Posamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO ge nnhaja v Mariboru, Jurčičeva ulica it. 4» I. naiMr-UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici šL 4, pritličje desno. Telefon it. 24- — SHS postnoČekovui račun Atav* 11.787. Na naročila breg denarja «e n« otira. — Rokopisi se ne vračajo. Naslov PoSInTrfa pfsčana v gotovini " leita Gsnasnje sisv. Din tso cCvI Z33E82 A. Svehia n°vl češkoslov. ministrski predsednik Radičevci na razpotju ne* ^apdi*Iacija ali pa v opozicijo. — Da-, so se pogajanja nadaljevala. — Tera"1 popoldneva bo odločen nadaljni vo.i krize. — Položaj je trenutno Jako zapleten. ^ Beograd, 16. oktobra, vadičev prihod v Beograd je prinesel . Potek vladne 'krize več živahnosti. Iz-v,Ve siplje kar iz rokava. Glede zagreb-. Ka incidenta se je zatekel k svoji sta-' Pečedni metodi; trdi namreč, da so vse t Paj skuhali in potvorili — časnikarji, asika se klerikalcem in trdi, da so sc-aL2e zreli za vlado. sednv°v sestanek z ministrskim pred-den ■ Uzunovičen je bil zelo lila- in,oiVi,-" formalen. Po razgovoru z Uzu-go ,lir™ w Sel na dvor in je bil poldru-optimisto! av,® ama razbila. Radikali so sta-Za£rebšt ^ mora Stj. Radič prositi ®ia. j ve'*kega župana odpušča- ^irjenjJ mora HSS privoliti v razjarilo vlade s katerokoli parlamenta iteži-i 1 V0, ^ bi radikalom prijala. ^adi£ or, 2a!1!eva pa ie bila. da mora lovanje ‘ti sleherno agitatorično de- razp°0^iani.a se danes nadaljujejo. Po klubu H«;qU’ ki je vladalo dopoldne v dičevei ’ i.e malo verjetno, da bi ra- dičevci ~VJ’ maio verjemo, aa di ra dikali naSPre^* radlikalske pogoje. Ra-kateri So taH°.razdraženi, da so ne-svoje !"inistri izjavili, da bodo položili ^ bi ‘n ministrske portfelje, 2a vsai- el skleniti s HSS sporazum Poln?. CenO. I yendarlnJ *ie ze!? zaPleten. Če bi bila' 3a’. bo j obnovljena dosedanja koalici-"bhistfv r5zpOKojno izločen trgovinski US^Unskn i Krajač, ki noče podpisati SSD , b konvencij z Italijo. Njegov » kot n Ya zunanii minister dr. Nin-v Ki-gij j riditio sine qua non. v?dno ni sprejel demisije. a *e o« Yalec Je izvedel, da bo vpra-®n®Va ra ,Y e tekoip današnjega popol-nredloži?*č,lščeno- Kluba N RS in HSS sta ••et* bai kralju svoja komunikeja. HSS Cl1n Je V komunikeju z ostro opozi- Maribor, nedelja 17. oktobra 1926. Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR" izhaja vsak aau, ruvra nedelje m praznikov, ob 18. uri • datumom naslednjega doc ter stane mesečno po poiti D 10*—, za inozemstvo D 18’ , dostavljen na do n D 11'—, na izkaznice D 10* — tnserati po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliea stav. 4. Leto: VII. — Številka: 236. 1 ^°°Zrna 6nroPa Za*‘ 2ačct»ia''postroj5i Program »Streko- , k ob pol 22. uri. 2153 -vna kronika r,,; a*plet vladne krize 9l,hajVs~r^nl®tta opoldneva do danes j^emeniin n situacija zopet precej iz-je skn?ni a, ič je pri'spel v Beograd Seyski mi ju .krizo aplanirati. tudi radi-P° Vest .1 • n so napel1 vse moči, ali fia neuspe|iUtraI1;’‘ik kstov se da sklepati ^acHsvi1 so stavili Radiču težke kapi-SiprejeV „ poboje. Radič doslej šc ni bejasen e ‘ Kadi tega io položaj jako onoci se io v Beogradu sodilo, da bo UzunoviiČ poročal kralju o neuspehu pomirjevalno akcije in da bo kralj demisijo sprejel. Ni še gotovo, kedaj se vrne Pašič. Ne manjkajo glasovi, da se vrne že danes ali jutri in da bo posegel aktivno v razplet krize. Nastopili so tedaj zapletljaji in današnji ter jutrišnji dan utegneta pokazati, v katero smer bo kriza krenila. Širom sveta Avstrijska vlada je poda'a včeraj demisijo, ker pogajanja z državnimi nameščenci niso uspela. Sestava volilne vlade bo najbrže poverjena prejšnjemu kanclerju Seiplu. Iz Prage poročajo, da nova češkoslovaška vlada nima trdne večine, če je ne bodo podpirali tudi slovaški kle rikalci. Pogajanja med njimi in vladnimi strankami potekajo baje ugodno. Dejstvo, da jeMussolini prevzel poveljstvo fašistovske milice, se v Rimu razlaga tako, da se bo cela stranka mi-litarizirala. Tako bo fašizem zavrgel načelo volitev in sprejel načelo poveljstva. Radi sporov v angleški liberalni stran ki je odstopil njen svetovno znana voditelj Asquith. Kulturni boj v Mehiki še traja. Pravkar je vlada aretirala in zaprla nadškofa v Pnebli in 10 daihovnikov. Obtožuje .jih veleizdaje. Prihodnje zasedanje Društva narodov se bo vršilo v Berlinu. Nekatere vesti poročajo, da je Turčija odredila mobilizacijo, češ, da se čuti ogroženo. Ciril Metodova družba (Dopis iz vrst Cirilinetodarjev.) V največjem soglasju in točno po programu se je izvršila letošnja velika skupščina CMD v Rogaški Slatini. Skupščine CMD sploh niso zbori v navadnem smislu, to so vedno narodne manifestacije. Na skupščini se je slišalo tudi o razmerju med Giril Metodovo družbo in Jugoslovansko Matico. Vendar pa se ni nihče oglasil k besedi; zdelo se je, da_ so zamrle želje posameznikov, ki bi bili radi videli, da se združi celotno bramibno delo. To soglasnost velikih skupščin CMD pa nalaga glavnemu odlboru tudi naloge, kakršnih dirugi ocffbori navaidtno nimajo. Glavni odbor mora računati z dejstvom, da se na skupščini ne bodo stavili novi pradiogi, da se o njegovih predlogih na skupščini ne bo razpravljalo, zato pa je njegova dolžnost, da sam pride s predlogi, ki usmerijo diružblno delovanje in da formulira svoje predloge tako, da celotno članstvo brez pomisleka na nje pristane! Letošnja glavna skupščina nam je pokazala dve zelo ugodni točki: nedelavnost podružnic in neudeležbo akademske mladine. Gotovo ni bilo prav, da se niso sprožile nove misli, ki bi bile mogle dvigniti delovanje naših podružnic m ki bi vzbudile zanimanje za dmž->mo delo pri mladini. Ce že c*G'bor ni imel takih predlogov, bi bil moral pritegniti na izpraznjena mesta v glavnem odboru mlajše moči. od katerih bi bilo morda pričakovati, da pritegnejo k delu mlajši rod; to se ni zgodilo in se je »ati. da je bila zamujena jako ugodna prilika. ir,^aMen« t0?Ko ?e s prstom nokazal g. nž. Mačkovsek, ko je dejal, da ni druž-om namen zbirati samo denarna sred-stva, marveč zbujati narodno zavest in da koroški plebiscit ni bil izgubljen ob glasovanju, marveč takrat, ko smo pu-stui, da je narodna zavest pri koroških Propadla. Zdi se mi, da Je tukaj lahko nova vzmet dela, če razši-nmo misel za diružhino delo tudi preko m« nni« Drwlet hi zgodilo sc bo, da bo- šredstvaRJn07In^-SiIe d°SCRli tl,di nova a n! L /ri!