Tebi v dobro, če ne drugim. L-ea-cock je na varnem. Počakaj s to »vojo nesmiselno namero vsaj še štiri in dvajset ur. Major in jaz veva. da je LeacocK nedolžen in jutri ob tej uri bo vsa javnost to že tudi vedela.« Ljubljana Koledar Danes. fetrtek, 24. septembra: Marija r. j. Petek, 25. septembra: Kleoia, sp. Ohventila Nočno^ službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Manjin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra Sl. Glasbena akademija in srednja glasbena sola. Sprejemni izpiti se bodo vršili v času od 28. do 30. septembra t. 1. Razpored ie objavljen na oglasni deski zavoda. Seznami davčnih osnov za knjigarne, papirnice, trgovine s steklom in porcelanom, drogerije, sanatorije, parfumerije, kozmetike, trgovine s sanitetnimi potrebščinami in zobotehnič-nimi predmeti ter za galanterije bodo razgrnjeni do 6. oktobra t. 1., za trgovine z železnino in posodo ter za trgovske agenture in komisije do ?. oktobra t. 1„ seznami davčnih osnov za trgovine z modnim blagom in prevozništva bodo pa razgrnjeni do 8. oktobra t. 1. med uradnimi urami v mestnem odpravništvu, soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu, Mestni trg št. 27. Prijave za kurivo so uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada pobrali že po vsem mestu. Kdor pa prijav še ni oddal, naj jih takoj prinese na magistrat v pritličje ter jih odda v pisarni na dvorišče levo. Spet pa moramo opozarjati, da neupravičeno zapoznelih prijav ne bo mogoče upoštevati. Kdor podpira Osvobodilno fronto podpira morilce, roparje, požigalce m nasilnike nad lastnini narodom. Koncerti na dveh klavirjih, ki jih izvajata Pod okriljem Glasbene Matice, pianistki Marta pizjak-Valjalo in Silvn Hrašovec. so pomembni zanimivi zaradi te« ker so dali pobudo za ustvarjanje del tovrstne domače literature, katere pri nas dosedaj sploh nismo imeli. Skoraj na vsakem koncertu sta izvajali kako novo domače delo, napisano za dva klavirja in tako bomo slišali tudi v ponedeljek, 28. t. m. novo izvirno suito ljudskih plesov za dva klavirja pod naslovom Nizki rej, ki jo je napisal plodoviti skladatelj Matija Tomc. O delu samem bomo SDregovorili v prihodnjih dneh. danes opozar-larno na koncert, ki bo v ponedeljek, 28. t. m. ob pol 7 v mali filharmonični dvorani. Pred-Drodaja v Knjigarni Glasbene Matice. ljubljansko gledališče Drama: £1 eptembra, nedelj« ob 14: »Mali Lord«. Izven, u. cene od 10 lir navzdol, ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: 26. sept., sobota, ob 17: »Sviljski brivec«. Izven Cene od 24 lir navzdol. 27. septembra, nedelja, ob 17:.»Seviljski brivec« Izven. Zaključena predstava. ISTITUTO CONVITTO „G. MARCONI" VENEZIA Čampo S. M. Formosa 5866, tel. 23051 Sprejemajo se vpisi za Rlcevonsi Iscrizlonl anno scolastlco 1942*43 Ulnaasio (4.0 e 5.o), Llceo classlco © sclentiflco — Istituto tecnico interloro (4,o) e Rtiperlore per rselonierl e geometri — Istituto magistrale lnferlore (4o.) e superlore — Preparazlone licema Scuola Medla. — Posslbilltfe euadagnare anno. Convltto — Semlconvltto — Eiternito — tlopo-seuola — Accoljonal an-ehe študenti dl Smole Kegle Programma a rlchlpfita. šolsko leto 1942—1943 ia gimnazijo (4. In 5.), klasični in znanstveni liccj — Nižjo (t.) In višjo zem-ljemesko Izobrazbo — nižje (4.) in višje učiteljišče — Priprava za maturo srednje šole. Možnost preskočiti šolsko leto. Konvlkt Podkonvltk — Eksterna! — Nadzor po pouku — Sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih *ol Na zahtevo program. Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle dl BUONI del TESORO NOVENNALI 47. « PREMI Interessi e Premi esenfi da ogni Smposta presente e futura PREZZO di emissione: L 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versatneuto. Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Iesoro novennali 4% scadenza 15 Febbraio 1943. Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% 15 febbraio 1943 i medesimi vengono accettati alla pari e ai sotto scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capitale nominale, noncbe il rateo di interessi in ragioue di cent 35% is corrispondenza della cedola non ancora scaduta che dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediantf estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dali« Banca d'Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nnzionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fasclsta della Previdenza Sociale — Istituto Naziona! Fascista per 1’Assicurazione contro sli infortuni sul lavoro — Banca dMtalia — Banco di Napuli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoi* — Istitnto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federa zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Rispartnio delle Provinci* Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banra tTAmerica e d’Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delTAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Ban°‘em krila pordečili izpustili !I % emo j'h nato hiši, čeprav »V*n?dlet.eli.? »meri pro^i bile vse li.^i ~ ” mogli videti in so e V5e lučl * njej ugašene, če je bilo vetrovno, so leteli le od enega do drugega drevesa in ker jim je primanjkovalo moči, da bi se borili z vetrom, so rajši ostali v zavetju. Če pa je bilo vreme ugodno, so odleteli da-Ijc, a vedno J c ponoči. Prej ali slei —*• če so seveda ostali pri življenju — so nazadnje dospeli do hiše,' kjer so pričakovali 6voj obedek. Pri vsakem pregledu smo najprej preučevali življenjske navade komarjev v kakem kraju. Najprej smo namreč hoteli potegniti grešnike iz njihovih kotišč, da bi iz njih izvili toliko jasnih spoznanj, da bi notem izdali primerne ukrepe za splošen napad nanje. Na Filipinih je bila malarija močno razširjena od kanala Bashija na severu, p« prav do Stihijskega morja na jugu. V približno dveh milijonih hiš so imeli vsako leto okrog deset do dvajset tisoč mrtvih, a v glavnih mestih, kakor Manila, Cebu in Umiti ni turtrl skoraj nihče. Malarija je prekrižala vsak načrt. Pri prevažanju 'lesa iz gozdov in pri obdelovanju sladkornega trsa no nasadih je umiralo na stotine delavcev. Veliki in rodovitni otok Mindoro ob ustju innnil-skega zaliva je bil le redko naseljen z napol divjaškim ljudstvom, a samo z?,ra. malarije. Pod špansko vlado so tisoči morali pustiti življenje, ko so skušali tamkaj urediti nasade trsnega sladkorja; tudi Amerikancem se ni po prvih poskusih godilo aič boljše. Če- prav je bila malarija kot vzrok visoke umrljivosti po številčnih seznamih filipinskega otočja šele na četrtem mestu, pa je bila v gospodarskem in človečanskem oziru zadeva največje važnosti. Zunaj Manile smo morali računati z obširnim preseljevanjem ljudstva ob