DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 60 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 14TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Kongres sprejme danes predlog za pivo Raketirji z žganjem Preteklo nedeljo se je nahajalo v neki hiši na 83 St. in Sowin-f ki Ave. precej prodajalcev žganja. Njih namen je bil narediti medsebojno pogodbo, da bodo prodajali žganje po gotovi ceni. Za shod so zvedeli tudi nestni detektivi, ki so se udeležili shoda in povedali, da so "butlegerji." In ko so raketir-,ii si eden drugemu na shodu izprašali vest, sta navzoča detektiva vse skupaj aretirala. Nas tozadevna novica ne bi zanimala, če ne bi vedeli, da Italijani prodajajo 'v Clevelandu danes $2:00 galono žganja, ki je tako, da vam stisne usta, jezik in grlo obenem, dočim se dobi dober izdelek pijače po $6.00 ali $8.00 galona, in od katere ni treba, da vas položijo na mrtvaško postelj. Dočim se je računalo pred 10. leti za galono žganja po $20 in več dolarjev, je cena danes padla za dober izdelek, na katerega se po zatrdilu prodajalcev lahko zanese, na $7.00 do $8.00. V prometu se pa nahaja "mun-j šajn" po $2.00 galona, in o katerem se trdi, da je najboljše sred-; stvo za preselitev na drugi svet. -o- St. Clair Rifle klub Članom St. Clair Rifle kluba se naznanja, da v četrtek 16. marca ne bo vaje. Tekma z Euclid Rifle klubom bo v torek 21. marca, začetek ob 7:30 zvečer. Člani naj bodo v dvorani že ob sedmih, ker bomo imeli izredno sejo.—Tajnik. Lepa hvala Clevelandska federacija SNPJ se zahvaljuje Mrs. Frances Lau-sche za velikodušni dar, ker je darovala polovico dobitka, $5 v pomoč brezposelnim članom in članicam. Mrs. Lausche je namreč dobila glavni dobitek $10, pa je dala polovico nazaj. Demokratska seja Seja ženskega demokratskega kluba 32. varde se vrši danes, v torek, 14. marca, ob 7:30 zvečer v Turkovi dvorani. Oglasite se vse brez izjeme. Pripeljite tudi nove članice, ker članarina za prihodnjih šest mesecev je le 50 centov. Davis še vedno dvomi Harry L. Davis, bivši gover-ner države Ohio in bivši župan Clevelanda, je tekom govora včeraj izjavil, da se ni odločil še, če bo kandidat republikanske stranke za župana v Clevelandu. * V Jugoslaviji se nahaja 179,419 protestantov. Washington, 13. marca. Predsednik Roosevelt je presenetil kongres Zedinjenih držav danes s kratko, toda jako značilno poslanico. Ne da bi komu kaj povedal naprej, je Franklin Roosevelt pozval v kratki, toda odločni poslanici kongres, da nemudoma naredi postavo, da bo dovoljeno dobro pivo. Predsednik je poslal kongresu sledečo poslanico: "Jaz priporočam kongresu, da nemudoma stori potrebne korake, da se ob-laži Volstead postava. Namen tega oblaženja je, da se dovoli postavnim potom proizvajati pivo in druge pijače s tako alkoholno vsebino, kot je to mogoče pod obstoječimi določbami ustave. "Namen te nove postave je, da se dobi za vlado davke, katere vlada v sedanjih časih tako silno potrebuje. Meni se zdi, da je akcija v tem oziru ravno v tem. času največje važnosti. — Franklin D. Roosevelt." Predsednik zbornice poslancev v kongresu, Henry T. Rai-ney, se je izjavil, da bo zbornica poslancev že ta teden odobrila nasvet predsednika Roosevel-ta, da dovoli dobro pivo in vino m da se prekliče Volstead postava. Tozadevni odsek v kongresu bo že danes imel odločilno sejo in bo jutri poročal skupni zbornici, in pričakuje se, da debata ne bo trajala več kot en dan, nakar bo predlog sprejet. V senatni zbornici je pa obljubil vodja večine, demokratski senator Robinson, da bo enako odglasovala tudi senatna zbornica, kakor hitro reši ekonomski predlog glede narodnega proračuna. Robinson je izjavil, da predlog ne bo našel dosti nasprotja v senatni zbornici. Senatna zbornica se te dni peča s predlogom poslanske zbornice glede črtanja $500,000,000 iz vladnega proračuna na račun pokojnin in odškodnin bivšim vojakom. Računa se, da če se odbije $500,000,000 letne odškodnine bivšim vojakom, in če je predlog za dobro pivo sprejet, da bo vlada imela $700,000,-000 več na razpolago, in da bo zvezni proračun potem lahko ba-lanciran. In to bo povzročilo, da ostrost krize nemudoma popusti. Dne 15. marca zapade zveznih bondov v svoti $600,-000,000. Zvezna vlada mora te bonde plačati, in poročilo, da se uvedejo novi davki in da se zmanjša v^ajdni proračun, zelo ugodno vpliva v finančnih krogih. Ko je bila danes kratka poslanica predsednika Roosevelt a prebrana v poslanski zbornici kongresa, so posamezni kongres-mani neprestano ploskali besedam Roosevelta, tako da je moral načelnik zbornice poslancev, Rainey, neprestano udarjati s kladivom, pozivajoč poslance k miru. župan Miller je sinoči predložil mestni zbornici načrt, da se znižajo ponovno vsem mestnim uslužbencem plače, tako da bo znašalo skupno znižanje 30 odstotkov v primeri s plačami, ki so bile v veljavi pred dvema letoma. Znižanje županove plače bi po tem načrtu znašalo $4,500 na leto. župan Miller je izjavil, da je absolutno potrebno to znižanje, ali pa mora mesto iti v dolg, kar je v sedanjih časih skrajno nevarno. Miller trdi, da je finančni direktor prvotno računal na $14,-000,000 dohodkov, katere dobi letos mesto Cleveland. Toda, ko se plačujejo davki, je očividno, da mesto najbrž niti $11,000,000 ne bo dobilo za svoje stroške. Ra-ditega je potrebno znižati stroške ali pa napraviti dolg, ki bi bil v največje breme mestu. Poleg tega, da se znižajo mestni stroški predlaga župan Miller tudi nove licepčne pristojbine, ki naj bi bile nadaljni vir mestnih dohodkov. Glasom županovega načrta bi naj sledeča podjetja plačevala licence: Gledališča, od vsakega sedeža 10 centov na leto. čistilnice bi plačevale $5.00, $10:00 ali $15.00 na leto, računajoč po obsegu prostorov. Gasolinske postaje naj bi plačevale $5.00 od sesalke na leto, kegljišča najmanj $10.00 na leto, lekarne $5.00 na leto, brivilice $3.00 na leto, lepotični zavodi $3.00 na leto, izdelovalci toaletnih predmetov, kot dišave, mazila, in enako, po $25.00 na leto. Izdelovalci mehke pijače $20.00 na leto, pivovarne $100.00 na leto, skladišča $25.00 na leto. Te nove licence bi prinesle mestu vsako leto nekako $200,000. Zadeva glede pivovaren, da bi slednje plačevale $100.00 na leto, je v zvezi s pričakovanjem, da bokongres te dni dovolil iz delovanje dobre pive. župan je sporočil mestni zbornici sledeče: "V resnici je skrajno hudo, da moramo govoriti o ponovnem znižanju plač, toda neobhodno potrebno je, ker mesto absolutno nima denarja, da bi plačevalo sedanje plače. Ako ni denarja, ga enostavno ni, v uolgove pa v teh časih ne kaže iti. Papež je napadel državnike, ki so nezmožni, da pomirijo svetovne narode Rim, 13. marca. Tekom tajnega konsistorija, ko imenuje papež nove kardinale, se pričakuje, da bo papež Pij XI., povedal nekaj besed državnikom raznih držav, ki bodo odmevale po vsem svetu. Leta in leta se vršijo razoroževalne konference, zastopniki vseh narodov prihajajo na zborovanja, toda do danes državnikom še ni bilo mogoče nuditi narodom sveta garancijo za mir. Bolj kot kdaj prej, je po mnenju papeža Pija potreben mir raznim narodom. Zastopniki vseh narodov, razven nekaterih izjem, katere bo papež imenoval v svojem govoru, ne samo, da indirektno delujejo za nova sovraštva med narodi, pač pa sploh ne sledijo poglavitnemu nauku krščanstva, ki se glasi: Mir med narodi. Javnost napeto pričakuje tozadevne izjave od strani papeža. -o- Delavska zavarovalnina Columbus, Ohio, 13. marca.