Ž ',ne namene. Nikakor umiralo I leti zareka jo »uroki«, kjer imajo razni talismani prav, tako moč kot za časa Tut-ank-amena, kjer še tiče v e-pileprikih »hudobni duhovi«, kjer se u-porabijajo za zdravljenje —• tako kot v davnih srednjeveških apotekah —• Človeški in živalski odpadki in kjer še živo strašijo »skrivnosti lekarne«, .ki v njih ubijajo rdečelase mladeniče in mladenke, da jih zvare za razne tinkture in mazila^ Bil je res pouono-zabaven večer, kakor bi ga slušatelji še večkrat želeli. Trdno še nadejamo, da bomo gospoda dr. Mariniča, ki je dober ljudski predavatelj, že prav kmalu zopet pozdravili ;:,a predavateljsko mizo »Ljudske u-nivcrze«. . . , m Odkritje spomenika f mons. dr. Ant. Medvešu se vrši v nedeljo, dne 24. t._m. ob 15. uri na cerkvenem pokopališču v Pobrežju. Prijatelji in učenci pokojnega počas iimo ob tej priliki na skromen način svo.'sga prijatelja in dobrotnika. Uvažjijoč -ljubezen in spoštovanje, ki ga je užival f dr. Medved pri tolikih znancih, prijateljih in učencih, odbor ne bo na otvoritev nikogar vabil oficijelno, ampak prosi tem potom, da se prihodnjo nedeljo zberejo vsi častilci pokojnega dr. Medveda ob njegovem grobu ter se poklonijo njegovemu spominu. Podro ben soored odkritja objavimo ta teden. m Predavanje o pravnih predsodkih se bo vršilo v pondeljek. dne 18. t. m. na »Ljudski univerzi«. Bo prvo predavanje pravniškega značaja. Predavatelj gosp. odvetn. dr. M. Š n u d e r I bo očrtal pravo, kakršno je v ljudeh v resnici, t. j. v zakonih pa ni. Nasprotje med pravnim čustvovanjem ljudstva in zakoni se nekako ujema z vražami v medicini, ki je o njih razmotrival zadnji predavatelj. Posebno zanimivo bo to,»kar bo predavatelj povedal o anomalijah v zakonskih (bračnih) odnosih itd. Skratka: obeta se prav zanimiv in podučen večer! •m Poset Plzenjčanov v Mariboru. Tukajšnja Jugoslov.,češkoslov. liga je bila obveščena, da bo prihodnje leto posetilo Maribor okrog 30 članov lige v Piznju na Češkem. m Iz Jugoslov.-češkoslov. lige. V odbor lige je bil kooptiran g. primarij dr. Mirko Černič. m Obrtno-fiadaljevalna šola v Mari-boru opozarja na to, da še niso vpisani vsi vajenci in vse vajenke za šolsko Je to 1926 in 1927, ki se ima začeti v Pi':hfvdtojih tednih. Zato se naj prijavijo nemudoma na mestnem magistratu k vpisovanju. Zamudniki bodo kaznovani. m Lepo izdelana učna pisma, porab-na za vsako stroko, je založila Mariborska tiskarna. Dobe se tudi v, upravi našega lista. m Iz društva »Jadran«. Gg. pevci in pevke »Jadrana«, ne zamudite priti 17. oktobra 1926, točno ob 14. uri v, prostore kjer se vrše pevske vaje. m Nezaželjeaii hotelski gost. Od 13. na 14. t. m. je prenočil v hotelu »Kosovo« neki moški, ki se je vpisal pod imenom Franc H. iz Ormoža. Ko je zjutraj prišla jv sobo sobarica, ni bilo gosta nikjer, ž njimi vred pa sta izginili tudi dvc_ rjnhi, dve odeji, namizni prt, brisača in dve prevleki za vzglavnike. V sobi je neznanec pustil nov dežni plašč znamke »Vienne« in nove usnjate rokavice. Ker se domneva, da je plašč in rokavice tudi kje ukradel, se poziva lastnik, da se prijavi na policiji. m Komu .ie bilo ukradeno motorno kolo. Dne 15. septembra je neznan mladenič pripeljal k nekemu tukajšnjemu mesarju motorno kolo s prošnjo, da mu ga shrani. Toda mladenič se ni vrnil. Pustil je kolo novemu gospodarju, ki je začel sumiti, da je sprejel v shrambo u-kradeno kolo. Prijavil je zadevo policiji. Kolo je znamke »Arionette« SO 26. Na originalni tablici je številka izbrisana, na obešeni lepenki pa ima znak S 1 I 471, kar docela potrjuje surnnjo, da je kolo ukradeno. Pleskano je črno, rezervoar za bencin pa je zelen. Lastnik naj se zglasi na tukajšnjem policijskem ko-misarijatu. m Pozor, društva! Proda se razstavni kiosk. Kdor se zanima za nakup, dobi natančnejša pojasnila pri tehničnem vodstvu Mariborske tiskarne. m Ogenj v podstrešju. Nocojšno noč je ob četrt na eno prihitel na rešilno postajo 221etni kovaški pomočnik Ivan Š. in prijavil požarni brambi, da je izbruhnil ogenj v Meljski c. št. 55. Gasilci so nemudoma odhiteli na lice mesta in so skozi streho z nekoliko škafi vode pogasili ogenj, ki je izbruhnil nedaleč kamina, ne da bi bili rabili brizgalno. G. Voller, načelnik požarne brambe, je izrazil dvom nad tem, da bi se bila streha sama vnela, temveč domneva, da je bil ogenj podtaknjen. Uvedena bo preiskava. Škoda je neznatna. m_ Zaprisega gojencev inženjerske podoficirske šole in diačke čete. Jutri dne 17. t. m. ob 10. uri se bo vršila na slovesen način v kadetnici kralja Petra Velikega, zaprisega gojencev inženjerske podoficirske šole. Radi tega ne bo božje službe v pravoslavni vojaški kapeli. m Oni, ki se zanimajo za letošnje kolo »Srpske Književne Zadruge«, naj se javijo prejkomogoče pismeno ali ustme-?9 Pri .g- prof. Trbojevtču. Letošnje publikacije so tako lepe, da bo vsak prijatelj srbske knjige segel z veseljem po njih. m Nalezljive bolezni v Mariboru. Izkaz mestnega fizikata beleži dne 14. t. m. sledeče stanje nalezljivih bolezni: tifuz I, škrlatinlka 10, davica 7 obolenj. m V torek in nedeljo 17. oktobra 1926 »Esperantski tečaji«. Esperantsko društvo v Mariboru priredi tudi letos esperantsko tečaje in sicer po en začetniški tečaj s slovenskim in nemškim učnim jezikom,, kakor tudi nadaljevalni tečaj. Cas: vsak pondeljek in četrtek od ^9'A do 20Vi. Tečaji se začnejo v pondeljek dne 18. oktobra ob pol 18. uri zvečer v dekliški meščanski šoli, Cankarjeva ul. II. nadstropje. Prijave se sprejemajo ustmeno ali pismeno v odvetniški pisarni A. Ravnikar,_ v Aleksandrovi cesti 14, kakor tudi pri prvih učnih urah. Prispevek za celMečaj 80 Din. za dijake in manj premožne osebe polovico. Tečaji bodo trajali tri mesece. m Gostilna Kirbiš. V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši koncert pri A. K. Kirbišu, na Aleksandrovi cesti 79. Začetek ob 15. uri. 2194. m »Perunaši« v nedeljo vsi v St. Ilj na zadnji izlet letošnje sezone. Odhod kolesarjev točno ob pol 14. uri iz Narodnega doma. Odhod z vlakom ob 13. uri. Za obilno zabavo je preskrbljeno. Svi-ral bo »Obmejni Zvon«. m Mestna Orjuna Maribor priredi v soboto 16. oktobra ob 20. uri pri Kosiču v Vetrinjski ulici družabni večer s pestrim sporedom brez vstopnine. Na prireditev je vabljeno vse nacijonalno občinstvo. m Najboljše čevlje KAKO dobite: Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova c. 23 v trgovini Sl. Černetič. , 2048 m Esperantski konverzacijjski večeri. Esperantsko društvo naznanja, da se vršijo konverzacij ski večeri vsako sredo ob %8. uri zvečer v državni gimnaziji (prostor francoskega krožka). Interesenti dobrodošli. m Razstava pisarniških strojev. Tvrd-kaAnt. Legat in Co., v Mariboru, priredi v soboto, dne 16., nedeljo, dne 17. in pondeljek, dne 18. t. m. v svojih šolskih prostorih, Vrazova ulica 4. razstavo in razkazovanje švedskih pisalnih strojev »Halda«, univerzalnih računskih strojev »Triumphator«, razmnoževalnih aparatov »Opalograph«, »Raplid« ter drugih pisarniških strojev. Vstop je prost lin sicer_ od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Vsi interesenti se vljudno vabijo, da si ogledajo to zanimivo razstavo. 