f^N aj večji slovenski dnevnik v Združenih državah s Velja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA •M I r t i List;slovenskihidelavcev v Ameriki." The largest Slovenian Daily m the United States. Ittocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 3d TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 17. — ŠTEV. 17. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 21, 1934. — PONDELJEK, 21. JANUARJA, 1924. OSEM LADIJ POSLANIH V VERA CRUZ Načrt mornariškega tajnika Denby-ja je vprizoriti demonstracijo kot svarilo, in bitka je gotova, če bo de la Huerta skušal zapreti Amerikancem Tampico. — Bro-dovje pri Panami bo mogoče pomagalo. — Vstaši bodo podminirali vse pristanišča. Colon, Panama, 20. januarja. — Lahka križarka '•Omaha", ena najhitrejših bojnih ladij sveta, in sest najbolj modernih torpednih rušilcev kombiniranih brodovij, jo od plulo včeraj zjutraj proti Vera Cruzu. Opaziti je nekaj negotovosti glede bodočih načrtov zastavne ladje, ker ni znano, če bo treba še nadaljnih bojnih ladij ob mehiški obali. 44Omaha" in rušilci so odpluli par minut po sprejemu povelj iz Wasliingtona. Armada bojnih ladij kot jih moremo primerjati le z onimi, ki so se spopadle v bitki pri Jutlandu, je tukaj pripravljena, da izvrši katerokoli resnejše delo ido za vršen ju mornariških manevrov. Washington, D. C., 19. januarja. — Osem ameriških bojnih ladij je bilo mobiliziranih za službo pri Vera Cruzu, Alehika, da opomnijo na odločen način mehiške ustaške voditelje. da se ne sme napraviti iz miroljubne ( ?) ameriške trgovine igrače v mehiški politiki. Mornariški tajnik Denby in državni department sta objavilo povelja, tikajoča se križarke "Omahe" ter torpednih rušileev, dia so bojne ladje že na poti proti Vera Cruzu. Izvedelo pa se je, da bo nadaljno gibanje bojnih ladij odvisno od akcije mehiške vstaške bojne ladje, ki skuša blokirati Tampieo. Če se bo ameriškim trgovskim ladjam zanikalo prosti prehod v pristanišče ter iz njega, ne more biti nobenega dvoma, da je vlada v Wasliingtonu pripravljena poslužiti se nasilnih odredb, da očisti pot za-li je. Xastop ameriških bojnih ladij pred Vera Cruzom ima namen vprizoriti mornariško demonstracijo, ki naj bi pokazala mehiškim vstaškim voditeljem, da ne smejo omalovaževati pravic ameriške trgovine ter se vmešavati va-n je. Pod-admiral Magruder, ki je na krovu bojne ladje "Richmond", bo poveljeval celi mornariški sili kot najstarejši mornariški častnik, in tajnik Denbv je rekel danes, da nima admiral nikakili povelj preko prvotnih navodil, naj nadomesti bojno ladjo "Tacoma" v Vera Cruzu. Domneva se, da je nastopila ameriška vlada, ko je odposlala nadaljne bojne ladje v Vera Cruz, na temelju istih prineipijev, ki so jo vodili, ko je odposlala tjakaj 4tovoi- že davno postavno sklenjen. Meja treh mili, katero določa medr- ro-lna i ustnva. irma nobene vel:ave glede t'hota^kih ladij, ki skušajo spečati v Združenih državah svoje potvorjeno žganje in na isti način se je popolnoma brezbrižno omalovaževalo odločitev najvišjega sodišča Združenih držav, da ne sme nobena ladja, brez ozira na zastavo, privesti v ameriška pristanišča pijačo, ne-glede na to, če je zapečatena al' ne. Opuščena je bila polovičarska odredba, da se založi ladje v angleških ali drugih evropskih pristaniščih s tako velikimi zalogami žganja, vina in piva, da zadostujejo za potovanje do ameriške meje treh milj od brega. Angleške ladje imajo sedaj na krovu toliko pijače kot jo potrebujejo za svoje potnike ter esnostavno zapečatijo svoje zaloge, ko pridejo v ameriško vodovje, nakar jih zopet odpečatijo. ko pridejo iz pristanišč na visoko morje. Zakladniški uradniki so priznali danes da se lovci na tihotapce žganja ne brigajo za mejo treh milj temveč da zaplenjajo in preiskujejo osumljene ladje na visokem morju, približno eno uro poti od ameriške obali. Tako določa pogodba med Anglijo in Zdr. državami- V odgovor lia vprašanje, zakaj je prosila angleška vlada za informacije glede zaplenjenja nekaterih ladij, so izjavili uradniki zakladniškega departmenta. da sto se pojavile v vsakem slučaju kompliljacije, vsled katerih ni bilo mogoče določiti vožnje ene ure od ameriške obali. POGODBA MED MOSKVO IN VARŠAVO. Varšava, Poljska, 18. januarja. Poljska in boljševiška vlada sta sklenili pogodbo glede medsebojnega železniškega prometa. Pogodba bo uveljavljena sredi meseca februarja. NEVESTA ANGLEŠKEGA PRINCA. FRANCOZI NOČEJO PRIZNATI SOVJETOV PRISELJENIŠKA KVOTA NAJ SE ZVIŠA. Podpredsednik American International Corporation, Philip Henry je objavil v "Mining Journal" članek, v katerem pravi, naj se zviša priseljeniška kvota najmanj za 65 procentov, češ, da bi imela le v tem slučaju Amerika dovolj navadnih delavcev. SIMPATUSKA STAVKA PO RENSKIH PREMOGARJEV. Duesseldorf, Nemčija, 20. jan Zastopniki porenskih majnarjev so glasovali za simpatijski št raj k Simpatizirali bodo z ostalimi delavci ki zahtevajo osem urni de-lovnik. i STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV 'Izjalovili so se vsi napori, katere so v zadnjem trenutku vprizorili delavski voditelji, da preprečijo izbruh stavke kurjačev in strojnikov. — Razprava o kompromisnem načrtu.