St. 16	Maribor», dne 21, apr>ila 1910.	Tečaj XLI¥.
izJiaja vsak četrtek m velja s poštnino vred m v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto iII, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrljaki. óeíele 6 K. Kdor hodi sajn ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se požilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja« v Maribora. - List se dopošilja do odpovedi - Udje „Katol, tiskovnega društva« dobivajo list brez posebne naročnine, - Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. - Upravništvo- Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Sa inserate se plačuje od enostopno petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vla., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati so sprejemajo do srede zjutraj. - N<m
zaprte reklamacije so poštnine proste.

List ljudstvu v pouk in zabavo,
reč s pomanjkanjem dohodkov pri kmečkem prebivalstvu, in govoriti o enem načinu odpomoči, o domači o-brti.
Na Dunaju je pretekli teden c. kr. kmetijska družba priredila zborovanje, na katerem se je govorilo o domačem obrtu tudi z ozirom na to, v kolikor je sposobna zaprečiti izseljevanje in preseljevanje kmečkega ljudstva, ter mu dati na domači grudi priložnosti, zaslužiti si dovolj svojega kruha.
Majhni posestniki imajo mnogokrat več delavnih moči, kakor jih treba za obdelovanje njihovega posestva. Njih posestvo vsled majhnega obsega navadno tudi ni zmožno, da bi moglo vzdrževati več ljudi. Vsled tega izseljevanje in preseljevanje. Da se vkljub tem okolnostim ljudem na majhnih posestvih pripravi dovolj dohodkov za vsakdanje življenje, nastala je po mnogih krajih domača obrt. Na Slovenskem imamo take obrti na Kranjskem, in sicer čip-karstvo, suha roba, pletarstvo, na Štajerskem imamo pletarstvo in ponekod še pridelovanje platna.
Večina zborovaicev na Dunaju se je izrekla za to, da se naj goji dom. obrt, ker zabranjuje preseljevanje in izseljevanje, čeprav ne povsod, in tudi krajevno le v velikem obsegu. Vendar majhna odpomoč je tudi domača obrt.
S temi vrsticami smo hoteli obrniti pozornost naših rodoljubov na domačo obrt, obenem pa tudi na prevažno vprašanje preseljevanja in izseljevanja.
v
Železnica Rogatec—] Rndolfovo.
'režice
K dopisa „Dr. Beckovič kot politik" v šte7. 15 „Narodnega Lista".
Kar celi dve strani je „Narodni List" posvetil poslancu dr. Benkoviču pod gornjim naslovom. Vprašali smo se hitro: Kaj je vendar zopet zakrivil ta preklicani dr. Benkovič, da liberalcem in nemškutar-jem ne da mirno spati ? Ali je mari hudo oškodoval narodne koristi brežiških Slovencev, s katerimi se je ramo ob rami skozi lota brezobzirno bojeval proti sovražni nam birokraciji in nemškutarskemu meščanstvu v prid gospodarske neodvisnosti svojih sobojevnikov, in v prid okrepitve narodne zavednosti ljudstva? Saj okolnost, da je dopis bojda iz Brežic, nam je navdahnila ta sum.
Ali je mari oškodoval politiko slovenske delegacije v deželnem zboru štajerskem? Saj liberalni listi venomer trdijo, da je obstrukcija le sad njegove kaprice, četudi se je žo neštetokrat pribilo, da je slovenski klub vsled soglasnega sklepa posegel po tem orožju zoper nasilstva nemško-nacionalne večine.
Ali je morda celo dr. Benkovič kriv, da baron Bienerth še vedno mehko sedi na sedežu ministrskega predsednika?
Pregledali smo brzo dopis in spoznali, da je dr.-Benkovič zakrivil neodpustljiv greli, ker je imel predrznost, zoper par breških mogotcev vložiti v svojem in v imenu več drugih ovadbo radi žaljenja časti pred novomeškimi porotniki, ne da bi si vnaprej zasigural vspeh obtožbe.
Res, y javnem življenju kakor povsod, odločuje le vspeh. Toda daleč bi prišli v našem javnem, posebno narodnem delovanju, če bi pri naših razmerah vedno le na neposreden vspeh računali!
Ko smo prečitali cel dolgovezni članek, mislili smo si z velikim pesnikom: ,,'Ako želiš, da ne bodo kavke okrog tebe kričale, ne smeš biti jabolko na zvoniku!" Trakuljasti dopis je namreč v obratnem razmerju z važnostjo snovi članka.
Prav za prav moramo biti dopisniku hvaležni za njegov umotvor, ki mu je očividno delal mnoge preglavice; saj nam je dal lepo, priliko, da moremo enkrat odkrito govoriti o železniškem vprašanju, iz katerega se je izcimila ta afera*
Najprej nekoliko zgodovine! Dne 14. septembra 1907 se je v Brežicah osnoval železniški odbor z namenom, da pripravlja dela za zgradbo soteljske železnice.
S posebnim eirkuiarom se je pozvalo občino ob progi te železnice, naj pošljejo v železniški odbor po dva člana občinskega odbora, med katerimi naj bo, če mogoče tudi župan; saj več občin brežiškega okraja je prejelo vabilo te vsebine. V železniškem odboru so bili zastopani sploh le občinski in okrajni odborniki.
Ni res tedaj, kot trdi dopisnik, in pred njim že letak železniškega „odseka" od 6. oktobra 1909, d a občine niso hotele dr. Benkoviča v odbor voliti, p a S p a g a vsled besedila cirkulara na občine in okrajne zastope niso mogle voli-t i, ker tedai ni bil on ne občinski in ne okrajni odbornik! Tako je, vlopisunče! .Značilno je za namen
Izseljevanje in priseljevanje.
V naši Avstriji smo vsak dan priča velikega ljudskega gibanja, ki ga imenujemo izseljevanje in priseljevanje. Ljudje zapuščajo Avstrijo in gredo iskat dela in zaslužka izven države v Nemčiji, v A-meriki in drugod; na drugi strani pa je tudi v mejah države same mogočno gibanje ljudstva, ki se kaže v tem, da ljudje jemljejo slovo od kmečkega dela ter gredo v mesta kot hlapci in dekle, v obrti in tovarne kot delavci; to je preseljevanje. Na deželi nastaja vsled izseljevanja in preseljevanja veliko pomanjkanje delavskih moči, gospodarstva hirajo, čeravno je izobrazba kmečkega ljudstva v zadnjem času silovito napredovala, ter ga usposobila, kmetijstvo umno urediti v vsakem oziru.
Že dolgo let traja tako izseljevanje in preseljevanje, in nobenega znamenja ni, da bi se kmalu ustavilo. Ta okolnost vzbuja sedaj v vseh krogih, katerim je kaj do kmečkega sianu, veliko bojazen glede bodočnosti. Kmečki stan je za obstoj vsake države neobhodno potreben, in kjer je popolnoma propadel, tam ga «a, novo ustvarjajo, kakor n. pr. na Angleškem. Mesta in tovarne niso sposobne, vzdržati močne države. Iz kmetov dobivajo mesta in tovarne nove močne, krepke in zdrave moči, odtod dobiva pri sedanjih razmerah država varstvo za svoje notranje in zunanje sovražnike, dobiva vojaštvo. Tudi uradi dobivajo svoje najboljše moči {z kmečkih hiš.
-Ni čudo, da so s« v-eSigled-tegar vsega-naši-pen litiki in državniki, osobito pa prijatelji kmečkega stanu, začeli resno brigati za te žalostne prikazni v našem ljudskem življenju.
Omenili smo že na tem mestu, da je tudi naš knezoškof izdal letos pastirski list, ki se je pečal ravno z vprašanjem izseljevanja in preseljevanja, in ki je pokazal, kako očetovsko skrb ima naš nadpastir za svoje kmečko ljudstvo, in kako bistro oko za njegove potrebe in težave.
Glavna skrb vseh, ki se brigajo zato vprašanje, se obrača, na to, kako odpomoči sedanjemu preseljevanju in izseljevanju, ki zadeva pred! vsem kmečki stan. Naravno, da se iščejo razlogi za te prikazni, in da se skuša te razloge odpraviti.
Čeprav bi bilo zanimivo in poučno, navesti vse različne razloge, ki pridejo v poštev, vendar danes ni to naš namen, o tem hočemo govoriti pri drugi prilik?. Danes se hočemo pečati z enim razlogom, nam-
PODLISTEK.
Lenčika.
Po reaničaoj podlagi.
Nekak v sredi maja je bilo, » pa je stala mala ILenčika za voglon pri školi. Kuhano jajčice si je belila za obed. V naglici pribiži Stoklasov Vanek (Ivan, Jvanek = Vanek), podbije joj roko, ka je jajce opalo iz nje, pa se v blati vso razneslo. Žalostno je Lenčika poglednola Vaneka, s solzmi zaletimi očmi ga je po-glednola. Ne mela druge hrane, kak dve kuhani jaj-čeki za celi den. Mati so soj je skuhali, ka si je v Skok) nesla, da kruha neso meli, že duga ga neso meji.
Pa negda mati ne bila takša sirota. Bila je hči bogatega luterana. Kovač Ferenc jeni oča, z diišoj pa s tetom liiteran, je mejo dve hčeri, pa enega sina. Penez dosta, dosta pola, lepe živine, pa rodovitne gorice, vse to je glešto (posedel) Kovač. Ne daleč od je-ga pa je gospodarjo jegov brat Juri, ki še bo bol bogat. Heleno je najbol štimo. Una mu jo pozne gospodinjila, da bo vdovec, pa dice ne mejo, una je tiidi namenilo pu njen vse dobiti.
Toti liidje so živeli na Vogrsken bluzi štajar-ske meje. Helena je hodla v Radeono v školo. V šoli je Cula lepe katoliške naviike. Ciidila se je, ka so jo mati pa oča duma celo drugači tviičili. Pa bol se je temi čudila, bol se je navzela tistih naviikov, kere je v školi čula. Včasi (tu pa tam) je od tega kaj duma pra-.vila, pa vsegdar sta jo oča pa mati mrski skregala, te pa ne povedala besede več, bojala se je, da bi jo dali v liiteranjsko školo, kak so brata pa sestro. Tega pa una ne bi štela, ne za nift na sveti, ne bi Štela -tega.
Helena je mela dobro glavo, lehko se je viičila, pa vrla je bila, svoje starše je rada mela, spoštovala jih je, pa vbogala, Pokorna jim je bila v sem, samo v naviikih jin jo na tihem nasprotiivala.
Dere (kadar) ne več v školo hodla, so jo stric k sebi vzeli. V Radgono je hodla kiipivat potrebne reči za kiihnjo, obleko, pa še kaj. Najrajši je šla kiipivat v nedeljo pa svetek. Vsegdar je šla k svetoj maši pa k predgi.
Vse to jo je tako prevzelo, da se ne mogla več braniti. Želela je postati katolška. Te svoje srčne žele je razodela gospodi tehonti. V svetoj veri bla že i-tak zadosti podvGčena, pa je v štirinajstih dneh postala katoliška, kaj si je že tak dugo želela.
To pa staršom pa strici ne ostalo dugo zakrito.
„Si resen katoliška postala?" jo nekega dneva Čemerno pita strio.
„Moj liibi, dragi, zlati moj stric, jas nesen mogla drugači. Vidla sen, no previdla, ka liiteranjska vera ne pela v nebesa, jas pa bi le rada v nebesa prišla.
„Sto te je tak nalago? Ali bodi drgoč to, kaj si bila, ali pa se mi poberi, ka te nigdarveč ne vidim!"
Kumaj si je stric svoj čemer zegno, pa v soj sopi pribiži oča.
„Kaj čiijen, Helena! Ali je resen, ka si k drii-goj veri pristopila?"
„Resen je, resen," reče brat, „ravno zaj mi je pristala."
Oča jo pograbi za kito, vlači jo po hiži, pa jo požene skoro goio čez prag. > „Ne prikaži se mi več pred moje oči!"
Siroče je odišlo. Šla si jo na Štajarsko službe iskat. Za tri tjedne je v nekoj vesi bluzo Lotmerka, pri enem kmeti, dobila sliižbo. Dostikrat si je mislila na svoj bogati dum. Žalostna se je spominjala na go-
spodinstvo pri strici, in na srečo, kera jo je čakala tan, pa v svetoj veri je vsegdar najšla tolažbo.
Dve leti je bila v tistoj službi, pa se je spozna^ la s hlapcom, vrlim, bogaboječim Mravlakom. Vzela sta se, pa se "preselila v kučo jedvinega gospodara za ofra.
V tisten časi je bilo takših kuč več. Maš kučo, je pomenilo teko kak, maš ofra?
Ofer je v kuči prebivo. i Mejo kravo, no par svinj. Za to je mogo gospodari celo leto zapstunj (zastonj) delati. Ce duma ne bilo silnega dela, je smejo iti na delo inan (drugam), ka si je kaj zaslužjo. Zdaj nega več takših kuč, nega več ofrov.
Mravlak pa Helena, ki so jo imenovali „liiteranj-ko", sta živela siromaški, pa zadovolna no srečna sta bila. Za dve leti je Helena porodila Lenčiko. Mravlak se je male pačice veselijo, pa ne dugo, pri košnji se je zasladjo, vužgale so se jemi pliiča — za tri dni bo mrtev. Helena je ostala z detetom sama. Mela je plug njive v štunt, počasi pa „štunta" (najem-ščine) ni mogla več zmagati, pa joj je začelo kruha zmanjkovati. Včasi si je kakši kolač kruha zaslužila, včasi pa so joj ga dobri liidje tak dali.
Lenčika je začela v školo hoditi. Ce sta mele kriih, si je nesla v školo kriih, dere ga ne bilo, pa joj je mati skuhala dve jajci. Eno od teh j')j*je Stoklasov. Vanek razbijo, po blati raztrosjo, pa hitro odbežo v školo nazaj. Za pa ga je začela vest peči, ne mu dala mira; kaj si napravjo, kaj si napravjo, mu je pravila vest. Ves nemiren gre iskat Lenčike. Pita je ško-lare, če bi jo ge vidli. „Ve ti to v koti joče, če si joj pogubjo jeni siromaški obed, ti kuga ti," pravi neka deklinca.
Vanek hitro stopi k Lenčiki — „Ne joči se Lenčika! meni je žo, ka sen ti to napravjo. Hodi z menoj, ne bodi huda! Jaz mam belega kruha zadosti za o-
Vašega skrpucala, da ravno to neresnico s tako slastjo konstatirate.
Vrh tega pa je dr. Benkovič bil tedaj že državni poslanec breškega okraja, in radi tega bi moral imeti tehtne pomisleke, vstopiti v odbor; kajti za poslanca, ki ume z enako vnemo zastopati koristi več krajev, je gotovo najbolj nehvaležna naloga, delovati v železniških odborih in se potegovati za eno traso; s tem si namreč nakoplje nasprotstvo drugih krajev.
Resnicoljubni dopisnik trdi dalje, da so bili v odboru Nemci ter Slovenci obeh strank; v resnici pa so v n a č e 1 s t v u o d b o r a , ki se je osnoval v seji dne 8. grudna 1907, in ima malo govoriti, 5 Nemcev, 2 Slovenca, in eden brez narodne barve, m e d t e m i nobeden pristaš S. K. Z.; širši odbor ni imel ničesar odločevati, ampak je služil le za štafažo ožjemu odboru.
V izvrševalnem odboru (geschafts-fiihrender Ausschuss), ki ima odločilno besedo, in je vse posle sam vodil, ne da bi se brigal za načelstvo ali širši odbor, pa je bilo pet brežiških Nemcev, a noben Slovenec in noben zastopnik iz celegabreškegaokraja!
Tako grdo zapostavljanje more prenesti samo brezmejna slovenska ponižnost in brezbrižnost. Par breškim Nemcem naj se tedaj mirno in brez kontrole prepusti reševanje vprašanja, ki je velikanske gospodarske važnosti za cele okraje!
Tej peščici naj bi se tedaj prepustilo odločeva-nje o vitalnih koristih našega ljudstva!
Pa da bi se saj kaj delalo! A poldrugo leto se železniško vprašanje ni premaknilo za korak dalje. Sele tedaj, ko je poslanec dr. Benkovič zvedel, da so se pogajanja med železniškim odborom in inž. Daub-achy radi nakupa železniškega projekta izjalovila, in se je iz raznih, došlih mu izjav prepričal, da med interesenti vlada velika nevolja nad „Eisenbahnaus-schuss-om", osnoval je on že koncem septembra 1909 ožji pripravljalni odbor, sestoječ prvotno iz treh članov,ki se j e v s e j i d n e 2. oktobra 1910 dopolnil na 20 članov.
Za prvotni ožji pripravljalni o d-borjedr. Benkovič sestavil letak dt o. 26. septembra 1909., ki je dvignil toliko prahu, ker je v živo zadel stari izvrševalni odbor.
Stari izvrševalni odbor je tedaj hitro dal prvi znak življenja od sebe v podobi letaka od 6. oktobra 1910, katerega je brez dovoljenja (!) podpisal „Ei-senbahnausschuss", ne pa samo izvrševalni odbor; v tem je ne le dr. Benkoviča — kot namiguje dopisnik „Narodnega Lista" — ampak člane novega odbora sploh nazival „samo politične hujskače" (rein politi-sche Hetzer", torej v množini, kakor se glasi dotično mesto v nemškem (!) izvirniku) in jim očital, da jih vodi le politična hujskarija.
Radi tega žalečega izraza je 20 članov novega železniškega odbora po dr. Benkoviču vložilo ovadbo na kazensko sodišče zoper tri člane izvrševalnega odbora „Eisenbahnaussehussa", to je tri korifeje breškega „nemštva", zoper dva agitatorja tega posili-nemštva, in zoper dva uslužbenca breške mestne občine, ne iz maščevalnosti dr. Benkoviča ali drugih nizkotnih namenov, ampak zgolj iz nesebičnih, interesu slovenske stvari v Brežicah služečih posebnih vzrokov, ki so gotovim narodnim krogom v Brežicah dobro znani, ali pa jih vsakdo more zvedeti iz bivše neposredne bližine dr. Benkoviča. Saj za take „žalit-
ba, pa še en trdi sirek, Lenčika, pa falat mesa še mam. Le hodi, oba ma (boma = bova) mela zadosti!"
Lenčiki je pač dišalo, da bla že lačna, Vaneki pa ne. Ostalo še je vsakega nekaj.'
„Lenčika, to pa nesi materi domu! ozda (od zdaj) pa bon ti prnesa saki den falat kruha v školo, pa še kaj bojšega kcoj," reče Vanek. Stoklasov Vanek bo (bo = ba = je bil) edini otrok bogatega kmeta, duma v driigoj vesi kak Lenčika.. Ves turoven je pri-šo škole domu. Mati so mu prinesli dobre južine, pa jesti jemi ne šlo v tek. „Le je Vanek, ka boš prle veki!" mu pravijo mati.
„Niš mi ne diši."
„Ka pa ti je, če ti je hudo?"
„Mamika, meni ne hudo, le vest me peče, da sen velki greh včinjo."
„Vanek, Vanek, kaj si napravjo, hitro mi pove!"
„Vešte (veste) liiteranjkini Lenčiki sen zbijo zro-ke kuhano jajčice, opalo je v blato, vse se je razlete-
lo, tako blo ne več za jesti, samo dve pa si je prnesla v školo."
„Vanek, Vanek, kaj si to napravjo! To ne lepo za te, pa greh ti je."