času raznin žetev. Običajno so delavci šli iz domačih vasi v oddaljene kraje ali v gore, da bi nabirali sadeže po gozdovih. Tedaj so si vzdolž jarkov, kjer je mrgolelo komarjev, zgradili bedna zavetja. Nepoučenemu ni šlo v glavo, da bi bila nevarnost v zvozi s tako *na pogled nedolžno stvarco kakor je komar. Mnogi Filipinci so še kar naprej trdovratno vztrajali pri svoji veri »slab zrak« in so vsake krivde razrešili komarja, ki je mirno nadaljeval svoje smrtno delo. Filipinski delavec v svoji preprostosti ni videl zveze med vzrokom in posedico, posebno še, ker mu komar ni povzročal toliko nevšečnosti, kakor bi jo občutil celo človek s še debe-lejšo kožo. Zato je s komarji živel kar v znosni skupnosti, pač po njegovem življenjskem načelu, da »je treba živeti in drugemu pustiti živeti«. Leta in leta nam je ostala skrivnost, zakaj v Manili ni malarije, ko pa je bilo povsod dosti komarjev vrste anoplieles. Vrh tega pa je bila bolezen skoraj docela neznana tudi po velikih dolinah na raznih otokih, in to je bila za nas druga velika skrivnost. Nekoliko smo napredovali, ko smo po vodnih gladinah razlili petrrtleja, stoječe vode izsuševali in delali poskuse z ribami, ki se hranijo s komarjevimi ličinkami; 6 temi posli smo se bavili, ko sem bil zdravstveni ravnatelj. »Znanstveni uraJ« je uvozil ribe vrste »Fexom gambusia« ki enako dobro živi v slani, sladki, tekoči ali stoječi vodi. Toda v filipinskih vodah ni mogla opravljati svoje važne naloge zaradi neke še bolj čuilne ribe: bil je to potepuški »dalag« ali blatna riba, ki je novega gosta, sladko »gam-busijo«, strastno zasledoval. Na lovu za dobro poslastico je včasih kar preskakoval iz močvirja v močvirje. V varno omejenih vodah je gambusija kmalu pospravila vse komarjeve ličinke, toda v drugih stoječih in zunanjih vodah jo je napadalni »dailag«, ki so ga pa spet sladokusni Filipinci močno ccnili, iiitro iztrebil Kljub vsem našim napravam naloga še zdaleč ni bila rešena. Boj smo povzeli z novo vnemo ko sem se leta 1021 vrnil na otočje. Nekega večera sva po jedi z vrhovnim guvernerjem kakor običajno sedela na njegovi verandi v Majacananu, »Imam lepo presenečenje za vas,« je dejal general »Priskrbel sem vam milijon dolarjev za pobijanje malarije. Po uradnih seznamih umre za to boleznijo letno trideset tisoč ljudi; torej je čas, da jo iztrebimo.« »Gospod general,« sem mn odvrnil, »ne vem, kako bi to vsoto koristno obrnil. Poskusi, ki smo jihi napravili s komarji, so pokazali, da denar sam ne pomaga pri rešitvi ie naloge,« »Zakaj pa ne? Mar nismo ravno tako ravnali v Panami?« »A tam doli je bilo treba samo izsušiti nekaj kvadratnih kilometrov nn odseku pri prelivu, dočim bi tu imeli na tisoče kilometrov.« »Seveda moramo močvirja izsušiti, če se jih hočemo znebiti, če boste to storili, bo malarije konec.« »A vendar, gospod general, v pre-lučevanju malarije imamo skoraj vsak hip opravka z novimi protislovji. Prav možno je da malarije le niso kriva močvirja.« »Povsod drugje so močvirja vir tega zla. Zakaj pa bi tukaj ue bilo tako?« »Nihče tega ni dokazal in tak način sklepanja ni znanstven.« »Bodi kakor koli, jaz hočem, da se postopa tako!