—Če bo stavka preprečena, se bo treba zahvaliti Miss Margareti Bomdfield. — Provizorična služba. Slika nam predstavlja markija Curzona in njegovo hčer, ki se bo baje poročila z anjrleškim princem Jurjem. VENIZELOS ZAGOVARJA GRŠKO REPUBLIKO Francoska vlada ne bo priznala Začasni ministrski predsednik je i v London, Anglija, 19. januarja. — Izvrševalni uradniki strojnikov ^o objavili danes zvečer, da so sklenili pustiti v veljavi svoj sklep glede pričetka stavke. Mogoče je \sled tega, da bo stavka dejanski izbruhnila jutri ob polnoči. Strojniki so sklenili za stavkat i radi skrčenja plače, katero je določil železniški mezdni svet in tekom celega današnjega dne so se vršila pogajanja v upanju, da bo mogoče doseči dogovor med zastopniki strojnikov ter železniškimi družbami. London, Anglija, 10. januarja. — Politični voditelj delavske stranke so vprizorili danes številne poskuse, da izposlujejo preložitev velike žplezniearske stavke, koje izbruh je določen na nedeljo ob polnoči. Vršilo se je nekako pol dueata na hitro sklicanih konferenc med različnimi sekcijami delavskega gibanja ter med predstavit el j i delavske stranke in železniškimi upravitelji. Danes zvečer je J. Bromley, predsednik unije strojnikov, pozval eksekutivni svet unije, naj pride v London, da razmišlja o kompromisnem načrtu, o katerem se je razpravljalo pri pogajanjih tekom dneva. Ce bo stavka preprečena, bo pripadla glavna zaslusra Miss Margaret Bondfield, delavski članici parlamenta, ki je bila kot načelnica generalnega sveta strokovnega unii-skega kongresa vodilna sila te organizacije v naporih, da se najde miroljubno rešitev sedanjega spora. Ker so se izjalovili vsi njeni poskusi tekom preteklega tedna, da pregovori zastopnike unije strojnikov, je storila Miss Bondfield včeraj zvečer v stik z upravitelji železnic. Od teh je očividno dobila zadostne koncesije, ki ruske sovjetske vlade, kljub stališču, katero je zavzela Anglija v tem vprašanju. Pariz, Francija. 20. januarja. Čeprav bo euo prvih dejanj an- objavil, da bo glasoval v republiki pri splošnem skem glasovanju glede oblike. Atene, Grška. 10. januarja. — srleškega delavskega kabineta, ka- Ministrski predsednik Venizelos korhitro bo nastopil vlado tor bo glasoval za republiko pri bo- prevzel državne vajeti priznanje dočem ljudskem glasovanju ki ruske sovjetske vlade, se izjav- ho določilo bodoči režim dežele, lja tukaj na avtoritativen način. Tako je izjavil včeraj zvečer ne- da ne bo ta akcija Anglije izprt-^ ki delegaciji republikanske stran-menila stališča francoske napram sovjetski Rusiji. Francija izjavlija. da ne vidi nobenega interesa v ugotovljenju, ee predstavljajo so v jet i voljo ruskega naroda ali ne — da je to zadeva notranje ruske politike. Francija ne bo priznala sovjetov de jure dokler np bodo izpopolnjeni naslednji trije pogoji: vlade ke. —- To je bilo prvič, da se je stari grški voditelj javno izrekel za republiko. Njegova objava je vzbudila veliko radost med republikanci. ker .so mnenja, da bo to stališče Venizelosa ojačilo stvar republike. Venizelos pa si je s tem na drugi strani pridobil še večjo opozicijo od strani nesprav-ljivih rojalistov ali pristašev pre- 1- — Sovjeti morajo priznati | predvojne dolgove Rusije ki so -nane bili večinoma najeti v Franciji, f ~ Jaz bom pasova! za repu-o T> . . . ' ! bliko. — ie rekel Venizelos. — A - K.ITN11H mora rm it i lai*iHh cenah: Dane* bo naše cene aledede: JUGOSLAVIJA RazpoSllja na zadnje poŠte ln Izplačuj) "PoStni čf kovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beograda, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je paC za hitro Izplačilo najugodneje. 1000 Din.......$12.40 2000 Din. ...... $24.60 6000 Din. ...... $61.00 Pri nakazilih, ki znalajo manj kot en tisoč dinarjev raiunlmo posebej po 15 cantov aa poitnino in druge etroike. ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: RazpoHlJa na zadnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu, Opatiji ln Zadru. 200 lir ................$10.00 300 lir ................$14.70 500 lir ................$24.00 1000 lir ................$47.00 Prt nakazilih, ki znaiajo manj kot 209 lir rafiunimo poaefaej po 11 cantov za poitnino In druga atroika. Za poiiljatve, ki prisegajo znesek prt tiso* dinarjev ali po dva tisoi lir dovoljujemo po mogočnosti te posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke. Glede Izplačil v dolarjih glejte oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK a Oortlandt Mtrmt Teu cortui«t mar Hew York, N. T Glavno Bitopntttro J&dr&mke Bank. - - . « ... GLAS NARODA, 21. JAN. 1S24 "GLAS NARODA" (SLOVENK DAILY) Owned and Published by Kovano Publishing Company FRANK 6AK8ER, President (A Corporation) LOUIS BE NED IK, Treasure Piece of Bueineaa of the Corporation and Addressee of Above Officers: 82 Cortlandt Street. Bo roup h of Manhattan. New York City. N. Y. "G LAS NARODA" (Voice of the People) luutd Every Day Except Sunday end Holiday«. Za ealo leto velja Hat za Ameriko j Za New York za telo let®....................t7.0 In canado -............... M-OO1 Za pol leta ..............—........ Za pol leta ....»,................■»» 13.00 Za inozemstvo za celo late ... ■ 17-0 Za četrt leta ____________________ »1.50 Za pol leta ..............L-................W.5 Subscription Yearly $6.00 Advertieement on Asreement. •Glaa Naroda" Izhaja vaaki dan tzvzemži nedelj In praznikov. I>op?at It ft. pod r 1*3. In oshenostl se lie prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po »1 i Jati po Money Order. Pri spremeqnbl kraja naročnikov, prosimo, da aa nan-tud; prejfinjo bllvallSfc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS NARODA" it Cortlandt Street, borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2878 MALA ANTANTA Zadnji čas j<> žarelo gospoda Poincareja marsikaj vznemirjati. Vznemirja ga tudi konferenca Male antan-te, ki se jc* pred kratkim za vršil a v Belgradu. Uveljavljena je bila sicer stroga cenzura, kljub temu se je pa izvedelo, da sta se Italija in Jugoslavija sporazumeli. Keško vprašanje je rešeno. Seveda v italijanski prid. Posledica tega bo zveza med Italijo in Jugoslavijo. Obe državi zasledujeta, različne cilje. Mussolini hoče ustaliti svoje- stališče. Sovražnost med Francijo in Italijo narašča. Svoje stališče si bo ojačil s pomočjo Jugoslavije ter bo v tem slučaju, če bo treba, pro ti Franciji nastopil. Beneš je šel v London in sklenil podobno pogodbo : Anglijo. A' kratkem se bo odpravil v Rim ter bo sklenil pogodbo med Čelioslovaško in Italijo. Mala antanta se je začela zavedati svoje moči. Zadnji čas se precej govori o vseslovanski zvezi. Francija trepeta pred njo še bolj kot je trepetala pred Nemčijo. Tri četrtine prebivalstva v Mali antanti so slovanskega pokolenja. Ni čuda, če simpatizirajo z Rusijo, dasirav-no so proti sovjetski vladi. Romunska je uravnala spor zastran Besarabije. Ne bo d-iluo. ko bo segla v roko moskovski vladi. < choslovaška in