2194 m Palais de Danse oz. K!"b-Bar. Od sobote, 16. t. m. vsak dan velike variete predstave. (Velikomestni program. )2183 ,.570’ To in ono Stj. Radič, vladna kriza in Čehoslovaki. —- Čo ima človek napako v govoru. — Jugoslovanski kardinal. — Maribor se razvije v velemesto. O Stj. Radiču vemo, da je bil svoje dni velik prijatelj Čehov.. Spisal je češko slovnico za Hrvate, knjigo o češkem narodu, o češki ženi itd. Toda, s Čehi je imel dvojno veliko smolo. Enkrat se je oženil" s Čehinjo — in da je ženitev smola bo pritrdil vsak, kdor je oženjen. Drugič pa je ob priliki prvega obiska Cehoslovakov povzročil vladno krizo in si nakopal težko pokoro. Moral je v Canosso'in bo šel po svetu, hrvatske ovčice pa bo pustil nečaku Pavlu. Češkoslovaški parlamentarci sigurno niso mishli, da nam bodo v Jugoslaviji zanetili vladno krizo. Toda jugoslovanske vlade so iz take snovi, da se kaj rade vžgcJo. Prijatelj X. ima obžalovanja vredno napako v govoru, ki je seveda ni sam kriv in radi katere ga nočemo smešiti. Toda včasi so take napake usodepolne. Tako je šel včeraj po ulici m mi deoal: 2e zopet ima-ma-mo gri-grl-zo . . : Seveda, tudi kdor slabo govori, bi se bil v Jugoslaviji lahko naučil pravilno izgovarjati našo nacionalizirano besedo. Kriza. V Zagrebu so se sestali jugoslovanski škofje. Tako so zaprti, da je neki zagrebški list dvakrat zaporedoma poročal, da ne more noben novinar do njih. Izvedel je pa vendar (pri slugi, ki jim snaži čevlje, ka-li), da sc posvetujejo o ^vprašanju jugoslovanskega kardinala. O e je to res, tedaj se ne čudimo temu konklavu: mislimo, da je kandidatov za kardinala približno toliko kot škofov. Pri tem konklavu pa ni niti globa, ki_ je tako čudežno odločeval pri volitvi papeža Pua IX., potem, ko mu je dal Franc Jožef I. pšenico . . . Da se Maribor razvija v velemesto, © tem še nismo pisali. Naši patrioti nit ne sanjajo, kako se moderniziramo. Ali ni znak velemesta, da se množe francosko firme, na pr. »Institut de danse«) »Palais de danse«? ... _____ 11 Velika parada H Narodno glodali#* I REPERTOAR. S o b o t a, 16. oktobra ob 20. uri ronika Deseniška«. — PretmJer OTVORITVENA PREDSTAVA* N e d e 1 j a, 17. oktobra ob 20. uri »M* rala«. — Premijera. i P o n d e 1 j c k, 18. oktobra. Zaprt0, ■ Otvoritvena predstava v gledališču. mariborske® se vrši v soboto, 16. oktobra ob 20. ^ s prelestno Zupančičevo tragedijo » RONIKA DESENIŠKA«. V režiji prof-ii Šesta kot gosta. — Druga predstava _ v nedeljo, dne 20. oktobra, duhovita tirična veseloigra od Thome »MORAj^L* To delo, ki v izredno zabavnem t(? razkrinkava »laži-moraliste« in bom" stične frazerje. Režira gosp. R. Želez"1 ? ? Velika parada -J Kultura in umetnost 140. H Velika parada?! J. Ad. Aren: Morilec Ko je ustrelil in ko se Je človeška senca nagnila na steno ter zgrudila na zaveso, je Jože ostal nekaj trenotkov miren in nezgiben. Ali bo vstal? Da se ni delal mrtvega, da bi^ zgrabil nasprotnika, ko bi sc mu približal? Jože je razgrnil zastor in vesela svetloba je šinila po zidovju. Od glave, ki je ležala na tleh, se je videlo samo eno uho in tilnik. Morilcu se je_ zahotelo, da bi se znesel nad neznanim trunlom, toda po hrbtu ga je spreletela hladna zona in v velikem krogu sc ;je umaknil žrtvi. zahinnhTii^ naclftr^,iu 'beneške palače so zabput, ,la v.a a Tresoč glas je vprašal: — AH si ti, Jože? rvcf.tn-:a mel*ejši glas: Kaj pa se je pripetilo’? Ves dogodekle mu'9 Žh'° ?red 0ČniL zal Po-nklil in- x if. natančno prikazal. I omislil je: če bi bil prišel nekaj minut pozneje, bi našel obe mrtvi v po steljah. Spustil je samokres na mizo. Telo je zgubljalo moč; možgani pa so delovali mrzlično. — Niste ničesar slišali pred mojim prihodom? — Nismo . . . Jože je pričel glasno misliti: — Odpri sem vrata ... Pred menoj se je pojavil človek . . . Nekaj sem zakričal . . . Hotel me je naskočiti . . . sprožil sem in ga ustrelil . . . Oh! razbojnik! Skozi odprta okna je bilo slišati žuborenje vode ob zidovih stare palače. Soproga je vprašala skoraj neslišno: — Kdo je ta človek? Hči pa je pristavila: — Moramo ugotoviti, če je v resnici mrtev. Vsi so šli po stopnicah navzdol Lica so mm vedno bolj bledela, čim bližje so prihajali nezgibnemu telesu. Jvože se je ohrabril, ker sta ga opazovali zenski; obrnil je spačeno truplo, ki je pred nekoliko minufami živelo. Saša Popov V zadnjem času je na evropskih koncertnih odrih nastopal z uprav fenomenalnim uspehom mladi bolgarski violinist komorni virtuoz Saša Popov. Priboril si ie mahoma vsesplošno priznanje publike in kritike. Odličnega umetnika stavi-Jo že sedaj v vrsto največjih živečih in delujočih violinistov; naziv Ijajo ga za bolgarskega Pagaiiinija. Rojen v Ruščuku, stoji danes umetnik v svojem 27. letu. Izredno ugodne zunanje razmere, kakor tudi jeklena vztrajnost, so pripomogle dvigniti mladega u-metnika do sedanje višine. Oče, glasbeni profesor, mati pa opeirna pevka v Bukarešti, sta zastavila vse svoje moči, da pospešujeta kar najintenzivneje muzikalno vzgojo otroka, ki je že v prvih letih kazal v to izredno nadarjenost. Z violinskim poukom se je pričelo, ko je bil dedko star štiri leta. Eno leto na to Je že javno nastopil ob priliki prvega muzikalnega kongresa v Sofiji tor vzbudil vseobčo pozornost. Bil je sprejet v ondotno glasbeno šolo in je napredoval Ko je obrnil njegovo lice proti svetlo so vsi tri;,e hkTati vzkliknili: Marijan! Dekle si je zakrilo z rokama oči in se jjece naslonilo na zid. Žena pa je pokleknila in pričela ihteti. Človek ki je ležal pred njimi, ni bil tolovaj. Kaj je iskal v palači v pozni nocrii un, ko je bil Jožee v igralnici? Zenski sta jokali. rTkf'\Ste .T,deH’ da ie 