« se je glatsil odiločni (jdgovor generala Wooda. Sam pri sebi sem si m;slil, da bi general, ki je sam bil zdravnik, ne smel tako govoriti. »V takem primeru, gospod general, bi se jaz rajši umaknil s “vojega mesta,« sem mu rekel. »Ne morem se strinjati s tem. da bi se tako postopalo. Ne bo vam težko najti koga dru- gega, ki se bo lotil naloge po vaših navodilih; morda je tudi vaš način postopanja pravilen. Upam vsaj« Prenehala sva s preporno zadevo, ker se nihče ni hotel drugemu vdati. Toda naslednji dan, potem ko se je dobro prespal — kakor je bila njegova I navada — se je general kesal svoje • zadirčnosti in se mi na dolgo in široko oproščal. i »Kaj pa jaz vem o mulariji? Pozabite vse, kar sem vam dejal in jni 1 razložite svoje misli.« »Najprej bi želel vedeti, če so našteti prebivalci re« vsi umrli za malarijo, kakor «o seznnmi Irdiili. in če so res umrli za malarijo, bi si Še rad bil na jasnem, zakaj vsi ukrepi, ki *° jih izdali v malaričnih pokrajinah, niso rodili skoraj nobenih uspehov. Boljši kruh za isto ceno V Nemčiji bodo odslej pekli kruh iz mešanice, v kateri bo 45% ržene, 35% pšenične in 20% ječmenove moke nje med krušno moko. Ječmenovo moko bodo že v mlinih samih mešali s krušno, in sicer v razmerju 64 :36, to se pravi, da mora biti v 100 kg takšne mešane moke 64 kg dosedanje krušne in 36 kg ječmenove moke. Ni pa priporočljivo mešati jemčenovo moko med rženo, ker testo iz 6ame ržene moke dosti leipše vzhaja, ka.kor pa testo, narejeno iz mešanice ržene in ječmenove moke. Na drugi strani pa je kruh iz mešanice ječmenove in pšenične moke zelo okusen, le skorja je nekoliko bolj suha, kakor pa je Dila pri sedanjem kruhu. Kruh iz novega pridelka bo torej v nekaterih pokrajinah Nemčije podoben tako imenovanemu »tretinskemu kruhu, kajti v njem bo ržena,, pšenična in ječmenova moka. Razmerje, v katerem bodo te tri vrste moke smeli mešati, je naslednje: 45% ržene, 35% pšenične in 20% ječmenove. K tej mešanici pa bodo tudi v bodoče, kakor doslej, dodajali še 3% krompirja. Ker je ječmen, ki je zrel poleti, dražji, kakor pa rž, bi bilo čisto naravno, da bi se moral kruh, ki ga bodo odslej pekli v Nemčiji, podražiti. To pa se ne bo zgodilo, kajti določeno je obenem z uvedbo nove vrste kruha tudi to, da bodo morali mlini mleti ječmen ceneje, kakor pa so dozdaj pšenico ali rž, ali pa bo država razliko nadomestila tako, da bodo ljudje lahko jedli v resnici dražji kruh po isti ceni kakor doslej. 5. julija je bila v Nemčiji izdana odredba, ki med drugim določa, da se bo v bodočem gospodarskem letu tudi ječmenova moka uporabljala za kruh. Letos so v Nemčiji posejali dosti večjo površino zemlje z ječmenom kakor pa druga leta, poleg tega pa je bil letošnji pridelek ječmena izredno dober. Vse to je v veliki meri pripomoglo, da se je nadomestila škoda, ki je zaradi izredno hude zime nastala na poljih, posejanih s pšenico in ržjo. Vrhovna nemška organizacija za gospodarstvo z žitom in krmo je zdaj, kaikor poročajo iz Berlina, izdaia tudi posebno odredbo, kako je treba mleti ječmen in v kakšnem razmerju mešati ječmenovo moko med krušno, t. j. med pšenično in rženo. Po novih določbah naj bi odslej mlini, ki imajo v zalogi pšenico, dobivali po tožno določenih cenah tudi ječmen in ga mleli, mešati pa bi oboje smeli v določenem razmerju. Za zdaj jc- rečeno, da smejo mlini delati takšno mešanico, da bo v njej 73 odstotkov .pšenice in 27 odstotkov ječmena,. Iz tega sledi, v kakšnem razmerju 'morata biti pšenična in ježmenova moka. Kakor je znano, je v Nemčiji določeno, da