Jugoslavija sinmatizirata z Moskvo. Poljska je dala Rusiji popolno zadoščenje. Vseslovansko gibanje pa doslej ni moglo razviti, ker se je Francija kot klop držala versaillske mirovne pogod-be. < V se bo vrednost francoskega franka še naprej zmanjševala, če bo angleška delavska vlada nasprotovala Parizu in če bo tudi Mussolini obrnil Parizu hrbet, se bo politični položaj v Evropi temeljito preobrazil. Slovanska skupina b o imela svoje središče v Moskvi. Italija in Španska bosta skušali dobiti čimveč koncesij ob Sredozemskem morju. Edino upanje Nemcev v Avstriji, Celioslovaški in Poljski bo postal Berlin. Anglija in Amerika bosta tvorili anglosaški blok. Ne rečemo, da se bo ta preureditev v kratkem zavr- šila. Bo se pa i rejalislej, in ni Čuda, če ima Poincare nemirno spanje. Nazori Ramsaya MacDonalda, Ramsay MacDonald je rekel, da bodo povzročitelji panike odgovorni ne pa delavska stran ka, ce bo pričel bežati kapital iz dežele. — Invazija Francije v Ruhr okraj je po njegovem mnenju ekonomski umor. skupina novih postav. G-lavni mod temi jo Ramsay MacDonald, voditelj delavske stranke tekom dolsrih let boja za priznanje v angleškem parlamentu in ki bo postal sedaj prvi delavski ministrski predsednik Anglije. Za kaj se zavzema Ramsay MacDonald? Kakšni so njegovi nazori glede velikih narodnih fn mednarodnih vprašanj, s katerimi se bo moral pečati kot načelnik angleške vlado. Nekaj luči na ta vprašanja mečejo izjave MacDonalda. katere hočemo navesti v naslednjem: — Mi imamo 4.500.000 volil-eev. ki stoje solidno za angleško delavsko stranko. To je dober pri-Četek. a nikakor še ne konec. — Mi stojimo na pragu izvrševanja sile ter vladne odgovornosti, Lahko na« pokličejo v t*-kti nasiednjih par dni- Mi bomo ♦ o storili. Zakaj t Ne raditega. ker hočemo. Ali je bil se kedaj kak dedič tako bedast, da bi pospeši! odhod očeta z življensk«. pozornico, če mu hoče oce zapu-*iti bankerotno posestvo? Če je bil kedaj kak, ga ni najti k delavski stranki Ko bo angleška delavska stranka dosegla svoj cilj ter postala kontrolujoča sila v angleški vladi, bo zasedla par glavnih mest se nočemo izogniti nobeni odgovornosti. ki bi nam bila založena. Že se izognemo odgovornostim sedaj, bi si samim sebi naprtili poraz, katerega bi nam ne mogli nikdar pripraviti naši so sovražniki. — Mi bomo podedovali bankerotno posestvo in naši kritiki vam pripovedujejo, da bomo še povečali to bankerotstvo mesto da bi ga skušali odpraviti. Nobena stvar ne more biti bolj oddaljena od resnice kot je ta trditev. - Ce bi pričel bežati iz dežele kapital, ko bomo nastopili mi vlado, bodo odgovorni za to po vzrocitelji panike, ne pa delavska stranka. Noben kriitkk ne more oprostiti socijalizma potrebe, da si pridobi večino naroda z argumenti prigovarjanja ter hladnega prevdarja-npa. Tega pa ne more storiti niti s silo, niti z ustrahovanjem. Ne smemo pa skušati pregovoriti naroda za svojo stvar s pomočjo pretiranih obljub ter iluzoričnih upanj. -— Sedanja doba ni doba tre>-nega razuma. V večji meri je doba instinkta. — Nobene boljše definicije socijalizma ni mogoče nuditi v splošnih izrazih kot je ta, da so njegovi cilji organiziranje materi-jalnih in ekonomskih sil družb«? ter kontroliranje ekonomskih in materijalnih sil. * * * Socijalizem je neizogiben le, če ga napravi takim inteligenca. Neizogiben je le, če je smotren in izvedljiv. Prišel bo, ne raditega. ker se izkorišča ljudi ali ker se mora porušiti poslopje kapitalizma pod svojo lastno težo. temveč raditega, ker so ljudje razumni in ker počasi spoznavajo boljše poti kako vršiti stvari. Pamet nas konečno uči, ko napraviti sedanja zla, katera se spozna, za vzroit napredka in izboljšanja. Če bi ne bilo tako, bi zla, katera spoznavamo ter jih ne skušamo odpraviti, povzročila naš konečni propad. Višja inteligenca dela vedno na strani moralnosti. Kdor misli IrugaČe. temu manjka inteligence, ne pa moralnosti. Vsa zdrava izboljšanja so vsled toga. skrajno počasna. Evolucija je vedno naraščanje, stezanje, -doeim pomeni revolucija pogosto uničenje. Naši kritiki so izjavili, da bomo skušali uveljaviti socijalistič-io državo, Če bomo dobili večino v parlamentu in siscer z enim -.amim aktom parlamenta; da homo skušali z enim somim revo 'ucijonarnim dejanjem preiti od :apitalis"tčnega sistema k socialističnemu. — Jaz ne poznam nobenega iv olivnega člana naše stranke, ki bi imel take nazore. Zavrnila bi jih odločno pretežna večina naše tranke. Razlika med takim po-topanjem in našim je ista kot •azlika med nastopom mazača, k! ;e loti zunanjih pojavov te ali >ne bolezni ter postopanjem znan-tvonika, ki se loti vzrokov bolezni. * * * — Nacijonalizaeija takih industrij kot je premogarska in transport acija ne bo izvedena v Angliji naenkrat kot jč bila na.pri-ner v Rusiji tudi če bi delavska tranka absolutno kontrolirala parlament. Mi se predobro zavedamo dveh dejstev: — Prvič bi ne mogli z vršit i takega čudeža, tudi če bi ga hoteli in drugič je tkanina socijalnih odnešajev tako zapletena, da ni mogoče naenkrat spresti novih uzorcev na tkalnem stroju živiljenja-• * * — Delavska stranka je predlagala en sam naglavni davek na vsa privatna bogastva, ki presegajo $25.000. prrčenši z enim odstotkom ter navzgor do 50 odstotkov za posamezna premoženja, ki presegajo pet milijonov. — Ta načrt bi zvedli izvedenci zakladniškega departmenta, da se prepreči najino j>rodajo posestev, kar bi ^pritisnilo navzdol cene gotovih stvari. Delavska stranka dela za u-stvarjenje države kooperativne službe. Prepričana je. da je bil storjen šele pričetek v znanstv^ ni organizaciji industrije. Uporabila bo v praktičnem duhu principe javnega lastninstva in kontroliranja premogovnikov, železnic, električnih postaj ter razvoja občinske službe. — Nacijonalizaeijo bo mogoče izvesti le stopnjema. ne pa potom naglih izprememb. — Ko napadamo kapitalistični ■nstern radi zlov. katera vidimo, a jih ne smatramo za potrebni del sisema se nas dolžrl, da povzročamo razredno boje. Ta obdolži-fev ni resnična. Socijalisti ne zagovarjajo razrednega boja, pač pa skušajo