„Mamika, ve sen jojte vse to da, kaj ste mi s soboj dali. Tisto kaj pa joj je ostalo, sen reka, naj svojoj mamiki nese."
„No to si dobro včinjo, tak si popravjo svojo hudobijo. Vanek, liiteranjka pa joj ne smeš nigdar več reči. Luterani so tisti, ki nemajo prave vere, u-na pa ma našo vero. Nekda je resen bila liiteranjka, pa je pristopila k našoj veri, za to pa so jo zdumi nagnali bogati starši. Od vseh zapuščena, je mogla služiti. Bila bi leliko jako bogata, za pa je za volo vere veka sirota."
„Mamika, nigdar nen več tote besede poveda."
„To je lepo. Za pa jima nesi en kolač kruha, nekaj jajc, zabela no mesa bon ti tudi kcoj djala. Prosi jedvi, ka neta hudi na te." Tudi boš saki den neso Lenčiki lalat kriiha v školo, pa še kaj drugo."
ve" poslanec dr. Benkovič osebno, ki že delj časa stoji v sredini političnih viharjev, in je že kaj drugega ravnodušno prenesel, ne more imeti drugega, kot pomilovalen posmeh.
Ker se vkljub temu tako vsiljivo povdarja, da dopis „Narodnega Lista" izhaja iz Brežic, sklepamo, da je dopis skovan v štajercijansko-nemškutarski liberalni novomet-u-breški kuhinji, ki ga je po vsikdar uslužnih posredovalcih zanesla v celjska narodno-li-beralna trobila, da dr. Benkoviču prizadene političen udarec. Namen dopisa je tako prozoren, da tudi političnim finesam nevajeno oko more zaslediti tajne niti, ki vodijo med narodno-liberalno in štajercijansko-nem-škutarsko stranko v skupnem boju zoper dr. Benkoviča.
Radi letaka od 6. oktobra 1909. bi se tedaj korifeje breškega nemštva morale zagovarjati pred novomeškimi porotniki. Iz posebnih taktičnih razlogov tekom sodne preiskave ar. Benkovič ni razkrival zgodovine novega železniškega, zlasti pripravljalnega odbora, in posebej Še okolnosti, da je obstojal ožji, že koncem septembra 1. 1909. osnovani, in potem širši, dne 2. oktobra 1. 1909. osnovani pripravljalni odbor; obtoženci pa so to nepopolnost preiskave izrabili, da so se izognili porotnikom, in potom nevidnih političnih uplivov pri višji deželni sodniji dosegli, da je zavrnilo obtožnico.
Kaj je izreklo višje deželno sodišče? Reklo je, da tožitelji niso opravičeni tožiti obtožencev, ker iz letaka ne sledi, da bi obtoženci imeli ravno tožitelje v mislih; obtoženci sami so se že tekom preiskave zagovarjali, da niso imeli namena, koga osebno žaliti. Torej radi tega, ker so breški Nemci na celi črti zlezli pod klop, in napeli vse sile, da se ubranijo zaslužene sodbe porotnikov, zato je tako veselje v liberalnem Izraelu! Patent-narodnjaki se radujejo, ker je višje deželno sodišče v prid breškili Nemcev poseglo v delokrog porotnikov, in obtožnico kratkomalo zavrnilo, mesto, da bi zahtevalo več pojasnil o „pripravljalnem" odboru. Narodno-štajercijansko-liberalna zveza v bengalični luči!
Uganka nam je, kaj ima poslanec dr. Benkovič s tem opraviti, zakaj se je dopisnik „Narodnega Lista" radi tega ravno spravil nad njega. S svojega strankarskega stališča ima dopisnik končno popolnoma prav; kajti načelo njegove stranke je menda: Pridno nasprotnika obrekovati, nekaj se bo že prijelo!
Pribiti pa moramo, da je dr. Ben-kovičkot poslanec v tej zadevi vsaj toliko dosegel,daje železniški odbor prebudil iz spanja pravičnega, da je pereče železniško vprašanje krepko potisnil za par korakov naprej do u -resničenja,dajestariželezniškiod-borvendarzačelstrasiranjemželez-nice, da bo novi železniški odbor v kratkem času trasiralsvoje tračice, in da so se vsi interesirani krogi ob progi živo začeli zanimati za to vele-važno vprašanje.
Dr. Benkovič kot odvetnik v tej zadevi ni iskal dobička, in ga ne bode; v zadoščenje naj mu bo politični in narodno-gospodarski vspeh. Dobiček radovolj-no prepušča onim, ki stoje za dopisnikom „Narodnega Lista"; dopisnik očividno ne more umevati, kako more imeti kdo tako malo smisla za pridobivanje premoženja, da v korist dobre stvari žrtvuje tudi svoje
„To sen joj že tak obeča, zna sen, ka mi nete branili."
Lenčika je vsa vesela priskakala iz škole domu, hitro je dala materi, kaj joj je prnesla, tudi je joj povedala, kak je k temi prišla.
Se ste si od tega gučali, pa je priša Vanek. — To so vama naša mati poslali, pa rekli, da vaj morem prositi, ka neta hudi na me."
„Ve nesme hudi, pač sme Bogi hvaležni, ki vse tak lepo zravna. Naj lubi Bog materi stokrat povrne, kaj so nama dobrega včinili, vsaki večer me molili za njih." Tak so Lenčikina mati rekli, Vanek pa je veseli odišo.
Od zda se je Lenčiki v školi dobro godilo. Skrbela je Vanekova mati za to.
Nekega večera je Helena pri gospodinji žehta-la (perilo parila). Pri takoj priliki pa pridejo pojbi z domače vesi v vajs. Pojejo, štorje si pravijo, kadijo, pa kaj kaj spočinjajo za kratek čas.
„Pajbje, prosim vas, ne kate (kadite) tak jako, mene že strašno v prsah peče!" reče Helena.
Za pa joj zgrabi eden; pa joj kadi notri v vu-sta, kadi joj močen vogrski tobak tak dugo, ka je o-medlela. Cehi so skokoma odbežali, una pa ni več o-zdravila. Hapila so je jetika, in na Veke meše den (Velka gospojnica) so jo zakopali.
Lenčika je vrgla vsa zjokana grudo zemlje na materno triigo, pa je odišla za drugimi dumu.
Duma joj pove gospodar, ka je zdaj ofrija prazna, una pa naj odide, ziitra že drugi ofer pride.
„Kaj pa bon te s totimi rečmi ? Kam bon si djala dve posteli, homaro, ladico, pa v Štali še je šeka, pa svinje v hlevi? Pusti še me en čas, ka si poiščen negi indi kvater, pa to vred spravim!"
„Ve nemaš kaj v red spravlati, to je vse našo, za to ka ste bli tak dugo v kuči zapstunj. Naveži si oulico pa odidi! Ziitra že drugi ofer pride." To je pač lago, da bi se leži Lenčike znebjo.
(Konec prihodnji«.)
ime kot odvetnik, in svojim poslanskim dolžnostim zapostavlja stanovske koristi. To diši prav po nekem novomeškem receptu!
Dopisnik „Narodnega Lista" javka, kako da more slovenski kmet voliti takega poslanca, ki kot poslanec pri vsakem koraku v političnem delovanju ne pomisli, ali mu ne bo kot odvetniku škodoval; s tem pa je nehote dal najbolje spričevalo dr. Benkoviču, katero bodo njegovi volilci gotovo uvaževali, in za katero mu bode posl. dr. Benkovič zelo hvaležen. Hujše ni mogoče obsoditi liberalnih kapitalističnih nazorov, kakor je to storil dopisnik „Narodnega Lista", med čegar vrsticami se bere: Najpreje kupičenje j)remoženja, izkoriščanje poklica, potem šele javno delovanje! Slovensko ljudstvo je take koristolovce že davno pomedlo; zato pa tudi oni, ki stoji za dopisnikom, kljubu sivini lasem med ljudstvom ne vživa stotine zaupanja, kot ga ima dr. Benkovič od svojih vo-lilcev.
Končno nekaj splošnih opazk! Zgodovina železniškega vprašanja nam zopet jasno dokazuje, da se naši liberalci vedno nemškutarjem in štajercijancem za škrice obesijo, kadar menijo, s tem naši stranki škodovati; dokazano je znova, da gredo naši liberalci celo v strogo gospodarskih vprašanjih rajši s šta-jercijanci, nego z nami ;6fdokazano je celo, da naši liberalci tudi strogo gospodarske zadeve izkoriščajo le v svoje strankarske namene, in da se za nje le toliko Časa brigajo, dokler jih morejo tako izkoriščati. Kajti v celem železniškem vprašanju so liberalci na Kranjskem in Stajerskom le privesek nemškutarjev, med tem ko je naša stranka energično in odločno posegla vmes, in stvar spravila v tir.
Kar se tiče osebnih napadov na dr. Benkoviča, naj zadošča, da ponovimo pregovor o kavkab, ki hre-ščijo najrajši visoko okrog jabolka na zvoniku. Tudi to je potrebno zlo na svetu; kajti tako kavkanje je le vzpodbuja k novemu smotrenemu delu. Dr. Benkovič kot poslanec bi hitro izgubil zaupanje slovenskega ljudstva, če bi si ga liarodno-štajercijansko-liberalna zveza sem ter tja ne „privoščila". Značilno za pomanjkanje novih napadov je to, i da morajo že na Kranjsko na posodo hoditi. V očeh volilcev dr. Benkoviča veljajo besede francoskega državnika: „Vrednost vsakega politika se meri po množini oseb, katerim je na potu!" Kakor se vidi, je Še vedno zelo na potu ne le nemškutariji v Brežicah, četudi je „odku-ril" v Celje, ampak da ima gorke prijatelje tudi v — Novem mestu.
politični ogled.
—	Volitve v ogrski državni zbor se izvrše v j^rvih desetih dneh meseca junija.
—	Albanska vstaja še vedno ni zadušena. Turki morajo še vedno pošiljati vojake proti albanskim vstašem, in ni upanjat da bi jih tako kmalu porazili.
Mala poi!t$£?m na^anll*.
Dne 15. aprila: V drugi polovici tega meseca se začno na Dunaju skupna ministrska posvetovanja, da se sestavi skupni proračun. — Za nove trdnjave in za zgradbo novih železniških prog bo izdala Rusija 1300 milijonov rubljev. — Srbska vlada je sklenila, da sezida v Srbiji moderno tvornico topov. V vojnem ministrstvu že izdelujejo tozadevne načrte.
Dne 16. aprila: Veliki mojster nemškega viteškega reda nadvojvoda Evgen je naročil upravi graščine nemškega viteškega reda v Busavi, naj pripravijo vse za sprejem in za bivanje cesarjev Franca Jožefa in Viljema, ki se sestaneta v graščini začetkom julija. — Centrum in konservativci nameravajo poostriti poslovnik pruskega deželnega zbora tako, da se smejo poslanci nemirneži izključiti od več sej. — Bivši predsednik ameriških Združenih držav se je včeraj) zjutraj pripeljal na Dunaj. — Na Dunaju se vrši danes ministrski svet, kateremu se pripisuje velik pomen.
Dne 17. aprila: Črnogorski knez bo povodom svojega jubileja vse radi zarote in razžaljenja Veličanstva obsojene osebe pomilostil. — Grška vlada je naprosila francosko, naj ji pošlje v zadevi reorganizacije armade enega ■ generala in štiri višje častnike. — Srbski kralj Peter bo čez nekaj časa skupno s prestolonaslednikom potoval na Dunaj.
Dne 18. aprila: Ministrski predsednik Bie-nerth je imel včeraj pri cesarju dolgo avdijenco o političnem položaju. — V goriških trgih je bil včeraj izvoljen za deželnega poslanca Andrej Gabršček s 342 glasovi, župan Mrevlje je dobil 170 glasov. — Volilno preosnovo za Hrvaško je hrvaška vlada že poslala vladarju v predsankcijo.
D n e 19. aprila: V soboto, dne 23. t. m. se bodo vršile v goriškem slovenskem veleposestvu de-želnozborske volitve. Veleposestniki so se zedinili, da kandidirajo sledeče tri može: Leopold Bolko, župnik Grča in Zucchiatti iz Medane. — V Sarajevu se u-radno potrjuje, da bo cesar koncem junija obiskal Bosno, in jo prepotoval. — V Belgradu je včeraj zvečer umrl upokojeni polkovnik Aleksander Mašin, svak umorjene kraljico Drage, in eden glavnih zarotnikov leta 1903.
Ne pozabite na Št Ilj! "9C
Državni zbor.
Dne 14. aprila je stopil zopet državni zbor sku-pa.;. Koj v prvi seji je vložil poslanec R o š k a r nujni predlog, v katerem zahteva podporo za pogorelce v Rerkovcih, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici.
Slovenski klub je predložil jugoslovanskemu klubu ponudbo, da se oba kluba zbližata, in delata vsaj v narodnih in gospodarskih stvareh enotno politiko. Dosedaj so mnogokrat Plojevci to podrli, kar je Slovenski klub s težavo skušal sezidati.
Vlada je zahtevala dovoljenja, da sme vzeti po-sojiio 182 milijonov kron. Slovanski poslanci, izvzem-iSi seveda Poljake, so bili proti temu, da pride tako veliko posojilo sploh na dnevni red. A imeli so manjšino za 40 glasov. Zato je prišlo posojilo v razpravo, in v soboto v odsek. Tam so zopet slovanski poslanci zahtevali, cla se razprava zapostavi. Imeli so za 3 glasove manjšine, manjkal je seveda tudi Ploj in Hrvat Vukovič. Večina je dovolila celo 220 milijonov posojila. Tako je gospodarstvo nemške večine, katero s svojo odsotnostjo še podpirajo slovenski liberalni poslanci.
"lažne novice
Iz šole. Na lastno prošnjo je umirovljen Caspar Hrovat, učitelj v Šoštanju, ter se mu je izreklo priznanje. Razširi se enorazredna ljudska šola pri Sv. Pankracu v dvorazredno, dvorazrednica v Sv. Janihi pri Spodnjem Dravogradu pa "v trirazrednico. Nastavljeni so: na ljudski šoli v Ponikvi kot defini-tivHi učitelj Franc Horvat, dosedaj učitelj na Rečici, Marija Kregar kot suplentinja istotam; Marija Sor-čan kot suplentinja na dekliški ljudski šoli v Hrastniku; Kari Mravljak kot učitelj v Zrečah pri Konjicah: Viljem Dobnik, učitelj na ljudski šoli y Maren-bergu.
*	Učiteljsko mesto. Na trirazredni ljudski šoli v Skalah pri Velenju je razpisano mesto stalnega ali začasnega učitelja. Prošnje se morajo poslati do 15. majnika krajnemu šolskemu svetu v Skalah, pošta Velenje.
*	Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Pe-ter pl. Neugebauer v Ptuju prevzame koncem tega meseca začasno vodstvo mariborskega c. kr. okrajnega glavarstva. Okrajni komisar dr. Evgen Netolička v Mariboru je prestavljen kot okrajni komisar v Ptuj.
*	Iz železniške službe. Josip Gostiša, postaje-iiaeehiik pri Sv. Petru, je imenovan za prometnega kontrolorja na Zidan most; Jakob Prek, revident v Trstu, je imenovan za postajenačelnika v Vuzenici; Fridei-ik Perme, asistent v Divači, je premeščen v Trbovlje. — Na novo so sprejeti: Rudolf Pliberšelc za Sevnico, Jožef Honigmann za Slov. Bistrico, Ivan Korpar za Loče, Janez pl. Zuccatto za St. Jur. — Premeščeni so: Adjunkt Walter Held iz Ljubna v Maribor, glavni kolodvor, postajenačelnik Jožef Stopar iz Toblaha kot postajenačelnik v Poljčane, Anton Gostih, zač. asistent, iz Pesnice v Nemško Bistrico; u-radniškr aspirant Ivan Zapečnik iz Trbovelj v Diva-<e; asistent Franc Pertot iz Nabrežine v Trbovlje; uradniški aspirant Anton Turin iz Sevnice v Grat-wein.
*	V Ljubljano! V sredo, dne 11. maja se v veliki dvorani „Uniona" ustanovi v Ljubljani naše novo narodno-obrambno društvo. Od povsod, kjerkoli žive Slovenci, naj pohiie ta dan naši somišljeniki v Ljubljano, (da s krepko močjo v Vseslovenski Ljudski Stranki združenih Slovencev pričnemo novo delo za brate na mejah. Kakor čujemo, bodo ta dan vsi voditelji slovenskega ljudstva zbrani v Ljubljani. Zato vsi začetkom majnika na pot v Ljubljano. Ustanovni shod novega narodno-obrambnega društva se vrši dop., popoldne se pa vrši občni zbor „Rafaelove družbe", >n pa velik razgovor „Jugoslovanske strokovne zveze". Zvečer priredi slovensko glasbeno društvo „Ljubljana" svoj prvi veliki koncert, kar bo gotovo zanimalo tudi vse naše glasbenike.
*	Blnkoštna veselica v svetovno znani Postojnski jami. Na Binkoštni ponedeljek, dne 10. majnika t. 1. se vrši v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bode konvertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. Iz ¡Trsta, Kormina, Ljubljane, Reke in Pole bodo vozili v Postojno posebni vlaki, po znatno znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena, iu vstopnina' v jamo se je znižala ta dan na 2 K.
Na Dunaju so se dne 12. aprila zbrali zastopniki avstrijskih kmetijskih družb, kulturnih svetov in zadrug k skupnemu jaosvetovanju. Štajersko kmetijsko družbo je zastopal grof Attems, kranjsko pa ravnatelj Gustav Pire. Poljedelsko ministrstvo jo zastopal sekcijski šef dr. Ertl. Sprejeta je bila tned drugim resolucija, ki zahtova, da se predložena predloga o novem vinskem davku takoj brezpogojno potegne nazaj. Konferenca je imela namen zdruRiti vse kmetijske korporacije naše države v skupen boj proti sovražnikom avstrijskega kmetijstva.
*	K obstriikcij[i v Štajerskem deželnem zboru se javlja: Slovenski klub kakor resna parlamentarna stranka ne bo odklonil a limine posredovanja. Kakor izvemo, se oficijelno še ni stopilo v stik z našimi poslanci, vsled tega tudi niso storili še nobenega tozadevnega sklepa. Po sedanjih nastopih sme slovenska javnost opravičeno sklepati, da bodo naši poslanci varovali tudi v bodoče odločno in brez ovinkov vseh ozirov pravice slovenskega ljudstva.
*	Dr. Knkovec - dr. Zguba. Veliko si je prizadeval clr. Kukovec po ovinkih in drugače, da bi bil spravil g. kateheta L. Rantaša v kašo. A ne prva, ne druga inštanca mu ni napravila tega \ eselja. Dr. Kukovec je zgubil obe tožbi. On kot general bi bil rad rešil tožitelje, saj učitelji so mu še najbolj zvesti oficirji, ki stojijo v prvih vrstah Narodne stranke. Menda pa g. dr. Kukovec za svoje zastopstvo pri sodniji ja ne bo kaj zahteval, saj mu učitelji itak žrtve prinašajo, kadar se gre za Narodno stranko?