— Pred državno zbornico države Ohio se nahajajo ta teden trije najbolj važni predlogi v sezoni j postavodaje, namreč, predlog glpde prohibicije, glede zavarovalnine brezposelnih in glede starostne zavarovalnine. Pričakuje se tudi, da bo državna po-stavodaja zaključila svoje zbo-lovanje za najmanj en mesec. Zbornica se bo odgodila ne kasneje kot 23. marca. In predno se zbornica odgodi, bo morala voliti za ali proti starostni in brezposelni zavarovalnini. To dvoje važnih vprašanj mora biti rešenih na ta ali drugi način, dp se bodo volivci države Ohio j znali ravnati v bodoče. Vložniki denarja v bankah, ki odprejo, ne morejo dobiti polne svote Washington, 13. rnarca. Ljudje 9e motijo, ako mislijo, da morejo potegniti ves denar iz bank, katerim je bilo dovoljeno odpreti prvi dan, ali iz bank, katerim bo dovoljeno odpreti prihodnje dni. Kdor bo hotel dvigniti večje svote iz bank, bo prisiljen, cla podpiše posebno pogodbo, da bo denar rabil za trgovske ali druge finančne svr-he, in da pod nobenim pogojem ne bo držal denarja doma. Vlada je odredila, da ni odprla bank iz vzroka, a bi ljudje nosili denar iz bank, pač pa da pomaga plačilnim listam, da dobijo delavci svoj denar. Vsakdo, kdor hoče denar potegniti iz banke, bo moral dokazati, zakaj ga dvigne, in če ne more navesti vzroka tozadevno, bo denar najbrž pridržan. Vlada hoče s tem preprečiti, da ne bi ljudje denarja skrivali na svojih domovih. Sicer pa se ne bo delalo nobenih (vir na čekovnem prometu. Stari čekovni prometi stopijo v polno veljavo, in izplačeval se bo tudi denar na posojilne vloge. Bančni ropar trdi, da je v dveh mesecih zapravil $35,000 v igralnici Cleveland. — Policija v Mor-ganton, West Virginia, je preteklo nedeljo aretirala bančnega roparja Herbert Retzlaff, ki je pred dvema mesecama oropal banko v Berea, Ohio, v nepo-srednji bližini Clevelanda, za $35,000. Retzlaff je bil aretiran v neki trgovini v Morgan-townu, ko je skušal izmenjati ponarejen bankovec. Trije cle-velandski detektivi, ki so se podali v Morgantown, so dognali, kakor jim je povedal Retzlaff, da je po ropu ostal tri dni v Clevelandu in je naropani denar zakopal na nekem praznem lotu na zapadni strani mesta. Potem je pa šel v Florido in pozneje v Havano, Kuba, kjer je hazardiral. Denar mu je prinesla iz Clevelanda neka slabo-glasna ženska, Miss Mollie Ab-shire. Z njo je zapravljal denar po Havani, in v dveh mesecih je zapravil vseh $35,000. Detektivi so našli pri njem samo še $61.00. Kakor dobljeno, tako zgubljeno. Retzlaffa bodo te dni pripeljali v Cleveland. ---o- Novomašniki Preteklo nedeljo smo imeli v Clevelandu 29 novomašnikov, ki so v razničnih cerkvah darovali prvo sv. mašo. Tri nove maše so se brale v cerkvi sv. Ignacija l.a Lorain Ave. in West Blvd. Bolgarski kralj Boris bo: dobil te dni oster ukor od papeža iz Rima Rim, 13. marca. Papež Pij namerava ostro obsoditi nastop bolgarskega kralja Borisa, ki je dal krstiti svojo prvorojenko na pravoslavni način. Kot znano, je bolgarski kralj poročen s hčerjo laškega kralja, ki se je pred poroko zavezala, da bo svoje otroke vzgojila v katoliški veri in se držala katoliških običajev. Papež Pij bo javno pozval bolgarskega kralja Borisa in njegovo ženo Giovanno, hčer laškega kralja, da se drsita svoje obljube pred poroko, da bodo vsi njuni otroci krščeni po katoliškem običaju. Opomnil bo oba, da le radi te obljube je dal dovoljenje hčeri laškega kralja, da se poroči z bolgarskim kraljem. To bo že drugi slučaj, ko dobi bolgarski kralj ukor od papeža. Prvič je bil bolgarski kralj posvarjen, ko« je katoliški poroki s hčerjo laškega kralja sledila še pravoslavna poroka. -,—o- Imenovanje novega coun-cilmana bo imelo težke posledice za Slovence Zadnji teden je umrl demokratski councilman McGreal. Mestna zbornica mu imenuje naslednika, in ker imajo republikanci večino, bodo republikanci imenovali svojega pristaša demokratu McGrealu. Toda republikanci se ne morejo nikakor sporazumeti. Eni so za Čeha Lewandoskega, drugi so za nekega Lo Presti, tretji za Alfred Jones-a. Vsak izmed imenovanih je republikanec. Maurice Maschke, vodja republikancev, je absolutno odklonil svoje posredovanje. William Hopkins, bivši mestni manager, se je izjavil za Alfred Jones-a, obenem je pa povedal, da če mestna zbornica imenuje Jones-a za naslednika McGrealu, da bo on glasoval za republikanski predlog razdelitve mesta Cleveland v nove politične okraje. Ako pa ne, tedaj bo Hopkins glasoval nasprotno. "Ameriška Domovina" je prepričana, da v tem političnem mešetarenju je odvisen bodoči položaj, moč in vpliv Slovencev v Clevelandu, kot bo natančno pojasnjeno v enem izmed uredniških člankov v tem tednu. -o--— V bolnici V Emergency bolnici je srečno prestal operacijo na slepiču 10 letni John Rožič, 1091 Addison Rd. Doma iz bolnice Mrs. Helen Može, 718 E. 157. cesta se je vrnila iz Lakeside bolnice in se zopet nahaja na svojem domu. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Škof praznuje' Preteklo nedeljo je praznoval clevelandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs 67. letnico svojega rojstva. Stotine prijateljev mu je poslalo čestitke. Žganje v potresu Long Beach, California, 13. marca. Na policijsko postajo v tem mestu, ki je bilo silno prizadeto radi potresa, so prišli danes trije moški, katerih vsak je prinesel dve kanti po pet galon. 'Tu imate, fantje!" je rekel eden izmed butlegerjev. "Prinesli smo vam 30 galon dobrega aU. kohola, katerega rabite za žrtve potresa." Postavili so kante na tla in mirno odšli, ne da bi jih policija aretirala. Kdo je pa žganje spil, ali so ga dobile žrtve petresa ali pa policijska gr-I la, o tem kronika molči. -o- Pogreb Allton Jenca Kakor je bilo poročano o smr-i :i pokojnega Antona Jenca, se bo njegov pogreb vršil v sredo ob poldeveti uri iz hiše žalosti na 1381 E. 47 St. v cerkev sv. Vida. Ranjki je doma iz vasi Žirovnica pri Cerknici, Notranjsko. V Ameriki je bival okrog 30 let. V domovini zapušča dva brata in tri sestre, izmed kate-r.'h, se ena nahaja v Braziliji. Tukaj zapušča brata Jakob Jenca, v naselbini mnogim poznan. Zapušča soprogo Marijo, ki je doma iz Novega mesta na Dolenjskem. Spadal je k dr. slovenskih Borštnarjev; ranjki je delal več let v tovarni za peči in je znan med našimi mnogimi delavci. Seja lastnikov domov Na zadnji seji začasnega odbora je bilo določeno, da se bo vršila skupna seja lastnikov domov v četrtek večer v Grdinovi dvorani, ob pol osmi uri začetek. Lastniki domov so vabljeni k obilnemu številu, da slišijo več razlogov v sodelovanju organizacije. Ta dan bo tudi nada-lievanje glavne seje, na kateri se bo lahko izvolilo uradnike ali potrdilo one, ki so bili začasno izvoljeni na minuli glavni seji poprej. Ker je to zelo važno za vse lastnike domov, je pričakovati obilne udeležbe na seji v četrtek večer 16. marca ta teden. —Odbor. Peta obletnica V četrtek, 16. marca, ob 8. uri zjutraj, se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida v spomin pete obletnice za pokojnim Antonom Malenšek. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Pred nekaj dnevi se je v Chicagi ustanovil slovenski oddelek delavskega odbora brezposelnih v Chicagi. Ustanovno sejo je sklicala federacija društev S. N. P. J. Pristopilo je 23 članov. | tajnik je Simon Trojar. Meseci prispevek je 10c. Prihodnja seja je 30. marca v SNPJ dvorani. Srčna kap je zadela rojaka Frank žičkarja v Depue, Illinois. Ranjki je bil star 41 let, doma 'z črešnjice, fara - Cerklje pri kiškem. Pokojni je bival v Ameriki 20 let in je zadnja leta v o d i 1 grocerijsko prodajalno. Zapušča ženo, tri otroke, dva brata, v starem kraju pa starše 1]i več bratov. Iz Prince Rupert, British Colombia, Kanada, se poroča, da se je tam začela stavka rudarjev. člani društva št. 662 S. N. P. J., ki so se pridružili stavki, s° bili od oblasti razgnani, in tajnika so zaprli, potem pa prespali iz mesta. Dne 17. marca se bo obhajala stoletnica rojstva odličnega pionirskega slovenskega misijonarja, m o n s i g n o r j a J os. Buha. Ranjki je dospel v Ameriko leta 1864. Ob priliki stoletnice njego-vega rojstva bo razstavljena slika in nekaj znamenitih zgodovinskih delov Monsignor Buha v javni knjižnici v Duluthu. Rt. v' W. Buh je umrl v februarju, Ha 1922. V naselbini Sheboygan, Wis-%isin, je umrl poznani rojak Andrej Stokel, star 59.let in *Wa iz Vipavske doline. Stokel opušča ženo, dva sina, dve hče- in brata. Velika porota v Chicagi je obdolžila pretekli teden vdovo Ve-Kari, John Milošiča, Ivana krilca in Jos. Fessa umora. Ob-^°lženi so, da so umorili Geo. Karla. Vrnjeno zlato New York, 13. mačea. Fede-^Ina rezervna banka poroča, da s° ljudje vrnili tekom pretekle-j*5 tedna v zlatu in zlatih ban-Wih za $107,000,000 vlog, ka-tere so pred 25. februarijem polnili iz raznih bank. 22 uradnikov je bilo zaposljenih tekom ^st dni, da so tehtali zlato. ^sak posamezni cekin je bil pre-Htan, predno so ga sprejeli kot !logo. Posamezni vložniki so l'akali več kot eno uro, predno so Vrli priti na vrsto. Mičen radio program . Preteklo .nedeljo se je odda-^ jako zanimiv slovenski radio ^ogram, ko so pele Kmet sestri-z glasom, ki je gotovo sleher-fternu prijal. Mr. Brancelj je }'a s svojim orkestrom podajal ,1a3boljšo slovensko - ameriško ?