odstraniti obstoječa zla. * * * Angleška delavska stranka ne želi povečati razredne zavesti. Hočemo pa ustvariti občinsko zajest mesto osebne ali razredne. — Angleški socijalizem je proizvod angleških političnih in socijalnih razmer. Ameriška delavska federacija so je trajno držala svojega lastnega programa in svoje lastne politike ter nudila svoje glasove oni stranki, ki je obljubljala največ delavske zakonodaje. To metodo pa je opustilo organizirano angleško delo kot neuspešno v boju. * * * Mi ne moremo pričakovati miru iz Rusije, dokler jim ne damo miru- Prva stvar je uveljaviti redne diplomatične od noša je z Rusijo in vse drugo bo sledilo. Jugoslavia irredenta. Promocija. Dne 17. doc. je bil promoviran a univerzi v Bologni za doktorja cemije Stanke Kovaeič iz Trsta. Pogreb Oberdankovih ostankov. V Trstu se je 20. decembra po->oldne ob navzočnosti zastopni-rov civilnih in vojaških oblasti ter •ele vrste nacijonalnih organizacij rs i l slovesen prenos Oberdanko-ih ostankov (brez glave, za ka-cro se ne ve. kje se nahaja) v rrdbnico v vojni padlih p-rimor-kih i roden t isto v. Dopoldne so se vršile spominske slavnosti v vseli ozaških šolah. Goriška dekleta kupujejo. Iz Komna poročajo, da je na praznik sv. Štefana dospelo tja par Italijanov, da pod pretvezo lobrih služb po okolišu nabavijo dovenska dekleta za italijanska ne.^ta. Navzlic prozornosti Ogabne misije italijanskih agentov sd šini pri nagovarjanju zvesto pomagali komenski odvetnik italija-naš dr. Zimie, njegova hčerka učt-eljsca ter inž. Monfredi. Vse pu-^ifai-sko prigovarjanje je seveda «talo zastonj; javilo se ni nobeno lekle. Neki fant. ki je sicer organiziran pri fašistih, a 90 tudi njegovo zaročenko hoteli zvaibiti, je zadevo javil fasciu v Trstu, ki je ■ akoj uvedel preiskavo. Toda trgovci z dekleti so preko noči še pravočasno odnesli pete. Aretirani so bili dr. Zimic, njegova hčerka -in inženjer Monfredi, a po zaslišanju zopet izpuščeni. Gnusni posel vzbuja po vsej okolici zgražanje in veliko ogorčenje. Samomor mlade ženske. Zasefciuca Marija Košuta., stara komaj 21 let in stanujoča v ulici Madonina v Trstu, ni hotela dočakati novega leta. Ko je 4>0a za kratek čas sama doma, je izpela večjo količino karbohte kaaime. [ Učinek strupa je bil smrtonosen. Xe.irečni!ca jo namreč med prevozom v bolirsnieo umrla. Vzrok ! samomora je neznan. Reparacij ska slavnost v Lapi. V Lipi na Krasu se je vršila jilavn-ost, s katero se je izročila 1 s3li nova italijanska zastava s sli-; ka.'iia kraljevske dvojice, ker je prejšnja zastava s slikami zgorela v šolski peči. Prišli .so v Lipo za-stepniki vseh oblasti, bila je maša, ' blagoslov zastave, polno govorov, i -:i so žigosali požig zastave, ljudstvo so privabili z vseh strani, župani z italijanskimi trakovi, vas v zastavah. f-!-ovoril je tudi pod-prefekt iz Gorice Nicolotti, ki je odvračal krivdo z domačega' prebival stva i"efr jo metal na ramena "jalovih filozofantov", ki jih je sicer malo. pa vendar širijo liv svoje politične svrhe" nezadovoljstvo in sovraštvo med ljudstvom. Nicolotti je rekel, da naj se Slovenci čutijo srečne, da se združijo z velikim italijanskim narodom, k; jim priznava enake državljanske pravice in dolžnosti ter jih smatra povsem enake s svojimi sinovi. Slicno je govoril tudi fašist Oaprara iz (xoriee, ki jc pa povedal Slovencem tudi to, da imajo Italijani voljo, da ostanejo na tej zemlji za vodno. Po končani ceremoniji se je rasrvil sprevod do šole. Ob i-l Ožekarju. lir. Tarmana. Xa.š! pridni kovač Pavlic je vi«M. da le i le gre vkup v kovaeniei razbi- j jati in lonee varovati, pa mu je! ^krb za lonce odvzela Liendhmva\ .Micka. Mladi Mark se je zbal ve-ikih skrbi in jf iz Plešerke ]>ri-peljal Ka.ižnikovo Xanijo. tla nui >jh poniaira m sit i. Mladi Borove v Sekiri, ustanovni član našega' »evskega društva, ni liotel več sa-| •i^vati nad Sekiro kakor kak št'»r ~rh posekan ja in je Cvandrovenm; »četu le vzel Xanijo, četudi sj mu: lan prej. ko so balo vozili, name-1 -Io neveste pripeljali skrbno skrit a si je hčerka znala pomagati, izbrala j<- za moža Cig-vaijevega Hermana. (lanljivo je •)i!o na sit-er v<*s>*!i p-n-oki i Za.r-niku. kako je Falejrov < če v pesmi <>[»< val žalost nad izgubljen ima sint n a "ji veselje nad ženinom, ki <^a pozdravlja kot sina v svoji hi-i. Xaj bi bis i vsi pari prav »rečni! Po novih pretepih in nasilstvih se jim skcmir.i! Tak ut.is d«viri človek, ko čita v f-elovskem listu * preie Stimmen" d(jfi>ls iz Vclikovcm. ki precej diši jim krvoločnosti V tem dopisu se podaja Nh'de<"-a "slika": **I^etorš-nje poletje so bivali na Koroškem nenadlegovani mnogoteri Slovenci. ki so sf odlikovali za e;isa slovenske zasedb^ vsled hujskanja, sti in sebičnosti med n j .mi tudi taki, kojih ro::e s.» oma-'hv.evane z nemško ki v jo (!!.). V Celovcu se srečava mai si katerega Slovana, k: bi imel vzroka dovolj se Koroško izogibati." Ali naj je to apel na Heimatdienst in llei-matseliutz. da zopet začneta s pretepanjem Slovencev? Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih posiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavljenja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSBR STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. KOTA MM1?1 OTO1 NA KRVAVIH »POLJANAH RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zaklet vi. K^ifs f9 trdo vMboj« STO strani la SB «Hk la tqJmi York, M. T. i :c iS CTLAS NAHODA. 21. JAN. 1924 ŽENE NEKATERIH AMERIŠKIH SENATORJEV. Samomor y Suicide Hall. L Ko sem pred kratkim izvedei, da je podlegel veliki, strogi detektivski poročnik pljučnici, sem vedel takoj. da sem. oproščen svoje obljube, da bo obdržal zase skrivnost o Chicago May. Sedaj laliko povem povest, katere nisem smel spraviti na dan celih petnajst let, čeprav je bila ta po* vest mogoče najbolj zanimiva nml vsemi, kar senn jih kedaj cul tek<»in svoje dolgoletne časnikarske karijere. Ravno sem sporočil iz policijskega glavnega stana zadnjo novico na uredništvo ter se napotil v majhno restavracijo na Centre St., da tam nokaj zavžijem ter st nato napotim domov. Pri neki drugi majhni mizi je sedela rao>-gočna postava detektivskega poročnika. Mrmraje je vrnil moj pozdrav. Nato 'pa mi je pomf-gal, naj pridem k njemu. Zapazil sem, da ga nekaj teži in da s" želi nagovarjati se s kakim človekom. — Danes zvečer se ni dosti pripetilo, — sem rekel — Hm. — je zagodrnjal. — Ali ste dosti pisali o mladi deklini, k> s»* je danes zvečer usmrtila pri McGuirk ? — Zakaj ?