*	„Hrvatski katolički narodni savez" so, kakor smo že v zadnji številki napovedali, ustanovili zbrani hrvatski rodoljubi v Zagrebu. Da se je ta hrvaška katoliška, zveza ustanovila, za to si je veliko prizadel krški škof clr. Ant. Malinič. On je s početka nameraval, da se imenuje društvo „HrvaŠka ljudska zveza" po vzgledu sličnega društva med nemškimi katoličani. Ustanovni občni zbor pa je to ime spremenil v gori označeno ime, kar pa ni posebno važno. Udeležencev je bilo blizu 200, večinoma duhovščina vseh možnih političnih strank in nekaj visokošolcev. Bila sta navzoča tudi škofa dr. Malinič in dr. Krapac, kakor tudi nekateri poslanci najrazličnejšega političnega mišljenja. Vse to priča, cla se hoče postaviti društvo na čisto nepolitično stališče, kar je povsem prav. Na Hrvaškem je vsled političnih strank in strančič vse raztrgano, in zato je prav, da se z novim društvom najprej zbudi smisel za skupno delo katoličanov, posebno pa duhovščino. Namen društva je nepolitičen, torej kulturen in gospodarski. Društvo bo delovalo s predavanji, ljudskimi shodi, društvi, knjižnicami, časopisjem in gospodarskimi organizacijami. Kmet se mora najprej rešiti izpod jarma oderuhov. Na ustanovnem občnem zboru so se pretresovala pravila od točke do točke. Naslov „krščanski" se je spremenil v „katoliški". Izvolili so jako obširen odbor, ki obsega može iz vseh hrvaških pokrajin. V odboru je tudi škof dr. A. Malinič. — Novi in zdravi hrvaški organizaciji želimo najboljši uspeh!
*	Prvi vseavstrijski esperantski dan se vrši ob BinkoŠtih na Dunaju. Ker je takrat že otvorjena mednarodna- lovska razstava, pride ta čas mogoče tudi kateri slovenski esperantist na Dunaj. Ta naj ne zamudi prilike, obiskati esp. dan, cia bo videl, kako zmaguje naša ideja,-Natančnejša pojasnila daje radevolje Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
*	Vojno ladjo ,,Zriny" so v Trstu dne 12. t. m. ob 1. uri srečno spustili v morje. K slavnosti se je iz Brionskih otokov pripeljal tudi naš prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Hohen-berg, iz Dunaja pa je dospel nadvojvoda Franc Sal-vator s soprogo Marijo Valerijo, ki je bila botra pri krstu te nove ladje. RazunJ članov cesarske družine so bili v dvornem paviljonu ¿e cesarski namestnik princ Holienlohe, več ministrov in najvišjih vojaških poveljnikov, dalje knez in nadškof goriški dr. Fr. Sedej, kapitularm vikar mons. clr. Petronio, in razni drugi oblastniki. Ko je mornariški superior blagoslovil ladjo, je sprožila nadvojvodinja Marija Valerija steklenico šampanjca po stari navadi, da se je ob ladji razbila, in dala znamenje za spuščanje ladje v morje z besedami: „Zdrkni v morje, in božji blagoslov naj te spremlja povsod!" Ladjo so oprostili vseh opor, in počasi, potem vedno hitreje se je pomikala ladja v morje med navdušenimi klici tisočglave množice in gromenjem topov navzočih vojnih ladij. — Nova vojna ladja bo Šele prihodnje leto popolnoma končana in oborožena. Po končani slavnosti se je odpeljal nadvojvoda Franc Ferdinand v Gradež, nadvojvodinja Marija Valerija s soprogom se je pa odpeljala na ladji „Miramar" zopet v tržaško pristanišče, kjer je bil ob 1. uri dvorni obed, katerega so se udeležili gori navedeni visoki dostojanstveniki.
*	Nadporočnlk Hofrichter,. proti kateremu se vrši na Dunaju že dolga preiskava radi zastrup-Ijenja častnikov, l>o menda obsojen še ta mesec. Po vojaških predpisih nima pravice do branitelja. Cesar ne misli napraviti nobene izjeme, in zato se bo moral Hofrichter sam zagovarjati.
*	Slov. kmečka zveza ima še več stotin razglednic s sliko deželnih poslancev Kmečke zveze v zalogi. Razglednice, ki nam predstavljajo može, ki so se tako energično borili v Gradcu zoper nemško premoč, Še ponovno priporočamo našim somišljenikom.
*	Mladeniške in dekliške znake v krasni obliki je zopet založila S. K. S. Z. v Mariboru. Znaki so umetno izdelani. Dekliški nosijo podobo Brezmadežne,
*	Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru. Koroško ulice štev. 5. je odprta vsak dan od 5. do 6. ure zvečer, i ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure predpoldne! Razpolaga s krasno zbirko vseh najboljših slovenskih pisateljev.
*	Za sklad „Obmejnim Slovencem". Vrste naših pridnih znamkarjev so vsak dan bolj množe. Med zadnjimi so doposlali sledeči: Gospica Micika Medved 4475 znamk. Vrla mladeniča Blaž Rihter in Mirko Tavrah, vsak po 300 znamk. Nad vse krasno zbirko vseh svetovnih znamk pa je poslal gospod Hrabroslav Ham v Mariboru. Le tako naprej! Bog plačaj!
Za obmejne Slovence je daroval gospod .lesih Fran v Sejanci pri Sv. Tomažu pri Ormožu 3.40 K.
Mariborski okra].
Maribor. V petek dne 15. t. m. popoldne se jo 151etni trgovski učenec Jože Kren na domu svojih starišev s puško v glavo vstrelil in se hotel uf.mrtlti. Smrtno ranjenega je pripeljal rešilni voz v bolnišni-
co. Vzrok samoumora je baje nepoštenost, ki jo je zakrivil pri svojem Šefu.
m Maribor. Kot žrtev velikonočnega streljanja je dne 15. t. m. umrl ^ tukajšnji bolnišnici šele 18 let stari Karol Trinkaus od Sv. Ruperta v Slov. gor. N. v m. p.!
m Maribor. Pobiralec stojnine na tukajšnjem glavnem trgu je zelo prijazen človek. Minolo soboto ,[e neko ženkico, ki mu :ii mogla takoj plačati 4 vin., ker še ni nič prodala, v svoji prirojeni ljubeznivosti nahrulil s „Verdammte windische Weiber", in ji vzel dve jajci. Ker se je nekdo zavzel za ubogo ženko, ji je moral jajci vrniti.
Maribor. Na tukajšnjem sejmišču sta se v sredo, dne 13. aprila hudo sprla zaradi kupčije dva živinska mešetarja. Pri tem je prišlo do krvavega konca. Neki Štefan Ignorič s Pohorja je bil od svojega nasprotnika s tako silo udarjen po glavi z okovano težko palico, da je dobil globoko rano na glavi. Ignorič je izgubil mnogo krvi. Imenoma neznani nasprotnik jo je srečno popihal.
Maribor. V petek dne 15. aprila je raz dravskega broda skočila iz samomorilnega namena v Dravo M. Novak, žena uradnikova. Ker je skočila v. sredi Drave v najhujše valove, je ni bilo mogoče rešiti.
ni Hoče. Velika žalost je zadela ugledno Jernej Frangeševo družino v Bohovi. Zadnji četrtek so izročili materi zemlji njihovo najljubšo sedemletno hčerko Marijo. Dolgi sprevod sosedov in znancev pri pogrebu je kolikor toliko tolažil dobre stariše in pričal, da sočustvujejo nad njihovo predrago izgubo. Najlepša tolažba jim je pač to, da je ljubi Bog lepo spre-videno hčerko vzel v nebesa, kjer za «je in za svoje bratece in sestrice moli. Bila je že šolarka; čudno pa se je vsem ljudem zdelo, da ni bil nikdo od hoč-kega učiteljstva pri pogrebu: ne Moder, ne Gatti in niti njena učiteljica Cee. Teržan. To je malo čudno. Kaj takega gotovo ne vzbuja spoštovanja in ljubezni.
m Fram. Umrla je dne 13. t. m. na svoj rojstni dan gospa Ana Spritzei, hči lani umrlega gospoda Mihaela Turner. — Utonil je dne 15. t. m. v trgovca Zamolo globoki gnojnici peteletni viničarski otrok Rudolf Draksler.
Št. IIj v Slov. gor. Naše bralno društvo pri- • redi v nedeljo dne 1. maja narodno veselico z raznovrstnim sporedom. Mladina bo predstavljala dr. Krekovo igro „Tri sestre." Ze sedaj opozarjamo bližnja društva in prijatelje, da nas ob tej priliki počastijo z obiskom.
m Jarenina. Pri občinskih volitvah dne 14. t. m. so Slovenci v vseh treh razredih sijajno zmagali. Slava zavednim Slovencem!
m Sv. Rupert v Slov. gor. Zadnji Radeckyjev veteran v tukajšnji župniji g. Anton Cucek je umrl dne C. aprila t. 1. Služil je Še cesarja Ferdinanda od leta 1844. V krvnem letu splošne vstaje 1848 se je srečno vojskoval proti Pijemontezom pri Mantovi, S. Luciji blizu Verone in Vičenci. V glavni bitki pri Ku-stoci dne 25. julija pa je bil naš hrabri vojak! z dvema kroglama zadet v levo nogo. — Kot invalid je v domačem kraju na Stražeh pri skromnih življenskih razmerah doživel lepo starost 85 let. Razne vojaške ustanove za invalide so mu lajšale življenje, in često-krat je radostno rekel: Hvala Bogu in svitlemu cesarju za tako podporo! Bil je veren katoličan. Svetila mu večna luč!
Zgornji Zerjavci. Dne 7. aprila se je izmed občinskega odbora izvolil za župana Martin Kram-berger. za občinske svetovalce pa Anton Perko, Al. Sparavec ,in Andrej Purgaj. ' Želeti je, da bi naša občina poslovala v slovenskem jeziku.
m Sv. Andraž v Slov. gor. Vrlega moža smo izročili večnemu počitku. Pri odprtem grobu mu g. nadučitelj L Strelec, kot njegov dober prijatelj, posveti stalnega spomina vreden govor blizu tako-le: Rajni Jakob Klinar je bil rojen leta 1840. Po dovršeni domači šoli je šel v Gradec v šolo, kjer je bil okoli štiri leta. 18 let star je vsled hišnih razmer prevzel gospodarstvo, ter se oženil. Leta 1861 ga že kot občinskega odbornika v Smolincih najdemo v prošnji podpisanega, da bi se Smolinci k Sv. Andražu vfnrili, kar se je leta 1863 tudi zgodilo. Istega leta je bil v Smolincih za župana izvoljen, ter kot tak bil razen dveh period do leta 1906. ko je radi bolehnosti odložil vsa častna mesta. Kot tak je dosegel, da je dobila občina Smolinci svojega zastopnika v kraj. Šol. svetu Sv. Andraž v Slov. gor. To mesto je on vestno opravljal do leta 1006. — Ko je zakon o okrajnih za-stopih stopil v veljavo, so ga občine volile v okrajni zastop pri Sv. Lenartu v Slov. gor, in isti ga je poslal v tamošnji okrajni šolski svet. V obeh je deloval plodonosno okoli 30 let. Rajnik se je vedno rad učil in s pridom in sproti čital prišle postave, ter se kot župan po njih tudi ravnal. Ko sta začela izhajati v Mariboru „Slovenski Gospodar" in „Slovenski Narod", kdo je bil tega bolj vesel, ko naš Klinar? Naročil si je oba ter je že leta 1869 hotel pri Sv. Andražu ustanoviti bralno društvo; ker pa vlada pravil ni potrdila, so imeli tamošnji rodoljubi zasebno bralno društvo. Leta. 1890 se mu je posrečilo ustanoviti pri Sv. Andražu z drugimi rodoljubi vred bralna društvo, ka-tero je bilo začetkom leta 1891 otvorjeno. On in pok. župnik Jožef Kukovec sta pristopila kot ustanovnika ter plačala vsak 15 gld. Naročnik „Slovenskega Gospodarja" je ostal do smrti. Tako je postal s pridnostjo in poštenostjo steber slovenskega kmeta v tem o-kraju. Spomina vreden je Še ta njegovi nastop. Ko je
lenarški okrajni zastop prvokrat v kmečke roke došel, je takratni okrajni glavar pri seji malo porogljivo rekel, ker nima svojega tajnika seboj, naj bode izmed izvoljenih kmetov eden tako dober, da prevzame zapisnik, on mu bode že narekoval, kaj naj piše, ter pokaže na Klinarja, ki je delal najnedolžnejši obraz sveta. Ta na njegovo začudenje brez obotavljanja mirno prevzame zapisovanje, odkloni vsako narekovanje, zapisuje vse v slovenskem jeziku brez pogreška, in od teh dob lenarški okrajni zastop slovenski uradu je. Rajnik je bil tudi kot dobrotnik obče znan ter je podpiral razne koristne naprave. Lepo svoto je poslal za stavbo nove bazilike Matere Milosti v Mariboru. Doma je dal znatno svoto za novo šol. zastavo 1. 1888, in za ono veteranskega društva, kateremu društvu je ostal podporni član do smrti; radi tega ga je isto tudi imenovalo častnim članom, ter ga spremljalo in nosilo na zadnji poti. Istotako je v zadnjem času dal 100 K za zastavo Marijine dekliške družbe; radi tega ga je tudi ista spremljala. Do konca življenja je bil vedno vesel in dovtipen; v čast si je Štel biti član tretjega reda sv. Frančiška; srečnega se je čutil, a-ko je mogel komu srce razveseliti. Bog nam daj več takih mož!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Pri nas bodo v kratkem občinske volitve. Naši sosedi: Sv. Ilj, Polička vas, Jarenina, so se tako častnq postavili, da mi na noben način ne smemo zaostati. Res je žalibog, da nismo imeli in nimamo pri Sv. Jakobu takih organizatorjev, kakoršne imajo naši sosedje. Pri nas se je dolgo, dolgo spalo, še sedaj marsikateri dremlje v potu svojega obraza, a tudi pri Sv. Jakobu so se začeli duhovi ločiti: zavedni slovenski kmetje se zbirajo. Naj bi se jim še ostali pridružili, ki nemškutarijo! Spomlad je prišla v deželo, povsod se kaže življenje in napredek; ne ostanimo edino Jakobčani zaspanci! Možje, kvišku!	Jakobčan.
Ptujski okraj.
p Osebna vest. Baron pl. Neugebauer pride s 1. majem kot nadkomisar k c. kr. glavarstvu v Maribor. Bil je na Ptuju nepristransk in prijazen uradnik, ki ga bo ljudstvo pogrešalo.
p Umrl je dne 16. aprila v Leskovou pri Ptuju 6. g. župnik Martin Kralj po dolgi in mučni bolezni. Pogreba, ki je bil v ponedeljek, dne 18. t. m., se je udeležilo 16 duhovnikov in velikanska množica ljudstva. Sprevod je vodil vlč. g. dekan Kralj, mašo za-dušnico je služil župnik sv. barbarski, vlč. g. Vog-rin. V Leskovcu sta v teku enega leta umrla oba duhovnika — kaplan in župnik. Sveti jima večna luč!
p Silna burja je razsajala tu pretočene dni, in napravila veliko škodo na cvetju; v nedeljo popoldne se je močno bliskalo in gromelo.
p Ptujski Nemci so priredili v nedeljo, dne 17. t. m. veliko pomladansko veselico v: prid svoji nemški hiši; kar leze ino gre, je bilo zbrano v nemški kazini. In tako navdušeni so postali na tej veselici, da so jo Še v ponedeljek ' zvečer nadaljevali. ! Običajni „Blaumontag", recimo „ponedeljek bridkega občutka" se je moral topot za en dan prestaviti!
p Ptuj-Mestni Vrh. V četrtek, dne 14. L m. zjutraj je umrl v zgornjem 'Mestnem vrhu po dolgi mučni bolezni in previden s sv. zakramenti bivši krojač in zavžitnikar g. Anton Bezjak v 80. letu starosti. Bil je skromen in delaven mož. Blag mu spomin !
p Sv. Urban. Komaj je preteklo nekaj mesecev, odkar je v Janževski občini bela žena ugrabila nekaj krepkih mož in\žen, in že zopet je stegnila svoje roke na mlado žrtev v osebi g. Marije Šalamun, rojene Rašl, posest, in gostilničarke v Janežovcih. Bila je komaj eno leto poročena. Zapustila nas je v petek zvečer, dne 15. t. m. po kratki, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v starosti 82 let. Ranjka je bila vzor krščanskih žen. Pogreb se je vršil dne 18. t. m. ob veliki udeležbi. Sprevod je vodil sorodnik č. o.H. F. Šalamun z dvema domačima gospodoma. Ob grobu žalujejo mož, njen oče, bratje in sestra, zraven več sorodnikov. Počivaj mirno v hladni zemlji, dokler se nad zvezdami ne vidimo!
p Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo, 10. apr. pred pozno sv. mašo so napadli vročekrvni formin-ski fantje mladeniča Franca Bezjak od Sv. Lenarta brez vsakega vzroka. Fantje so ga obstopili, in Mur-šič Ludvik mu je dajal tople zaušnice, vsled katerih se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Se pač pozna, v katere vasi prihajajo časniki „Stajerc" in „Sloga", in pa „Narodni List".
Slovenjjraškl okra).
s Velenje. Tukaj je nemila smrt pobrala na je-tični bolezni v teku 3 let vse tri hčerke gospe Mar. Lempl, sedaj omožene Tkavc. Prva, Frančiška Lempl, je umrla pred 3 leti v 19. letu svoje starosti, druga, Marija Lempl, ¡je umrla lansko leto dne 24. septembra v 20. letu svoje starosti, in tretja, Pavla Lempl, pa je umrla zadnji teden v 18. letu svoje starosti. Pogreb zadnje je bil dne 16. aprila. Blaga Pavlika in sestrice, počivajte v miru ter molite za ubogo, trpečo mater in tudi za svojega brata, ki se je zgubil med svet, ne vedoč Še o vaši smrti. Mogoče ga do-ide poročilo po „Slovenskem Gospodarju", da^ niste več med živimi.
Konjiški okraj.
k Kebelj na Pohorju. Samoumor. Obesh se je v noči od 11.—12. t. m., torej v nedeljo zvečer, Jurij'. Rihter, kmet v Modriču. Nekaj dni poprej je še prodal svoje posestvo z vsem imetjem, izgovorivši si samo svojo obleko z omaro ter postelj, nekemu tujemu kupcu. Bil je ž. eno leto vdovec ter oče sedmih o-trok, kateri mu pa potem, ko so zvedeli o prodaji, niso pustili narediti pogodbe. To ga je pa gnalo v obup in žalost in; je tako nesrečno končal svoje življenje.
k Žiče. G. Ribič, nekaj ste pozabili v zadnjem popravku dostaviti: Ni res., da mislimo, da je pečen krompir dober za seme, res pa je, da tega ne mislimo. Heil! Kaj ne, „bie kan aner ein nemškutar san, ben era „bindišar" ist? Posilinemci smo pa le!
Celjski okraj.
c Celje. Gabriel Klinger, ki je bil dolgo let protestantski cerkvenik. je prestopil v katoliško cerkev. Drugi dan po prestopu je umrl, in bil kot katoličan dne 17. t. m. pokopan.
c Celje. Posestvo Sannhof v Celju je kupila posojilnica v Ribnici na Kranjskem za 105.000 K. Hansbaumov vinograd pa g. Fajdiga iz Kranjskega za 13.000 K.