morajo iz 100 kg pšenice namleti 94 kg moke in 6icer tako, da dobe 50 kg prvovrstne pšenične in 44 kg krušne moke. Iz 100 kg ječmena, pa morajo mlini namleti najmanj 80 in največ 83 kg moke. 10 kg te ječmenove moke sme jo dati posebej, ostalih 70 kg pa je namenjenih za meša- HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Junaki, ki ne poznajo strahu Živi dokazi, kako neustrašeno se bore Italijani ob Donu Italijanski vojni poročevalec je poslal z bojišča ob Donu, kjer nastopajo italijanske čete, daljše poročilo, v katerem popisuje junaštvo italijanskega vojaka na tem bojiščnem odseku. Takole piše: , Bojišče ob Donu. — Na sprednji postojanki, s katere zdaj pišem tele vrstice, je bila te dni napisana tako slavna stran zgodovine, da ne glede na to, kako bodo sodili o njej tisti, ki so se sami neposredno udeleževali teh bojev, pomeni nekaj izrednega. Vsi občutijo, da se je tu odigralo res nekaj, kar presega vse meje. Vsak dan so se tu odigravali boji na nož. Smo na postojanki, ki zapira sovražniku pot do uspehov, a z vso srditostjo se je zagrizel vanjo. Na tem odseku, kjer so se okrog bersaljerov divizije »Celere« zgrnili oddelki novih pehotnih divizij, sovražnik ne more prodreti. Postojanka je bila zavzeta že prvi dan v naskoku in je ključ celotnega položaja na tem odseku. — Dan, dva, tri, celih osem dni se je sovražnik neprenehoma zaganjal v to postojanko ter vprizarjal protinapade. V boj je pošiljal samo najbolj izbrane čete, tako imenovane »stražne polke«:, ki jih je podpiralo pet divizij. Vsak da,n so pri napadih nastopale čisto nove, sveže , čete, s katerimi je sovražnik nadomeščal svoje izgube. V naših vrstah pa so bili vedno isti vojaki, trdno odločeni, da ne popuste, dokler se ne bi boji razvili tako, kakor je bilo določeno v načrtu. Pred našimi strelskimi jarki leže kupi sovražnikovih mrličev. Kakor v pravljici To so bili doživljaji, o katerih se zdi, kakor da so vzeti iz ka.kšne knjige, v kateri je na fantastičen način pisatelj popisal svoje doživljaje na krvavih poljanah. Naša postojanka je točka, v katero se je sovražnik ure in ure v zaporednih valovih zaganjal. Če bi jo zavzel, bi bilo pač hudo, kar bi se potem zgodilo. Naši so porabili že skoraj vse naboje, ostalo je le še nekaj bomb. Tudi strojničarji so izpraznili zadnje zaboje s strelivom. Sovražnik pa še vedno napada.' Toda, tisti naš bore poročnik, ki poveljuje na tej postojanki, se požene s svojimi možmi v protinapad. Tako so planili na sovražnika — približali so se mu na razdaljo nekaj metrov — da so se Rusi podali v beg, za petami pa so jim eksplodirale zadnje naše bombe. Potem se je tisti naš poročnik s svojimi možmi vrnil spet v prejšnje postojanke. Nima- Zahtevajte povsod naš list! jo na razpolago niti eneffa naboja več, niti ene Domibe, imajo pa bajonete in svoja srca Da bi se umaknili? Ne! Bersaljeri se ne umikajo. Čelade so nataknili na puške in tako je bil sovražnik prepričan, da se je število naših bersaljerov podvojilo. Zato ni več napade1!. In kako so se potem bersaljeri objemali, ko je prispelo novo strelivo! »Ni važno, če jaz umrem ...