— sem rekel. — Ali Rekel ji je, da je trgovski potnik. Ko jo je prosil, naj pobegne žnjim, je bila takoj zadovoljna. Naslednjega dne sta se poročila v Chicagu. Da, on se je poročil žnjo. Noben moški bi ne mogel biti tako podel, da bi varal deklico kot je bila ona. Ali je bila srečna? Čujte- Deklici se je zdelo kot da živi v paradižu. Ravnal je žnjo ket da je boginja, napravljena iz marcipana. Ljubil jo je resnično. Nobena stvar ni motila njnjine ljubezni, z izjemo pisma, katero dobila od svojega strica, kateremu je bila pisala ter ga prosila odpuščanja. Stric ji je pisal, da si je sama postlala posteljo m da mora ležati v njej. Rekel ji je. da je nehvaležna in slaba. Preselil se je v New York in če bi prišla kedaj v iztočne države, naj si ne prizadeva obiskati ga. Številne solze je pretočila nad t era pismom, kajti ona ni mogla razumeti, zakaj je hud nanjo, ko ga je vendar oprostila bremen?.. Mislila, da bi se lahko boljše obnašal. Pozneje je prišel tudi on na isto misel, — a to je stranskega pomena. Njen mož je moral pogosto odpotovati po opravkih, a ona se je počutila tako srečno v svojem majhnem stanovanju ter je bila roča kratek bobrov kožuh, tem-no-rjav klobuk in črna obleka ali kožuh iz divje ma ke, zelen plišast kostum in zelen klobuk ali temno rjava barvana srna ry>\\ kostum z rdečkastimi lihimi :n rdečkasti klobuk. ni to ena onih običajnih povesti vese]a maihnih darov, kate- o samomorih v Suicide Ilall? Za-'re ~ je ,prbia5al s potovailj, da „a Sla je na slaba pota, in ko je prv šla prav navzdol, je napravila vsemu konec, kaj ne? — In vi ne veste, kdo je bid a? — Kdo more vedeti to? Kakšna ženska z Bowery . - . Poročnik je nekaj časa molčal, a rekel nato z nekim čudnim ■po vd ar kom : — To je bila Chicago May. — Katera? Besno me je pogledal. — Resnična, — je rekel. Naenkrat pa jc udaril po mizi. — Hočem se iz-nebiti te skrivnost, — je rekel. — Obljubiti pa mi morate "pri vsem. ni nikdar vpraševala glede njegovega dela. Če si je včasih očitala, da nima več zanimanja za njegove posle ter ]•_> jdolariev na dan. Cazd je na viso- ' ceni kraju. Dela je za (J let. One- : .;m. ki že!" dobro zaslužiti, .-»e nudi najboljša prilika. Ne odlašajte! — Krnlie. Rocky Ff.rd. (leorgia. _(19 25—1) vzbuja elegantno iluzijo in sili k ZTTZTIT ZTTII____; —- , - r j ' 7> POZOR. SLOV. GOZDARJI! elegantnim dopolnitvam. Po svo- a . . . , , , , . Potreoujemo petdeset dobrih , .p obliki pa zahteva elegantne iz- slovensldh tesačev za delati želez 1 popolnitve. Kjer je Wr. tan; , cične vezi (Rai]rcad Ties) kakor i mora biti dolg kožuh, kjer je ko tudi FcdT)0re 2a premcgove jame [ za. tam kratek- (Mine Pcsts). Kdor °Slovencev Sicer pa ni obligatna baš ko- želi dele dobiti, naj sem pride in, za. Laliko je tudi mačka, pes, m če mogoče, prinese plankočo s sena ali karsibodi. kar hudi po bo- boj. To de^o se bo pričelo prvega ž jem svetu. Samo j.- veselo, svt februarja. Pridni delavci lahko tlo. s kratko dlako, kosmato. >n tukai lePe denarje zaslužijo, po-mo da ima žepe in da se zapenja : st0Pačev maramc. Dobri tja do nosa. Več pa tudi nihf- neihrjma m čkta ksmPa Pri B°bccck sme zahtevati od koze. ki je še 1 J™** ar'd Bcom Cc- ™ ^avis, i i , ~ . [W, V a. K c pridete sem, noidite včeraj begala po dvorišču. Take- . i. , ' mii . .. , naravnost na Bobcock Lumber Co. mu kožuhu se prilega volnena eno' ,,„. . " "V . n . / r. . Office, katera je nasproti železnic- barvna obleka, najbolj*, je tem- ne (JJ ^ ^ ^ no-rjava m pestrobarven jopa-. pr€Cej v cross-Ties Camp poslali ki ga j».' treba prepas;iti s * — pasom, če je enobarven ee volnene, čevlji pa nizki. najmanj primernega. Zato vi.li- mo pri njih pogosto nizke lakaste + i ^ i j. i • | čeveljčke in po svoje m-ikroiene su na telesno lepoto, drugi pa so;, , 1 . *' 1 J " i i • v , , . 'Klobuke s kratkim na<'iiii;riiiti in- mnenja. da bi ženska brez mode , rU,l,lim JO Izgubila vel'ik del svoje privlačne Kl'T k°Žuh ni ^r('kti" sile. Kdo ima prav. je težko po- ^ Nl I>rakUeen 2ato- ker °i)rav' ' • i i rJ^a razmeroma malo funkcij, da- vedati, gotovo pa je. da moda • - . , , , Jr ( Si je Yri damah zelo priljubljen in ga nosijo tudi tedaj, ko jim ne pristoja. Veliko bolj praktičen je kostum, ker ni na svetu kraja in prilike, da bi ne bil primeren. Zato pa je kratek kožuh iz bobra ali sibirske (bele) veverice glavi klobuček iz enobarvne khi-bučine. ako je jopič pisan in pisan klobuček, ako je jopie i'iio-barven. Počez pa kratek kožuh in dama je elegantna. Kot speei-jaliteta v letošnji modi se j>rir»o- rnim Vprašajte za Mr. Osborne ali na Noiravi-jMr. Fred. Viering, superintenden Lumber and Bcom Na i ta Babceck Crmpany, Davis, W. Va. fV-l—1-2 u-j+K1 NAROČAJTE 8E NA 'GLAS NARODA', NAJVEČ!JI SLOVENSKI DNEVNIK V DRtA^AK Samci in umrljivost. Pied nedavnim časom je uva-ževan francoski učenjak v francoskih listi obelodanil statistiko, ki je najbrž samcem prizadela mnogo skrbi. Na podlagi neopo-reeenega materijala nam učenjak dokazuje, da umre veliko več sa^pcev kot pa zakonskih mož. Njegovi računi so plod mnogoletnega dela in opazovanja- Prišel je do rezultata, da umre med 20. in 30. letom 6.6 odsotkov vseh samcev, medtem ko od zakonskih mož le 3.3 odst.; torej ravno polovica! Na 6 odst. umrljivosti zakonskih mož pride 13 odst. umrljivosti samcev. Med 40 in 60 letom je razmerje približno isto. Kritična starost samcev pa je med 60 in 80 letom. Ta doba je zanje katstrofalna, vsak drugi se živeči mož umre, nesprotno pa umre od enako starih zakonskih mož le enar tretina. Kdor torej ostane samec, si sam koplje prezgodnji grob. Patron zakonskih mož je sigurno Methuzalem, ki je v svojih 600—800 letih pokopal bog ve koliko svojih