Celje. \Žandarmerijski oddelek v Celju štev, 6 dobi s 1. majem administrativni oddelek v Konjicah. Politični okraj Slovenjgradec se istočasno loči od celjskega žandarmerijskega oddelka in se prideli oddelku štev. 3 v Mariboru.
c Učitelji na okoliški šoli v Celju so zopet propadli, ko so vložili rekurs proti razsodbi okr. sodnije v tožbi proti bivšemu katehetu p. Ludoviku Rantaša. Dne 7. aprila je bil katehet popolnoma oproščen pri celjskem okrožnem sodišču. Tožitelji morajo plačati vse sodnijske stroške in advokata. Sedaj šo pa ustavili sodnijsko postopanje tudi proti gospodu katehetu Antonu Pučniku, ker jim je po zadnji obravnavi pri okrožnem sodišču sapo čisto zaprlo in vidijo, da bi nič ne pomagalo. Tako dolgo vrč hodi k studencu, da se nazadnje ubije — tako je prerokoval „Narodni Dnevnik" gospodu p. Ludviku Rantaša. Komu se je prej ubil ?
c Polzela. Tukaj je dne 18. t.' m. ob 9. uri zjutraj zatisnila oči občo priljubljena in velečislana dob-rotnica ubožcev, Marija Terglav, rojena Pader, mati deželnega poslanca Alojzija Terglav, v 77. letu svojega življenja. Bila je vzor slovenske katoliške kmečke žene, zato je l«jžji blagoslov očividno spremljal v-se njeno delo. Sestero otrok, tri sinove in tri hčere, je vzgojila v božjem strahu v trdne katoliško-narodne kremenito značaj ne sinove in hčere matere Slovenije. Dasiravno ni hotela nobenega svojih otrok dati v višje šole, so pa vsi dobri kmetje in kmetice, ki se zavedajo, da je lanečki stan steber in podlaga državi. Mili Bog ji v večnosti vse obilo povrni! Tisti pristni krščanski in narodni duh, kateremu je ona vedno zvesta ostala, naj se vedno na Polzeli razširja v čast ka-toliško-narodnim ženam. — Blag ji spomin!
c Iz Zgornje Savinjske doline. Obrekljivci v „Narodnem Listu" zopet obetajo razkritja, in z veseljem, kakor pujski, se valjajo po nesnagi; ali svoje ime podpisati nimajo korajže. Bojazljivo se skrivajo za urednika bojazljivi dopisovalci iz vse doline. Pa pravijo, da so „fajn gospodje" — časnikarske hijene, be to si domišljujejo, da bi pred njimi kdo dokazoval svoje trditve. Za to je pač edino primeren kraj sodišče. Torej le k sodišču, ker se bodo priče zaprisegle. Ali vas je strah ?
c Nova cerkev. Nekaj lepega. Mladenič krojaške stroke z veseljem in zanimanjem prebira dobre knjige in časnike iz tukajšnjega bralnega društva, in priznava, da se marsikaj lepega in koristnega nauči. V svojem plemenitem navdušenju želi takih dobrot tudi drugim. In kaj je storil? Polagoma zbrane vinarje je poslal upravništvu dobrega lista, ter svojemu očetu naročil list „Slovenski Gospodar". Vsak dober človek mora to z veseljem odobravati.
Gornjigrad. Nabor liberalne mladine je bil tako klaveren, ' kakor je ves gornjegrajski liberalizem klaveren. Naši gornjegrajski jiberalčki, neizogibne liberalne dame s svojim firbcem, amerikanski mladenič, novoštiftski naprednjak, seveda vsi učitelji in pa general te suhe armade Kukovec, to je bila svo-ta ltberalno-napredno-mladinskega shoda. 'Samo če vam povem, da je govoril novoštiftski Oernevšek, Id tako govori, da ga more le silno napredni liberalec še poslušati, potem pa veste, kak je bil ta shod. Kukovec je ubijal naše deželnozborske poslance in tudi bridko tožil, da nočejo nikdar prej njega za dovoljenje vprašati, preden kaj začnejo. ,5^otar Drukar mu je pridno sekundiral, tisti Drukar, ki prosjači pri dr. Benkoviču za železnico.
o Gornjegrajski okraj. 'Rokodelska zadruga. Gospod urednik! Ali veste kaj novega? No! Tedaj Vam pa hočem jaz nekaj povedati. Pri nas se je začel že sodnji dan, in sicer za liberalce! V nedeljo, dne 10. t. m. je imela rokodelska zadruga za občine Gornji grad, Bočna, Nova Štifta, Ljubno, Luče in Solčava sklepati zaradi sedeža tega društva. Poprej so imeli seveda vse liberalni Gornjegrajci v rokah; a že pri zadnjih volitvah so jim vzeli načelnika in na Ljubnem nastavili. Sedaj se je pa šlo za sedež tega društva. Gornjegrajci, in baje tudi g. Kocbek, so se trudili, da obdrži sedež Gornji grad. Pa ni šlo; s 14
glasovi večine se je sklenilo, da bo sedež na Ljubnem. Z Ljubenci so šli krščansko misleči rokodelci iz Radmirja in Luč — pogrešali smo zavedne Solčava-ne. Pri tej priliki so g. Kocbek društvu poslali račun — pa menda ne na jezo — in sicer 20 K za rabo čitank za rokodelske vajence, in 10 K za pisalne potrebščine. Tu si usojamo samo ponižno vprašati, so li . čitanke last g. Kocbeka ali slavnega krajnega šolskega sveta? Sklenilo se je, da se za čitanke 20 kron ne izplača. Tudi mala blamaža. Toliko za danes. Prihodnjič pa bomo šli iz Gornjega grada proti Ljubne-imu po žagali „inšpicirat". Mora še en soden dan pri-iti — In potem bode prišel Še sodnji dan nad druge nemškutarje in liberalce, ki imajo po besedah „Slovenskega Gospodarja" tudi „dolge in umazane kljune, pa strte peruti".
c Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Pred par tedni se je v poštno Skrinjico v Novi Štifti vrglo pismo, naslovljeno na uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. V uredništvo pa še do danes ni prišlo. Ce ve kdo povedati, kam je ono pismo zašlo, dobi primerno nagrado.
c Iz Gornjega grada. Ker je bil po poročilih „Narodnega Lista" in „Narodnega Dnevnika" Milan Kelc celo po nedolžnem obsojen, se čudimo, kako da se župnika Fermeta, ki je napravil o njem „krivično" ovadbo, ne toži pri sodišču. Tam bi se mu lahko dokazali vsi njegovi hudobni naklepi. Morebiti bi se posrečilo dokazati, da je celo Kelčevo rodbino že poda-vil. Tako nevarnega človeka, kakor je župnik Ferme, bi se moralo na vsak način spraviti kam na varno. Kar lotite se ga pri sodišču! Uspeh bo gotovo silno pretresljiv!
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Naš naduči-telj g. Kelc se zadnji Čas posebno zanima za mlade-niške znake. Ker so pa med našimi mladeniči precej razširjeni, zato ima dostikrat priliko, si jih ogledati. Ni dvoma, da mu ugajajo. Največje zanimanje mu najbrž vzbuja križ sredi slovenskih barv.
c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. po večernicah pri šolskem čebelnjaku v Grižah čebelarsko predavanje. Predavata gg. Andrej Piki in Ludvig Cernej. Vse x čebelarje uljudno vabi odbor.
c Ljubno. 1S. t. m. se je poročil g. Ignacij Za-volovšek, veleposestnik v Okonini, z gospico Jožefo Grabner iz Juvaniga. Za obmejne Slovence se je nabralo na gostiji 24 kron. Mladima poročencema želimo v novem stanu mnogo veselih in srečnih dni. G. Ignacij Zavolovšek je bil kot mladenič zvest pristaš' Kmečke zveze, torej se nadejamo, da nam ostane tudi zanaprej zvest sotrudnik. Naše najsrčnejše čestitke! 7: — Sorodnik izpod Raduhe.
c Drainlje. (Tudi zoper narodnost in mir v fa-ri.) Iz druge letošnje veselice Ciril Metodove družbe v ¡nedeljo, dne 10. aprila v Dramljah naznanja „Nar. List" zadnji četrtek 14. aprila, da so trgovec Jarno-vič, učitelj Levstik in nek Prekoršek branili družbo ' zoper „ostudne klerikalne napade in brezvestno gonjo župnika Ogrizeka". Kaj brezvestnega ji je pa župnik (h% storil? Pohvalil jo je, da se trudi za narodnost, grajal jo je, da zapostavlja katoliško vero, in opominjal je njene ude, naj zahtevajo, da ne bo vodstvo družbe vere več zapostavljalo, zato, da se bomo vsi Slovenci s skupnimi močmi bojevali za svojo slovensko narodnost. Ta za narodnost in prijazen mir v fari in vero prijateljski opomin imenuje liberalen list ostuden napad in brezvestno gonjo!
c Dramlje. Izobraževalno društvo je zborovalo lani desetkrat, in letos že štirikrat. Poučni govori in zbrano petje privabi večinoma prav veliko pouka in veselja željnih poslušalcev. Le srčno naprej!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Na občnem zboru Katoliškega pol. društva za šmarski okraj je poročal župnik Gomilšek o delovanju društva. Nato je bil izvoljen novi društveni odbor. Poslanec Pišek zavoljo državnega zbora ni mogel priti poročat, pač pa je poročal poslanec .Vrečko o deželnem zboru. Obširno je razložil razloge, ' zakaj so naši poslanci ustavili delovanje deželnega zbora. Soglasno so bile sprejete resolucije: Zbor izreče popolno zaupanje poslancem S. K. Z., odobrava obštrukcijo, tir j a samoupravo za južni Stajer, protestira ' proti vinskemu davku in izreka željo, naj Slovanska Jednota v državnem zboru vstraja na sedanji poti.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo 24. aprila po večernicah v župnišču poučno zborovanje, na katerem bo govoril nadrevizor Vladimir PuŠenjak o kmečkem zadružništvu. Udje, pridite poslušat vsi!
c Sv. Vid pri Grobelnem. Število udov Družbe sv. Mohorja je pri nas poskočilo na 111, torej jih je 40 več, kakor lani. Marsikateri bi se bil še lahko o-glasil, pa za letos smo lahko zadovoljni tudi s tem prirastkom. Čast vsem zavednim St. Vidčanom!
c Sv. Vid pri Grobelnem. Naši liberaloi se ba-hajo, da so boljši katoličani, kakor pristaši Kmečke zveze. A Boga menda častijo ob drugih dneh, a ne ob nedeljah in praznikih, ali je pa njihov liberalni koledar napačno sestavljen. Kajti ravno tik ob okrajni cesti si lahko vidol na velikonočni ponedeljek, kako je eden takšen vnet katoličan spravljal gnoj iz hleva in ga vozil na gnojišče. Zopet drugod slišiš ob nedeljah med sveto mašo tako razbijanje v delavnici, da začneš dvomiti, ali je danes Gospodov dan ali ne. Imena so na razpolago.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Naši prijatelji, liberalci, so dobili sedaj enega ali več novih dopisnikov za celjske jasli. Zdaj torej, gorje nam! Že kar na o-
sem dopisov smo jim dolžni odgovora. Mi pač bolj po redkem zamahnemo,, a poskrbimo, da takrat boljše prileti, kaj ne? Eden izmed teh dopisnikov, ki sam o sebi pravi, da že nad štiri leta prebiva v St. Vidu, nam očita, da ne znamo, kaj bi pisali, ali po njegovem, da nam je zmanjkalo gradiva. Zato hočemo sedaj odgovoriti po vrsti na vse njihove dopise. — V prvem se bere, da je naš bivši župan Goleš na dan volitve vpričo volilnega komisarja županstvo samprosto-w o 11 n o o d 1 o ž i !. Kako smešno! Ali je na dan volitve novega župana treba še prejšnjega vprašati ali prositi, daf odloži županstvo? Ne, ni sam in prostovoljno odložil, ampak prišla je njegova ura, ko so se komisar in odborniki zbrali k volitvi novega župana. Hočeš ali nočeš, ni nikdo vprašal. Pač pa je odklonil zopetno izvolitev, mož že ve zakaj, to je pa nekaj Čisto drugega. — V drugem članku se piše približno, da na svojo izžrebano zmago ne moremo biti ponosni. Ponosni na zmago tudi nismo, ampak le ve-selL Ponosni, če hočete vedeti, smo le na to, da se je končno vendar-le vršila županova volitev tako, kakor smo mi zahtevali, to je po oni postavni knjižici (dr. Božižev: Občinski red . . .), katero so nekateri izmed vas pri prvi volitvi zasmehovali kot „klerikalni katekizem". Ali spoznate, kako ste se s tem osmešili? Dr. Božič, eden izmed voditeljev Narodne stranke, bi vas tožil, ko bi vedel, kako ste imenovali njegovo knjižico. — Dalje pravi dopisnik, da „še ni bilo v St. Vidu nikdar izžrebanega župana". Seveda ga ni bilo, ker pred dobrimi štirimi leti, ko tudi nikdo ni dobil 7 glasov, ste se protipostavno kar brez žrebanja zadovoljili s samo 6 glasovi za Goleša. No, sedaj je pa ta itak zvedel iz ust komisarja samega, da takratna njegova izvolitev ni bila posebno pravilna, česar nam ni hotel verjeti. — Tudi trdi dopisnik, da sovražimo g. Goleša zato, „ker jo prav odločen in zaveden narodnjak". Nikar vendar! Saj nismo Nemci ali nem-Čurji, da bi ga sovražili zaradi njegovega slovenskega narodnjaštva. Mi ga sploh ne sovražimo, ampak le asa župana ga nismo hoteli imeti, ker je prevelik prijatelj in pristaš celjskih liberalcev, to je: verjame njihovim časopisom in voli ž njimi.; Povdarjamo: samo pristaš liberalcev, ker imamo Še vedno o njem in o njegovih Šentvidskih kmečkih prijateljih to mnenje, da ko bi vedeli, kam vodi verski in gospodarski liberalizem, bi kot katoličani in slovenski kmetje se nikdar družili z onimi: pravimi ali popolnimi liberalci, kakor imenujemo tiste, ki mrzijo sveto vero, smešijo cerkev, sovražijo duhovnike, se potegujejo za Šolo brez krščanskega nauka, za ločitev zakona, hlepijo gOi cerkvenem posestvu, kakor zopet kažejo nekatere zadnje številke „Narodnega Lista", častijo one, ki po-žigajo samostane in morijo redovnike, ter delajo polagoma na to, da bi prišlo tudi pri nas do takih razmer, kakor so na Francoskem, kjer gospodarijo naj-hnjši liberalci, ki so katoličanom cerkve poprodali, samostane in Šole pa zaprli. V svojih časopisih in na shodih seveda ti pravi liberalci spretno zakrivajo te svoje nakane, delajo se celo dobre kristjane, ker vede, da bi drugače nikdo ne volil njihovih kandidatov. Kar torej pravi šentvidski dopisnik v tretjem dopisu o pobožnosti liberalcev, „da namreč svojo molitev v cerkvi tiho opravljajo", velja pač lahko o liberalnih pristaših, a pravi liberalci molijo celo tako tiho, da ae Bog nič ne sliši. -Taki so torej pravi liberalci v verskem oziru, v gospodarskem pa so ravno dosedanji liberalni ministri in državnozborske veČine pri nas v Avstriji in pa drugod kupičile na kmečke rame vedno večja in neznosna bremena, ter zakrivile, da imajo sedaj nekateri bogataši vse, kmečko ljudstvo pa nič. In s takimi držijo liberalni pristaši, ali niso pomilovanja vredni? Vendar ne zamerimo toliko njim, ampak onim, ki jih zapeljujejo. Kar jih pa iz liberalnih pristašev postane pravih in zagrizenih liberal-oer, storijo ta korak večinoma zaradi tega, ker četudi končno spoznajo, da so zapeljani na krivo pot, pa jih je sram prestopiti k pravi stranki, ki dela z Bogom ga narod.
Volitve v Šmarski okrajni zastop se vrše 26., 27. in 28. t. m., in sicer 26. za veleposestvo, 27. za trge in 28. za kmečke občine.
o Sv. Jurij ob juž. žel. V noči od 15. do 16. aprila je začelo goreti pri posestniku Mikola na Gro-belnem: in so mu razen kozolca pogorela vsa poslopja. Zažgala je hudobna roka. Priporočamo ga dobrotnikom, da mu priskočijo na pomoč.
c Gore] grad. V» bilo u& veselico krač. sne. izobraževalnega in bralvga drošt a v Gorojemprudn na Jcrjevo dne 24. aprila v župn;j skih !»oslor>h Za^teh ob 3 nri popoldne 8pored: 1 Zaostali ptič. poje mriani zbor AljBŽ. 2. .Tri 8e«treu, igra v treh dajanjih flpi*aj dr Krek. 8. Nagelj v°ne deklic, poje mešan' zbor, harm Iv. Ocvirk. 4. Ne vd»jmo se" I Kr»tk< ča*ni a v enem d.jaoju, spisal dr. J Vo-Jujak 6. Venpc narodnih p ©s nri i, meš<ni zbor, h ar m. Al. Miholčič. Tstopnina: Sedeži 80 vin, stojišča 40 ▼ in., ctroci 20 vin.
BreZIJkl okra].
b Pilštanj. Pretočeno leto se je prebralo pri nas 1053 knjig. Lepo število! Na vsakem shodu, bodisi že pri mesečnih shodih, ali tudi pri bralnem društvu, je soba natlačeno polna ukaželjne mladine. Dne 6- marca je bil občni zbor Kat. slov. izobr. društva, na katerem se je izvolil tudi novi odbor. Predsednik g- župnik Jakob Rauter, podpredsednik Martin La^ Pomik, tajnik Frauo Potočnik, blagajnik g. kaplan I-van Vodečnik, Mihael Rebrnik in Anton Vrenko, odbornika. — Dne 23. januarja so imela dekleta ustanovni shod Dekliške zveze, katera že dosedaj šteje bhzo 100 navdušenih članic. — Dne 20. m. m. pa je
imela najmlajša zveza svoj mesečni in prvi shod, na katerem so dekleta z velikim navdušenjem nastopala. Voditeljica Cilka Bevo je pozdravila shod in vspod-bujala dekleta k skupnemu delovanju. G. duhovni voditelj je pa polagal veliko potrebnih naukov dekletom na srce. Prav navdušeno pa je poudarjala in priporočala namestnica Tončka Lapornik edinost in ljubezen med sestricami. Prav dekleta! Le tako naprej! Radovedni smo, kedaj se bodo pa fantje oglasili.
b Pišece. Naše katoliško izobraževalno društvo uprizorilo je na praznik Matere božje igro „Dve Materi", katera se je nepričakovano dobro obnesla. Vsa čast diletantinjam, ki so svoje vloge že pri prvem nastopu izborno rešilo. Dolžni smo izreči zahvalo tudi gospodu kaplanu, ki je žrtvoval mnogo časa in truda, da je celo igro tako dobro organiziral. Igre se je udeležilo 300 do 350 oseb, tako, da je bila velika dvorana natlačeno polna, kar nam pač živo kaže hrepeneče želje ljudstva po poštenem razvedrilu in naob-razbi. Želimo si še mnogo takih uric in upamo, da nas naše vrlo društvo v kratkem zopet preseneti s svojim nastopom. Po končani igri prodajal je g. kaplan na dražbi od g, župnika podarjeno ovco, kar je povzročilo obilo smeha. Ovca je bila prodana za 52 kron 40 vin., kateri znesek se uporabi v prid društva. Končno jo je zlicitiral predsednik društva, Urek. Zanimivo je bilo gledati, s kakim navdušenjem so se potegovali dražbarji za to nedolžno stvarco, vsak bi jo bil rad dobil. Saj ie- bila neki zelo „imponirana", da so celo gospodje okrog „Narodnega Lista" že parkrat opisovali njeno zgodovino. To se ne zgodi vsakemu koštrunu. Dal Bog društvu še mnogo takih backov!