« Višji narednik, ki je poveljeval manjšemu protitankovskemu oddelku in je bil prej v ci-vilu akademik, se je rajši prišel borit v Rusijo, kakor ipa da bi šel v častniško šolo. Bil je to visok, zagorel mladenič, ki so mu oči kar žarele. Tudi s tem bojevnikom lahko računamo. Bil je ranjen, ko se je z drugimi bersaljeri mudil na najnevarnejši točki vse naše bojne črte. Krogla ga je zadela v trenutku, ko je bila tako zelo potrebna vsaka puška, še bolj pa vsak mož. Zadet je bil v glavo in kazalo je, d.a je z njim konec. In tedaj je napisal svojemu stotniku na listek papirja, ki ga je iztrgal iz svoje beležnice, naslednje besede: »Upam, da ste zadovoljili z menoj in z mojimi vojaki. Vsi so vrli možje. Prosim vas, da jih nagradite, ker 60 se res dobro borili. Ni važno, če jaz umrem. Imam še dva brata v Rusiji in ta dva me bosta že znala maščevati. Živela Italija! Živel Duce!« Še isti večer mu je častnik podelil srebrno kolajno. Morda bo le še ostal pri življenju. Zdaj mu je že boljše, hvala Bogu. Junaški fašist Isti ikrik »Živela Italija! Živel Duce!« je zagnal tudi neki fašist, ki je pogumno skočil pokoncu proti napadajočemu sovražniku. O tem dogodku mi je pripovedoval vprav tisti poročnik, čigar vojaki so nataknili svoje čopaste čelade na puške, da bi sovražnika preslepili. Pripovedoval je to meni, ki sem mu čestital k njegovemu junaškemu dejanju in ki sem bil vesel, da sem mu lahko kot poveljnik — zamenjal sem namreč stotnika, ki je bil pri napadu ranjen z ročno bombo — izrazil svojo pohvalo. Odgovoril pa mi je: »Storil sem, kair so dolžni storiti bersaljeri. A Italijani so vsi junaki.< Pripovedoval mi je tudi o Mussolinijevem legionarju, ki se je z navdušenim vzklikom pognal proti sovražniku. Padel je, a zdi se, da je bila njegova smrt bogato poplačana. Med sovjetskimi trupli na tistem mestu je bilo tudi truplo nekega sovjetskega političnega komi- 1 i 'L 'H 7. »Srečal sem jo, ko je pri vodnjaku na vrtu škropila vodne rože. Dolgo nisem mogel z besedo na dan. Potem pa sem ji dejal, kako mi je hudo, da moram iz te gostoljubne hiše, saj mi je bolezen prinesla toliko sreče... Vsa zmedena je molčala, potem je s trsom narisala na pesek ribo,'me vprašaje pogledala — pa zbežala kakor gorska vila...« 8.. Preaen sta mogla razmisliti, kaj naj bi pomenila riba, sta bila že na Forumu. Pol Foruma je bilo že v senci, le stebri višjih svetišč in kipi bogov na njih so še žareli v ^pncu. Po Forumu so nastopali govorniki, rjuli prodajalci in vražarji, se oglašali god- ci. Povsod so se gnetle nosilnice odličnikov in lepih žensk, med njimi pa sužnji, duhovni vseh bogov, krotilci kač, ljudje iz vseh plemen in narodov rimskega cesarstva. sarje, nekega bataljonskega poveljnika in dveh drugih častnikov. Umaknil se je šele, ko je iz svoje čelade zmetal vse bombe In potem še orjaški, naravnost levji bersa,-Ijer. Rusi pritiskajo in napadajo že šest ur. Med tem ko je bersaljer metal svoje botnbe na sovražnika, je popeval tisto pesem o »Tretjem polku«. Bil je zadet, vse naokrog pa je obležalo mnogo Rusov, s katerimi je bil po vrsti obračunal. A ni padel. Umaknil se je šele, ko je bila njegova, čelada, v kateri je imel bombe, prazna. Stal je tam gologlav, pokoncu in silno ponosen. In ko so ga odpeljali v vojaško bolnišnico, je dejal: »Saj se kmalu vrnem. Živeli bersaljeri!« In potem še tisti zaupnik iz skupine Milančanov, ki je ranjen v nogo prišel v strelski jarek ter tam naletel na skupino Rusov. Pripovedoval mi je, kako je bilo tedaj, ko je v tistem strelskem jarku pograbil svoj samokres in začel streljati Ruse. S smehom na licih mi je to pravil, kakor da bi bilo vse tisto, kar je tedaj doživel, šala. 11.000 srebrnih lisic naprodaj V norveški prestolnici Oslu so te dni odprli zanimiv sejem, na katerem prodajajo krzno. Kakor pišejo iz Osla. je bilo med drugim naprodaj tudi 11.000 srebrnih lisic. 