1,-1 v hiši? Obe sta odkimali. več leni1' pvcč okoval mrtveca, tem- Katera' £°ZaJ”' ••C’ da Jc storil zločin. katera £ TE? XlJ'm mu Je °'dprla duri-knfnro držala njegovo strastno roko Jf & T,IJufa,a: aI* žcna’ ki jo je jaI? ah hčI- kl Jo je z ljubeznijo vzga- na-ramo sv°ie žene in JO vprašal premagaJoč se: DvfjSS S ^iSiiničcs,ar reKIa> Liza? vedela, ali Mar rcs ni Kakn v r ■ { ' d‘a ne pade v past? dar nisem ni‘ naJ biIa povedaIa’ ko ven-ne? Sem mtes^ -vedela, kakor tudi ti tako hitro, da je bil kmalu priprave® ^ večje nastope po raznih mestih s' :e ožje domoviine. Državna podpora j11 [j.j, omogočila nadaljevanje študij na «lin‘t0< ski muzikalni akademiji, kamor je ’v*taf pil s svojim osmim letom. Ko je 'h'* 12 let se je podal na prvo koncertno ^ nejo in sicer na Rusko. O koncertu Petrogradu pravi poročilo- »NastoP ' še Popova ie bil dogodek. Človek n> jel svojim očem, ko .ie videl igrati «vej najstletnega dečka tako, kakoir ' s umetnik, s tako dovršeno tehniko I tako jasnim razumevanjem. Pa Je igral otrok-virtuoz s čudovito PrC.“;1). nostjo, kadence, dvopriieme v ^>I"e^i;vro ni intonaciji. S. Popov ima še prihodnost.« (Navoje Vrcmja«, Po tej zmagovito končani se dv.e leti študiral na dunajski n10^-ski šoli, pri znanem viol inskem Pc' iiko gu, prof. Sevčiku, ki je že vzgojil slavnih umetnikov. • \z Ko je te Študije dovršil, pozvala. domovina na muzikalno akademiJ0 Zgrabil jo hči za rame, jo sunil P1" mrliču in zakričal: — Potem si ti! . .. ofo-Vstala'je in pričela viti roke pra^ seče: ^ — Čemu me žalite, oče? Pr*s vam, da ne_ vem ničesar! .. in Jože se je sklonil pircko Marija^, mu preiskal obleko, toda nič ni n a s«1- ^ — Nima ključa. To se pravi, da 111 nekdo odprl vrata. Kdo? Ti, ali ti^ . Ob« sta ga zrli obupano, a na 11 ni bilo znakov laži. Marii3' Jože je spoznal, da je ubil z v nom strašno resnico. Tajnost je sp y mrtvem srcu, v razpršenih mozga1 • telesu, ki bo kmalu segnilo. v «0- . Bil si je na jasnem, da bi bil vs< ^ izkus izvedeti resnico, popolnom* man. ^ Ena se bo morala obtožiti, da rCr^atero go. Kako naj spozna iskrenostr ‘ naj kaznuje? Kako naj se masa. _rrl0-. . . Odšel je v svojo sobo, vzei kres, ga naperil na sence žil Sofijo, kjer je prevzel profesuro za violino. Obenem je bil zaposlen kot koncertni mojster državne opere in dvornega simfoničnega orkestra. Pač redka ka-ruera 7ia 191etnega mladeniča. Po večletnem delovanju v, teli služ-1 a«, se mu je zahotelo zopet po udej-i ovanju na koncertnem odru. Absolvi-£a! ie turneje po raznih državh našega Kontinenta. V zadnjem času se je zopet zavzel za dveletno turneje, ki ga bo dovedla tudi v Ameriko._ m dT°ma' ko njegov prvi nastop iv Mariboru, tako zmagovit, kakor je 'bil ^ Ljubljani, kjer je nastopil prvič dne • februarja t. 1. in k‘e. ."certiral dne • m. že v drugič. ^ ljubljanskih poročil o koncertnem j st°Pu posnamemo sledeče: »Njegova Vs‘VPomeni višek najpopolnejše tehnike, um? sklad!b0 P°daja z največjim raz-evanjem in najfinejšim občutjem. Nje-iban-1 Stare Amati-gosli mu izpod izvež-itai'1 Prstov Y močnih, odločnih poteg-iemn ?, .vsipajo v 'divje razigranem to' n ..nične težkoče z zgledno lahko-uoziveli smo njegove picikate (z o-jei; Ic, ama)' njegov ritmično odmeriš to ln lalini spihat o. Njegov ff š • niočeu’ PP mehak in sladak in cudp? Je UTt»tn* .v s^an,J- poslušalce na ritmn61! 1?a~'n Pridobiti zase. Popov je imri; ?.';rsile-f:a Pri nas že dolgo nismo 3 Pnhko slišati.« i«oicwn\ °duše\-1 jena so še poročila iz Sovi«’, va’ Pravijo o njegovih zma-p0™ nastopih. da vseilvf-' cmem’>e vredno je končno, ^igerovn n vzP°red interesantno Vla-■ki na , Bolgarsko rapsodijo: Varder, slrcmlio 0ce da''' vP°sled v značaj in ].’V>inn' 'H0 sotl'cbne bol.earske moderne na. C1JC i'n ki narn ie še docela nezna- redn?kui?n)0 torei umetniški večer iz-culie vrste! p je^J*ro^ Fr‘ Kovačič, Slovenska Šta-Lj.r+;a »n Prekmurje. Razen zgodovine Mna ’mera je izdal naš marljivi zgodo-1 K- prof. Fr. Kovačič zgodovino Slov. Štajerske in Prekmurja, knjigo, ki je v naših krajih še vedno premalo znana. Naš list je o obeh delih že poročal, o knjigi »Slovenska Štajerska in Prekmurje« pa nam pošilja poznavalec domače zgodovine še sledeč poročilo: Snov knjige, ki smo jo dolgo že težko pogrešali, je razdeljena na 7 razdobij: v prazgodovinsko, rimsko, staroslovensko dobo, restavracija in kolonizacija, celjski grofje in ustalitev oblasti Habsburžanov (do 1500), kmetske vstaje in verski boji (do 1800) in slednjič doba ustavnih in narodnostnih bojev (do 1920). — Zlasti so zanimive podrobnosti o štajerskem in prekmurskem vprašanju na mirovni konferenci v Parizu, kakor je to sploh prva slovenska zgodovinska knjiga, ki nam vobče prinaša tudi podatke o Prekmurju. Škoda, da ni očrtan še sedanji o-kraj Prevalje, da bi s tem bila podana celotna zgodovina mariborske oblasti. Naravno je, da se pri tako obširnem spisu vrinejo i zmote, n. pr. bitka pri Suhi Kruti je bila 1278 in ne 1276, toda to je menda le tiskovna napaka, ki ni označena; netočno pa je, kar pravi pisatelj na str. 145, da je spadala župnija Vuzenica pod Šmartno, — bila je pr-votna p o dzu pni j a, prvič se imenuje župnik tu že leta 1238., glej Jaksch MC IV., štev. 2155 (in ne šele 1254); mnogo preje se pa kraj pod imenom »Saldenhofen« ne more zaslediti v listinah, ker je šele okoli leta 1230. dobil po gradu svoje nemško ime, prvotno ime pa je bilo slovensko. Istotako se Vuzenica ne imenuje prvič trg šele 1. 