žen. mušsi, kaboOajte SE M 'GLAS NABODA*, HAJVE&J3 vsako leto bolj napreduje in da je, bogato polje, kjer se z uspehom udejstvujejo številna podjetja, ki kujejo iz ženskega nagne-aja lepe denarce. Moda je seveda odvisna od najrazličnejših faktorjev, med katere j spada tudi finančna kriza. Pre,l vojno so se dame oblačile ra. ' 'cošno. četudi na račun finega <» ; kusa in skromnosti, danes pa je! moda vsaj v pretežeim večini, in-; teligenčnih in meščanskili slojev! skromia, okusna in manj razkošna. Se ni dolgo tega, ko so bile' dame prepričane da je nedostoj- j no nositi ponarejeno kožuhovin' ! Danes je kožuh s ponarejene kože splošno priljubljen. Jopič iz t ponarejene kožuhovine ne pušča dlake in poleg tega na videz prav nič ne zaostaja za dragocenimi kožuhovinami. Ni sicer posebno dobro sredstvo zo.per mraz. toda lepota mora včasih tudi potrpeti. Mnogo cenejših kožuhov in se razlikuje od dragih samo v tem, da jih ni mogoče nositi več !iet, nego kvečjem 2 ali 3 sezone,, ker se kmalu obrabijo. Zato pa ne stanejo 100, nego 10—20 tisoč. Dami pa, ki nikoli ni nosila ko-' žuhovine, in si kupi eenejo, tudi ta lepo pristoja. Med vsemi mogočnimi vrtami damskih zimskih kostumov se najbolj priporoča letos kratek suknjič iz kožuhovine. Kratki kožuhi pa ianajo tudi svoje meje v namenu in ciljih. Dokler se ne ponosi, ni na svetu koze, ki bi bila zanj dovolj slaba. Kakorhitro pa prekorači svojo me jo, je konec vsega — lepote, elegance in ponosa. Kratki kožuhi ne smejo biti elegantni. Ne sme-se niti pomišljati o eleganci. Kožuh mora ostati na svojem me stu in niti z očesom ne sme škiliti po eleganci, pa je vse dobro. In kakor se je mnogo športnih oblek zadnja leta spremenilo v prome-nadne, tako je tudi kratek kožuh zablodil z izleta v zimsko narovo, nazaj v mesto- Sedaj je njegovo mesto na ulici. Po dnevi je pogled nanj užitek, zvečer pa izgubi mnogo na svoji privlačnosti. Bo-^je rečeno: tam kjer pokriva suk-n na dolarje, tudi v dolarjih Izpličajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pofiiljajo mnogi navadne amerlfike čeke v domovino. Tt pa nikakor niso pripravni za ljadl na deželi, ker so banke oddaljene In Izplačajo take čeke t dinarjih Bde potem, ko dobe lz Amerike potrdile, da so JUn bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in as potujejo ▼ Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se jim Izplačajo na aadnji poŠt1 »rez nepriUk. Tudi aa nabavo potnega Usta — (posa) je aajprlpravBSje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nl potrjen od ameriškega konzula. ae man potnik dvigniti dolarje«. StrdBke za razne listine ln potni Ust ss pa lahko plača tnal z dinarji V Italiji in nudinai osemljv — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsa« komor do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar ls aa potovanje, Je na nakaznici oznaStl vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraSčojoBh ztroSkov smo se morali odloČiti prevreditl pristojbino za dolarška Izplačila kakor riedl: Za IzpiaSla do $26. račaaa-mo po 76 centov; od 928. naprej po 8%, to Js po t eante od dolarja. iaas: t Tk pristojbina Ji ItaliJL FRANK SAKSER STATE BANK rnmrn Vabilo na PLESNO VESELICO katero priredi Društvo Slovenska Postaja štev. 16211 Modern Woodmen of America V CHICAGO, ILLINOIS v soboto, dne 26. januarja 1924 v Česko-Ameriški Dvorani 1436-1440 W. 18th St. Pričetek veselice točno ob 7:30 uri zvečer. T„. . Vstopnina po 50o za oseto. uljudno vabimo rojake in rojakinje v Chiea-o, in okolici da se mnogoštevilno vdeleže te naše zabave. Za suha grla in lačne želodce bo točno oskrbljeno. Igral bo Zajček Orehester Xa svidenje kliče — VESELK XT ODROi? ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Aleš o vec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2, in 3. deL Vsi 3 zvezki viebujejo 448 strani, ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. £»jiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povesi. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po reaničnih dogod-Mstavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki poseg* do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po fivo in resnično »lilraiih domačih značajih. —• Vsebuje 231 strani, $1.60 JI M Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve zničilni povesti iz ljudskega življenj« in trpljenj«. Vsebuje 128 strani, M ladnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj Ta*m opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki, junaki borili zoper prevzetne graičake in juna« Kko umirali mučeniške smrti, VMnije S78 strani, -" r |S POŠTNINA prosta "GLAS NARODA" 82 CorUandt St,? 7pa ne vem. — Najbrze se mu je obrnilo na boljše, če je zbolel zato, ker «mo zaceli podirati grad. — Ali ga ne podirajo več! — Ne. Bluden, delo je ustavljeno. — Dobro, krasno. Gospodična, dovolite mi, da se vam prav prisrčno zahvalim. In tudi gospod Albert vam bo hvaležen. — Nikar ne mislite, da zastran njega •— je odvrnila Katarinea in rdečica ji je zalila obraz. — Opazila sem namere, da ta stolp . . . Toda zadnjič ste mi rekli, da bi ruže ne uspevale prav posebno. Obrnila se je vstran, da bi zakrila rdečico. — Še nekaj sem pozabila Bluden. Pojdite na hrib ter odrežite tisto vrv s hrasta. .Saj veste katero vrv. — Seveda vem, gospodična- — C'e bi bila tista vrv tam, bi prav lahko še kakemu drugemu nesrečniku prav prišla. — Še danes bom šel po vrv, gospodična. Katarinea je odšla. Vedela je, da je stari oskrbnik opazil, kako strašno jo je sram. Že sama je hotela odstraniti tisto vrv. pa ni mogla . . . Premajhna je bila . . . Premajhna, že zopet premajhna. Kaj bi dala, da bi bila velika, da bi si lahko zagotovila svojo bodočo srečo? Toda. zakaj bi premišljevala o teh stvareh? Peto poglavje. Na Vseh Svetih dan ki je kot v ostalih katoliških deželah tudi v Franciji posvečen zamrlim so priprosti vaščani v Change, majhni vasi v bližini Le Mans, zapazili. da je njih miroljbuno bivališče pozororišče tragedije. Vašča-ni so bili zbrani na pokopališču, kjer so polagali vence na grobove svojih zamrlih