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Mariborski „Orel" je imel v nedeljo, dne 17. t.
m. svoj občni zbor. Zborovalce je pozdravil podpredsednik brat Rakovič, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da je odsek tako vrlo napredoval. V imenu S. Kj S- Z. je pozdravil zborovanje brat Leskovar. Iz tajnikovega poročila smo povzeli, da šteje naš telovadni odsek 27 rednih članov, in je nastopil lansko leto v Kamniku, v Jarenini in Kostrivnici. Vsako nedeljo popoldne se vršijo predavanja, in sicer tako, da pride vsak telovadec enkrat na vrsto. Odbor se je volil sledeči: dr. VcrstovŠek predsednik, Leskovar podpredsednik, Rakovič tajnik, Simonič tajnikov namestnik, Žebot blagajnik, Majcenič blagajnikov namestnik, Praprotnik in Goričan, odbornika. Vaditelj-ski zbor : Šiška načelnik, Ham podnačelnik.
Sv. Bollenk pri Središču. V nedeljo, dne 24. aprila, bo pri nas pri poznem -cerkvenem opravilu mladinska svečanost, ' pri kateri bo pridigoval prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Krščanska slovenska mlačna, pridi!
Sv. Križ pri Mariboru.. S ponosom zre naša mladeniška zveza lahko na svoj prvi javni nastop preteklo nedeljo, dne 17. t. m. Že pozdravne besede, ki jih je z navdušenjem govoril voditeljev namestnik, g. Ludovik Nudi, so bile kaj lepe, in so jih navzoči z velikim zanimanjem poslušali. Nepričakovano dobro se je pa obnesla igra: „Prepirljiva soseda" ali „Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda." Vsi igralci so svoje vloge izvrstno pogodili. V odmorih je dekliški pevski zbor prepeval ljubke pesmice. Kot odposlanec S. K. S. Z. je prihitel k nam g. Kemperle; hvala mu za lepe poučno besede! Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba povoljna, celo daljni Duhovča-ni so nas posetili.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo dne 10. aprila po večernicah je priredila mladeniška zveza tri igre. Udeležba je bila naravnost nepričakova-t na. Občinstvo je bilo presenečeno radi izbornega igranja mladih fantov, ki so s svojim nastopom tako navdušili druge mladeniče, da hočejo tudi oni poka. zati v kratkem, kaj da znajo. Tudi dekleta nas že nekoliko gledajo po strani. Ne vem, če bom pravo zadel: najbrž si želijo tudi dekliške zveze? To dobro misel le hitro izpolnite, da bo prišel hitro tisti dan, ko bodo stopila dekleta na plan.
N«]noveJSe novice.
f Vinko Ježovnili. Državni poslanec Vinko Je-žovnik je dne 20. aprila po dolgi in mučni bolezni iz-dahnil svojo dušo. V državni zbornici mu je na koncu seje predsednik dr. Pattai posvetil lepe posmrtne besede. Omenjal je njegovo osebno priljubljenost in njegovo marljivost v obrtnem odseku, dokler ga huda bolezen ni odtegnila javnemu delovanju. Svetila pokojniku večna luč!
Za živinorejo. Odločen odpor naših in sorodnih poslancev proti pooblastilnemu zakonu, vsled kojega bi se smele z balkanskimi državami sklepati trgovinske pogodbe, je povzročil, da se je odločila vlada, dati vsako leto večje podpore za povzdigo živinoreje. Letos pride na Štajersko okoli 350.000 K podpore. Dne 20, aprila je bila glede razdelitve na Štajerskem v poljedelskem ministrstvu seja, h kateri je bil poklican tudi naš poslanec in odbornik profesor Robič. Svota se bo razdelila na Štajerskem v te-le namene. Za St. Jursko šolo 20.000, za Grabnerhof 20.000, za zadružništvo 30.000 K, za bikorejo 10.000, za zidanje vzornih hlevov 10.000, za zadružno dobavo krmil 20.000, za udomačenje sote 4500, za povzdigo vseh krmil 25.000, za svinjerejo 17.000, za ovčerejo 3000, za povzdigo planin in travnikov v dolini 100.000 K, za mi<>
karstvo 15.000, za zavarovanje živine 84.000. ostane pa še na prosto razpolago svota 13.000 K. Prihodnjič stvar natančneje pojasnimo.
V katoliško cerkev je prestopila iz pravoslavne cerkve g. Milica Brajovič pri Sv. Marjeti na Pesnici. Sprejem se je izvršil dne 20. aprila.
Ljutomer. V našem okraju se vršijo proti koncu tega meseca volitve v občinski zastop. Slovenci, na noge!
Opeka za salezijanski zavod v Veržeju. Po Murskem polju širijo nemčurji govorico, da je za salezijanski zavod v Veržeju nakupljene milijon opeke pri nemčurskij opekarni v Borecih. Od dobro poučene strani smo pooblaščeni izjaviti, da je cela govorica nesramna nemčurska laž.
Listnica uredništva.
Več dopisov je došlo prepozno, drugih pa radi pomanjkanja prostora niamo mogli spraviti t to Številko. Gg. dopisnike prosimo potrpljenja. Prihodnjič pride vse na vrsto. — Nova Štifta: Dotičnega dopisa nismo dobili v roke. — Kcbelj: Vaš dopis smo dobili Se le t četrtek popoldne, ko je bil list že dotiskan.
Cene deželnih pridelkov.
		O 93		h O						«a	
				*						C	
Ime pridelka.		sj k. O		ta a S-		O) O		5* cu		<5	
		K	T	K	T	K	v	K	v	K|	v
Pženica .....		14	,_	18	_	13	60	13	26	13	60
		10	—	8	50	11	—	9	—	10	—
	o	8	25	8	50	10	50	8		O	50
	ci	9	65	8	50	9	—	9	50	9	50
	tM	8	63	9	—	8	—	8		7	50
		9	50	9	—	10		7	—	7	—
		7	26	7	—	11	50	7	—	7	
Sladko seno....		—	—	4	50	4		b	-	4	50
Kislo r ... .		—	—	—	—	3	—	4	—	4	—
		—	—	8	—	3	50	4	—	8	60
Fižola ......		_		_	29	__	__	_	_	—	_
		—	—	—	60	—■	—	—	—	—	—
Leča......	S ■>	<_	—«	—	60	—	—	—	—	—	—
		—	—	—	08	—	—	—	—	—	—
	tac				40						
Surovo maslo . . .		—	—	2	50	—	—	—	—	—	—
Maslo......	-M	—	—	1	80				...		
Speh, Bvež ....	H	—	—	1	70	—	—	—		—	—
Zelje kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
Repa, kiela ....					20						
Mleko......	M ®	_	_	_	22	_	_			_	_
Smetana, gladka . .	3	—	;—	—	96	—				—	—
„ kisla. . .		—	—'	—	96	—	—	—	-	—	—
Zelje, 100 glav ....		-	—	8	f.0	—			—		—
		—	—	—	06	—	—	—	—		—
na
VABILO
redni obeni zbor
Hranilnice in posojilnice za župnijo v Slivnici pri Mariborn reg. zad. z neom. zavezo
ki se vrši dne 5. maja 1910 ob 3. uri popoldne v po-sojilniških prostorih.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. či-tanje revizijskega zapisnika. 4. Odobritev računskega ključka za leto 1909. 5. Slučajnosti. 345	Načelsfvo.
za-
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in časti»i diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaleseonte. Povzroča voljo do jedi, ntijnje živce in popravi kri. Izboren okns. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. Serravallo, c. \i dvorili ioMelj
Trieste-Barcola«
Kupi se T lekarnah v steklenicah po pol 1 i K 2*60 in po 446	1 1 & K 4-80.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Slovenec Konrad Skaza,
falavnica sa vsa cerkvena dela v 8t. Ulriek, Qrftd»n,
=======11===== Tir-ot ============
M najtopleje priporoča ta vsa oerkreiu deta. Velia*ui»K« »loga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski oeniki «aatooj ud Jv»nko PoRtreiiba solidna in hitra
IOOOOGOOQ
Pojasnila o iisseratih daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev
Loterijske Številk®,
Dne 16. aprila 1910.
Gradec . 9 59 47 27 73 Dnnaj . 59 11 38 3 54
Seme pravega Kabelskega zelja prodaje Ig. Mrcina v Zg. Kašljn pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 30 gr. za K 1'10 poštnine proBto. 7* pristnost in kaljivost se jamči. Predaje se farno lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti getovini ali povzetju.	146
T najem se želi vzeti dohroidoča gonilna, pozneje se morda tudi kupi. V Mariboru sli v okolici. Ponudbe na poste restsnte štev. 1000 Upnica (Leibnitz). 185
Učenec od poltene hič*, se takoj sprejme v trgovine x mešaoim blagom in železom, Franc Korošec, Gornja Radgona.	118
Mesarskega učenca sprejme g. Miroslav Rei»m&nn, Maribor, Koroška cesta 66.	288
▼elekrasno posestvo, ležeče v jako prijaznem kraju, tik okrajne ceste tlizu Maribora se radi družinskih raaner po ceni proda. Posestvo meri 29 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, Badovsjakov, njiv, vmogrsdain velikrga lepega gozda. Hiša, kakor gospodarska poslopja so večina zidana ter v najboljšem stanju. Cena je 20.000 kron. Več pove Josip Serne«, km. sin v Gradiš«, pošta Pesnica.	248
•evljavski uieaeo se sprejme pri g. I. Skrabe, čevljarski mojster, Mlinska ul. štv, 4, Maribor. 244
Na predaj je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograde z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep eado n>gnik, hiša z goepcdsrskim poslopjem, živina in vse potrebno. Poauibe ta Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, p. Pesnica, 266
Kavo zidana liiša tik velika ceste, 3 minute od farne cerkve, '/j ura od mesta, z dvema v rtoma, studenec z dobro vodo, se proda; primemo je za kakega duhovnika v pokoju, ali rokodeka, ker je trdi dobro idoča vinska obrtnija Naslov v upravništvu Slovenskega Gospodarja.	297
2 novi hiši, izvrstno stavljeni, vse z opsko krito, vsaka ima tri sobe, 3 ščadilnike, kuhinje, en kabinet, velika klet, tri svirjske hleve in drvarnice, lep vit, vodnjak pri hiši, tik velike ceste, na lepi ravnini, pol ure od mesta in cerkve Maribor, blizu šole za vsako trgovino, rokodelca ali penzijonieta prav primemo, se takoj prodate. Cena je 7.600 K. Pri kupčiji ee ispkča okoli 4000 K. Več o tem pove lastnik Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor.	298
1 bov bencin-lokomobil 4—6 HP,
1 travniška brana, 1 železen plng,
1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Kari Sinkcivitsch, Ptffgasse 9, Maribor.	293
Malo posestvo. 15 minut od Maribora glavni trg, obstoječe ia polja, travnika, gozda, lepega zelea-jaka in dvorišča, novoaidao» hiša s tremi sobami, kabinet, kuhinja, še popolnoma davka prosto. Lepo gospodarsko poslopje, za 3 glave goveje živine in 8 svinj dovolj prostora. Zelo primerno za kakega penzijonista kakor tudi za vsako trgovino, se pod lahkimi plačilnimi pogoji preda. Jcžff Čeh, D&mm-gasse 299, Pobrežje pri Mariboru.
294
Pozor!	Poior!
Igle za gramofon z eno iglo, za-more se igrati 80—40 krat, ne da bi sd plošča pokvarila in daje 60 krat silnejši glas gramofonu. Cena 1000 kom. samo 7 kron tranko. Napravite poskušnjo, prihranite mnogo. Jos. Krošel, Sromle 21, Brežice, Štajersko.	309
Zelo lepa hiša še davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 500 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Lepo posestvo telo rodovitno, 14 oralov, kjer se lahko 10 glav goveje živine in 20 svinj redi, je blizu cerkve, šole in ceste pri Zg. Sv, Kungoti za 11.600 kron na prodaj. Naslov pri g. Korentu, Maribor, Kasernplatz št. 7. 2B0
Sprejme se učenec iz poštene hiše za mešano trgovino. Anton Privtnšek, trgovec na Muti. Štaj.
296
Učenec! Za trgovino s špecerijskim blagom sa išče priden in močen učenec, ki mora biti zmožen slovenskega in nemšktga jesiku. (Obiskovanje trgovske žole ni potrebno). Ponudb-s se sprejemajo pri g Ivann Markss, trgotec v Laitetsbergu pri Mariboru. S07
Lepo posastvo pri Sv. Jederti nad Laškim vse v dobrem stanu, meri 16 oralov, vinog>ad, ajive, travniki, ssdonosnik in gezdi, redi khko pet glav živine, se prostovoljno proda. Več pove Frauc Šlauder istot&m.	308
Za oskrbnika vzam-m na moje malo p sestvo pri S'. Jederti nad Lsškim trgom poltenega, oženje-nega človeka brez mnogo otrok. Posel: pomagati in nadzorovati pri kolnji, sad spravljati in pra-šati. Plačilo: proito prijazno stanovanje, vrt, četrtina sadne pijače, (v dobrem letu 2 8 palovnjakej in nekaj sbdja. Dobro meito za krojača, črevljarja, zidarja, katere v tem kraju posebno potrebujejo, tudi za delavnega penzionista je pripravno. Oghsiti se je pri Jožef u Scheligo, n&dučitelj v pok. v Maribora na Dravi, Negjstrasse 10.	310
Služb» org;nista in cerkovnika
se odda pri Sv. Martinu na Ponikvi ob juž žel. Prosilci se naj osebno predstavijo. Nastopi se lahko takoj. Cerkveno predstoj-ništvo	315
Pridni, poštena kuharica želi primerne službe, h ktki mali diuii-ni ali v župnišče, Nasl jv v uprav-ništvn.	3 ¡6
Slovenski kupci posestev, pozor!
Podpisani s tem uljudno csunanjam, d¿ ludi letos iz rodoljnbja pri nakupu vsakovrstnih kra»ivh posestev v prijazni mariborski okolici brezplačno posredujem. Samo pis-mtn'in vprašanjem ae prosi znam ko za odgovor. Spremim tudi vsa cega resnega kupca na Pesniški postaji, če mi prihod in znak, da ga poznam, pravcčasso naznani. Josip Sernec, km, sin v Gradiški, pošta Pesnica.	217
Ena hiša se preda v Spielfeldu, 2 orala zemlje pri Veliki cesti. Plačati je treba 3200 kron. J&nez Mr&mor v Studencih pri Mariboru, Šolska nlica It. 9.	312
Vestno in izurjeno kuharico,se sprejme 1, junija 1910 v mestno župnišče na Spod. Štajerskem. Plačilo po dngo^oro. Več pove upravništvo „Slov Go8p.u, 382
Lepo posestva na prodaj. Posestvo, ki obsfcji iz leoe hiše, vinograda, njive, travnika in gozda, 2'/t orala rodovitne zemlje na lepem razgleda 20 minut od mesta Ptuj. Cena 6000 kron. Vpraša se pri g. Jakobu Krajnc, Zgor. Breg št. 37, pri Ptuju.	331
Dva fanta, enega crodnega kovača in enega t ovafca zi vozove s prej me Alojz Paulina, kovaški mojster, Weinersdorf, p. Zeleni tra»nik (Wies) Štajersko.	331
Stava gostilna v dabrem, lepem in ravnem kriiu v veliki vasi tik gia'ne ceste, 1*/« uro od Msribo-r», '/t ore od cerkve ia šole, primerno tudi za kramsrijo, fce proda. Hiša je prostorna, ima več sob kuhinjo, kamro, živinj ki i-j svinjski hlevi, mlatlnik in podstrešje, vse sidano, z opeko krito in v dobrem ct»riu. L?p vit., dobra njive in gozd okoli 9 oralov. Cena je 14 200 kron Ostani dolg je 8000 kron, po enc-m letu se plača 4200 kron in csi&nek takoj pri knpčiji. Več o tem pove Anton Logsrič. Sv. Miklavž, p šta Hoče pri Msribosu.	329
Proda se oprava z\ celo trgovino in še popolnoma nova; tudi mnogo dragih reči, ki se rabijo pri trgoviEi, se dobi po jako nizki ceni, Naslov pove upravništvo Slov. Gospodarja.	327
Slažbft organista in cerkovnika se takoj odda pri Mariji Snežni na Velki. Samski rokodelci imajo prednost.	£38
Uče&ec, z dobrimi šolskimi spričevali in od poštene hiše se takoj sprejme pri Antosu Golenko, trgovina z mešanim blagom, Sv. Miklavž pri Ormožu.	822
I l
agribne vence
▼ vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, £n @veče za pocjretse priporoča
Gorlčar & L©sko¥Š@k w Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debeló Sn drobno !	220	Na debelo In drobno l f
«K-	«J
Kolarski noesec se sprejme pri Autoou Keršič, kelarsiu mojster, Fram.	SCO
Kečen miztrski učenec se takoj sprejme pri Nikolaju Beokič, Te-getthoftova cesta 44, Maribor. 326
Posestvo, 1 uro od Maribora, gozdi, travniki, njive, lepe zidme hiše, vse skupaj meri 14 oralov; stane 12.600 K. Oitane 2.500 K hranilnice, kdor hoče kopiti, naj se oglasi pri M*tevžu Emeršič, Do-goš» 22 pri Mariboru.	SS7
Apno najboljšo vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidinimost. 323
Priden učenec cd katoliških staršev se od 1. junija t. 1. v prodajalni s steklom in porcelanom sprejme pri Jožefu Meker, prej Poschl v Mariboru. Koroška čast« št. 5	844
Na prodaj je posestvo 6 oralov zemljišča, veiika hiša r dobro ido-čo gostilno, sama pri fari Razbor, pripravna tudi za trgoriao, kakor je že bila nekdaj. Proda se radi preobširnega imetja. Cena 12 tisoč kron. Več se izve pri Anton Camloh istotam.	839
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 6 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlov, gnmno in škedeiij, gozd, njive ia travniki, okoli 6 oralov, cb cesti in ob železnici na Koroškem ležeče bs po ceni proda. Zadcja ceua 18500 krou. Vknjiženih je fOOO kron. Pojasnila daje Nawratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Izj&va.
Ja? podp:sani Alojz Šipek, posestnik v Rečici izjavim tem potom, svojo dce 24. aprila 1910 ra sejmu v Laškem trgu Matiju Dor-nih storjeno prednacivaDje kot neresnično.
Laško dno 14 aprila 1910. 320	Šipek Alojz.
Lepo msjhno posestvo v Hlinten bahu pri Zgornji Sv. Kongoti, obstoječe iz lepe zidane hiše s klet jo in 3 sobami, gospodarskega poslopja, s tiskalcico, približno 10 oralov B.ilučnega posestva in sicer : njiv, sadonosnika, vinograda, gozda in tr&vmka ee po ceni proda. Jako prime;no za pan;ijoniste, Natanč leje pojazn:!o pri lastniku Antoiu Skof, posastniku pri Sv. Jakobu v Slov. gor ali iz prijaznosti pri g. Paherniku, gostiln čar pri Zgornji Sv, Kungoti. 828
Mlinarji pozor!