1359., kakor pravi pisatelj na strani 2l8, temveč že leta 1288., glej listino štev. 1349 a deželnega arhiva v Gradcu. In še več malenkostnih pomot zasledimo v delu, ki pa vrednost knjige nikakor ne morejo zmanjšati. Želeti bi bilo, da si to delo omisli vsak inteligent mariborske oblasti, zlasti pa, naj jo temeljito prečitajo oni, ki mislijo (in pravijo), da Slovenci nimamo »zgodovine«. —ena se nam zdi sicer nekoliko previsoka, — toda to naj nikakor ne bi bil vzrok, da si knjige ne kupiš; vsak dan eno «Vardar» cigaireto manje. pa si jo nabaviš v kratkem času. M. ©ortna nedelja. v Četrto kolo prvenstvenih tekem. h Maribor : TSK IMerkur. Hazersa match m Ilirija : i.SSSC Maribor. ^OQ OMET. ^ar,k°r “ TSK. Merkur °:b. ,5-3.o uri bosta o-tekmo ki doigrali prvenstveno obilo Žan,- V2l,uja v vseh športnih krogih &jih tedn'h^I!',a' ^ Merkur je v zad-^evareni * Jako napredoval in je postal ?erri Tnoct cc obeli doslej na vodil-!?krni n“ stoječih klubov. V nedeljski > 9 iine« • SK Svobodi, je pokazal to-. ^ boi c-’n faktičnih potez, da bo jutri j'm' lgu.roo jako zanimiv. ISSK Martu^aio 'Slcer več izgledov, vendar uDr ni®Kovi »uspehi« v zadnjih aviccn sum nad zanj ugodnim s^110 je \enstvenega tekmovanja. Šiit in tf>t -v 0 moštvo zastavilo vso "11C11° znanje, da doseže čim I>olU m/nU^* 0stcr boj v četrtem nasR . jako zanimivo igro, ki bo Icro^Ji RaP':d : Maribor, gotovo DoiJ ■ P°,rin- V naših športnih jo v,611* jutrišnji boj z ozirom na J0- Nasprotnikov H' b° 'SSK. pravo senzaci- Kosp. Radolič. ^°b Pol' ,l?aribor - SK. Ilirija da«,-LSsK M se bosta srečali na '.gri-Jj vHsPehtu _°ra družini, ki po dose- v v'o, Predstavljata najmočnei- s^ajnem ^vjoveniji. SK Ilirija ki .ie J3 nem kvai‘; je vsel-lf P°raz>la TKD Ateno A?artvžavno nr,.1’0 letos uspešno boriia vS0r, ki Jln'eust\o. Družina ISSK ,yednoSe^!t*z ^uWjano v tekmo-'a l.in.ki: c'-stno borila in celo po- reprezentanco s 5:3, K la Ijivki"'" cas tudi Dtih n‘i_!1Spe*1,v doseženi nfcn; tU^ d-kazala, da ima- Pičlih ^p '®lran0sti n obsto-ia- izv°r v dis-ifi i1?10- Nt l-,n- Požrtvovalnosti posa-iiu» .Daj bil ^ izi'd jutrišnjega boJa, kf^le, k,- ponoven dokaz, da je za-«T1,e iisopi-ii0121 vsa javnost v njih na-°dil 5,0 »I P°Polnoma upravičeno. 00 gospod Voglar. Jutri dopoldne se bo vršila na igrišču ISSK Maribora zaključena prireditev naših mlajših športnikov, Id z ozirom na ambicijo in voljo, zaslužijo pozornost, ne samo funkcionarjev, temveč tudi širše javnosti. Naraščaju je treba posvetiti več pažnje in ga vzgojiti v prave športnike. To pa bo uspelo le pod kontrolo vse športne javnosti. Ob pol deseti uri hazena tekma. ISSK. Maribor rez. — TSK. Merkur Jutri bo po daljšem presledku nastopila prvič hazena družina TSK Merkurja, ki je v pomladi zaznamovala že lepe uspehe, a se je žal morala prenehati z udejstvovanjem. Agilnemu TSK Mer kurju pa je vendar uspelo v kratkem času zbrati nov materijal in ga uvež-bati toliko, da bo že jutri nastopil proti drugi družini 1SSIC Maribora, ki je mimo »Mure« na.-iiočneiša hazena družina našega okrožja. Nastop nove druži ne prcii simpatičnemu naraščaju je vsekakor važen športen degodfelk, ki ne sme neopaženo mimo športne javnosti. Pričakujemo, da bo vzbudila mnogo zanimanja prireditev, ki ji sledi prvenstvena tokm, ISSK. Maribor rez. — TS I. Kerkur rez. Rezerva ISSK Maribora, ki si je z neprestanimi zmarami pridobila ime »ne-premagl.i. ve enajstorice«, jo momentano naimočnc;š? rc;:crvm moštvo, ki raz-po.aga z izrecno talentiranimi in ambi-CiJorrn-mi kk č:ri. S sigurnostjo se ra->v :i i iz"!a iz boja kot t 'n AJq.’ '(’-ni!::r bo ivorala zastavi-‘ ' sr "i00.’- ',ln bo prorokovanje iz-pouiiio, k a.Ki iSK Merkur raznolaga tu-di z mccmi, I.-, se y smejo podcenjevati. 11 parada ? 1 Koliko ie SlECorol Po Wutte-Streitovem zemljevidu župnij Krške škofije in po shematizniu Krške škofije za leto 1926. sestavil Slove-nieus. Izdala Jugoslovcnska Matica v Ljubljani. Za šesto obletnico nesrečnega _ koroškega pleebiscita, je izdala Jugosloven-ska Matica knjižico, v kateri njen avtor, izvrsten poznavakK; cerkvenih razmer na Koroškem, na podlagi nemških virov ter vladnih in škofijskih odlokov sistematično in brez vsakega pretiravanja u-gotavlja resnično števlilo Slovencev v onem delu koroške zemlje, ki je ostala pod avstrijsko in italijansko nadvlado. Za vsako župnijo posebe jje navedena vporaba našega jezika v cerkvi in pri poučevanju slovenske mladine v verouku; z grozo opazimo, kako napreduje generacija v čisto slovenskih krajih, kjer so nastavljeni na mesta pregnanih slovenskih duhovnikov, neimški župniki in kaplani, ki ne znajo in tudi nimajo volje naučiti se jezika svojih slovenskih župljanov. Germanizacijo v šoli so sedaj koroški nemški ultranaeionalni ofi-cialni in polofrcialni krogi učinkovito o-krepili s ponemče'vanjem starih slovenskih cerkva, katerih se skozi tisoč let do najnovejše dobe po plebiscitu ni nikdar glasila nemška beseda, ker za njo med samo slovenskimi verniki ni bilo niti najmanjše potrebe. Razni vladni in škofijski odloki, ki jih navaja pisec, so nepobitni dokazi, da ima naš slovenski jezik v koroških cerkvah svojo tisočletno pravico in da se godi našemu narodu vnebovpijoča krivica, ko mu nastavljajo za dušne pastirje tujce, ki slovenskim otrokom že v nežni mladosti_ iztrgajo iz src ljubezen in spoštovanje do tega, kar mu je dala slovenska mati kot prvo dluševno darilo: svoj sladki materni jezik. Vsak, kdor ima še čut in stud zoper krivico in barbarstvo, naj si takoj nabavi in prečita to knjižico. Ob tej priliki opozarjamo na štiri, lansko leto izišla ‘dela o koroškem vprašanju, ki tvorijo z letos izdano knjižico nekako celoto. To so knjige: Ur. V. Ro-ž!č: Boj za Koroško, Natorog ii Šanzop: Na Koroško! in Carinlhlacus: Položaj Slovenaca pod Austrijoni. Vsa štiri dela skupaj prikazujejo jasno sliko trpljenja in obupnega odpora naših koroških Slovencev proti nemškemu nasilju. Po plebiscitu smo obljubili slovenskim Korošcem, da ne bomo pozabili nanje; obljuba nas še vedno veže: pomagajmo jim z besedo in dejanjem. Vse navedene knjige so naprodaj po vseh slovenskih knjigarnah in pri pokrajinskem odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Šelenbur-gova 7. II. — Pepček, razloži mi, kaj je upnik? — Upnik je gospod, kateremu se mora vedno reči, da papana ni doma. ??Ve!ika parada?! Ekirilo Splošno priljubljen tcavnl nadomestelt, ofcusen i cenen. Z»oteiva se'v vsef» dobro azorrlronLO liGianijulnib irooul&aff. iTi im' ii--riT»iiinrf'iriirii¥—n Is Slovenskih goric Jesenski ere^i Arnužev trepet na jesenski hruški z Bizekom, pa predmestna drama ob koruznem likanju v »Taboru«, mi je osvežila spomin na neki »tihotapski« jesenski dogodija.i, ki ga izvlečem iz nevrnlji-ve preteklosti. Bilo je ob času koruznega likanja in sočnih jesenskih hrušek. V sanjavo idiličnem dola stoji ob žuborečem potočku ljubka vas. Pod krovom ličnih hišic se skriva marsikatera radostna, pa tudi bridkostna spominska jagoda. Krog hramoev je drevje zeleno, oh, kako me to veseli! Pa virtovi pred hišicami, pa klopce pod lipo in hruško . . Tu zorijo blažena leta nedolžnih otrok in ko dozorijo, sladijo in skelijo ob tajnem premišljevanju mladeniških in dekliških sanj. Niti nebeško veselje ne odtehta sladkost in vedrost spominov na presrečne dni, ko je »preljubo« veselje igralo z nami prijazno na