°dbo, ki je mogoča. Prav lepa Vala Branceljnu, ki je eno za-Srai Za »Ameriško Domovino," nas je presenetilo. Prihod-raje zaigrajte našim naročam, kajti ti naročniki tvori-f "Ameriško Domovino." V W°šnem je bil zadnji nedeljski [^gram eden najbolj mičnih, L*r smo jih še imeli. Iskrena vala godbenikom kot ljubkim v Sodnik se vrnil v, z Floride se je vrnil probat-, sodnik Addams. V Floridi ly,06 nahajal dva meseca in je radi tega podvržen ostri kri-%L°d strani javnosti. ^ Umrl je zvezni senator Ho-e11 iz Nebraske. Škoda, ki jo je povzročil potres v Californiji, se računa na 60 milijonov Los Angeles, 13. marca. Štiri dni potem, ko je potres obiskal južno Californijo oblastem 'še ni mogoče dognati, koliko je mrtvih, koliko ranjenih. Računa se, da je bilo ubitih nekako 160 ljudi in nekako 7,000 ljudi je dobilo večje ali manjše poškodbe, škoda povzročena po potresu, kolikor so jo mogli dosedaj izračunati, znaša nad $60,000,000. Toda ko prihajajo od ure do ure nadaljna poročila iz prizadetih krajev, rastejo številke. Država California ni še nikdar v svoji zgodovini doživela enake katastrofe. Mogoče je, da bo znašala skupna zguba nad sto milijonov dolarjev. Vredno je pripomniti, da je zvezna vlada, na povelje predsednika Roosevelta, začela nemudoma deliti kredit, da se prizadetim ljudem pomaga. Tisoče delavcev bo nemudoma dobilo delo. -n- Župan Miller zahteva ponovno znižanje vseh plač Zaprta gledališča Kot že sporočano so zaprla; vsa mala filmska gledališča v j Clevelandu svoja vrata. Lastniki gledališč poročajo, da je udeležba v njih prostorih zelo pičla, toda prisiljeni so še vedno plačevati operatorjem slik i enako visoke svote kot pred le-1i Povprečno zasluži operator na teden nekako $65.00 za štiri-urno delo na dan, in lastniki gledališč izjavljajo, da jim je v bodoče nemogoče plačevati take visoke plače. Dokler ne odnehajo operatorji s svojimi zahtevami za sedanje plače, ne bo mogoče niti enemu samemu filmskemu gledališču poslovati. Lastniki pravijo, da je bančna kriza tudi nje prizadela, da ne morejo dobiti svojih vlog. Izredno lepa prireditev The South High Community Center priredi v sredo 15. marca ob pol osmih zvečer zelo lep in obširen program v South High šoli na 3901 E. 74th St. Dramatika, umetni plesi, komični prizor, petje itd. bo na programu. Sodelovala bo tudi mladinska godba fare sv. Lovrenca pod vodstvom Mr. Frank Beča-ja. Vabljeni ste vsi Newburža-ni, da se udeležite tega večera. Vstop je prost. Nikomur ne bo žal, ako se udeleži. Igra v Warren, O. V soboto 25. marca pridejo gostovat v Warren, O. igralci iz Girarda in bodo uprizorili v Ju-goslovenskem domu komično igro "V Ljubljano jo dajmo." Poleg igre bo še mnogo druge zabave, zato se prijazno vabi rojake k tej prireditvi. * 500 Kitajcev je bilo ubitih včeraj v bitki z Japonci pri Iisenfikov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Ameriika Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 Father Oman, slovenski misijonar po božji volji, želimo Vam še dolgo dobo enakega delovanja, ker boljšega dela na tem svetu, kot ga vršite Vi, noben smrtnik ni zmožen. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. <^^>83 No! 60, Tue., Mar. 14th, 1933 ga poškropili nad vse mesto, ker1 od tistega časa se čujejo vse bolj vesele novice, ki sledijo ena drugi. Več se zgodi sedaj novega v enem dnevu, kot poprej v treh mesecih, ko so nas samo tolažili, pa je bilo nazadnje še slabše. Torej le zaupanje, trdno zaupanje je treba, drugače se ne more naprej in človek kar omahne sredi svojega trudnega življenja. še enkrat: najlepša hvala vsem. Nikoli ne bom tega pozabila in ob enaki priliki tudi povrnila in tudi več, ako bo treba. Ce verjamete al' pa ne. V nedeljo popoldne smo se pogovarjali o raznih svetovnih problemih. To je bilo pred strel- Imena vseh bom pa tako shranila, da bo imel Walter v spomin še mnogo let. Prav iskrena hvala vsem! Jennie Hrvatin. MIMO DVEH GROBOV... Komaj je štela osemnajst let, že se ji je oko zazrlo v širni svet. Odšla je v cvetoči dobi v razkošno mesto v Aleksandrijo, ter se udninila pri bogati družini kot služkinja. Pomorščaki, ki so pluli po Jadranskem morju so našli večkrat pristan v tem mestu in naključje je hotelo, da se je srečala z postavnim Dal-matincem in se močno zaljubila v to sokolsko oko. Nekaj let pozneje sta si postala mož in žena in v zakonu se jima je rodil prvorojenec, ki sta ga krstila na ime Andreja. Oče je brodaril po odprtem morju in mlada mali je ob obali z otrokom v naročju v čarobnem mraku posedala na klopici in zrla v kipeče va-lovje neskončnega morja. Redno je prihajal in odhajal na morje mornar, reditelj, kateremu je bila voda polje in plantaia v življenju. Mladi materi z biserom edin-ca, se je zahotelo po domači rojstni grudi, po svojih in domačem grmičju. V naročju je prenesla svoj zaklad življenja na domače ognjišče. Vsa srečna je živela ob temnih večerih daleč proč od pluskajočega valov j a, po katerem je brodaril njen mož in oče otroka. Kadar je ladja bila zasidrana ob bližnji luki, je skrbni Dalmatinec, zavedajoč se svoje dolžnosti, posečal svojo družino, ter ji dortašal raznih živil iz južnih dežel. Iz malega Andrejčka je zrastel skoro pred očmi nad šest čevljev visok mladenič, kateri je v letu 1913. oblekel vojaško suknjo, ter bil dodeljen k 5. domobranskemu polku v Pulju. V času, ko je njegova doba cvetela, je materno lice venelo in hrbtenica se ji je okrivila. Vse nade, vse upanje in vse življenje je videla v sreči sina edinca. V letu 1914, ko je završčalo in pričelo svetovno klanje, je njegov polk in z njim tudi on od-i l inil na bojno polje proti Beogradu. Srbska armada jih je | kaj vabljivo izvabila preko Donave, ter jih nekaj dni pozneje razkropila na vse strani. Pri splošnem umiku je bil ranjen in po srečnem naključju si je rešil življenje. Po več mesecih v bolnici in v vojaškem okrevališču se mu je zdravje utrdilo in kmalu po tem je bil odposlan na Soško fronto, Doberdobske planote. Vse skozi mu je bila sreča mila, da se je vračal v rezervo sicer gladen in izmučen, toda zdrav in neranjeri. Prebil je od pete do devete ofenzive vse boje brez nezgode, čeprav jih je ostalo le še peščica od celega polka. Deseta ofenziva pa je postala zanj usodepolna in iz strelskih jarkov je bil prenesen močno ranjen na sanitetni oddelek, kjer je bil zasilno obvezan. Granata mu je odtrgala desno nogo, mu zdrobla črevesje, ter mu s£rla roko. V groznih mukah in trpljenju je bil- odpremljen v živinskem vagonu v Ljubljansko vojaško bolnico. Vojaški oblasti ni bilo veliko na tem; par tisoč vojakov manj ali veš, niso se mnogo brigali, kaj bo z ubogimi ranjenci. Vlaki, ki so ob ; času ofenziv vozili skoro vsake pol ure po petdeset in več vagonov ranjencev skozi obmejne postaje je bil prizor gorja iiijgnus vojnih zavajalcev. Pri odklop-Ijanju in priklopi j an ju železniških vozov na postajah se je po-| stopalo, kot bi prerivali vozove j napolnjene z drvmi in ne z ra- Cleveland, O.