sorodnikov, ko se je naenkrat razpršila na vse šti- zije. Ona ve, česar ne vemo mi drugi. Vedno hoče iti proč, s svojimi vizijami. Priklenila sva jo k postelji, da ne more k svojim prijateljem . . . Marija je bila priklenjena k postelji cele tri mesece. Pred tem je dvajsetkrat pobegnil in Bom-met jo je našel potikajočo se po poljih ter jo privedel nazaj domov. I^vrakrat so je odvedli v ri vetrove ljudska množica, ko umobolnico v Le Manso, a ker nt i ' Ko se je vrnil Lerosel dne 2-3. maja iz Londona, ni bil prav posebno vesel. Nervozno je bobnal s prsti po mizi, čelo se mu je nabralo v ostre .gube, ko je poslušal nove načrte svoje hčere. — Poslušaj, oče, — ga je prosila Katarinea — ta stolp je bil izvanredno trden- Več kot teden dni so se mučili delavci, pa so ga komaj do polovice podrli. Pa še nekaj Povedali so mi, da rože ne uspevajo prav dobro v tem podnebju. — Saj bi lahko napravili velik evetiičnjak. — Seveda — evetiičnjak — to je že res. Toda jaz bi rada imela rože na prostem, ne pa v evetličnjaku. Hotela sem . . . — Ali si pravzaprav že kdaj vedela, kaj hočeš? Vsak hip izpre-menjaš svoje nazore in svoje misli. Enkrat- hočeš zidati, enkrat hočeš podirati. Kaj bo rekel arhitekt, ko bo izvedel, da je zastonj na-' pravil načrte? Ti si pa res prava veternica. —. Veternica mi praviš — Seveda si veternica. Vsak hip se obračaš v drugo smer. S teboj je velik križ. Katarinea ni rada slišala če ji je kdo rekel " veterniea". Skoraj ravno tako jo je jezilo kot če ji je kdo rekel gospica Mala- Kljub temu pa ni povedala očetu pravega vzroka, zakaj je za-povdcala prenehati z delom. Tega bi mu za ves svet ne priznala. Ko je šlo samo zato, da izkaže uslugo Albertu de Plesanu, je povedala očetu. Sedaj je pa šlo za to, da Alberta osreči. — Veš, oče — je nadaljevala — sicer pa tudi ljudem ni bilo povšeči, da smo začeli rušiti grad. To so jasno pokazali. — Kako so pokazali? — Na cesti me niso več pozdravljali in. v cerkvi so se mi izogibali. Grdo so me gledali in nekateri so celo govorili: Sram. jo bodi tujko, ki hoče podreti najstarejši grad na Bretonskem. — Oh, kaj bi se brigal zato, kar ljudje govore. — Pomisliti moraš, da se ne smeš ljudem zameriti. Volitve se bližajo . . . — Za božjo voljo, kaj govoriš? — No, ali še nikdar nisi mislil, da bi postal poslanec! — Še nikdar v življenju- Toda senator sem pa že hotel postati. Po teh besdah se je starec globoko zamislil. — No, pa bodi senator, če ti je ljubše. — Senator da. — No, in jaz sem mislila: če bi bil moj oče nekega lepega dne izvoljen senatorjem . . . — Ne, zaenkrat še ni nič! Morda pozneje. — Dobro, pa pozneje. Vsled tega je potreba, da si prijazen z ljudmi. Potreboval jih boš. .— Tako pa tudi ni potreba pretiravati. — Jaz niti najmanj ne pretiravam- Pa sem si mislila: prenehaj podirati! Misli na očetovo bodočnost. In zastrantega mi praviš, da sem veternica. Kaj ne, da ne boš več jezen name, ljubi očka? Ne, nanjo ni mogel biti jezen. Nežno jo je objel ter poljubil. — Midva sva prijatelja, kaj ne, moja draga? In dovolil je svoji hčeri, da je počela, karkoli se ji je izlju-bik). Svoje akcie je bil v Londonu izredno dobro naložil. Nesle so mu več kot je ]>ričakoval. Po dveh dneh je odpotoval v Pariz, Katarinea je pa ostala v gradu. Imela je dovolj denarja in neomejen kredit. Katarinea je sklenila zopet zgraditi napolporušeni stolp in sicer iz iste tvarine. Vedela je, da bodo ljudje začudeni kimali z glavo. Brez dvoma bodo rekli: — No, kaj je zopet? Sedaj je začela znova graditi, kar je dala podreti. # , Da bi se nekoliko opravičila, je začela pripovedovati služabnikom in služabnicam, da sploh ni imela - nikdar namena podreti gradu. Stolp je napol podrla, ker je bil zgoraj že jako slab ter se je bilo bati, da bi se ne zrušil v kakem viharju- S to njeno izjavo so bili vsi zadovoljni posebno pa stari Bluden. ^ m % \ (Dalje prihodnjič.) j| ItfJ \ t \ L1^ lie Šepetala starka. — Ona ima vi- se je oglasil krik: — Morilec! Stvar se je tikala Marije, dva :n tridest let stare hčerke starega Bomberta, pijanca ter njego« •e stare žene. Vašeani so že davno zapazili na Mariji neškodljivo nevrotično blaznost, ki se je počasi razvila v njej, v dogih dnevih in očeh trudapolnega dela na polju in v domači koči. Že več let ;e je vsakdo skrbno izogibal Bom-nertovih. Nikdo, ki se je bal Bora, si ni upal prestopiti praga Bommertove kajže. Sedaj na Vseh Svetih dan, pa o pričeli vaščani vreti proti hi-U starega moža in njegove družile. Množica se je molče zgrnila ;rog koče, iz katere je prihajalo ulenje in kričanje brezsmiselne-»a obupa. — To je Marija, to je Marija, — so pričeli kričati lju-Ije ter se z vseljem umaknili o-•ožnikom, da jih spuste v kočo. Če bi Emil Zola še živel, bi >rez dvoma vključil čudno povest » farmi Bommerta v novo serijo Rougon-Macquart. V modernih •asih je težko najti storijo, ki bi ;e lahko kosala s povestjo o Bonu nertovi farmi. Marijo so našli priklenjeno na posteljo s tremi ežkimi železnimi verigami, tulečo v svoji blaznosti. Njen pijani »če je strašno proklinjal, a mati :e klečala in, molila. Vse to se je '.godilo v večernem mraku dne-*a, ko baje vstajajo mrtveci iz ;vojih grobov. Ne smemo se vsled tega čuditi, da se je lotil pripro-=tih vaščanov paničen strah in da so odhiteli z otroci vred domov. Orožniki so odvedli Bommer-a, ki se je penil od jeze ter pro-dinjal, v ječo v Le Mans- Predno >a so storili to, so zahtevali od lene ključe, s katerimi so bile zaklenjene verige. Žena pa je le '.majala z glavo ter molila na->rej. Konečno so oprostili nesrečno leklico s tem da so prepilili verige. Marija ni mogla povedati nv Sesar doslednega in stvarnega. več let ni govorila z nikomur. >edeča na postelji je le kimala ? glavo ter si drgnila z rokama oboke vtise katere so napravi-e verige v njeno meso. Rekli so, la je bila stara dva in trideset et, a ničesar ni bilo mogoče spoznati iz njenega bledega obraza ter izbuljenih oči. Nato pa je pričela mati nekoliko govoriti, — dovolj za pripro-?te uradnike na deželi, ki so izvedeli, da je bila Marija blazna že dvanajst let. Pred