2000 platinastih in 1000 modrih. Letos decembra meseca pa bodo postavili na trg, kakor računajo na pristojnih mestih, že nad 65.000 kož srebrnih lisic, 7000 platinastih in 12.000 modrih lisic. SELMA LAGERLOEF« 104 NA RAZPOTJIH SRCA BOMAH V Karlinim glavi so se podile misli z bolj vrtoglavo in mučno naglico kakor kdaj koli prej, toda druga za drugo so se umirile. Kakor da bi uvidele, da se tukaj ne da nič več storiti, da je vse že odločeno in se vse skupaj ne da več spremeniti. In potem je spanec odtrgal ubogo mladenko tudi končnovel javno od vseh misli. Spala je nekaj ur. Proštova gospa je sicer, kakor je bila obljubila, pomolila svojo glavo v sobo, ko je bilo kosilo že na mizi. Ko je pa našla Karlino spečo, je ni zbudila. Šele tedaj, ko se je kočijaž vrnil s Schagerstroemovim odgovorom, jo je šla zbudit. Karlina je odprla pismo in našla eno samo vrstico: »Vaš vdani sluga bo imel to čast, da se bo prikazal.« Poslala je listič gospej Sundlerjevi in začela tedaj znova v družbi prošta in njegove gospe govoriti o svoji usodi. Toda zopet so jo prekinili. Njena sestra, soproga dr. Romeliusa, je poslala (»njo. Zjutraj je dobila namreč močan izliv krvi. »Sedaj se pa pojavljajo samo še nesreče,« je vzkliknila gospa proštova. »Seveda je vrtoglavična. Takšna je bila že dolgo po svoji zunanjosti. Kajpada moraš nemudoma k njej, moja ljuba! Le da tebi ni odveč!« »To pa zagotovo ne, zatrdno ne,« je zagotavljala Karlina in se Hitro pripravila za to drugo današnjo pot v naselje ob cerkvi. Našla je svojo sestro v salonu, ko je sedela na stolu z visokim hrbtnim naslonjalom, okrog pa so bili vsi otroci. Dva sta se naslanjala nanjo, dva sta sedela na pručici ob njenih nogah, oba najmlajša pa sta čepela ali pa se plazila po tleh. Ta dva nista imela nobenega pojma o bolezni in nevarnosti, toda oni štirje, ki so imeli že nekaj pameti, so kazali močen strah in nemirnost. Videti je bilo, kakor da bi okrog svoje matere tvorili jez in jo s tem hoteli zaščititi pred novim napadom. Niti eden od njih se ni zganil, ko je Karlina vstopila. Le naj-stkrejši fant je svareče dvignil prst. »Mama se ne sme premikati in ne govoriti,« je zašepetal. Ni je bilo nevarnosti, da bi Karlina zapeljala svojo sestro h govorjenju, čim je bila stopila v sobo, ji je nekaj stisnilo grlo. Borila se je, da je potlačila solze. Tako imenovana boljša soba zdravnikove soproge je bila mala hladna sobica z opravo iz brezovega lesa, ki jo je bila podedovala od svojih staršev. Bila je potem še miza, divan, dva naslonjača, dve mali mizici in šest stolov. Vse skupaj so bile same stare stvari, razen tega pa ni bilo v sobi prav nič več, niti najmanjšega koščka preproge, nobenega lončka s cvetlicami na oknu. Zato se je sdel ta prostor Karlini vedno skrajno neprijazen. Zmerom ji je bilo hudo, če je morala pri svojih obiskih tukaj sedeti, toda zastran tega je vse skupaj še vedno ostalo pri starem. Njena sestra je ni bila še nikdar popeljala v katero drugo sobo. Karlina je sumila, da je ostalo stanovanje silno bomo in revno opremljeno in zato je noter niso pustili. Običajno so zdravniki