—Društvo Svobodomiselne, Slovenke št. 2 S. D. Z. vljudno vabi na čajanko v spodnji dvorani SND v sredo 15. marca. Začetek je ob sedmih zvečer. Torej vas vabimo vse, stare in mlade članice. Imele bomo družinski zabavni večer in kdor se hoče imenitno pa pošteno zabavati, naj pride ta večer, ker mu ne bo žal. Imele bomo vse dobrote tega sveta na razpolago, kar bo kdo zahteval. Imele bomo pristne domače klobase, katere bo napravil najboljši mesarski mojster, potem krofe, domače orehove potice, kekse vsake vrste, kavo (menda ja) in tistega ljubega ohajčana, to se razume in sicer najboljšega od zida, kot smo rekli v stari domovini. Igrala bosta dva najboljša igralca na harmoniko, da bomo lahko tudi poskočile, samo obujte ta močne čevlje, da ne boste šli bosi domov. Kogar bo veselilo, bo tudi lahko vrgel karte ali po domače rečeno: marjašal bo. Naš Jaka je vljudno vabljen, ker on jih rad premetava. In kdor bo najbolj srečen, bo dobil tudi lepo darilo. Na svidenje v sredo večer. A. J,, članica. njenci, ki so ječali pometani po tleh, kot živinčeta brez pomoči in tolažbe. Ljudje, ki so delali na polju ob progi so bili dnevno skoro vsako uro priča vpitju in klicanju na pomoč od mimo vozečih ranjenih vojakov. Od postaje do postaje so železniške vozove pregledali, koliko jih je med potjo umrlo, da so jih razložili ob progi, kot nepotreben tovor, ter razmaknili ostale do udobnejšega prostora. Skoro vsaka večja postaja jih je nekaj mrtvih sprejela, dokler ni vlak z ranjenci dospel do cilja in vojaške bolnice. Skoro je bilo tem mučenikom prepovedano globoko vzdihniti — in komu naj se pritožijo o grdem in brezčutnim zverinskem ravnanju? Močno ranjen se je vozil va-ščan med železniško postajo št. P. in P. in vlak z ranjenci je obstal na vmesni postaji Pr. Ni potrebno povdariti občutkov težko ranjenega Andreja, kako mu jo bilo pri srcu, ko je v polni zavesti izza hribčka zazrl zvonik bele cerkvice, katero je v polni gorečnosti in globoki molitvi po-sečala njegova mama vsa izjo-kana v bojazni zanj. Vozil se je mimo njiv, mimo travnikov, grmičja in borovcev, tam kjer je v zreli mladeniški dobi vriskal in pel ne vedoč, kaj mu bo bodočnost ob tej poti naklonila. Zaropotali so odbijači na postaji in v močnem sunku se je vlak ustavil na stranskem tiru. čez postajo se je razlegal iz sto in tto grl samo eden vzdih in klic na pomoč. Andrej, omagan v zadnji borbi za življenje, je mimoidočega uradnika prosil za samo požirek mrzle vode, toda ta kljub temu, da ga je poprej poznal, mu jo je z srdom odklonil, ter mu vrgel v obraz grdo žaljivko. Milo je ponovil prošnjo, toda ušesa uradnika so ostala gluha [V Zakrknjeni duši. Uradnik je dal znamenje za odhod, stroj je napel vspone in kolesje se je premaknilo, ter od-brzelo skozi borovje proti Postojni. Na postaji so zopet odložili mrtve vojake in med njimi tudi vaščana Andreja, ki je nekaj minut poprej prosil za proti uslugo vsega trpljenja, državnega uradnika kapljo mrzle vode. Duševno strta mati se je vle-gla ob tej grozni novici v posteljo brez moči in tolažbe. Mož jo ni zadnja leta več posetil in estal v tujini mrzel in top. Edino upanje in vsa sreča ji je bila z mučeniško smrtjo sina ubita, in ves svet ji je bil ena sama bolest. Zaželela si je mrtvega sina, da ga poslednjikrat objame in nanj iztoči zadnjo solzo življenja. S posredovanjem domačega župnika je trda vojaška oblast dovolila, da se pripelje njegovo truplo na dobro uro oddaljeno domače pokopališče. Mati ni več mogla iz postelje in drugi dan ob tretji uri je bil prevoz pokojnega Andreja napovedan. Ob koncu vasi ob potu, kjer je imel vojaški voz dospeti in kjer je duhovščina čakala na sprejem mrtvega vaščana, je stala hiša in v njej uboga strta mati na smrtni postelji. Udaril je plat zvona, zadonela je tiha libera, položilo se je kadilo na oglje in poškropili so se Ostanki mučenika in v tem momentu je uboga mati izdihnila klago dušo ob času, ko je sin pod oknom dobil skromni sprejem sovaščanov. Zvon je sprem-(Nadaljevanje na 3. strani) sko tekmo. Brus, ki ima dobro čuteče slovensko srce, se zgane in pravi, da bo enkrat tretal, če bom pil. Lepo se mu zahvalim za spoštovano naklonjenost in z velikim obžalovanjem zatrdim, da se mu sicer ne zamerim rad, a pred streljanjem ne pijem, ker bi potem repetirka delala v mojih rokah take poklone in ovaci-je, da bi niti plank pri tarči ne zadel. "Kakšne sorte pa si ti človek?" se vtakne vmes shorty Le-gan, kateremu najbrže ni šlo v glavo, da se še dobi pod božjim soncem človek, ki tako naravnost in brez ovinkov odkloni tretanje. "Jaz sem pa čisto po drugi metodi ustvarjen," nadaljuje shorty. "Ko takole v pondeljek zjutraj ustanem, se mi tako roke tresejo, da si niti čevljev ne morem zavezat. Torej se najprej zaletim v omaro in si enega natočim, pa sem tak, kot bi bil pravkar rojen. Roke so tako pri miru, da bi lahko nesel zvrhan kozarec ohajčana do Euclid Beach parka in nazaj, pa bi ga l.iti kapljice ne polil." "čakaj no, shorty, da se pomenimo lepo po vrsti," se vtakne vmes Brus. "Ker praviš, da se li tako roke tresejo, kako pa spraviš prvi kozarček do ust?' "Vidiš, za to imam pa jaz patent," se pohvali shorty. "Franca mi natoči božjo pijačo in j° postavi na mizo. Jaz pa vzamem veliko turško brisačo in si jo vržem okrog vratu, kot bi okoma-tal konja. Oba konca vzamem v levo roko, desno roko pa vtaknem skozi brisačo, na ta način, kot jo nosijo oni, ki si zlomij0 roko. S to roko primem za kozarček, z levico trdno držim brisačo, desno roko, v kateri počiva kozarček, pa trdno držim v brisači. Z levico začnem vleči oba konca proti levi strani, vsled cesar brisača potegne desnico (s kozarčkom) kvišku in vlečem toliko časa, da se približa desn<1 roka k ustom. Ko je kozarček v neposredni bližini ust, se ust3 sama od sebe odpro, še enki*£ naglo potegnem za brisačo, Pa zleti božja kapljica v globin0. Potem se malo odkašljam in v. dveh minutah sem že toliko p1'1 moči, da lahko vržem brisačo v kot in prihodnji kozarček lahk" že na svojo roko poženem v obratovanje." "No shorty," rečem, "to Je pa potent, kot ga še nisem •šal in ne videl. Enkrat mi moras to operacijo pokazat, ker mog'0' če tudi mene zadene sčasom* taka božjast, da bom moral z aufcugom roki pomagat." A Se reče saj ni nič zato, amp*1'' dobro je, če se pove, kako je A11' drejc Pirnat suknjo sušil 113 dežju in je moral potem dva di'1 pri peči sedet, da se je posuši'3' Torej inekega večera se ravn0 pripelja z mašino pred garaž0' ko je ravno lilo kot iz škafa. vno pred garažo pa reče avto pik in se z vsemi štirimi uPlC' da ne gre naprej in ne gre. drejc je mož besede in odloč'1^ volje, pa stopi z avtomobila, sle čc suknjo, jo v naglici vrže ^ bližnjo črešnjo in začne popra^ ljat motor kar na dežju. Tre"' je bilo izkušenemu fantu 1 ejjal grifov in liza je bila v bol.ise ^ razpoloženju. Zapelje avto garažo, potem pa steče v hišo, naglici pozabivši suknjo črešnji. Ko drugo jutro usta^ in se napravlja po svetu, ne fl^ de suknje nikjer. Prevrne v kote, dolži ženo, da mu jo je s* )a, da je nazadnje še njo PrlP vil, da jo je začela iskat. P° ^ sreči pa pogleda ženka s'v0: okno in zavpije: "Andreje 111. ljubi, čigava je pa tistale suk ^ na črešnji?" Andrejcu se je svetilo in je takoj vedel pri 'j da je. Steče po suknjo in je 3 . t;iko težka, da jo je komaj N. .0 so prinesel. Kako tudi ne, 9aJ -c je vso ljubo noč pralo. žena ^ bila vesela, da se je pripet'1^, slučaj, ker Andreje je ostftl ^ m a kar dva dni in dve no&> j.^ ali nerad, če temu ne verja"1. ^ pa Malovašiča vprašajte, lc bil zraven. Father Oman - slovenski misijonar Dvomimo, da je "Ameriška Domovina" komu dolžna večje zahvale spoštovanja in iskrene naklonjenosti kot župniku fare sv. Lovrenca v Newburgu, častitemu Fathru, katerega po vsej pravici lahko nazivljemo "očeta svojega naroda" — župniku Father Omanu. Father John J. Oman ni samo ideal vzornosti slovenskega duhovnika v Ameriki, on je oče svojega naroda, kristalno čist slovenski župnik, duhoven, kakoršnjega si mi predstavljamo, da ga je poslal Krist na svet, da uči svoj narod, kateremu mora biti učitelj sam v prvi vrsti za vzgled, da se učenci ravnajo po njegovem vzgledu. Dobro vemo, da Father Oman ne bo odobraval teh vrstic, katere napišemo danes v uredniškem članku, kajti Father Oman ni še nikdar v svojem življenju iskal priznanja, pohvale, vpoštevanja, časti ali oblasti — ker on smatra samega sebe za delavca, ki je poln odgovornosti napram delavcem, katere vodi v duševni odgovornosti po potu, ki vodi k poštenosti, iskrenosti, k časti do Boga, po pravi poti življenja na tem svetu, v svetem namenu, da bodo njegovi iskreno mu udani farani potem, ko skončajo trnjevo pot življenja na tem svetu, dosegli svoje plačilo v večnosti pri Bogu. Father Oman je Slovenec, ameriški Slovenec, slovenski fant, rojen v Ameriki od pionirske slovenske družine v