V nekem jako prijasnem kraju Maribcme okolice je na prodaj umetni valjčni miis - 1 oralom zemlje. Obilniproonet zajamčen, ker je mlin na brezionkurenčners prostoru. Cena 20,0! 0 kron. V knjižbe 12.000 kron. Več pove Joeip Ssrcec km. sin v Grad.ški, p. Pesnica,	391
Fant,
vojaščina prest, ki iraa posestvo bliža mesta, vrednosti do 30 tisoč kron, so želi seznaniti s gospodično, katera bi imela 3.C00—5 000 kron premoženja, v svrho ženltve. Popolna tajnost zajamčena. Naslov: A. Z. Upravništvo Slov. Gosp. Maribor. 336
Poz
Ženini u neveste
Vsakovrstno pohištvo iz trdega in mehkega lfsa se zavoljo pomanjkanja prostora pod ceno proda pri
A. Viherjn,
mizarju v Maribora, Hengas-se 6tev. 4.	277
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo [bogato zalogo steklene in porcelauastt ¿posode,^svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih de! pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Delavnica za popravila!
►rsa
CD
co 2.
S S
o
ca
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Tudi na ebroke! lllustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Ni klatita remont.-ura K 350 Pristna srebrna ura „ 7' — Original ornega ura „ IS-— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, ni klas ta „ b-— Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižice	„ 2-—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
liieod. Fehrspbacli
urar in očalar
Maribor, Go5P°s|ja uj'c'! ^
Kupujem zlatnino in sribfo
Štefan Kaufmann
trgovec t železom 23 v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motik» in lopate, dobre kose in srpe, pravo ptajsrsko
že!«zo se dobi po najnižji ceoi in solidni postrežbi.
IO°/0 ceneje
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enfane In plašče. Zahtevajte ceai&e. Istotam dobi se uajboljši pomnoževalni aparat „ievograf" za 20*/. ani-žano ceno kakor doslej. Kavna društva ss oposarjftjo posobao na to ugodnost. Zinauer k Co. 8v. Jakob v Slov. gor.	271
'^mammmm¡mm? ^MWM^&M&WM'M
iskovno nevarnost!

*
Strelovod, ki ni natančno urejen povzroči večjo nevarnost nego pa varstvo. — Strokovno preiskavo z najnovejšimi pripravami in ravno tako tudi vsa popravila ia nove naprave prevzame po :: ::
najnižji ceni
i'goviita z m vpeljavo el©kiri§nlh strojev in eBekfr&v^disv.	s-t2
Grajska ulica 10.
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Ča bi vžival
Ne bil bi bGlan!
Naročajte „FLORIAN" od izdelavalnice ?
Naslov za naročila: „PLORIAH", Ljnbltaa.
Umeten in olikan hiSni posestaik, s samostojno, dobro idočo trgovmo v Mariboru se želi seznaniti z gospodično v starosti 25—35 let, katera bi imela 5.000—10.000 K pro-možfnja v svrho ženitve. Prednost ima ssmo <-na, katera j« slovenskega in nemškega jezika vešča. Poj>o!na tajnost zajamčen p. Naslov: R. P., Upravništvo Slov. Gosp. Maribor.

Učenca,
zdravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega fcomlja.
UliSan Hočevar,
«pgovina špecerijskega blaga
CELJE, Glavni trg 10.
Z mojo
240
!! umetno mošta eseoco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Citaj
Pozor kmetje in fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za Kit las, brk in brade je:
Rastol št. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti •in dolgi, odstranja prhljaj its vsako drago ki>žno bolezen z glave. Naroči naj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznttluih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 8'tO, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošije denar naprej. NaroČi se le pod naslovom:
Mama pri S?. Trojici, Coljui Mdjec 250, Slavonija.
Žganje proti trganju: :
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
mestna lekarna pH c. kr. orlu
MARIBOR, Glavni trg štev. 15. »26
Izjava.
Preti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žganje Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano a&jboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše. in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski
»
Bida-cwet**
Tovarna za poljedelske In kmetijske stroje Perilo
200
kakor mlatilnico za Škopanje in navadne mlatilnice za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se mlini in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki so pošiljajo brezplačno Kupuje se po najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, svinec, t. d.	941

I. Pfeifer,
tovarna in livarna v Hocah
- pri Mariboru.
žensko in moško, kakor srajce, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pase, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah se knpi v veletrgovski hiši 64
R. Stermecki, Celje.
Velikanska zaloga garnitur, zasto-rov in preprog 1 garnitura iz 1 p rtič» za mizo in 2 za posteljo skupaj K 9 —, fina K 10—. Kam-brikastih ostankov po 2o mt., trpežni, K 8'—, fiai K 10'—, zelo fini K 12' —.
Proč s peresom!
Blickensclerferjev pisalni stroj
je dandanes najpripravnejši ter najcenejši pisalni aparat, ki konkurira z vsakim dragim najdražjim pisalnim strojem. Dobiva se v treh modelih po 240, 310 in 310 K. Oddaja se tudi na obroke. V eni uri se nauči vsakdo ž njim ravnati in pisati. Ceniki ia razkazovanje zastonj.
Glavno	j> Cinauer
vo za	Sv. Jakob
Štajersko ^^^^^^^^^^^ v Slov.
Steckenpferd-
8	tog	o
milo z lilfHisifii
SBftSí
mik m koi kakor proti pegam!
-Dobiva se povcodi. -——
138
UtfHTr'tt i'ljfát
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Franca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsi-szent-Gyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z „Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossuth.
Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz
Szsklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit
in kot tak no le najboljši in najuspešnejši, temveč tudi n jmečnejši Franzovega žganja preparat.
„Inda cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in došo!
„Inda-cvet" fe dobi pri izdelovalcu Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
snt Slov. Bistrica
in celi okraj naj kapuje najzanesljivejše in najcenejše vsake vrste semena, kakor deteljno pravo štajersko, lu-eerno, rudečo (inki-rnat), travno seme, semenski oves, svinjsko in druge vrste salato, repno, korenjevo seme itd. Za vinograde: galico, kakor novo že izkušeno sredstvo „tenakspri katerem ni treba ne apna ne drugih priprav, brizgalnice, različno orodje, gumitrake, prejo, ličje itd.
Iz velke zaloge vsakovrstnega blaga tudi bartelnov prah za živino, „lukulus" za svinje, tomaževa žlindra za travnike, vsake vrste železnino, cement itd. pri i86
Alojziju Pinter
trgovcu pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.
Javna zahvala.
Podpisane posestnike je zadel požar dne 15. marca 1910 in nam popolnoma uničil vsa hišna in gospodarska poslopja Bili smo zavarovani pri North-Britisch an Mer-cantile na Dunaju. Ta hvalevredna zavarovalnica je povzročeno škcdo takoj pravično cenila in po njenem zastopniku g. Ka-olu Kreft izplačala, da se ji javno zahvaljujemo ter isto kakor tudi njenega zastopnika g. Krefta vsakomur najtopleje priporočamo
V Berko vcih, dne 10. aprila 1910. Franc Fifnja, Mate*ž Simonič, Anton Šiška, Anton Rož-man, Anton Stuhec, Jožef Žajdela Resičnost potrjuje občinski urad Bolehnečici: Franc Krajnc, župan in priča. Jožef Senfcar, priča.
VABILO
na
Olje
§t_12576 V. 2643.
Razpis ustanov.
Na deželni gluhonemnici v Gradca je razpisano za šolsko leto 1910/11 sledečih 27 ustanov za uboge gluhoneme otroke, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico, so zdravi in se lahko učijo.
1 Štiri cesar Franc Jožefove ustanove za otroke, ki so na Štajerskem rojeni, imajo na Štajerskem domovinsko pravico in so v tem deželnem zavodu. Te ustanove bo podelil po nasvetu štajerskega deželnega odbora štajerski namestnik.
2.	Dve Franc Holdheimovi ustanovi za zakonske otroke katoliških starišev. Podelilo jih bo c. kr. štajersko na-mestništvo.
3.	Ena Franc Gottliebova ustanova. Podelilo jo bo po priporočilu knez. škof. konzistorija sekovske škofije c. kr. štajersko namestništvo.
4.	Tri vitez Ebenanove usianove. Podelilo je bo c. kr. štajersko namestništvo.
5.	Kari Hiidebrandova ustanova za vojaške otroke. Podelilo jo bo po nasvetu c. kr. vojaškega poveljnika za Štajersko c. kr. štai. namestništvo.
6 Ena Než» Zundlerjina ustanova. Podelilo jo bo po nasveta knezoškofijskega konzistorija c. kr. štajersko namestništvo.
7.	Dve vitfz Haydeggovi ustanovi. Podelil ji bo na nasvet štajerskega deželnega glavarja štaj. deželni odbor.
8.	Groi Batthyjanova ustanova. Podflil jo bo po nasvetu okrajnega zastopa Fiirstenfeld štaj. deželni odbor.
9.	Maks grof Dietrichsteinova ustanova. Podelil jo bo magistrat deželnega glavnega mesta Gradec.
10.	Grof Dietrichsteinova ustanova.
11.	Dve Franc Daffnerjevi ustanovi.
12.	Dve vitez Kaiserfeldovi ustanovi.
13.	Jakob Manzscheva ustanova.
14 Sebastijan in Ana Zanglova ustanova in
15. Štiri štajersko-deželne ustanove.
Te ustanove (točke 10—15) bo podelil štajerski deželni odbor.
Prošnje, naslovljene na štajerski deželni odbor, opremljene z domovnico, krstnim listom, spričevalom o cepljenju koz, zdravstvenim in ubožnim spričevalom, potrdilom ravnatelj-tva deželnega zavoda, da se prosilec lahko uči, naj se vložijo pri ravnateljstvo gluhonemega zavoda v Gradcu, Rosenberggiirtel 12, vsaj do 30. aprila 1910.
Gradec, meseca aprila 1910.	340
Dežel«! odl>or štajerski.
občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Polzeli
reg zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 1. majnika 1910 ob 3 uri popoldne v posvjiluičnih prostorih št. 2.
Dnevni »ed:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobri nje računskega zaključka za leto 1909. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti	343
K obdni udeležbi vabi	odbor.
Vaš poklic
Vas sili, da morate mnogo sedeti. Trpite na zaprtju, pazite na sledeče vrste.
Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frsgnerja v Pragi
Q\/ARII HI Vsi deU embalaže/ OinnILU. Imajo postavno de-j, penovano varat znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja,c m Rr. dyor. flobafitelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pofttl se razpolllja vsak dan. "^SE
Cela Stekl 2 K, pol stekl 1 K. Proti naprej vpo šilj. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenic», za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22•— 14 vel. steklenic poštnin»« prosto za vse postaje avstr.rgr monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.	249
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila y Maribora.
fffKSKtttffSKSfl
Našim rodbinam priporočamo
Moliti h ho cihorijo.

tovarna zarezanih stresnikov
ponudi vsako poljubno množino
1SS
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma vama pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kriije streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popig. Spretni zastopniki se iščejo.
Oznanilo.
Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gnsverku pri Marijinem Celju (Maria Zeli) — tečaj se začne 1. septembra 1910 — podelilo se bode šest deželnih ustanov in sicer dve po 500 K in št:ri po 400 K.
Prosilci naj vlože svoje prošnje vsaj do 1. junija 1.1. pri deželnem odboru v Gradcu; prošnji se naj priloži:
1.	Krstni list in dokaz, da je prosilec že «polnil 17. leto in da ni prekoračil 22. leto.
2.	Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovjn, posebno da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne srne biti starejše kakor od 15. maja 1910.
3.	Potrdilo s šolskimi spričevali, da ima prosilec toliko znanja, kolikor si ga more pridobiti z dobrim vspehom na dovršeni meščanski šoli ali na treh letnikih realke ali gimnazije.
4.	Dokazilo, da se je prošnjik bavil najmanj dve leti z gozdarskim ali enakim deSom.
5.	Domovnica.
6.	Spričevalo o nravnosti in obnašanja, če tega ne dokazuje že spričevalo, navedeno v točki 4.
7.	Ubožni list.
8.	Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prosil-čevih, s katero se zavežejo, da bodo doplačali stroške za 11 mesečno šolanje, v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebno doneske in čas, kedaj se naj dopošljejo, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morajo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrh tega mora izjavo poveriti tudi SOdnlfa ali notar. Na izjavo mora potrditi občinski urad, da je tisti, ki je podpisal izjavo, tudi zmožen plačati.
Kdor ne more popolnoma izpolniti pogojev 1—8, na tistega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gnsverku.
Gradec, dne 16. aprila 1910.	318
Štajerski deželni odbor,
Razpis.
Obvestilo!
P. n. občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem prevzel zadetkoma t. m. trgovino g. Rudolfa Havelka y Ptuju, kolodvorska ulica Št. 15. Ker mi je bilo mogoče zalogo po primerni ceni kupiti in sem si nabavil ob enem tudi veliko novega blaga, Yas zagotavljam, da bodete od zdaj naprej boljše in soliduejše postrežem, kakor ste bili do sedaj. Upam, da bodete mene kot odločno slovenskega trgovca podpirali in me tudi drugim priporočali.
o Lenart,
PTUJ, ICoSsssSifffiPsksi isilca 15,
na
S ! 1

Zahvala.
Za popravljanje župne cerkve v Stoprcah, škarpe o-krog cerkve, stopnic vodečih k cerskvi in stavbo novega žagreda na 5100 K proračanjena dela se bodo potom javne ponudbene obravnave na binkoštni pondeljek dne 16. maja t 1. ob 2. uri popoldan v žnpuišču v Stoprcah oddala. Ponudniki morajo vložiti 5«/0 vadij. Cerkveni skladbeni odbor si pridrži pravico izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudbene cene. Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnišču v Stoprcah.
Cerkveni skladni odbor Stoprcs, dne 10. aprila 1910.
Anton Korez,
321	načelnik.
!
i B
Toliko mi izkazanih dobrot povrni stoterno ljubi Bog prečastitemu gospodu
svetovalen-župniku v Slivnici
in Njihovim faranom!
338
Volčič.
Č» si je kdo prsj pokvaril želodec, če je trpel vsled pomanjkanj» teka, na zaprtja in iz tega sledeči gorečici, na bolečinah v želodoa in glavobolu, ali če je postal zelo debel, je bil primoran rabiti grenčico strašno slabega okusa, ki je prav pogosto njegov želodec Bploli ni prenesel in ga silila k bluvania.
Sedaj se^ni potreba mučiti, kajti okus
I uda-bonbonov
je jako prijeten, njih uspeb pa je boljši kakor vsa dosedanja čistila in srfdstva za okrepčanje želodca. Ne le cdraili ampak todi otroci je radi uživajo, da celo dojeneem se lahko dado. Ako se vzame pred jedjo 1—2 kcm»d« Inda-bondona, se konča v 1 do 2 urah vsako zaprtje, če je še tako močno, brez želodčnih krčev in hudfga napenjanja. Ako pa se vzame po jedi 1 komad Inda-bonbona, potem bo želodec izvrstno prebavljal, tek se bo povečal in zapitja ne bo nikoli. Ako se čuti gorečiea ali kislo hlipanje, napravi temu en Inda-bonbon ktnec Tisti, ki so postali preveč debeli in hočejo postati bolj suhi, naj bi rabili Inda bonbon nekaj časa redno in bodo v kratkem času okusili njih izvrsten uspeh. Ker pa loži temelj našega zdra»ja v tem, da želodec redno deluje, ker viarne ta za življenje potrebno brano in jo prebivlja, jo pu;ti priti v obliki krvi v telo, naj bi vedao rabili Inda-bonboae, da je naš želodec veduo v redu.
Dobi se povsod! Cena zavoju (10 kom.) 40 v.
Izdeluje Aleksander Balazsovihova Sepsiszentgyorgyjeva lekarna in strokovni laboratorij za izdelovanje sedsograških zdravil v Sepsi3ientgyorgy.
Glavna zaloga: Badapešta VIII., Jdzsef-
utoa 35 - 37.	302
Lepo urejena mizarska tovarna s petrolin-saotorjem in vsemi potrebnimi stroji je na Polzeli, ležeče tik želesaične postaje na prodaj, z'aven je lepa hiža in več posestva. Podjeten mizarski mojster imel bi tam lepo bodočaost, ker se bode iz Polzele zidala nova železnica.
Natančneja pojasnila daje Franc Ocvirk, posestnik, Ojstrškavas, pošta Št. Jar ob Taboru.	319
v
Častna izjava.
Alojz Krisd, učitelj pri Sv. Barbari pri Vurbergu priznava s tem in obžaluje, da jej svojim govorenjem hudo žalil Antonijo Slanetič rojeno v Banovcih župnije Sv. Križa na murskem polju sedaj pri Sv. Barbari. Obžaluje, da se je to neresnično žaljenje po zlobnih jezikih razneslo tadi po murskem polju. Javno prekliče njemu podtaknjene ob-rekovalne besede.
j feSv. Lenart, 14, aprila 1810.
330	Alojz Sristl, l. r.
* registrovaoa zadruga z neomejeno zavezo •
št» 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
firanllrte vfojge
b« sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4"/oi proti 3 mesečni Odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. jsnoarja in 1. julija vgakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot g«itov denar, ne da bi se njih obre-Btovsnje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rajpolago (Sek'konto 97.078). Rentnl davek plača posojilnica sama.
posojUa se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni vitrnoati po 4,/i0/,, na vknjlibo »ploh po 58/„ na vknjižbo iu poroštvo po 6'/»*/» in na osebni kredit po 6'/». Nadalje izposojaj« na lastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last preti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Proinje za vknjižbo dela posojilnica bresplačno, stranka plača le kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in veako sobo» od 8 do 12 dopoldne, icrxea& prasoikd. — V uradnih arah m «prejema ta izplačuje denar.
pojasnita se daje)»
ia prohyo sprejemajo vsak dabvnik cd S.—18. dopoldne in cd 2.-6. dopoldne.	6
P.»«JUniM in« («41 mm razpul*®. d.w^t hrasilM Mfeiralnfh«,
mm
m 1.011
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Fran Rakorlč.
Tisk tiskarne sv.;Ciril» r Maribora.