domači trati v osenčju jablan, hrušek, sliv, v kopici sosednih malčkov. Pa leta zorijo in ž njimi otroci v mladeniče in dekleta. Zorijo pa tudi misli in želje. Misli v vedre, jasne, izjemoma v temne in mračne, želje pa_ v prave, zdrave, pa nekaj v kalne, rjave. In tudi »prej neznane srčne rane« naglašajo bolj in bolj svojo veljavo in moč. Spomini jasni, sveti iz 'blaženih let« pa krepijo naprej prijateljsko vez do sosedovih deklic, »hrušek«, — zdaj že prepovedanega sadu. In tako je prišlo, kakor je moralo priti, ker sta tako hotela Bog in usoda, nadaljno pot življenja. Bineku se je poželelo sosedovih hrušek, Tevžetu pa dekleta. In rekla sta, da gresta k sosediu likat, šla pa šta vsaksebi na drugo pot, vodečo k prepovedanemu sadu — hruški in dekletu, seve, vsak za sč strogo tajnost čuvajoč. Binek je pni na cilju; spleza na vrtno hruško ter se sveži s sočnatim ;>grehom«. Tevže oristopca raJiin k-of duh k lunobelemu okencu ob nasprotnih svislih.. »Čisto rahlo bom potrkal, da le ona slišala bo«. In res, le ona, samo ona — sporrfftt iz »blaženih let« — je slišala, dvignila glavico, vstala in odprla okence. »Oj pojdi dekle, pojdii yen, menoj sprehajat se!« Nežno vabljiv glas ima uspeh, dekletce smukne skozi okno in raj jejbil vstvar-jen. »Pa kam naj greva v noči, ko povsod likajo in na vsak korak naju lahko kdo sreča!« — se rahlo brani cvetno bitje. Dobro, pojdiva na vrt pod hruško na klopco, tam naju živ krst ne moti — se brzo dogovorita. Zgovorjeno, storjeno in na mah sedi mladostne živahnosti kipeč parček na zaželjenem prostorčku. A-mor pa spušča v njiju svoje sladke puščice ter jima nastavlja zanjke in mreže. Bineka na hruški obliva mrzel pot. Niti ganiti se ne upa. Sapo vase drži, da ga ne izda. Kai bo, kaj bo, ako me opazita. Binek, pošten fant iz fare, pa nai bo jutri tat! Da bi ne bil nikdar mislil na prepovedan sad! Jezus no Marija mi še nocoj dajta srečno pot, nikdar več ne grešim. Tako se roti ubogi Binek strahu trepetajoč. AmorjeV parček pa na klopi sladko šušlja in pije nektar iz ust Tevže je bolj in bolj razvnet iu vsiljiv rv kie.ga ljubko odriva in opomin a k «£ stojnosti, a Tevže je nepoboHšI.jiv hoče Amorjevo čašo do dna izprazniti' vZ to hlastno posluša Binek nad klopco Ko je že devoika v skrajni zadregi, pa za" na misliš, kdo o Ko zavSl?0 *7 skrbel!« Tevže jo K.epKo zavrne: »Za to bo že skrbel on ki ie tu gon nad nama'« ('Misleč vse dobrotnega stvarnih v vusiec vse- nroti nebu > n .,Ka "i kazoc s prstom od ieze Str-ii na l,ru§'Ki vztrepeče vsi obziri Ra mme- Tu rnorajo pasti liti l10Ž2ta po krivem vsi- Preseže vse meje! Odločno in klasno Takiičft va7, ijruške: »Če jaz otroka naj rodim, pač čem, da sam sta prikrojim!« Božji glas! Kazen za greh! Beživa! . . Zibrnita, Dekle skozi okno v posteljo. Tevže kot veter domov. Binek smukne po ^drugi poti. Kako je bilo potem — ne vem . . . premiSlle- ¥assS@ »Jesenska zgodba« ob koruznem likanju v predmestju Maribora, je otvo-rila sezono oktoberskih pikantnosti ko-žuhanja in prešanja. Ko smo čitati »Tabor« od 7. t. m., se nas je polotilo globoko sočutje do nesrečne nesvete trojice — soproge — dekleta — soproga. Kruta jesenska usoda, tvoj objem je sladko-vroč, a vendar tako mrzel in trd! Cisto, kakor v prvem raju, ko je smuknil v Adama in Evo prepovedan sad — samo vloge so zamenjane: Eva je vihtela meč in angelj je sfrčal iz raja, ker ,ie sporazumno z Adamom vgriznil v prepovedan sad, a Adam, ki je pogoltnil sad do jedra, je bil pahnjen v začasni pekel, v katerem se j« paradiž na mah spremenil. »Kdor liope doseči sladko jc-derce mora pregrizti. grenko lupino,« — to sp m že slišal od starih ljudi. Tu pa je bila lupina sladka, a oj joj joieka _ jedcrce nazarensko grenko. Zgodba ob "koruznem kožuhanju« pa je zelo pod-učna in vzgojna: Soprogi, nikar ne segajte po prepovedanem sadju, da ne pretvorite svojega zakonskega raja ali no recimo pri nekaterih predvje — v pekoči pekel. Soproge pa, bodite ne-žno.st, vedrilo iti tolažba svojemu možu, pa. bo ostal s srcem m dušo pri vas in vaš. Vsakokrat vzbuja globoko sočutje, Ksantipa pa je odurna zgodovinska figura. Ve dekleta, — pardon, — gospodične, — čuvajte prostost dekliškega cveta, da kot. bodoče soproge ja gotovo ne boste spominjale na sf rednega angelja ali pa celo gledale preko zakonske ograje ter raj v pekel pretvarjale. Jaz že rečeni in če še bom 100 let oženjen, po prepovedanem sadu nikdar ne sežem in naj si bo mično, vabljivo kot res paradižno jabolko in če si mi ravno v usta obesi. Samo enkrat sem od daleč pokuknil na vejo po prepovedanem sadu,, pa je nastal vihar, da me je skoro pometel iz zakonske kletke. Najhujšo pač nas grorn mrači, ko v kletki zakona bobni. — ??Velifea parad®!? — Meteorologična opazovalnica. Sredi avgusta se je nebo zjasnilo in smo imeli tja do usodepolnih dni 27., 28. in 29. septembra, z lahno mokrimi izjemami. nepretrgoma jasne in vroče dneve. Nenavadni prirodni po.iav pa je bila skoro vsako jutro do konca septembrske katastrofe gosta megla, ki ie bila taka, da se je videlo le 20—30 korakov daleč. Do 9. ure jo je solnce strlo. V tioči od 27. do 28. septembra je priroda divjala, kakor da bi jo razjarili staroslovenski bogovi groma in oblakov. Vihar, grom, ploha, so uprizorili groze-polno tekmo tudi pri nas v Slov. goricah. K sreči je zemlja hlastno požirala vodne curke v svoje izsušene razpoke. Niti naši potoki niso dosti izstopili — seveda. je »Sv. Marjeta ob pesniškem jezeru« izvzeta. 1 am pa je največ krivo to, ker so Pesnico le ob zgornjem teku regulirali. Ko sem čital o »vesoljnem potopu« na nesrečnem »planinskem raju« — Gorenjskem, v Indiji in Italiji, na Floridi, sem nehote vzkliknil: Srečne slovensko gorice! — Soclni dan bo! Ljudje božji, po vsem svetu. Božja jeza se je razlila, ker je človek naredil vojsko, vojska Pa je pobujšala svet; zato ,ic Bog napovedal sodni dan. Prosim, tu poglejte, y teh knjigah je vse napisano, o vsem tem in o sodnem dnevu! Prosim, krmite knjiga stane »sarno 15 Dim(?)« Tako nas.je strašila neka ženska, nudeč knii-ge v usodnem dnevu od hiše do hiše. ,Ce sc pristavila sočutno: »Pa saj je >0 hse. fin IG % n* crsrTmii /fon . Za ženski svet fifansEIe r . 