Minnesoti. Dočim prvotno ni bil namenjen za duhovna, pa je nenadoma čutil notranji klic v sebi, da našemu slovenskemu narodu v Ameriki lahko naredi več dobrega kot poslanec Krista, kot bi mogel to narediti v vsakem drugem poklicu. John J. Oman je postal Father Oman, in metropola Slovencev v Ameriki, Cleveland, je ponosna, da ima v sredini Fathra Omana, pristnega Amerikanca, vzornega Slovenca, moža, katerega nehote spoštuje nasprotnik kot prijatelj. Sicer pa Father Oman sploh nasprotnika nima, ker njegovo zlato srce je v slehernem slučaju enako naklonjeno onemu, ki ne sledi naukom, katere uči Father Oman, in katerega želi pridobiti z odkritostjo, iskrenostjo in gorečnostjo — ne za sedanji svet, pač pa za zveličanje duše, kar je poglavitna naloga slehernega namestnika Krista na tem svetu. Father Oman ni nikdar v življenju iskal časti, posvetnega mamoma, nikdar ni pridigal politike svojim župljanom, nikdar ni bil malenkosten, sebičen. Father Oman oznanja božjo besedo, nikdar politike. Kar se tiče njegovih dohodkov, je slednje vporabil za one, ki imajo manj kot on sam. Stoteri in stoteri njegovi rojaki v župniji, pa tudi drugod pričajo, da je Father Oman mnogokrat potegnil zadnje cente iz žepa, da jih je dal onemu, ki je mogoče imel cent manj kot on sam. Nobena banka se ne more hvaliti, da ima kaj denarja, ki bi bil lastnina Fathra Omana. Kar je dobil od faranov je daf faranom, katere smatra za svoje brate in sestre. Onim, ki zahajajo zadnjih 15 let v Newburgu v slovensko cerkev sv. Lovrenca k svetim opravilom, zlasti ob nedeljah in praznikih, in ki poslušajo pridige Fathra Omana, je znano, da prihaja iz njegovih ust prava božja beseda, nikdar politika. Father Oman se čuti poslanca Onega, ki je pridigal svojim učencem vero, upanje in ljubezen, ki nikdai nikogar črtil ni, ki je nasprotno temu, ljubil bolj svoje nasprotnike kot prijatelje, ker je bil prepričan, da prijazna beseda najde prijazno mesto. Father Oman v polni zavesti in značaju pridiga resnico, da je večje veselje v nebesih nad enim samim krivičnim, ki je prišel na pi'avo pot, kot pa nad devet in devetdesetimi onih, ki se štejejo pravičnim! Father Oman je nekaj nad dvajset let med nami v Cle-velandu poznan kot ljudski pisatelj, kronikar, ki zna s tako priljudno in iskreno besedo napisati narodu novico, bodisi v počast Boga ali pa v počast naroda, iz katerega sam izhaja, dasi rojen v Ameriki. O zavednosti do svojega naroda ni nobenega dvoma glede Father Omana, o njegovi krščanski gorečnosti bi lahko napisali cele knjige. Le samega sebe Father Oman nikdar ne omeni nikjer. Vsakdo mu je več vreden kot pa se ceni samega sebe. Nikdar ne bo zapisal: "Jaz pravim, jaz zapovedujem, jaz trdim!" Niti ne bo tega omenil v svojih pridigah. Zapisal ali rekel bo le: "Prijatelji, prosim vas, bodite odkriti, iskreni, verni, resnični. Spoštujte sami sebe, pa vas bodo tudi drugi. Bodite verni, ljubite Boga, bodite spodobni, prijateljski, narodni, in Bog bo z vami." Tak je naš Father Oman. Vselej, ko prihaja v naše uredništvo, skoro dvakrat ali trikrat na teden, si mislimo, da je trenutek, ko se mudi pri nas, kot praznik. Tisti njegov ljubeznjivi nasmehljaj, tista njegova iskrena, včasih milo očitajoča, včasih tolažeča beseda, tista morala, ki odseva vse okoli njegove častitljive postave, tisti njegov iskreno prijateljski pozdrav — "fantje, pridni bodite;" — vse to dela Father Omana v očeh njegovih tisočerih prijateljev, pravega misijonarja med našim narodom. Brez z%visti in politike v srcu ali na jeziku, kristalno cist v značaju, prijatelj, katerega ne more zlato odtehtati, dobrotnik svojega naroda, pisatelj, kronikar, zlata duša je naš Father Oman. Ob priliki dvajsetletnice njegovega uspešnega delovanja med našim narodom v Clevelandu, si ne moremo kaj, da r,e mu na tem mestu iškreno-srčno zahvalimo za vse, kar te naredil v resnici koristnega za svoj narod in za naš časopis, Bogu je znano, da je s svojim kristalnim delom odkupil marsikatero dušo za boljšo bodočnost. Girard, O. — Angleško poslujoče društvo Trojans št. 217 SSPZ se pripravlja na veliko prireditev, ob priliki četrte obletnice, kar je bilo društvo ustanovljeno. Člani društva se pridno pripravljajo in bodo ob tej slovesnosti podali krasen program, ki bo obsegal mnogo zanimivosti. člani hočejo pokazati, da društvo v resnici živi in deluje za SSPZ. Podana bo tudi krasna igra v angleškem jeziku, poleg tega pa tudi igra v slovenskem. Na tej proslavi bodo nastopili razni govorniki. Kolikor mi je do danes znano, nas pose-ti takrat glavni predsednik S. S. P. Z. Mr. Vatro Grill. Kot častna gosta in govornika bosta tudi: predsednik naše tovarne Ohio Leather Co., Mr. V. Lom-bart in pa naš župan, Mr. David J. Rees. Proslava četrte obletnice se vrši 22. aprila v SND. Toliko za danes o tem. Naš rojak Mr. John Urbančič mi je naročil, naj se v njegovem imenu zahvalim vsem, ki so ga obiskali v bolnici, kakor tudi na domu za časa njegove bolezni, lohn je še vedno bolan, pa upamo, da ga bo toplo spomladansko sonce okrepčalo, da se bo zopet zdrav in vesel podal v družbo med rojake. Zahvaljuje se svojim sestram, ki so prišle iz Clevelanda, društvu Slovenska Bistrica, katerega član je, za po-;lane mu cvetlice in isto tudi Irugim, ki so mu jih poslali. Tskrena hvala tudi družini Sam 3odec, pri kateri stanuje, za njih lobrohotno pomoč. Bančna situacija je tudi našo naselbino zadela, da je obrat jmejen skoro na ničlo. Seveda upamo, da se razmere uredijo, la bomo zopet stalno' zaposleni. Pozdrav! John Dolčič. Cleveland (Collinwood), O.— Zadnjič sem nekaj poročal od tukaj, bom pa danes še nekaj. Kdo bi si bil mislil, da se me bo Barbičeva kunštna glava tako Daleč izognila. V "E" piše, da ri bila resnica, kar sem pisal. O bila je, bila, pa še kar pribita, kar sem jaz pisal. Le nikar se iie zvijaj. Piše, da sem jaz podal dopise na Prosveto in Pro-ietarca, pa mi niso hoteli priob-,'it. Naj ti bo povedano, Fran-jelj, da v Proletarcu nisem jaz še nikdar pisal in tudi nanj še nikdar naročen nisem bil. Tudi v "E" nisfem še nikdar pisal, pa čudi naročen nanjo nisem bil in udi ne bom. Naročen sem bil aa Prosveto, še predno sem velel, kje je Cleveland. Na Ameriško Domovino sem pa naročen, kar sem v Clevelandu. Pred kakimi tremi leti sem pisal dopis v Prosveto in je bil tudi dobesedno priobčen. Tudi v A. D. -em pred leti poslal par dopisov, d so bili vsi priobčeni. Zadnjič sem pisal, da bom poročal samo resnico. Torej tudi danes poročam samo resnico, da so pri Barbičevih za Valentinovo imeli izredno razstavo neke vrste hlač. Razstave so bili deležni samo nekateri izvoljeni. Nekdo mu jih je poslal za Valentinovo, pa naj še kdo trdi, da ga nimajo ženske rade. Kdor mu. je poslal tisto vezilo, naj prejme moje čestitke. France piše, da hodimo k sosedom čitat "E." Naj mu bo povedano, da jo čitamo kar doma, ker sem že zadnjič poročal, da imamo v hiši več slovenskih časopisov. Barbič pa, ako hoče čitat Ameriško Domovino (katero posebno rad čita), pa hajd v čitalnico in smuk v žep ž njo. V čitalnici lahko vedno dobiš vse časopise, samo Ameriške Domovine ne, ker jo Barbič že poprej pobaše v žep, predno jo kdo drugi dobi v roke. (Op. ured. To se bo preiskalo in če je to res, potem se bo čitalnici list ustavilo, ker ga za Bar-biča ne bomo brezplačno pošiljali.) želim Ameriški Domovini en tisoč novih naročnikov. Naročnik. Cleveland, O.—Sporočam cenjeni javnosti, da naš šivalni klub zelo lepo napreduje. V kratkem bomo gotove z odejo, katero bomo dale na tikete, da bo za našo blagajno. Tako je bilo namreč sklenjeno na prvem sestanku in ni treba dolgo čakati, kadar ženske kaj sklenejo. Pri našem klubu se razumemo ko ena in želimo, da bi nas bilo ob koncu tega leta vsaj 200. Za sejo se radi prostora ni treba nič bat, ker nam ga bo dal na razpolago Mr. Frank Vesel na 185. cesti, tam, kjer je jsedaj vsak četrtek od 1. do 4. ure poduk. Torej ako katera želi, naj kar pride; z veseljem bo sprejeta in šivank imamo tudi dovolj in dela tudi. Tako hitimo, kot bi se šlo za stavo. To je nekaj tako lepega, da lepšega si ne moremo misliti. Vsaka žena potrebuje take šole in ako katera ve kaj novega, smo še bolj vesele, ker samo to gledamo, kaj bo vsaka prinesla in kakšne vzorce. V kratkem mislimo nekaj napravit, da se bo vse čudilo, toda za enkrat še ne smem povedati kaj, drugače bi me članice izključile, če jih izdam. Začasne uradnice našega šivalnega kluba so: Anna Slopko, voditeljica; Jennie Hrvatin, oskrbnica. Mnogo narodnih pozdravov, J. H- Cleveland, O.