trinajstimi leti je imela fanta, s katerim je hodila na vaške zabave in veselice ter plesala ž njim ob nedeljah in praznikih. To pa je bila nedolžna afera. Nekaj časa pozneje ie Marija odslovila svojega fanta ter povedala materi odločno, da ni še pripravljena za možitev. Mladi človek je zapustil Change. Prosil je Marijo, naj ga obvesti, če bi se premislila. Kk>t vsak ljubimec ji je rekel, da se bo vrnil, kakorhitro ga bo obvestila. Nikdar več se ni vrnil- Poteklo je eno leto in Marija ga ni nikdar obvestila, da naj se vrne. — Eno leto pozneje je povedel neko drugo deklico iz Le Mans nred oJtar, — je pripovedovala njena mati ter držala pri tem oči liprte v tla. — Marija je bila nekega dne zirnaj na polju. Tedaj je prišla stvar. Hotela je pobegniti, daleč pobegniti, za nekim človekom. Naenkrat pa je stara ženica dvignila pogled. Brez dvoma jo ie razdražilo bedasto smejanje Marije, k! je sedela na postelji ter si gladila nogi. — Ni človeška, naša Marija, — mogel Bonu ne rt plačati za njo, so jo poslali nazaj domov. Nekoč, ko ni bil pijan je našel Bommert verige ter jo priklenil na posteljo kjer je ostala tri mesce. Tekom tega časa je soglasno z njeno materjo neprestano jokala in kričala. Spravila je oba na rob blaznosti. Stari Bommert je pil in pil, da ne sliši stokanja in jokanja svoje blazne hčere. Le mati je ustrajala ob njeni strani ter se konečno celo privadila tulenju ter našla v njem neke vrste zadovoljstvo. Od same tuge je uboga ženska sama napol zblaznela. Iz Jugoslavije. Jugoslovanski dijaki zapuščajo Nemčijo. Položaj naišilt dijakov v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, se od dne do dne slabša. V Nemeiii je našim dijakom življenje onAnogočeno. ■xikar je uvedena "rentna marka"' itn "zlata marka" Pristojbine za inozenice znašajo na vseučilišču za semester 25 do 30 dolarjev. Razen tega <*> se cene za sobe podražile, ketr se mora najemščina plačevati v zlatih markah. Zaraidi-tega so se naši dijaki pričeli se liti v Francijo in v Belgijo, nje. Šel je ob železniški progi in j se je ob nekem vagonu nenadoma j zgrudil mitev na tla. Kasneje sel je ugotovilo, da je Lila v vagonu! velika množina prahu ^a zatiranje mrčesa. Od tega prahu so uhajali Kretanje parnikov - Shipping News strupeni plini, ki so povzročili ta-1 kojšnjo vojakovo smrt. 22. Januarja: Derffllnger, Bremen. 23. Januarja: Pres. Polk, Cherbourg; Cherbourg, Hamburg. Flttabnrrh. - „ 24. januarja: Železniška nesreča v Sremu. | Deuuchiand. Hamburg. O težki železniški nesreči, ki se. ^ januarja: je pripetila na lokalni železnici i Aquitania, Cherbourg: prea. Harding, Vukuvar-Šid. se poroča : Nesrečo Cherbourg, Bremen; Veendam. Boulogne; . . .. . . , - ;xorck. Bremen. je zakrivil postajni uradnik v C'a-; kovoih, ki je pustil iz postaje oseb- ' JanuarJa: Colombo, Genoa. M. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen. ni vlak proti Grabovu, čeravno so že prej javil i \7, G rab ova, da že vozi osebni vl.tk iz tamkajšnje p >-, , - , A 31. januarja: staje. Uakovodji sta zapazila j Clevel&nd> Cherbourg. Hamburg. 2. februarja: Povodenj na Hrvatskem je napravila po poročilu pokrajinskega namestnika v Zagrebu dioli 45 milijonov k!ron škode. Poplava v Dalmaciji. V Splitu se je pred dneva utrgal oblak in vsled silnih nalivov je bilo vse mesto nekaj ur pod vodo. V celi pokrajini so silno narastle rrtke, predvsem Neretva, ki je napravila veliko škodo. Vsi ob njenem obrežju se nahajajoči kraji •io bili silno poplavljeni. Tudi hiše so ponekod stale v vodi. Veliki snežni zameti v Macedoniji. Glasom poročili! iz Skopija, je vsled snežnih zametom na progah Gradsko-Bitolj in Sko,plje-Obrisl ves železniški promet ustavljen za nedoločni čas. Sneg je nad meter risok. V okrožju Strumiea so skoraj vse brzojavne in telefonske žice potrgan**, promet z južno Srbijo je v nekaterih krajih ustavljen, v drugih pa močno omejen. Kralj za sarajevske uboge. Pred svojim povratkom iz Sarajeva v Beograd je kralj Aleksander podaril za sarajevske reveže 50,000, za narodno gledališče v Sarajevu pa 10 000 Din. Zasačena družba potvoriteljev bankovcev. Dne 20. decembra ponoči je zagrebška policija aretirala družijo, ki se je bavila s potvarjanjem in tihotapi j an jem bankovcev. Med zasliševanjem v sobi je skočil nekdo, ki se smatra za vodjo akcije, proti zaprtemu oknu, razbil notranje in zunanje šipe ter skočil na prosto. Padel je na hodnik in se težko poškodoval po vsem telesu. Tragična smrt. Kakor poročajo iz Čakovca na Hrvatskem, je umrl tamkaj v starosti 71 let upravitelj vele posestva Rasinja Gustav Reiefcmg. Pokojni je pred kratkim fungiral kot priča pri sodni obravnavi v zadevi razmejitve med seljaki. Med nasprotnima strankama je prišlo do pretepa, pri katerem je bil tudi Reiching smrtnomevarno ranjen ter je dne 19. decembra podlegel težki poškodbi. Zagonetna smrt. Kot poročajo iz Beograda, ie neki mlad vojak pred dnevi na tfragneen način končal svoje iivlje- grozečo nesrečo, ko je znašala di-stanea komaj še sto korakov k:i vlakov ni bilo več mogoče ustaviti. Sunek je bil tako silen, da je bilo razen lokomotiv poškodovanih še sedem vagonov. Vlakovodjaj Vujačič. rodom Ornogorec, ji 1>*1j mrtev, drugi vlukovr.dja pa smrt none varno ranjen. Izmed pr>tn-i-; kov je bilo 7 težko. 11 pa lahko' ranjenih. Port a jenačeln tka Ne-deljkoviea so irročili sodišču. Bogat plen roparjev. Na progi Go^tivar-Tetovo so napadli kačaki osebni vlak V,se potnike so popolnima izropali. Napadalci so odnesli za poldrugi milijon gotovine in raznega blaga. Razpisane nagrade na razbojniške glave. Iz Nikšiča poroči"jo: Da se prebivalstvo zaščiti ,proti ponovnim razbojniškim napadom v Črni gori, je minister notranjih del sklenil. da se nagrade na glave razbojniških kolovodij Save Razpo-poviča, Radivoja Nikševiea in Vo-je Vasoviča zvišajo na 100 tis;H-dinarjev. a na glave ostalih razbojnikov na oO tisoč dinarjev. Nagrada se izplača onemu, ki koga od omenjenih prime, ubije ali pa pomore, da ga prime drž. oblast. Ljubavna drama. V Našic;ih se je zastrupila s ei-jankalijeatn 151 etna najlepša devoj-