'i' J 11 i' tirnim a is: tl l ,.v 7 'VičUtutu. el .JC Poljfie, da je že sodni don, saj vidite, «ako vsak tjači, — bodi črni ali. beli ______________ z eno pestjo dnar v žep, z drugo pa > iznjega za vrat«. Segel sem v žep, a iztaknem 15 Din za knjigo; radove-nor Sjiri ’ do -ie Rtos Prorok sod-iiiiAi vaneva;i T,pa ;i°jckn, nisem knnL Zat,a£’t> ~ neznosna praznina, kc J' wCa-: 5i,a mc ie 1)rez trde roda li/ r V, za vrat’ Pa sem sklenil, se ra e noboui^ -° 7odincm d;ne'Vu, da Pa se še Vi H!« se ne lb'° s°,dni dan-pa vsi čitateEi ° Sri!tc’ gOSPOd ,lrcd'nil<-Savli in Pavli m d?pis™ki »Tabora«, $n ■*%;..*>% A ^ %> "■•Al®; j|v>: ilesska sodba o francoski ženi Neki ruski novinar se je- vrnil s študij v Parizu in opisuje v listih opazovanja francoske žene. Pisec pravi med drugim: »Ne morete si misliti francoskega romana, v katerem se ne bi govorilo o zakonski nezvestobi. Francoska literatura je sama kriva, da se Francozinja smatra povsod za jako lahkomiselno. V resnici pa je Francozinja dobra 'mati in misli bolj na delo. kakor pa na flirt. Francozinja je danes zaposlena v vseh poklicih, ženske, ki flirtalo, se potepajo in izzivajo, so v močni manjšini. Mnogobrojni ruski emigranti, ki so se poročili ž. njimi, jim dajte jo najlepše izpričevalo. JTaki mešani zakoni pa so običajno srečnejši od zakonov med člar ni istega naroda. Po vaseh so ruski vojaki poročili mnogo kmečkih hčera. Toda Rusinje, ki so poročile Francoze, niso preveč navdušene. Francoz je za rusko dušo preveč egoističen, preveč štedljiv, Ako gre Rus s Francozinjo v Javen lokal in nima dovelj denarja, se zadovol.ii s krompirjevo salato, ženi pa naroči pečenko. Francoz pa bi z Rusinjo napravil narobe. ' si ©foraraiš mladott Znana zvezda »Mctro-Go.ld-wyn Corporationa« A i 1 e c ti P r i n g 1 e, jc napisala o tem sledeče: Pametna žena misli tudi na bodočnost. . Ker sc ženi ni treba bati starosti, kajti znano je, da se ženska nikdar ne stara, mora samo gledati na to, da se varuje vsega, kar bi lahko škodovalo lepoti njene kože. _ Ne morem si zamisliti za žensko, ki goji kakršenkoli šport — a kje najdeš danes, v dobi »bubikopfa« in ženske emancipacije žensko brez športa ? — nič bolj lahkomiselnega, kakor je izpostavljanje kože vremenskim ne-prilikam. Solnčne pege in vnetje kože sta neizogibni posledici; kajti negovanje se pričenja po navadi vedno prepozno in sicer takrat, kadar ogledalo ali kar je .še neprijetnejše, obnašanje soproga dokazuje, da se je žena radi lahkomiselnosti zanemarila. Poznam še eno napako, ki je težjega značaja od zanemarjenega negovanja lica, a to je pretirana nega. Zmerna^ uporaba kreme in pudra c najboljše sredstvo za nego .lica, vratu in rok. To zadostuje tudi v obrambo proti solnčncmu vnetju in zajedanju prahu v gube. Taka previdnost nas obvaruje tudi v zimi pred jolečinami. ki jih povzroča razpokana koža, obvaruje pa nas tudi truda, časa in denarja, ki ga porabimo za nepotrebno, a zakasnelo negovanje. Po tega, da bi se uporabila razna sredstva za zdravljenje, sploh ne bi smelo priti. Boljše je, da smo vedno Jrcvidm, kakor pa da popravljamo kasneje 0110, kar je zakrivila naša malomarnost. Radi tega je potrebno, da se vsak večer očisti z obraza pu- der, ki je ves dan ležal na njem, da omogoči poram absorbiranje zraka in dihalni proces. V ta namen je naj bolj priporočljiva masaža lic s kremo, ki vsebuje določeno količino olja, nakar jih umijemo s hladno vodo. Ker si pe prizadevam publiki pred-očiti samo svoje umetnosti, temveč tudi njena pomočila sredstva, smatram za potrebno, da dam na razpolago svojim, čitateljicam recept za nego kože, ki sc mi zdi po dolgotrajnih preizkušnjah najboljši. Z smesjo glicerina, peroksida in hamamelisa (kar dobite v vsaki lekarni za cenen denar) natrite lica vsak večer predno ležete v postelj. Uspeh, ki gotovo ne bo izostal, m bo najboljša nagrada za »tajnost«, ki sem jo zaupala svojim čitateljicam. feto kaznujejo BCitaJc zakonsko .Na Kitajskem je žena še vedno sužnja svojemu možu in mu mora biti v vsem slepo'pokorna. Za vsak najmanjši odpor ali prestopek, jo soprog strogo kaznuje, najhujša kazen pa jo doleti, ako sc izkaže, da je kršila zvestobo. Kazni so čestokrat strašne in gorje ženi, ki jo zaloti soprog z drugim možkim. Kitajski mož ima pravico ubiti zvodnika svoje žene, mora pa umoriti tudi n jo, ako hoče uiti kazni. Le, ako umori oba, ostane nekaznovan. V Cangsehi je zalotil kitajski trgovec, ki se je nepričakovano vrnil s potovanja, ženo, ko se je uda.i/ala nekemu prijatelju. Razjarjen nad nezvestobo svoje soproge, je dal zvezati oba prešestn-ika drugega k drugemu, ju zašil v vrečo, obtežil s. kamni ter dal vreči v reko. V slučaju, da je podan dvom o upra vičenosti umora, si da kitajski sodnik prinesti obe trupli in ukaže ločiti njiju glave od teles. Nato vrže obe glavi v večjo z vodo napolnjeno posodo. Po soda se nato vrti toliko časa, da se na pravi v vodi vrtinec. Ako se obraza v vrtincu obračata drug k drugemu, je soprogovo dejanje upravičeno i.n prejme celo nagrado, dočini se v nasprotnem slučaju kaznuje radi umora. Ako se je sluga v hiši spozabil tako daleč in izrabil slabost gospodinje, sc kaznuje s »počasno smrtjo«. Rabelj mora polagoma rezati kose mesa z živega telesa, dokler ne nastopi smrt. Vendar pa se nezvestoba soproge ne kaznuje vedno na opisan način. Včasih zahteva ogoljufani soprog od zvodnika, da mu plača denarno odškodnino, mora mu pa ženo izročiti. Čestokrat sc krivec požene skozi palice in nato izžene iz kraja, kjer se je pregrešil. Žena pa se v bokih primerih proda v javno hišo Da Kitajka visoko ceni nedolžnost, dokazujejo številni samomori žena in deklet, ki so jih izvršile med vojno, samo, da so ušle pohoti zmagujočih sovražnikov. Na Kitajskem je celo izšla knjiga za mlada dekleta, ki jim svetuje, da si z ranami spačijo obraz, samo, da ne Ju vzbujale z lepoto pozornosti in dražile moških. 1 ž Japonska ima preveč moških. V večini evropskih dežel smo vajeni, da je žensk več kot moških in se nam zdi ta previšek pr ir o dna posledica. Ne tako na Japonskem. Tam so našteli zadnjic 29.723.884 žensk nasproti 30,012.820 moških, to se pravi: na 101 moškega pripade 100 žen. ž Kako delajo dunajske žene. Po naj-novejši statistiki o poklicih dunajskega prebivalstva se ugotavlja, da se nahajajo štiri petine vseh žensk na Dunaju v delovnih odnosih in. sicer ne glede na to, ali so poročene ali samske. V prime_n z razmerami pred vojno, se je početverilo število ženskih naštavljencev v bankah; pri železnici se je potrojilo, ve kot polovica vseh nameščenih žensk P sc posveča,krojaški obrti. Število slu-kin pa jc v primeri s številkami izz predvojnih let padlo za dve tretjim. 