Celjski okra).
c Mozirje. Ne bi se radi več pečali z mozirski-rni aaprednjaki, ker so bili že po svoji oholosti dovolj opisani. Ker pa še vedno ne mirujejo, in da svet izve, kam pluje mozirska naprednost, opišemo še sledeči slučaj. — V nedeljo, dne 17. aprila dopoldne med sveto mašo je hodil neki visoko — akademično izobražen gospod s pasjim bičem v roki po trgu gor in dol; že na obrazu se mu je videla neka razburjenost v mesecu aprilu. Pred občinsko hišo je vzel svojega Sinčka v naročje, rekoč: Ti fantek, ti boš še tudi v eajtnge prišel, kaj ne; vsi tisti so — lumpi, faloti, gavnerji, tatovi, ravbarji. Te besede je kričal po svoji inteligentni navadi po trgu proti cerkvi, in sicer s tako silo. da so ljudje slišali v sobe pri zaprtih oknih v prvem nadstropju. To je inteligentna olika in na-prednjaška vzgoja svojih otrok. Kar se je iantek naučil, to tudi fant zna. Ne vemo ali vpliva mesec april samo na vremensko nestanovitnost, ali pa tudi na naprednjaško inteligentno temperaturo? Torej s pasjim bičem v roki — gavnerji, streljali pa še bomo, gavnerji — ? Tako je kričal visoko Študirani gospod! Priče na razjx>iago.
c Okolica Mozirje. Najvišji kmet mozirske župnije Matevž Napolnile je šel na lov divjih petelinov. Na vrhu Goličke planine se mu je posrečilo, ustreliti velikega divjega petelina, težkega približno 5 kil. Kmet je iz daljave tri ure hoda prinesel petelina najemniku lova, Jožefu Goričarju. Ta, gospod pa je ne-voljno rekel kmetu: „Vi, zakaj pa niste prišli po mene, da bi jaz šel, in petelina ustrelil?" , Seveda je kmet v svojem veselju, ko je petelina zasačil, pozabil petelinu naročiti, da naj tako dolgo počaka, da gospod Jože pridejo, temveč je brez usmiljenja ustrelil. Za petelina in ves njegov trud pa je kmet dobil bori dve kroni, akoravno kmet zatrjuje, da mu pristojajo Štiri krone. Prav tako! Zakaj pa nisi prišel po g. Jožefa! Saj bi lahko petelina privezal k brinjevemu grmu — gospod bi ga ustrelili, in ti bi dobil 4 krone. Lovci, opomnite si, kaj imate storiti.
c Velika Pirešlea. V „Narodnem Listu" štev. 14 je skrpucal nek dopisnik dopis, v katerem se jasno zrcali neznačajnost in hinavščina, ki vlada v liberalnem taboru. Dokler je bil g. Franc Rehar pristaš tako zvane Narodne stranke, ne štajercijanec, kakor piše „Narodni List", niso videli na njem nobene pike; sedaj pa, ko je iz prepričanja, kakor je sam izjavil, ker mu mrze liberalne neumnosti, postal pristaš krščanske narodne stranke, pa mu očitajo vse mogoče stvari in mladostne napake, katerih so ga prej naučili. Saj je bil Rehar od začetka njih pristaš, zato jih peče, ker je bil sedaj toliko pameten, da je odstopil in s tem pokazal, da ne mara več za nsfcike liberalizma. Dopisnik je s tem dopisom sam nevedoma odkril, kako liberalci kvarijo mladino, menda tudi z namenom, da imajo kaj očitati, ako odstopi; v tem obstoji njih moč. Zato pa tudi liberalizem propada, ker spoznava ljudstvo njega puhlost. Pisec omenjenega dopisa piše tudi o nekem kaplanovem izobraževalnem društvu, ki pa ima najbrž svoj začetek in sedež v dopisnikovi glavi, saj prostora bi bilo dovolj; drugo kot takšno nam ni znano nobeno. Imamo sicer izobraževalno društvo, ki pa obstoji že 10 let, in je ustanovljeno od fantov brez pomoči kakšnega kaplana; torej ni kaplanovo. V njem tudi ni Jakob Mirnik član. Sicer pa svetujemo dopisniku, da naj drugič bolj premisli, kaj bo pisal, in se boli pouči o razmerah, da ne bo pljuval v skledo liberalne stranke in poročal stvari, ki so stranki v nečast, in da si drugič ne bo spet pritisnil pečat lažnjivca o našem društvu.
e Nova Štifta pri Gornjem gradu. V ^Narodnem Listu" se dobro znani dopisnik zaganja v našega č. g. župnika, in mu očita vse mogoče in nemogoče pregrehe. Ker o njem kot o vestnem duhovniku ne vo nobeden nič slabega, se pa mora liberalni dopisnik posluževati laži in obrekovanja. Kot posebno pregreho pripisuje župniku to, da je baje v šoli pred učenci rekel, da se ni še nikoli zlagal! — No, to bi bil pač vzoren katehet, ki bi učence svaril pred lažjo, a o sebi bi jim rekel, da se dostikrat zlaže. Najboljše vzgo-Jevalno sredstvo so glasi: dober vzgled, in če bi se vsepovsod porabljalo ta sredstva, ne bi se pojavljali slabi sadovi ravno na učiteljskih sinovih. Ce takšen nadebuden sinko stori kaj takega, za kar mora potem par dni kašo pihati, pa razni liberalni gospodje od jeze ne vedo, kaj bi počeli. Kakor liberalci zmiraj kričijo, da naj se duhovniki brigajo samo za cerkev, tako naj bi se tudi učitelji brigali samo za Šolo in pa za odgojo otrok. Zabraniti nadaljno pohujšanje, to je bila pa dolžnost župnikova. Ce se župnik pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ne vstraši nobenih nasprotnikov, ga mi potem še bolje spoštujemo. Zato pa tudi ostro obsojamo nesramno pisavo „Narodnega Lista", in kličemo g. župniku: Bog Vas ohrani nam še mnogo let, da bi Še dolgo delovali za naš časni in večni blagor, brez ozira na nasprotnike, pa naj se ti potem jezijo, kakor se hočejo.
c Sv. Peter v Sav. dol. Dne 11. aprila je izvršila c. kr. okrajna sodnija na licu mesta v DoberteŠi vasi zapuščinsko razpravo po pokojni Mici Skorjanc. Dne 19. t. m. je ista sodnija izdala v zapuščinski zadevi Marije Skorjano „sklep" A I. 54-10—7, glasom katerega podedujeta brata pokojnice, ki je napravila dne 2. novembra 1009 pismeno oporoko, nad 10.000 K v denarju in mnogo nepremičnega premoženja. Se-
daj je torej spričano, kako resnicoljuben je tisti dober-teški Tone, ki je pred dvema mesecema pisaril v celjskih liberalnih listih, da je smrtno bolna Mica Skorjanc „čez 10.000 K podarila župniku dr. Jančiču" in da se bode „mnogo vina dalo kupiti za onih 10.000 K, če bo treba zopet Trglava ali kakega drugega bedastega kandidata poslancem izvoliti." Radovedni smo, če ima Tonče toliko poštenja, da bode svoje obrekovanje preklical. Graški in dunajski socialdemokratič-ni listi, ki so na podlagi Tonetovega članka cerkev in duhovnike surovo napadali, svoja obrekovanja že pre-klicujejo. — Tonče pač ni zdrav, če ne zabavlja čez duhovnike in krščansko misleče može. Nič mu ni prav, kar duhovniki storijo. Le škoda, da ni on šempeter-ski župnik. On bi vse nezmotljivo prav storil in „zlata doba bi Sentpetranom prišla."
Rečica ob Savinji. Prav veselo je bilo pri nas v nedeljo dne 17. aprila popoldne, ko je naše izobraževalno društvo priredilo gledališko predstavo „Čevljar", veseloigro v treh dejanjih. Z veseljem smo pričakovali, in «pokazalo se je^ da na^e veselje ni bilo zastonj. Vrlim igralcem se pač ni poznalo, da so bili nekateri prvikrat na odru, ter bi želi tudi na velikem odru priznanje. Vsa čast jim! Vsak dUetant se je vglobil v svojo vlogo tako dobro, kakor bi bil že vajen igralec. Nad vse komičen je bil čevljar Blažek v svojih idealno zakrpanih hlačah in predpasniku, ki je s svojim humorjem in neprisiljenim kretanjem pridobil igri vrhunec priznanja, in je spravil ^gledalce večkrat v dolgotrajen, bučen smeh. Cili nastop Tončka, dobro pogotfena vloga dr. Lopnika, izvrstno podani značaj Opeke, oholo obnašanje Bogatina, dalo je agri pomen, iz katere veje resnica, da so res čudna pota previdnosti božje, in da „kdor se na Boga zanese, njemu ne spodnese." Z vlogo barona Stra-deža v skrbnih rokah poštenega kmečkega fanta, bi se pač kakšen zahrbtnež niti meriti ne mogel. Med presledki so ubrano udarjali tamburaši bratskega društva iz Mozirja. Hvala in čast vam za vaš ne-utrudljivi in požrtvovalni poset, osobito še tistim štirim udeležencem iz Skal. Mešani zbor je pod spretnim vodstvom našega vrlega organista gospoda Fl. Venšnšeka zapel marsikatero krasno in značilno. Videlo se je tukaj, koliko moč ima lepa pesem, če so prednaša s čustvom, na vsako človeško srce. V pozdravnem nagovoru orisal se je namen in pomen izobraževalnih društev, osobito kar se tiče prirejanja gledaliških iger, ter mimogrede na kratko pojasnilo vsebino igre. Izrekla se je splošna želja, da bi nam društvo v (kratkem zopet kaj sličnega priredilo. To-raj sedaj pa le po tako lepo začeti poti neumorno in stanovitno naprej! Morda se potem 'tudi naša vrla dekleta enkrat pokažejo na gledališkem odru. Iz zgodovine društva posnamemo, da je istemu postavil te, melj č. gospod kaplan Iv. Hribar, 1 sedaj na Bizelj-skem, in življenje vdahnil ¡č. gospod kaplan Martin Jurhar, sedaj v Konjicah. Hvala jima! Pozabiti pa ne smemo zdajšnega gospoda kaplana F. Ropa, ki je ona oseba, katera vodi in vlada vse društveno delo. Tudi prireditev igre je njegova zasluga. Naj bi mu nikdar ne manjkalo volje in veselja za delo, katerega se marsikdo brani. Udeležba je bila nepričakovano velika; obširna dvorana je bila do zadnjega kotička natlačeno polna, ter je bilo občinstvo iz trga in vseh okoliških krajev zastopano, ki so se zadovoljni po* slavljali s željo na svidenje. Častno omenjena naj bode samo prisotnost dveh častitih članov izobraže-ževalnega društva Nazarje, kakor tudi mnogobrojna udeležba vrlih in veselih Mozirčanov. Hvala jim za toliko požrtvovalnost. Zahvala se mora izreči hišnemu gospodarji in gospodinji gospodu Josipu in gosp. Franci Stiglič, po domače pri Cuježu, da sta blage volje prepustila svojo prostorno hišo za to prireditev. Vse naj pač deluje v neskaljeni ljubezni z združenimi močmi, „iz naroda za narod."
c Rečica ob Savinji. Od vseh strani se sliši, kako napreduje mladina, ustanavljajo se Marijine družbe, Mladeniška in dekliška zveza, prirejajo shodi itd. To me je privedlo do tega, da zastavim pero, in vam, draga mladina, opišem, da bi se tudi pri nas že ustanovljena Marijina družba lahko razcvitala, ker se je že lansko leto pripravljala, in bi bila že meseca majnika. lanskega leta ustanovljena, pa so priprave zavoljo spremenjenih razmer zaspale. Toda trdno upamo, da se bo vendar enkrat Marijina družba ustanovila tudi pri nas.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Naš Florijan nikakor ne more pozabiti, kako veliko čast je še pred kratkim vžival kot posili) župan. To se je pokazalo posebno pri prvi občinski seji, kjer je na nekem zapisniku svojemu cenjenemu imenu Še dodal blestečo besedo „župan", dasiravno je bil že novi občinski predstojnik potrjen. Pripoveduje se, ne vemo, če je res, da ima sedaj baje v svoji sobi vsak dan lepopis-ne vaje z g. Sumerjem, da bi kje ne pozabil zapisati svojega imena s pristavkom „župan" do tega česa, ko zasede zopet županski stolec. Cemu še dosedaj drugega občinskega pečata ni izročil na pristojno mesto, ne vemo; saj ga vendar ne pritiskuje na papir, da ne bi izgubil tiste spretnosti, katero si je bil pridobil v dnevih svojega vladanja.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Naši liberalci so ,'rozno nesrečni, ker nimajo več svojega župana. Svoje bolečine si zdravijo z vinskimi kapljicami, v katerih bi tudi radi vtopili vse klerikalce. Toda zadnjič si je bil neki liberalček privoščil preveč takih kapljic, in jx)zno ponoči se je prizibal domov. Pa misli
na klerikalce se le ni mogel iznebiti, in še v sa-njak mu niso dali miru. Kaj se mu je sanjalo, je povedal „Narodni List". Res, pomilovanja vreden je ta list, ki mora svoje prazne predale polniti s takimi buda-lostrni, a še večjega pomilovanja so vredni njegovi bralci, ki morajo požirati takšne budalosti. Se iz svetih reči se zraven ta sanjač norčuje. Kdo bi se ne o-brnil s studom od takih ljudi ? Poštenim ljudem dajejo priimke, kakor otroci, kadar zbadajo drug druge-ga.
c Sv. Viti pri Grobelnem. Da dobe popolni liberalci tem več zapeljanih pristašev med kmeti, se delajo na shodih in časopisih ne samo dobre kristjane, „ki veri nikakor niso nasprotni," ampak tudi „prijatelje kmetov". Vendar včasih se jim ta hinavščina ponesreči, in nehote se izdajo, kakšni prijatelji kmetov so. To se jim je zgodilo tudi v nadaljnih dopisih iz St. Vida, sprejetih v „Narodni List". V teh se namreč naravnost norčujejo iz kmetov in njihovih stanovskih opravil, ter očitajo nekaterim našim možem kupce v arije z domačimi živalmi in druge opravke. Vprašam vas, ali je to kaj sramotnega? Ali ne delajo te-fa tudi vaši pristaši? Ali bi bil v današnjih hudih časih dober gospodar oni, ki bi doma roke križem držal in samo tarnal, da mu daje posestvo vedno manj. davki pa so vedno večji? Ali ni veliko boljše, pomagati si ali s kupčevanjem, ali z vožnjo, ali s kakim drugim zaslužkom? Sram vas torej bodi, da se iz te-"a norčujete! Dovolj hudo se godi kmetu, in vi ga }V smešite, ko si skuša pomagati! S tem ste pač vsem. ki nočejo biti slepi, pokazali, kakšni prijatelji kmetov ste. — Je že tako, vsi ne moremo biti gostilničarji in trgovci; mora nas biti nekaj tudi takih, ki tem denar nosimo. Ali so vaši odborniki sami grofje in baroni, cla se njihov dopisnik iz nas norčuje? Kako pa potem to, da se ravno pred njihovimi gostilnami največ kupčuje, in se vrše tam majhni sejmi? Vaš prejšnji župan ima pripravljena celo prenočišča za kranjske kupčevaloe in še za njihove ščetinovce, in g. Vuga je tudi najbolj vesel, če ima polno gostilno šentvidskih kupčevalcev. Pričakujemo torej, da bosta ta dva „gospoda" svojega dopisnika pošteno prijela za ušesa, da drugokrat ne bo več pisal takih neslanosti, ali pa bosta dala oklicati pri cerkvi, da odslej ne marata kupčevalcev v svojih gostilnah. G. Goleš bo povrh seveda v najkrajšem času odložil svoje odborniško mesto, kakor so mu že pri celjskem glavarstvu tako lepo prigovarjali, ker ne mara več s priprostimi kmeti in še celo s kupčevalci skupaj sedeti v občinskem odboru.
—	Ali spoznate, kako krepko „udarci v vas lete nazaj ?" Mislili ste menda, da vas bo vaš novi dopisnik potegnil iz blata, pa vas je Šele prav noter potlačil. —>■ Isti dopisun se je tudi spozabil celo tako daleč, da je začel pačiti domača imena nekaterih naših mož, in se hotel celo norčevati iz njih. Toda vsakdo ve, da se tako stori lahko z vsakim imenom, in da tako delajo edino-le — otroci. Res, „otroci" ste še, liberalci, ne zamerite torej, če vas vprašamo, kedaj boste vendar enkrat dorasli? Tako politično orožje prepustimo popolnoma vam. Le tako naprej, in tem prej bode ljudstvo spoznalo, kje so njegovi pravi prijatelji! Iz teh vaših dopisov se pa tudi da spoznati, da dopisnik ni kmečkega stanu, ni odkritosrčen prijatelj kmetov, čeravno se morebiti že „nad 4 leta" brati ž njimi, in ni prijatelj Sentvidčanov. Naj se sramuje svojih dopisov!
c Šmarje pri Jelšah. Vsem preteklim, sedanjim in prihodnjim šmarskim dopisnikom v „Narodni Dnevnik", „Narodni List", „Stajerc" itd. glede moje osebe, odgovarjam danes enkrat za vselej le toliko: Ni se mi še nikoli vredno zdelo, in se mi prav gotovo tudi v bodoče ne bode, vam odgovarjati, ker vsi ti dopisi obsegajo ali neresnice, ali pa navadne budalosti, za katere se'niti jaz, niti noben resen Smarčan ne zmeni, še manj veruje. Jaz imam za take stvari le posmeh, ako slučajno izvem, da so me spet „zdelali". Saj vemo, zakaj vse to. Včasih jim kako štrenico zmešamo, kak račun prekrižamo itd. Pa za naprej ne bo nič boljše, se ne bomo nič poboljšali. „Kaplano-va stranka" bo Še naprej zmagovita — in s takim vašim čvekanjem ne spravite nobenega svojega moža v
—	odbor. — Kaj naj pa odgovarjam?! Da neresnica ni resnica? To je itak znano. Za vaše budalosti in hudobnosti:/ Bog se vas usmili in vam daj pamet! Danes sem se oglasil le zato, da boste vedeli, da se vas kar čisto nič ne bojim, in da ne boste mislili, da me morebiti strašno ujezite z vašim malenkostnim brzdanjem! Kaj še! Ne dosežete me z vašim blatom! Pravijo, da psički ponoči v svoji živalski brezumnosti celo mesec na nebu oblajajo. Kaj pa mesec? Smeji se jim, in gre svoj pot dalje. Kaj mu pa morejo! Torej: šparajte pamet, papir in denar za znamke itd., mene ne vjezite, mi nič ne škodujete, delate le „reklamo" za mene in mojo stranko — ne krenete nas iz prave poti! Ce pa že svoje pasje narave ne morete zatajiti, na naprej lajajte, kakor vam drago — magari v vsaki številki! Sicer pa pride tudi za vas dan — plačila, morebiti prej ko mislite. Razumeli? Pa se podpišite tudi, Če se upate. Jaz se pa bom: — Franc Sinko, Šmarski kaplan.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Z radostnim srcem prebiramo članke o izidu občinskih volitev v naših sosednih občinah, namreč Ponikva, Sv. Vid in Šmarje. Ko je ob času deželnozborskih volitev imel pri nas volilni shod liberalni kandidat Brlizg, je ua tem shodu komandant liberalcev dr. Kukovec proslavljal vrle Ponikovljane, Sentvidčane, in seveda tudi nas Petrovčane, kot najbolj stanovitn« naprednjaki.
Prilogu k današnji slsnlki.