—Ne smem pozabiti na vse one, ki so pripomogli, da je moj sinček zmagal v kontestu za potovanje v Washington 4. marca. Sedaj ima za povedati toliko stvari, o katerih se meni še sanjalo ni. Ah, kako sem vesela in je lahko vsaka mati vesela, da imajo naši mlajši toliko prilike, da si ogledajo razne zanimivosti. Vse drugače, kot smo imeli pa mi v starem kraju. Ne morem popisati vse postrežbe, katero je nudila Cleveland Press tem mladim fantom. Izgledalo je, kot bi šli k vojakom. Takega vpitja še ni bilo na B. & O. postaji. Zgle-dalo je, kot bi bil že sam predsednik Zed. držav med njimi. Ko so odhajali, smo nekatere ženske kar jokale, pa ne od žalosti, ampak od veselja, ko smo gledale naše fantiče, kako so bi-1 li veseli. Mogoče so nam ravno ti otroci nesli božji blagoslov in j O INICIJATIVNEM PREDLOGU DRUŠTVA SLOVENEC ŠT. 1. S. D. Z. trio iz Clevelanda. Obeta se veliko zabave, zatorej želim, da se rojaki že sedaj zavzamejo, da ne zamude te prilike. O tem bo še pozneje kaj več poročanega. S pozdravom vsem zavednim članom in članicam SDZ, Frank Ponikvar, --o- MIMO DVEH GROBOV (Nadaljevanje iz 2. strani) ljal Andreja na pokopališče in istočasno zvonil njegovi materi zadnjo uro. Zaropotale so lopate, razmaknila se je zemlja in votlo padala na razkosano truplo. Poleg njegovega groba je stal dan in pol pozneje drugi grob in ta njegove ljubeče matere. Kadar so domačini hodili mimo teh dveh grobov, se je marsikomu utrnila solza v prepričanju, da v teh gomilah je zakopana vsa vračujoča ljubezen sina in matere. Grobove je porastla trava in čas je izravnal zemljo tako da zdaj živi od vsega tega le samo spomin na vojne grozote, ki so priklicale na svet neverjetno gorje ter marsikateri materi izsušili za vedno ljubeče oko. In morda ni daleč čas, ko bo vnovič vzplam-tel ogenj najhujšega gorja in grozote . . . Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. za samomorilčev pogreb. Pri samomorilcu so našli nekaj osebnih listin, iz katerih je razvidno, da gre za Jožeta Jerovška, rojenega leta 1883. v Loki pri Mengša, kamor je bil tudi pristojen. V smrt ga je pognala beda. —Tragična smrt gostilničarja. Dne 16. feb. se je zgodila v štorah huda nesreča. Gostilničarja in posestnika g. Franca Debelaka iz štor je povozil ob 17. uri 45 min. tovorni vlak, ki je vozil iz Celja proti Sv. Juriju. Malo prej je sedel Debelak v gostilni v družbi nekaterih gostov in se razgovarjal z njimi v zelo dobrem razpoloženju. Nato jo vzel čepico in šel iz gostilne, kakor je bila njegova navada, ker ni ostal dolgo na enem mestu. Ko se je odpeljal mimo vlak, je železniški uslužbenec g. Jug opazil, da Je bil na progi nekdo povožen. Takoj se je ugotovilo, da je bil ponesrečenec gostilničar Debelak. Debelak je štel 74 let in je bil močno naglušen in tako ni čudno, da ni čul prihajajočega vlaka. Debelak je bil splošno spoštovan mož. -o- Tragedija na otoku MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman Tragična dogodivščina osmih modernih Robinzonov, med katerimi je bila tudi ena ženska, se sedaj obravnava pred pariško sodnijo. Drama se je odigrala na peščenem otoku St. Paul v indijskem oceanu.' Neka pariška družba je računala, da bo tukaj delala lepe dobičke iz sicer ogromne množine koralov, ki obdajajo otok. Radi tega je bila poslana leta 1929 mala družba bretonskih ribičev na ta otok in lia otoku so postavili malo tovarno, čez nekaj mesecev se je raznesla vest, da je pri nekem viharju otok izginil s površja in odposlana je bila neka angleška ladja, da stvar preišče. Našli so, da je otok še vedno tam in prebivalci so bili veseli, ko jim je ladja pripeljala boljše hrane. Potem je pa prišla katastrofa. V januarja 1330 je pogorelo skladišče in v tem vsa zaloga živeža. Samo nekaj žita, olja in konzerv so mogli rešiti. Ribiči so sklenili, da zapuste otok, toda osem se jih je izjavilo, da ostanejo še na otoku, ker niso hoteli kar tako pustiti v nemar tovarne. Drugi, ki so se odpeljali domov, so svojim tovarišem obljubili, da bodo poslali najkasneje do septembra meseca ladjo s hrano. Toda september je minil in nobena ladja ni prispela. Minil je oktober in november in takrat je bil porabljen že zadnji živež. Začela je razsajati strahovita lakota. Od osmih ribičev je najprej umrl mož žene, ki je bila edina ženska, ki je ostala na otoku. Njemu sta kmalu sledila dva druga ribiča in zatem neki črnec. Preostali so bili tako slabotni, da niso mogli niti svojih umrlih tovarišev pokopati. Končno je vendar dospela ladja 15. decembra, ki je pripeljala živež. Toda štirje preostali so bili tako slabotni, da svojim rešiteljem niso mogli niti podati roke v pozdrav. Družine umrlih sedaj tožijo družbo ?.a odškodnino, ker se ni brigala, In zares; v začetku januarja je pritisnil hud mraz: predmeti pod golim nebom so se pokrili z ivjem, reke je pokril led in sneg se je lesketal v opoldanskih solnčnih žarkih z bleščečim leskom drobnih ledenih biserov. Z j utaj in zvečer so ležale na njem dolge, modre sence predmetov in rožnati nadih vzhajajočega ali zahajajočega solnca, v katerem je bila krajina podobna božični razglednici. V navpičnih stebrih se je dvigal dim k jasnemu nebu in okna so pokrivale ledene rože. Mesec, ki je vzhajal iz bele pare nad rekami, je na polovici svojega pota kar žvenketal od svoje jasni-ne; pod njim pa so pokale strehe, ki jih je stiskala strašna moč mraza. Slišati je bilo splašene pse, kako so sem ter tja odsekano, kratko lajali in videl si ljudi, kako so hiteli, kadar so kam šli: takoj pri ustih se je dih spreminjal v paro in sneg je škripal pod nogami. Nekega1 takega popoldneva se je odpravil Kramar po slamo na skedenj. V tem delu Raztok so imeli gospodarji skednje postavljene vstran pri vodi. Bili so to skednji, kjer so hranili samo odvečno krmo; zato so jo morali, kadar so jo gospodarji potrebovali, od tam nositi. Z vrvjo čez rame je Kramar pazljivo obšel skedenj, pogledal k potoku, ki se je tu popolnoma odmaknil od Raztok, odpahnil vrata in vstopil. Tam je obstal, prisluškoval, potem stopil naprej in dvakrat glasno zakašljal. Na ta znak se je seno v kotu od-grnilo in izpod njega se je pojavi! — Adam Illavaj. "Kaj je?" je vprašal in izte-goval roke.' "Mraz," je odgovoril Kramar in dobrohotno migal z gostimi obrvmi. "Pridi se pogret v sobo." "Ali prideva čez?" "Ob plotu pribežiš naravnost na dvorišče. Nihče te ne bo opazil." In dodal je: "Povsod mislijo, da si v Pilj-skem." Hlavaj je pomagal Kramarju nabrati slame in jo zvezati z vrvjo. Ko sta končala, je vprašal: "Ali je tvoja žena doma?" "Ne," je odgovoril Kramar, "nekam je odšla s preslico. ženskam ne zaupaš, kaj?" se je nasmejal. "Ne, pri Bogu." "Moje stare se ti ni treba preveč bati," ga je prepričeval. "Ta t ha molčati, kadar je treba." Stopila sta iz skednja in Hlavaj je za plotom oprezno pribe-žal na Kramarjevo dvorišče. Tam ie skočil pod šupo in v vežo. Nič sumljivega ni opazil. "Pa res, kaj je z Ilčičko?" je vprašal Kramarja, ki je vstopil za njim. "že davno se je vrnila. Niso vedeli kaj početi ž njo in so jo spustili. Toda meni nič kaj ne ugaja." "Kaj pa je?" "Odkar se je vrnila, je še bolj divja, kakor je bila. Kar nori od žalosti." Kramar je prinesel iz peči zelja in skledo krompirja. "Jej," je ponudil Hlavaj u. "Dovolj si se nagladoval." Hlavaj si ni dal dvakrat reči. Bil je lačen kot volk in se je najedel. Ko je odlagal žlico, je rekel: "Samo da bi zima minila. Tako ni mogoče nič začeti. Vsak je vesel, če more sedeti na gor-kem. * Tudi svojega Adama že dolgo nisem videl," je dodal. "Boš že pričakal, boš že pričakal," ga je tolažil Kramar. "Januar je že tu, ostane še februar, v marcu pa bo že bolj toplo; sneg izgine." "Ta vražji sneg," je pljunil Hlavaj. "Kaj pa misliš?" "Bomo že videli." Nato je rekel: "Ne