PREDKONGRESNA GR ADIVA
Mladi v osnovne organizacije
Naša obdnska konferenca ZSMS deluje v dokaj sperifičnem okolju z vsemi tipi sknpnosti — vaškimi, primcstnimi in mestnimi.
V vseb štirifa vašlcih krajevnih skupnostih so OO ZSMS dokaj aktivne. V de-vetih primestnih KS je sedem osnovnih organizacij dokaj aktivnih, le dve (Bizo-vik in Zadobrova—Sneberje) se pojavtjata zgolj na papirju. V preostaiih osmih KS, ki smo jib opredelili kot mestne, mladind organizirano in aktivno delujejo.
Ob teh podatkih pa je potrebno poudariti, da bi morala .OK ZSMS vložiti več truda pri navezovanju sti-kov z OO ZSMS v KS, da bi torej medsebojno povezovanje še bolje zaživelo in bilo še plodnejše.
V vseh treh tipih KS imajo OO ZSMS nekaj skupnih in specifičnih problemov. Škupni problemi so ned-vomno prostori, ftnance in kadrov-sko izpopolnjevanje.
Prostori za delovanje OO ZSMS v nekaterih KS so še vedno velik pro-blem, saj se mladi ponekod zbirajo v prostorih KS, ki jim niso vedno na razpolago, pa v vrtcih, šolah, po za-sebnih stanovanjih ali ob lepem vre-menu kar pod vaško iipo. Lahko pa rečemo, da se je na tem področju le nekaj premaknilo. V zadnjem času smo opazili, da so se šole in vrtci od-prii navzven in za nekatere dejavno-sti nudijo mladincem svoje prostore. Ponekod v urbanih naseljih so pro-stori, ki bi se jih dalo preurediti za mladinske aktivnosti, vrndar jih hišni sveti in KS zapirajo in puščajo nei;koriščene.
Zaradi pomanjkanja prostorov, kjer bi mladi aktivno in organizdrano preživljali svoj prosti čas, oziroma zaradi njihove neprimernosti ni čudno, da se mladi zbirajo po Iokalih, prihaja do mladinskega kriminala, alkoholizma in izgledov.
Še večje težave kots prostori so za OO ZSMS z denarjem. V KS ni ure-jeno financiranje OO; nekatere do-bijo tako raajhno denarno pomoč, da je vsaka aktivnost domala onemogo-čena. Drugod, kjer so si mladi izbo-jevali sodelovanje v organih KS, so ta finančna sredstva nekoliko večjain zadostujejo za osnovno aktivnost. Mladi pa si iščejo vedno nove vire fi-nanciranja svojih dejavnosti. OO or-ganizirajo plese, različne turnirje, delovne akcije, na katerih pa ni več glavno prostovoljno delo, ampak za-služek. Seveda tega ne moremo pos-plošiti za vse OO ZSMS v KS. Odpi-
rajo tudi disco klube, kjer jim pač to omogoča širša družbena sfera.
Kadrovsko izpopolnjevanje OO v KS naj bi se začelo že med osnovno-šolci, vendar OO premalo, aktivno delujejo na tem področju. Po kon-čani osnovni šoli se učenci porazgu-bijo po šolah, kjer se vključijo v de-lovanje ZSMS, premalo pa so aktivni v okolju, v katerem živijo. V OO ZSMS po KS pa je tudi izredno malo aktivnih študentov in že zaposlenih
mladincev. Zato bi bilo potrebno do-seči večje sodelovanje OO ZSMS v KS in delovnih organizacijah na pro-blemskih in akcijskih konferencah. Do kadrovskih problemov pride tudi pri izmeni generacij. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je zelo malo mladih komunistov vključenih v delo OO v KS, saj so le-ti aktivni le v šolah in delovnih organizacijah. Če bi bili mladi komunisti aktivnejši v OO po KS, bi se tudi pojmovanje OO v KS veliko izboljšalo, pa tudi struktura mladincev in kvaliteta dela bi bili boljši. Mladi komunisti bi lahko ve-liko prispevali k idejnopolitičnemu delu, kjer nasploh ugotavljamo, da delovanja skoraj ni, vendar za to ne moremo kriviti le mtadih komuni-stov.
Poleg teh skupnih problemov pa se v posameznih KS pojavljajo tudi po-samični, specifični.
Že iz uvoda je razvidno, da čutijo mladi iz vaških in primestnih KS večjo potrebo po povezovanju kot mladinci v mestu, ki imajo večji izbor aktivnosti v svojem prostem času.
Mladincem v primestnem okolju , ni žal prostega časa za akcije, ki jim izboljšujejo življenjski standard (npr. kopanje jarkov za vodovod, popravljanje ceste, razpadajočih ob-jektov — gasilskih, zadružnih domov ipd.). Veliko je solidamostnih akcij pri kmečkih opravilih v dobro starej-ših občanov. Tudi za zabavo si sami poskrbijo s prirejanjem kultumih prireditev, plesov, športnih sre-čanj... Vse to tnlade združuje, saj s tem še bolj začutijo pripadnost oko-Iju, v katerem živijo.
Mladinci v mestu nekoliko dru-gače preživljajo prosti čas. Na vo]jo so jim različne oblike zabave, pri ka-terih je njihova orgamzacijska aktiv-nost minimalna. Mladi ne čutijo več tolikšne pripadnosti in medsebojne odvisnosti. V glavnem delujejo OO ZSMS v KS na športnem področju, pri organizaciji glasbenih večerov in plesov, pri delu taborniške organiza-cije.
Poudarimo naj še, da je v zadnjem času v vseh OO po KS ponovno oži-velo pohodništvo z obujanjem revo-lucionamih tradicij.
Viden napredek ugotavljamo tudi pri reševanju raznih problemov KS, vendar je tu se vedno veliko stvari, ki gredo mimo mladih. Zato bi morale OO vključiti več svojih delegatov v organe KS, da bi v njih tudi aktivno sodelovali.
Povezovanje OO v KS in z OK bomo morali v bodoče še bolj aktivi-rati. Vemo, da so mladi v vseh KS naše občine vsaj na nekaterih po-dročjih precej aktivni, potruditi pa bi se morali, da bi vkjjučili v delo OO ZSMS v KS vse mladince, aktivne na raziičnih področjih zunaj OO, in tako pridobili nove člane za delo OO in Ok
OK ZSMS
LJUBLJANA MOSTE-POLJE