imoviti ljudje, toda Romeliusi, ki je venomer sedel v gostilni in pil, je zaslužil skoro toliko kot nič in je svojo ženo in otroke pognal v največjo bedo in pomanjkanje. Ah, Karlina je dobro zadela: zdravnikova žena, ki je svojega moža ljubila, ni hotela, da hi jo sestre karale, zavoljo tega 6e je od obeh držala kolikor mogoče daleč in ni dovolila niti Karlini prav nobenega vpogleda v razmere. Ko je sedaj videla, da jo je sestra v vsej svoji revščini zopet sprejela v salonu, jo je globoko ganilo. To je storila zavoljo svojega moža. Še vedno ga torej skuša ščititi. Karlina je stopila k svoji sestri in jo poljubila na čelo. »Ah, Marija Luiza, Marija Luiza!« je šepetala. Zdravnikova žena jo je pogledala s slabotnim smehljajem. Potem je usmerila svoj pogled na tropo otrok, ki so jo vsi pozorno motrili, in nato spet pogledala navzgor proti Karlini. »Da, zagotovo,« je rekla Karlina e glasom, ki je povedal, da je razumela. »Čujte, otroci,« je nadaljevala s tako močnim in odločnim glasom, da se je sama začudila, od kje je vzela toliko moči. »Gospa proštova Forsius vam je poslala peciva. Tam zunaj ga imam v svoji torbici. Pojdite z menoj, pa boste zijali.« Tako je zvabila otroke iz sobe, razdelila mednje pecivo in jih poslala potem na vrt, da bi se tam igrali. Ko je zopet stopila k svoji sestri, 6e je vsedla na pručico k njenim nogam, vzela njeni trdo zdelani roki v svoji roki in polo- žila nanju lici. »Tako, preljuba, sedaj jih ni. Torej povej, kaj bi rada od mene.« »Ce bi umrla,« je dejala bolnica, toda takoj nato je spet obmolknila iz bojazni pred novim napadom kašlja. »Da, prav,« je odvrnila Karlina, »saj ne smeš govoriti. Toda ti si me hotela prositi, naj prevzamem tvoje otroke, če bi ti umrla. To ti obljubljam, Marija Luiza.« Sestra je prikimala in med tem, ko se je Karlina ttvaležnc nasmehnila, ji je iz oči zdrknila solza. »Saj sem vedela, da mi boš pomagala,« je izsopla. »Sploh me ne vpraša, kako naj storim, da bom otroke lahko prevzela,« si je mislila Karlina, ki je spričo te nove nesreče čisto pozabila, kar se ji je bilo dogodilo dopoldne. Toda takoj nato s« ji je zabliskalo v glavi: »Gotovo boš lahko k sebi vzela otroke, saj boš bogata. Saj boš' vendar poročila Schagerstroema.c Potem se je nova misel pojavila v njej. »Končno se je skupaj tako zgodilo, da bom Mariji Luizi lahko pomagala.« Tedaj je prvikrat s precejšnjim poinirjenjem začela misliti na 6vojo poroko s Schagerstroemom. Doslej se je v to stvar udala 1® s potrpežljivo upogljivostjo. Predlagala je sestri, -naj pusti, da jo bo prenesla v posteljo. Toda zdravnikova žena je zmajala z glavo. Imela je Še nekaj na srcu. »Ne smeš pustiti otrok pri Rihardu,« je dejala. Karlina je tudi to obljubila Od srca. Istočasno pa je bila zelo začudena. Marija Luiza torej ni tako slepo občudovala svojega moža, kakor je bila mislila. Opazila je, da je ta mož že zdavnaj propadel in da je bilo treba otroke odtegniti njegovemu vplivu. Toda sestra je kazala, kakor da ji hoče še nekaj zaupati. Zn LJu.li.ho tiskarn«, « Ljubljani. |o|e Kramarič - Izdajatelj, Ini Sodja - Uredniki Mirk® Javornik - RokopUov m nračam« - *SWwen*k» dom. »*ha|. ob d*ta*niMl. »l, H - M* •ečaa naročnina II Ut. ut taosenutvo 13 Ul — Uredništvo« Kopitarjeva ulica */Ul — Upreta. Kopitarjeva ulica t, UabUana — leleton Itn. tO«l da « « - Podr.intca, Nov« me*