veš, kako me roke srbe." Kramar se je dobrodušno nasmehnil. "Udaril bi, kaj?" "Da! Nekoga . . ." "Jaz tudi," je dejal Kramar s pritajenim, zloveščim glasom. "Včasih, veš, mi jih nekaj tako vzdiguje, kakor bi niti moje ne bile. Ko vidim to nesramnost, te krivice, te vsakovrstne svinjarije ... Te krote gosposke, nadute .. . Ej!" "Popokajo, le počakajte. Pod-kurimo jim!" In Hlavaju so zaigrali jezni plamenčki v očeh. Ni še vedel, kako, toda mora priti; podzavestno ga je slutil kakor žival bližajoči se potres ali ogenj. Kramar je gledal Hlavaja in bil vesel. Hlavajeva upornost in pa da je zbežal s fronte, ga je napolnjevalo z občudovanjem, če bi mu bil Hlavaj rekel, naj gre ž njim, bi se bil brez pomišljanja odpravil in šel, čeprav je imel že pet križev nahrbtu. Hlavajeve besede so učinkovale nanj kakor bič: povzročale so posebno vrsto bolečine, ki je prijetno 'ščegetala in človeka razburjala. Opajale so. Zdelo se je, da tiče za vsako njegovo besedo obeti lepše bodočnosti, nov svet, v katerega more voditi samo on. (Dalje prihodnjič.) DNEVNEVESTI Farmerji zahtevajo zveznega diktatorja Washington, 13. marca. Voditelji vseh farmerskih organizacij v Ameriki so danes naprosili predsednika Roosevelta in kongres, da se podelijo poljedelskemu tajniku Hanry A. Wallace diktatorske pravice, da on spravi ameriške farmerje iz težavnega položaja, v katerem se nahajajo. Farmerski voditelji ponovno zahtevajo, da se omeji količina poljskih pridelkov v namenu, da dobijo pridelki višjo ceno. Italija dobi 600,000 no-vih članov kot fašistov Rim, 13. marca. Odkar je glavni odbor laške stranke fašistov olajšal pristop novim članom v fašistovsko stranko, je dobil glavni odbor prošnje od več kot 600,000 oseb, ki bi rade postale uradni člani fašistovske stranke. 600 zapriseženih uradnikov fašistovske stranke je na delu, da nadzoruje prošnje, ker .se bojijo, da se znajo priklatiti v stranko tudi nasprotniki fašizma. Zangara gre na električni stol 20. marca Miami, Florida, 13. marca. — Governer Sholtz je danes podpisal ukaz, da se posadi Italijana Giuseppe Zangara na električni stol dne 20. marca. Zangara je ubil župana Čermaka, ko je streljal na predsednika Roosevelta. -o- Licenca za brivce Zveza brivcev v državi Ohio je predložila državni postavoda-ji predlog, da bi moral imeti sleherni, kdor hoče voditi brivnico v državi Ohio, državno licenco, že zadnjih 30 let ima državna postavodaja enake predloge na vrsti, toda doslej se v tem oziru še ničesar ni zgodilo. Namen predloga je, da se brije, striže in sicer postreže ljudem v teh czirih le v prostorih, ki so od države odobreni za enako poslovanje. Mr. Nick Bohar, brivec v naši naselbini, se je odločno izjavil za enak predlog in doposlal tozadevno obširno obvestilo časopisu "Press." Listnica uredništva Naročnik J. K. Načrt nove vlade je odpreti vse zdrave banke. Banke, ki želijo imeti denar od zvezne vlade, dobijo slednjega, ako založijo svoje bonde n enake vrednosti pri vladi. Na ta način bo omogočeno vsaki banki izplačati vložnikom zahtevano svoto, toda vložniki bodo morali garantirati, kadar zahtevajo večjo svoto, da slednje he bodo držali na svojem domu. Tozadevno pridejo natančnejša pojasnila v javnost tekom tega tedna. MALI OGLASI Naznanilo Društvo sv. Helene št. 193 K. 5. K. J., Collinwood, naznanja, da se bo pričela redna društvena seja dne 15. marca, že ob 6. uri zvečer, namesto ob pol osmih. To pa radi sv. misijona, ki se sedaj vrši v cerkvi Marije Vnebovzete. Vse članice so vabljene, da se seje gotovo udeleže. -Odbor. Pes se je zgubil fox terrier, bele in črne barve, v bližini St. Clair Ave. in 65. ceste. Kdor ga pripelje nazaj, dobi nagrado. Vprašajte na 1169 E. 61st"St. Telefon HEnderson 6889. (61) Zahvala V imenu društva sv. Katarine, št. 29 Z. S. Z. bi se rada zahvalila vsem prijateljem in pose tni kom naše plesne in maške-radne veselice, ki jo je imelo društvo dne 25. februarja v Mervarjevi dvorani. Vsi skupaj so fino pripomogli, da je bila naša veselica velik uspeh. Enako se moram zahvaliti vsem članicam našega društva in prijateljem, ki so tako obilno prispevali v darovih za našo prireditev. Imena so preštevilna, da bi se jih moglo našteti vse skupaj na tem mestu, toda prepričani bodite, da se vas bomo s hvaležnostjo spominjale. Zlasti bi se rada zahvalila Mrs. Rose Grebene, Mrs. Theresa Marolt, Mrs. Mary Zupančič in Mrs. Mary Kraje ter Mrs. Frances Drobnich, ki so žrtvovale čas in se trudile, da smo dobile omenjena darila, še enkrat najlepša zahvala, in ostajam s sestrskim spoštovanjem—Rose Chan-dek, tajnica. Seja se vrši! V sredo, 15. marca, se vrši seja društva Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z. v Euclid, Ohio, članstvo je prošeno, da se seje pol-noštevilno udeleži. (61) V najem se da hiša pet sob, za eno družino, na 10302 Prince Ave. štiri sobe se pa da v najem na 3600 E. 81. cesta, zgorej. Pokličite BRoad-\vay 5169-J. Dve farmi naprodaj ena obsega 84 akrov, druga 108. Oddaljeni sta 28 milj od mesta. Farmi lahko kupite zelo poceni. Za podrobnosti vprašajte odvetnika John L. Mihelicha. (62) Warren, O.—še nikdar ni bil noben predlog izdan, da bi ne bil povzročil kritike. Zato upam, da mi društvo Slovenec št. 1 ne bo štelo v zlo, če tudi jaz podam svoje mnenje o njih predlogu in malo pojasnila za članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze. V pivem jim gre hvala, da se toliko zanimajo za Slovensko Dobrodelno Zvezo in hočejo nje blagajno, da ostane močna in žele, da se prihranijo vsi nepotrebni stroški. Saj to je dolžnost vseh članov, ki imajo količkaj srca do organizacije, h kateri spadajo, da se blagajna čuva in hrani, je treba varčevati na vse strani, ne samo na eno. Kar se tiče konvencije in nje prihranka na stroških, ako se vrši v enem mestu ali drugem, je pa čisto brez pomena. Konvencija ima svoje stroške, pa naj se vrši tu ali tam, ki so pa omeji vi do skrajnosti, ako so delegati za to, da se blagajna hrani. Kar se tiče prevoznih stroškov, je čisto brez po-niena, ker tista vsota, kar bodo stali prevozni stroški delegacije za prihod in odhod, se lahko prihranijo, ako se delegacija zavzame za to. Vsaka debata na konvenciji, še tako mala, stane Zvezo mnogoHdenarja, ne glede na to, če je za Zvezo koristna ali ne. čas na konvenciji je drag in neprestano vleče dolarje iz blagajne SDZ. In treba bi bilo le par nepotrebnih debat izpustiti in prihranjeno bi bilo dovolj, cla se bodo plačali prevozni stroški in še nekaj bi lahko ostalo od tega v blagajni.. Da se prezira sklep sedme tedne konvencije in nje odločitve, da se prihodnja konvencija vrši v Girard, O., pa nikakor ni Da mestu. Prepričan sem, da so delegatje, ki so volili za v to mesto, imeli za to povod, da bo Zveza na boljem, ako se obdržava konvencija izven Clevelanda. Da je bil oni predlog sprejet s toliko večino, nismo napravili delegatje iz tega okraja, ker smo bili samo trije, pač pa oni delegatje iz Clevelanda in okolice, ki so se zavedali, kako treba voditi in kje štediti. Da bi se pa sedaj društvu Slovenska Bistrica št. '12 v Girard, O. odjemala čast imeti konvencijo v njih naselbini po njih sedemletnem obstanku dobrega in poštenega članstva le zaradi prevoznih stroškov, bi bilo nepošteno in krivično od strani vseh članov Slovenske Dobrodelne Zveze. In tukaj apeliram na vse članstvo, da stvar resno premislijo in o stvari debatirajo, predno pridejo clo zaključka. Onim pa, ki ste že Predlog društva Slovenec odobrili, pa volite ponovno. Kako^e je vršila zadnja konvencija, vedo vsi prisotni delegati in njih dolžnost je, da stvar ■ raztolmačijo na svojih društvenih sejah članom. Kako se je '^a dnevnice debatiralo skoro pol dneva m prišlo skoro do prepi-ra, ker so bolj zavedni delegati hoteli štediti blagajno SDZ, a K-1 njih predlog kljub temu propadel na pritisk večine delegatov, vseh iz Clevelanda, ki so ho-bli, da ostanejo dnevnice osem dolarjev in se nikakor niso hoteli zadovoljiti, da bi tam sedeli šest ali sedem dolarjev. Pri tem je bila blagajna na škodi za manj kot dva tisoč dolarjev, °ziroma več, ker je bil čas debatiranja drago plačan in predlog visoke dnevnice je prišel v