Abo pa pregleda Statistiko, uvidi, da se je poSteoo varal. Trdnjave Ponikva, St. Vid in Šmarje so padle, in kandidatje liberalne stranke so kar trumoma po-skakali v koš. Tudi pri nas se približuje občinska volitev. Seveda bode delo naprednjakov neumorno. Morda jim pride ua pomoč nad vso požrtvovalni gospodek iz Šmarja, kateri razteza svoj delokrog po sosednjih občinah. Pa včasih so kje vsede na smolo, potom pa išče pomoči pri sodnijah, da celo porotnike si privošči. Predno pa se vse to izvrši, se mu že smola od solnea raztopi. Uvidi lahko ta gospodek, da ima zelo malo upliva pri možeh, celo domačini niso hoteli plesati po njegovi liberalni godbi. Mi Petrovčani mu tudi svetujemo, da naj na dan naše občinske volitve doma ostane, kajti čaka ga še tista posoda s smolo, v katero se je bil ob času deželnozborskih volitev vse-deí. I^a tudi naši možje ne gredo več v liberalne mreže. Upamo, da bo tudi pri nas zmagal zdrav razum in pravi katoliški možje,
o Sv. Jurij ob juž. žel. Naši liberalci so baje napravili stavo, da se bodo skušali, kedo zna boljše lagati in zabavljati. Za to so si baje izbrali tudi posebno komisijo, ki ima nalogo, presojevati, kedo je boljši mojster v lažeh. Da bo pa ta komisija lažje presojala, zato so liberalci sklenili, te svoje duševne u-mazanosti pošiljati v „Narodni List" in „Narodni Dnevnik". V ta namen so si pa izbrali tudi kakor framazoni posebna skrivnostna imena, kakor n. pr. nekdo, napredni mladenič, vohaj za njim, pičispak, pičinorec, pičivrag itd., po katerih imenih se sami med seboj spoznajo. In tako je res svoj veliki talent pokazal najprej Pičispak v zadnjem „Narodnem Listu", ki je posebno vzel na muho g. župnika, kaplana in tržkega župana Župan mu ni všeč, ker je baje preveč črn; zaradi tega po njegovem mnenju tudi luči ne gorijo v trgu. Na g, župnika je tudi strašno hud, ker neki cela posestva vtikajo v svoj žep. Res strašno! Ko pa o g. kaplanu piše, je pa od samega navdušenja in veselja, da bo za svoje laži in nesramnosti dobil stavo, tako prevzet, da že ne zna več slovenski, in da v blaženi nemščini vzklikne: „Heil dir in Siegeskranz, o du unser lieber Zgane!" — ln že je mislil Pičispak, da je dobil stavo in stavljeno nagrado, toda glej ga spaka, Pičispak je zgubil stavo, in tudi nagrade ni dobil, ker je komisija razsodila, da še ne zna dovolj lagati. Torej Pičispak je pogorel. Zdaj ima besedo Pičinorec. Kako bo pa ta napravil, bomo sporočili,, kakor hitro bomo zvedeli. — Na svidenje !
c Sv. Jurij ob juž. žel. Dopisnik „Narodnega Lista iz St. J urja si je zopet privoščil po svoji navadi naše bralno društvo, g. Zganka, župnika, konsum itd. Ti dopisi so gotovo hrana za večnost v liberalno kraljestvo, za pekel. Liberalce silno boli, če priredi naše bralno društvo pošteno predstavo, naj si bo isto še tako lepo, njim je to vse „tercijalsko nazadnjaško". Ti ljudje bi gotovo rajši videli, da se ljudstvo pohujša in zgubi v blatu. Blato, to je vaše polje, kjer znate vi obdelovati vaše ideje, vaše naklepe. Zato bi pa tudi rajši videli, da se naše ljudstvo pogubi v vašem blatu. Svetovali bi jim, da gledajo bolje na svoja društva, ki so že ob propadu. Morda zna kedaj slepa kokoš šentjurskega liberalizma najti zrno, kar pa je silno dvomljivo. Dolgo boste še morali Čakati, predno vas lK)de našla pamet. Zakaj pa ne predstavljate vi igre: „Poginjajoče liberalstvo Šentjursko." To bi bili šele prizori! Zakaj vam je ne sestavi in uglasbi Kveder? Hitro, da ne ostanete vza-di! Kako bi se lepo vrstili prizori: plešišče, ples, spremljanje dam domov, tema, da se nič ne vidi itd. Človek samo enkrat živi, pa pri vas se ne vpraša, kako se živi, da se le živi. Za nas le preveč ne skrbite, da vam prehitro lasje ne osivijo, kajti potem ste hitro stari, in vaše punce vas ne bodo imele več rade. Konsum je prišel gotovo po zaslugi Drofeniga v konkurs, in brez vse potrebe, tega je le vašat nestrpnost, sovraštvo, škodoželjnost kriva, vi svobodni svetniki, oznanjevalci svobode mesa itd. ... In vi hočete ljudstvo voditi? Bolje, da greste v Ljubljano na Studenec, če ste še toliko pametni, da vas Še morda rešijo. Vaša požarna bramba, tržka namreč, pa je gotovo najnovejša svetovna novost, čeravno je že stara. Jo gotovo dežela, podpira za pridno spanje. Za njene kolovodje bi bilo treba nove iznajdbe, katera bi že leto naprej povedala, kedaj bode kje gorelo.
c Sv. Jurij ob južni železnici. Dne 15. na 16. t. m. je gorelo na Grobelnem pri posestniku J. Mi-kola, zgorelo mu je vse razven kozolca in par goveje živine, drugo je bilo vse žrtev plamena, ljudje so si rešili komaj borno življenje, a drugega nič. Beda je velika. Na sumu, da je zažgal, je N. Zupane, p. d. Vedač star., ker so ga našli drugo jutro s prestreljeno glavo. Bila sta si s sedanjim pogorelcem v sovraštvu. Požarna bramba ni šla nobena na lice mesta, okoliška je predaleč v stran, tržka pa se ni zbudila. Trobentač je trobil celo uro po trgu, bilo je plat zvona, pa ni nič pomagalo.
c Sv. Jur ob inž. žel. Začetkom prihodnjega meseca priredi Šentjurska narodno-napiedna sir<iuka prireditev impozantnega načina, pri kateri sodelujejo vse markantne osebe narodno-napredne stranke. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za razne dobre in slabe namene stranke. Predprodaja vstopnic za to prireditev se kmalu začne, in sicer v vseli večjih mestih cis in trans. Prireditev se vrši, ker se je nadejati veliko tujih gostov, na velikem spašniku (gmajni) šentjurskem. Proizvajale se bodo razne gledališke, cirkus in variete umetnosti. Začetek prireditve oskrbi streich-orkester tržke požarne brambe. Med dru-
gimi se bodo videle prvič na svetlo dane: „Podobe iz življenja Narodne stranke šentjurske." Potpuri celega vodstva Narodne stranke. Potem sledi prav komični nastop bivšega* župana, Blaž Urlep kot zopetni kandidat za županski stolec, ki bo obenem proizvajal razne črne umetnosti. Tretja točka: „Boj s klerikaliz-raom." Glavno vlogo ima g. Kari Kveder, ki bo predstavljal, kako se bori Narodna stranka s klerikaliz-mom. Potem odlikovanje vseh najprej-nazadnjakov. Skupen nastop jeh dekoriranih naprednjakov in na-prednjakinj, ki pojo: Mi smo šentjurski naprednjaki, kako nas gledajo ljudje itd. Za tem eksotična slika: ..Divji lov na plesalke", šentjurskega plesnivega društva, nastop vseh dekoriranih in patentiranih poznavalcev nežnega spola, h koncu divni sokolski reete zajčji randevouz. Velikanski uspeh za smeh obeta poppereta: „Iz življenja." Glavno vlogo zastopa Janez Lober, tajnik okol. občine in obenem tajni prijatelj naprednjakov, ki bo predstavljal razne pojave iz svojega. prejšnjega in zdajšnjega življenja! v družbi z ljudskim govornikom Franc Ferležem in drugimi gospodi njegove baže. Direktor napredne stranke Kari Kveder nastopi v zadnjem dejanju kot solist v pesmi: • Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas,več ne bo!"
o Dijaški Suhlnjt Ceijn to darorali od JO. m*rca do 21 aprila sledeii dobrotniki: Jarij Cvetko kaplan v Soli ar i. 7 K; Josip K&rdi-nar, e. kr profesor v Cilju, ?0 K; posojilnic» t Framu, 20 E; posojilnic» u a Vranskem, 70 K; Jos. Weixl, žopnik pri 8v. Križa pri Ljutomera, na ?»«t sv. Antonu Puičavniku, 4 K; Ivan Logar, učitelj v p. Cilje, 5 K; Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik in deželni postuce-, Celje, 10 K; Ivan JakSa, le»ai trgovec, 2 K; gospa Jakia, 2 K; Sternišur, železo. gdjunkt, 2 K; Pepea Repenšek, 1 K; vsi Iz Zidanja mosta; Baša, postaenačalnik in Hrastnika, 2 K; dr. Aston Dolar, 1 K; 8ehe-lander Ljudtrit, o. kr fia svetnik v p., Celje, 30 K; Kirol Presker, župnik v Kapelah pri Dobor?, 5 K; Martin Kojc, davžni ifi:. v Ptuj»,
1	K; Jan. Sparhtkl, župnik v. p pri 8v. Petru na Ked. selo, 6 K; Dr. Juro HraSsvec, odvetnik, Celje, K 8.50: Aot. Kuhar, komisar pri Donavi,
2	K; posojilnica v Gor. Radgoni, 40 K; Vranska Vila, 25 K; Robert Diehl, trgovec, Celje, 10 K; dr Alojz Breačič, za neko poravsavo, K 6 81; Savinska posojilnica, Žalec, 20 K; BrenčiS Rtdov&n od abi-turijeatske slavnosti, 1« K; Martin Freee, trgovec, Starava« na Bizeljs-kem, nabral v veseli družbi 6. g. Rudolfa Raktelj, K 8 40; dr. Pod-lesnik, mesto venca pokojnemu g, JeZovniku, državnemu poslancu, Velenje. 10 K; 8alešks posojilnica in Stediinica v Velenje, 50 K mesto venca svojemu ravnatelju iu d ž. poslancu Vinkotu Ježovnik. Vsem do-brotnikrm iskreča zakvalal
Br«|liki okraj.
b Globoko. Krajni šolski svet Globoko pri Brežicah je v svoji zadnji seji soglasno sklenil, da posih-mal ura,duje v izključno slovenskem jeziku, ter da tudi ue sprejema več nobenega neslovenskega uradnega dopisa. Priporoča se v posnemanje drugim kraj-nim šolskim svetom in mnogim občinskim uradom, ki se v svojem uradovanju še vedno ne morejo otresti blažene nemščine.
b Dobova. Tako pa že dolgo ni bil kmet v našem okraju v zadregi, kot letos pri pomladni setvi. Dobrega krompirja namreč za setev primanjkuje, ker se je prek zime skvar.il lanski krompir; voden je, neužiten, in je dobil kakor nit tanke poganke, deloma pa majhne nove krompirčke. Zato pa je prav živahno povpraševanje po krompirju, ter se naroča deloma iz Kranjskega, HrvaŠkega, in v zadnjem času od samostana trapistov v Rajhenburgu. — Odkar se je naš poštni urad preselil v novo hišo, nismo, odkritosrčno povedano, več tako zadovoljni. — V prejšnji hiši je bil namreč krasen prostor za pošto, sedaj pa je premalo prostora, osobito če pride par strank obenem v urad, se ne morejo drug drugega ogniti. A glavna stvar pa je ta, da je bila poprej gospodična poštna upraviteljica sama v uradu, sedaj pa ima tudi druge osebe tam, ki nimajo v uradnih prostorih ničesar iskati. — Naše notranje razmere so v zadnjem času nekoliko zmešano, in naši naprednjaki so kar hitro pripravljeni, da bi v. kalnem ribarili, in še bolj razmere zmešali, pa ne bo šlo. Celo enega duhovnika hvalijo v „Narodnem Listu", kar je ravno tako, če bi pes česen grizel, drugemu pa bi radi hišo ogr-dili, oba pa pri vernikih ob zaupanje spravili. Nespametni mladiči ne pomislijo, kako žalostno uslugo store duhovnu, če ga v svoji celjski gnojnici hvalijo, in da ogromna večina poštenega duhovskega prebivalstva ne potrebuje nobenega nasveta od liberalne plati. Zakaj pa ne pišete o sebi, kako ste n. pr. hoteli na lep način med seboj razdeliti čisti dobiček, vaše posojilnice, kako jo je skupil po hrbtu eden vaših kolovodij, kako mora drugi zopet za zibelko skrbeti itd. Ko bi vedeli, kako vse v srce poznamo!
b Plšeee. Zares čudne razmere Vladajo pri nas. Nasprotniki se zaganjajo z vso, le njim lastno besno-stjo proti nam. Nobeno sredstvo jim ni prepodlo, nobeno dejstvo presurovo, da bi ga ne uporabili v svojih naskokih na našo stranko. Cujmo, kaj vse izumejo njih bistre glave. Ko so zvedeli, da hoče naše kršč. izobr. društvo prirediti gledališko predstavo, napeli so vse svoje že oslabele moči, hoteč isto preprečiti. Najprej so napadali od vaj idoča dekleta, jih obmetavali s surovimi priimki, in celo pljuvali po njih. Kajne, junaški čin od napredne intelegentne stranke ? Vrle naše mladenke pa se ne strašijo nočnih senc vaše podivjanosti. Ker s tem niso dosegli nič, zasveti se jim znova v možganih. Poslali so na okrajno glavarstvo pritožbo s tremi podpisi zoper predstavo, ker je neki sila nevarno, da se med igro novozidana dvorana g. Kostevca, kjer se ima vršiti igra, ne podre (kaj takega zamore stuhtati zares le naprednjaška učenost). In to je pomagalo. Glavarstvo je, ' zanašajoč se na resničnost pritožbe, igro prepovedalo. Ko pa je zvedelo, da je ista iz rok naših dičnih naprednjakov, je igro zopet dovolilo. Tako daleč ste že torej. Laž, obrekovanje in nesramni napadi so edino vaše delo, v
katerem r-es krasno napredujete, in zal katero so nesposobni naši možje, kakor to Že sami priznate v svojem evangeliju, „Narodnem Listu". Kje drugje g» rudi napredujete, vam povemo prihodnjič. Do tedaj p» vam kličemo: Dober tek pri blamažah, katerih imai» že čez glavo. Pa si še kaj najnislite, da bomo imeli zabavo. Slednjič bedemo tudi vam dovolili bernjo, da ne bodete vedno zastonj zehali po mastnem kosilu . ..
Robati kmet. b Raihenburg ob Savi. V resnici prav prijetna .je bik) v nedeljo, dne 17. aprila v dvorani naše nov» kaplanije, kjer ima tukajšnje izobraževalno društva svoj prostor za shode in gledališke predstave. Po govoru društvenega tajnika g. kaplana Martina Gaber», ki je slikal mladini potrebo krščansko-narodne zavednosti, so n>am zaigrale dekleta „Sv. Cito". Lepa je ta igra, in ako se igra tako dovršeno, kakor se je zgodilo to predzadnjo nedeljo pri nas, morajo včinkovati razni prizori kar najbolje na srca gledalcev. — V vlogo sv. Cite se je zamislila gdč. Milka Zemijakova že tako globoko, da se je človeku zazdelo, kakor da vidi Cito samo pred sabo. Kako ljubki so bili prizori, kjer nastopite mali deklici Pija in Amata, ki sto bili Fini Kosarjeva in Elza Rajnholnova! Kedo bi pričakoval od otroka tako neustrašenega nastopa? Vlog« gospe Fatinelijeve bi nikdo ne mogel bolje pogoditi, kakor jo je jx>godila gdč. Flisova, ki se je nalašč ra^ di te igre pripeljala iz Žalca, za kar ji gre posebna zahvala. Mati Citina je bila gdč. poštarica. Njen nastop je izborno uplival. Prijateljstvo in sočutje do Cite je kaj dobro kazala Kornelija, gdč. Mila Unschul-dova. Porednost in nevošljivost dekel Male, Prave in Perverze nasproti dobri in pošteni Citi so tudi nepričakovano dobro uprizorile gdč. Sternadova, Zemijakova in Sajevečeva. Tako je bilo res lahko ob koncu igre vse zadovoljno in veselo, in pohvala, katero so žele igralke za svoj prvi nastop, je bila zaslužena. Sliši se, da se dekleta že pripravljajo za neko novo igro. Tako je prav. Zanimanje za naše društvo in njegove prireditve naj raste vedno bolj in bolj! Kaj pa je z našimi mladeniči? Mogoče nas tudi ti presenetijo v kratkem s kakšno predstavo? Bodemo videli.
b Rajhenburg ob Savi. Pri stavbi nove cerkve „Marija Lurd" smo imeli v ponedeljek, dne 18. aprila drugo lepo slovesnost. Leta 1908 dne 16. julija so prevzvišeni knez in škof dr. Mihael Napotnik v navzočnosti mnogo gg. duhovnikov in več tisoč pobožnega ljudstva slovesno blagoslovili temeljni kamen tej novi cerkvi. Izrazili so tedaj visoki nadpastir željo, da. bi ta stavba z božjo in Marijino pomočjo hitro iu krepko rastla, in tako v doglednem času začela služiti svojemu namenu. In blagoslov, katerega so prosili sem doli iz neba na to zapričeto delo, res ni izostal. „Slovenski Lurd", Marijina cerkev v Rajhenburgu je danes že f>od streho. V ponedeljek, dne 18. aprilu, so že preč. g. opat čč. oo. trapistov, Ivan Bapt. Epalle slovesno blagoslovili križa za oba po 56 m visoka zvonika, ki sta se takoj po blagoslovljenju postavila na svoji mesti. Tej lepi slovesnosti je priso-stovalo okoli 30 duhovnikov in zopet več tisoč pobožnih vernikov. Po slovesnem blagoslovljenju stolpnih križev pri novi cerkvi, smo se zbrali v podružnici sv. Boštjana, kjer so nem č. g. župnik Soba iz Zdol v spomina vredni pridigi zanetli v naših srcih nov ogenj ljubezni do sv. križa in do vsega, kar je ž njim v zvezi. Z zahvalno pesmijo po sv. maši se je končala ta lepa slovesnost. — Delo torej pri naši cerkvi, katero nam s svojimi prispevki pomagajo zidati Marijini častilci iz cele Slovenije, vrlo dobro napreduje, in stavba je po izjavi komisije, katero je poslala c. kr. namestnija v svrho kolavdacije zidovja, kakor j6 to pri javnih stavbah običajno, mojstrsko dovršena, tako, da ni bilo zabeležiti niti ene napake, niti enega nedostatka. Seveda imamo-sedaj Šele golo zi-dovje pred sabo. Zato bo treba Še mnogo truda in skrbi, posebno pa mnogo dobrotnikov, ki bi s svojo blagodušno darežljivostjo pomagali popolnoma dovršiti to prekrasno Marijino svetišče.
b Podsreda. Naše liberalce silno boli, da naš» 'Kat. slov. izobr. društvo tako dobro uspeva. Ker s» g. kaplan Podpečan zelo trudi za naše društvo, se zaganjajo v njega z vso močjo. Naš kaplan noče, da bi bila mladina taka, kakor iz dveh hiš s trga, ki jih cela župnija dobro pozna, in kateri tudi nimajo dostopa v naše slavno društvo. Dopisun „Narodnega Lista" laže, da je prišlo k naši veselici le nekaj starih terci-jalk. Vprašam, ali so gg. župan podsreški in gorjan-ski, Jazbec, Skrbeč, Strmecki in več odličnih gospodov iz Kozjega, ali so to tercijalke? Ker se je njim igra dopadla, to seveda dopisnika boli. Tega pa dopisnik ne omeni, kakšna je bila udeležba na občnem zboru gasilnega društva v Podsredi. Udeležili so se ga namreč samo trije volilci. Iz tega lahko dotični mož izprevidi, kako priljubljen je v Podsredi. Njegovi lastni pristaši mu več vsi ne zaupajo. Baha se v „Narodnem Listu", kako je mlado gasilno društvo o-genj pogasilo; ta ogenj pa je bil že zadušen, ko so gasilci komaj zvedeli zanj. Da, mrzel ogenj je lahko gasiti, kaj ne? Da bi se naši liberalci tako sami sebe v okraz bili, tega bi si vendar ne bil mislil. Kai pa je z „Narodnim Listom" ? Odkod ga dobivajo otroci, da ga že iz šole nesejo domov? Kar se pa tiče naših gg. vlč. gg. dušnih pastirjev, smo čisto drugega mnenja, kakor liberalni hujskači in nekaj pristašev, kar sem že zgoraj omenil. V zadostilo za vaša žaljenja želimo bolnemu č. g. župniku zopetno zdravje, g. kaplanu pa, da bi nas še dolgo časa izobraževal, kar je liberalcem trn v peti.
Nadaljevanje v listu.