krepost. In ravno oni delegati, Ki so bili za visoke dnevnice, so s'e neredno udeleževali sej, ki so bile odločene za začetek dnevnega reda ob določeni uri. In ko-se udeležili, so vedno imeli ne-b*oj brezpomembnih predlogov, so se vedno končali tam, kjer se začeli. S tem so konvencijo zavlačevali in črpali blaga j-110 SDZ. S takimi brezpomembni debatami se je konvencija '^vlekla za najmanj dva dni. Bili so slučaji, ko je bil deleft odsoten po svojih opravkih p0 Pol dneva ali več za časa kon-^ncije, oziroma odločenih polnih ur, pa so bili plačani za njih odsotnost, ker se je odgla-sovalo iz prijateljstva, ne pa za korist Zveze. To je dovolj jasno, da so tisti delegati prišli na konvencijo za v svojo korist, ne pa za v korist organizacije, za kar jih je članstvo izvolilo. Ni bil moj namen izdajati delovanje delegacije, a sem k temu primoran zaradi koristi SDZ, da se tem potom objavi članstvu, onim posebno, ki jim je napredek Slovenske Dobrodelne Zveze pri srcu, da je edina pot, da se omejijo taki slučaji, ako se konvencija obdržava izven Clevelanda. četudi se bodo stroški za prevoz dvignili, pa je treba premisliti, koliko se lahko prihrani na drugi strani, kar ima več pomena. Kar bi imelo največ pomena in koristi za Zvezo je, da 2>e zbere vešče člane za delegate. To niso le društveni tajniki ali oni, ki so mogoče bili že pet ali šestkrat na konvenciji. Ko bi društva opustila pri izbiranju delegatov prijateljstvo in gledala na sposobnost, bi s tem koristila sama sebi in Slovenski Dobrodelni Zvezi in s tem tudi zmanjšala stroške, član, ki radi svojih osebnih opravkov in interesov ne more biti točen delegat, naj se ga nikar ne sili v to, kar ne more izpolniti. Seveda, takega člana dolžnost je, da sam o tem omeni, ker delati za dva gospodarja je nemogoče in nemogoče biti pošten za oba, ker enemu se mora zgoditi krivica. Tukaj bi prosil in apeliral na vse članstvo, da resno premisli, predno se odloči kje naj se vrši osma redna konvencija. Bodite posebno resni v debati zaradi stroškov: ali se bo prihranilo več v blagajni SDZ na prevoznih stroških, aii če se pošlje na konvencijo vešče delegate, ki bodo gledali na to, da se konvencija čimprej zaključi in se tam debatira le o najboljšem in najbolj koristnem za Zvezo. S tem se omeji zavlačevanje in nepotrebno črpanje blagajne SDZ. Društvu Glas Clev. Delavcev št. 9 bi pa priporočal, da volijo ponovno. Oni so imeli svoje delegate na konvenciji in vem, da če so resni, da se bodo strinjali z mojim priporočilom in razjasnili svojim bratom članom na društveni seji. Kar je pa glavno, bi pa želel, da bi društvo Slovenec št. 1 S. D, Z. ponovno debatiralo o svojem predlogu in ga vzelo brez užaljenja in v korist Zveze nazaj, pa bi bilo tej stvari konec. In ako je društvo v resnici za napredek Slovenske Dobrodelne Zveze in za prikrajšanje stroškov iste, naj predloži ponovni inicijativni predlog članstvu, cla odloča plačo dnevnic. Naredite primerno plačo, kar naj društvo odobri in splošno članstvo o tem glasuje. S tem boste koristili Zvezi mnogo več,, kot pa kje da naj se konvencija obdržava. Tako bodo oni delegati, ki gledajo, da se s konvencijo okoristijo, gotovo ostali doma, kar v splošnem za korist članstvu in Zveze. Torej bodimo vsi soglasno za to, d:i se osma redna konvencija vrši tam, kamor jo je odločila sedma redna konvencija v popolnem prepričanju, da je najbolje in I najbolj koristno za Zvezo. S tem bo pa tudi dana priložnost seznaniti se z mnogimi rojaki iz Girard, O., ki jih sedaj poznajo v javnostih le po dopisih. Potem jih boste pa poznali osebno in se prepričali, da niso nič manj aktivni kot rojaki iz velikega Clevelanda. Za enkrat hočem o tem končati. Vem, da bo dovolj kritike, dokler ne pride do resnega raz-motrivanja. Naj še tukaj omenim, da podružnica SŽZ v Warren, O. dobro napreduje in se resno zavzela za stvar, da se tukaj naselbina izboljša. Jugoslovenski dom pa priredi v soboto 25. marca zelo prijazen večer in nas posetijo rojaki iz Girard, O., ki bodo priredili zelo komično igro "V ' Ljubljano jo dajmo." Za vesele 'peskočnice pa bo skrbel Hojer Vesti iz domovine —Dev. Marija v Polju. Pokopali so Midlnovo mater g. Marijo Debevc iz Zg. Kašlja. Po dveh dneh bolezni je zapustila to solzno dolino. Vzrok njene bolezni je menda tudi žalost nad tragično umrlim zetom. —Po triletni mučni bolezni je umrla gdč. Frančiška Hribar v D. M. v Polju. Pokojnica je bila zadnje leto neprestano priklenjena na bolniško posteljo. —Eksplozija v čistilnici olja v Trstu je zahtevala sedem življenj. Dne 15. feb. okrog 14. ure je v tržaški čistilnici olja več delavcev in inženjerjev montiralo neki stroj. Pri tem so uporabljali oblon s kisikom. Ne-" nadno pa je oblon eksplodiral in drobci železnega plašča so zadeli dvanajst ljudi. Trije delavci in en inženjer so bili na mestu mrtvi. Dva druga delavca in neki inženjer so umrli potem v bolnišnici. Ranjenih pa je bilo pet ljudi. Mrtvi so: delavci Anton Belgan, Ivan Simčič, Peter Tapainer, Peter Russo in Ernest Rizzi ter inženjerja dr. Romeo Mario in Josip Rebek, hudo ranjeni : dalavci Anton Karbončič, Franjo Pohar, Marij žerjav, Albin Toscami in motorist Ivan Poelen. —Odmev poseta koroških Slovencev v Ljubljani. Kakor poročajo iz Koroške, je bil skupni pevovodja pevskih zborov koroških Slovencev, ki so nedavno gostovali po raznih mestih Slovenije, g. Janez Kropivnik iz Brnce v Ziljski dolini, na pritisk narodno-socialističnih krogov pred kratkim odpuščen iz službe. Nameščen je bil pri tvrdki Katz & Klump na Brnci. Kolikor je znano, so mu grozili že prej, da bo odpuščen, ako poj-de na pevsko potovanje v Jugoslavijo, in so sedaj svojo grožnjo tudi izpolnili. —Samomor mladega posestnika, Nedavno dopoldne je v mali gorski vasici Prapretnem-Zakalu v kamniškem okraju izvršil samomor mladi posestnik Peter Jerše. Ko je šla žena zjutraj zdoma, se je umil, obril in se oblekel v nedeljsko obleko. Šel je pod domači kozolec, ki stoji v bližini hiše in postlal po tleh na debelo s steljo, nato prislonil na kozolec staro vojaško puško in si nastavil cev na srce ter sprožil. Smrt je nastopila takoj, ker mu je krogla prebila srce. Vzrok samomora mladega posestnika ni znan. —Smrten padec v Ljubljanico. Na Sv. Petra nasipu se je zgodila huda nesreča. Ob kavarni "Central" je stopal 43 letni strojarski mojster Blaž Set-ničar, uslužben v Pollakovi tovarni. Bil je menda nekoliko vinjen in ko se je približal robu I Ljubljaničine struge, mu je spodrsnilo, da je padel čez škarpo v Ljubljanico, kjer je zadel z glavo v tramovje. Prebil si je lobanjo in obležal na licu mesta mrtev. —V smrt zaradi bede. V Gorenji vasi se je te dni obesil neki berač, ki je prenočeval v hlevu pri Veršajnerju. Obešenca ie prva našla gospodinja, ko je šla zjutraj po opravkih v hlev. Takoj je bilo obveščeno o samomoru županstvo, ki je ukrenilo vse potrebno in poskrbelo tudi da bi poslala pravočasno živež na otok. In ta zanimiva obravnava se sedaj vrši v Parizu. Predsednikov urad je za-posljen te dni Washington, 13. marca. Detet novih stenografinj so morali poslati te dni v Belo hišo, da pomagajo tajnikom predsednika Roosevelta. Na tisoče pisem prihaja dnevno v predsednikov urad, in stalni uradniki v predsednikovem uradu ne morejo upravljati vsega dela. Največ pisem prihaja od bančnih uradnikov. Ruska policija aretirala znane Angleže Moskva, 13. marca. Javnost je bila presenečena, ko je danes zjutraj zvedela, da je ruska tajna policija aretirala štiri uradnike angleške družbe, ki posluje v tem mestu, znane pod imenom Metropolitan Vickers, Inc. Policija je naredila pogon na stanovanja Angležev, vse pre-metala, zaplenila mnogo dokumentov in aretirala tudi štiri i ruske uslužbence Angležev. Angleški poslanik se je pritožil, toda do danes še ni dobil odgovo-j ra. ogovarjate kakor beračico!" "Nu, potem pa so ga iz bajer-ja potegnili., kaj? Ali pa je še mnogojtakih mater?" Lucija ga je sovražno pogledala: "Da, še mnogo takih mater je, ker je še mnogo takih očetov!" "To je vseeno, a otroci spadajo k materi in k očetu!" Oba sta planila. On je stal široko in jezno, kakor bik, ona pa je mrzličavo govorila. "Ta-