7?Velika parada!? ž. Večja umrljivost deklet. V mladih letih umrje več deklic nego dečkov. Na 00 smrtnih slučajev dečkov pripada v drugem letu življenja 102, v tretjem do četrtem že G4, v šestem do desetem 130 v enajstem do petnajstem celo 200 smrtnih slučajev deklet. V naslednjih letih število pade. Vzrok, je ta, da se deklice utrejo razvijajo, njih vzrastu pa sc ne posveča zadostna pozornost. Tudi ne gibljejo se toliko kot dečki. ž Bojevniki za ženske pravice v sred- njem veku. Na željo pravnuka Karla Velikega, kralja Lotharja II., je spisal v stoletju znani učenjak Irec Scda'i- tio spis o pravih dolžnostih vladarja. v tem spisu govori v poglavju o kra- sll,žiti možu z dobrimi hvnih I I1 llaj Jih 70ž o°sl»ša tako v javnih, kakor v zasebnih zadevali; bolj- dn in, Le dobre nasvcte posluša, kakor od / LPreZira te»a- kcr Potekajo sredtep «V-egax slabSeRa spola. - Drugi v z go i i t e p6 p" ‘m mia t" Rfiidius Roman us, neko knJ Tridenka Lcpega, piše o ženi nckohko drugače. Tako-Ie pravi: Ženski nasvet jc malo vreden. Vendar pa ga doDuŽJn"10? v zametuje docela. Ne copusca pa da bi se žene vtikale v važ- ne zadeve kjer Je trgba hitre odločitve. ‘ zena, zelo krepostna iu tudi si-ter sposobna, ji lahko vladar zaupa tudi skrivnosti državne uprave«. SCafešna b® davžna r®“ forma na Enotna davčna zakonodaja, ki jo m’ za man čakamo. ■ Znano nam je, da se bodo P°v0, nfa v senskega parlamentarnega zas5čLrSice- glavnem reševali predlogi gosP° pre-ga značaja. V prvi vrsti pridejo , 0 tres: zakon o stabilizacijskih bilati kodifikaciji direktnih davkov m vnjU o finančnem gospodarstvu samoup _ teles. Finančno ministrstvo ie. .grenjenih treh zakonov objavilo za‘^0Il.nr s® formi direktnih davkov, ki bo. • 7iaria napoveduje, stopil v, veljavo I « 1927. Direktni davki se bodo del ,’dnifl-skupini: v rentni davek in v doli ski davek. V drugo skupino spa1dajo ki vseli dohodkov,, zemljiški daVvr ve-šni davek, davek na lantijcme ut jnaša čje plače. V rentnem davku pa. P predlog važno izpremembo; t. G. ko-ima davek določiti za nazaj za vsač\e Iti ledarsko leto posebej, za one rc ’ so davkom podvržene. v]iej< Novi predlog je vsebinsko naj°bs ši izmed vseh parlamentu doslej P ženili zakonskih predlogov. Rr lDv ifl ustvaril nov sistem direktnih dav K ^ jee celotno, skupno zakonodajno d:ei > čim so bili doslej davki uzakoniej’1.1, no* čili zakonikih, med katerimi ni 'U bene idejne niti formalne zveze. sko je nov predlog izrednega v ker pomeni za davčni sistem P.Ube, reformo in upošteva vse izPr€lt,]e^ ki so nastale s stabilizacijo vaRf?'0 pri' večjo vrednost pa ima v tenujv tvaf' agodil vse direktne davke višutt 0 ni h dohodkov. Z ozirom na vu>' hodkov je treba pripomniti, da iflO cene doc' gospodarstvu Češkoslovaške nis° gorili enake. V primeri s predvojnimi ^dlci so devetkrat višje, dočim so “ .ja. S manjši, ker je nazadovala produk efl, tem je v gospodarstvu omajan0,. vojno ravnotežje, a dohodki so ra. pe kov znatno manjši, kakor pred ceV^ glede na to, da 'se pri devetkratmh jo' in pri sedemkratnem predvojn®111 se j e hodku, živi mnogo težje, kakor ^ živelo pred vojno. Edino oviro v nem zakonu je tvorilo pripisovanj aJJj. kov na dohodek, ki je bil že itak aV. šan za davščine naložene od sam°ai iu CISTE. Macisteja prvi .velefd^g fll- •esega vse dosedanje. cirS 'osa|na ..... Neprckosljivd senzacijo, ežija, prvovrstna silno nHpeta zVe režija, prvovrstna simo . j zvv največje atrakcije z levi in drug 1 vjd® rinami, kar ste jih sploh d°S'ed sl°a Levi, kamelo, dromedan, 00 ' jzloi' itd. Oglejte si fotografije v n-bah. apolo KINO dfl6 Od petka, dne 15. do 18. oktobra «On In ena kra kate^. v obupan nad človeškim rodom, za|jubi " ne najde sočutečega bitja,, se raZUm® pravo štirinožno kravo, k in za njo se bori na živ® In airtt0- in elegantni! Izberite si frlzuroTIolS^ ljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikroieni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje se morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito voljni, svilnato mehki pa sveti; kretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le foszsodnit JUGOSLA VENSKO D. D. GEORG 3CHICHT,OSIJEK. Oddelek «Elida*. Polljlte ml br»«pl«l!no originalni i.vojiok ELIDA-SIlAi'uJ. C U a»v Naslov ________________________ Prilepite proelm, Izpolnjeni odrezelt »adaj n* dupia^iM^ Iz živlienia in sveta Kralj Matjaž med Slovaki Slovaki se imenujejo tako, kakor mi Slovenci in tudi to imamo skupno, da Je pri obeh narodih zelo čislan kralj Matjaž. O kralju Matjažu imamo Slovenci veliko pesmi in povesti. Naši pesniki Ka radi slikajo kot simbol narodne svobode. Ob prevratu so pisali: Vstal je kralj Matjaž . . . Sedaj se sliši: Kralj Matjaž bo dvignil svoj meč in potem pojdimo osvobodit brate. Kralj Matjaž je zgodovinska oseba. vendar pa je za Slovence čisto brezpomemben. Veliko pomembnejši jo bil za ^loyake, ki so spadali pod njegovo vla-m so bili ž njim jako zadovoljni. ..Kralj Matjaž (Matija Korvin) sc je ro no,J; l443„ umrl pa je 7. aprila 1499. Za j fa, kralja je bil izvoljen kot 15le-kn u- * Poročila pravijo, da je bil ja- tov in rou.men vladar, ki ni maral magna-stvm— Sv]e rad družil s preprostim ljud-kaW' Je^ova žena ni bila Alcnčica, tem,, x0pTtva slovenska narodna pesem, ki ec . Katarina Podebratska, Čehinja, Porod' urnrla P° 51etnem zakonu pri ročil '» kletnem vdovstvu se je poni imZi eatpico Neapelsko, s katero tudi z n Ti? otrok. Imel je nezakonskega sina raščai *tal™ ljubico, postranskega na-Pa sp si ni sv°jil kraljevega rodu, g Ve Po takratni navadi zelo veliko. beinri^'sJavski »Slovenski Dennik« je o-nimiv Y zadnji nedeljski številki za-sponv *?°^^stek, v katerem našteva, kaki °SeO so se ohranili na Slovaškem na b0 -r .kraUa Matjaža in na njegovo do- skoro; '»-“‘IIMIUV JV J/1VVVJU.IJU . °hran- VSe^ Slovaške. Ponekod so krali iwni napisi, da je ondi prenočeval i- drugod še danes pripove- k0si, ‘•jH^sko izročilo, kje je večerjal ali Sel v , lovil itd- v Hrachovištu je pri-s i'^r.111 0 kmečko hišo in si dal postreči je ]j„i?,v'° kašo, v Viglašu in okolici pa je p0 ’’ kmetska dekleta. Eno izmed njih r°clbi^e odlikoval s tem, da je njeno ■y n° Povzdignil v plemiški stan. r^!kakor 3'e M junak slovenske na-Ptsmi, v, življenju jako priljubljen *l vladar. spominov je precejšnja vrsta v e lika parada?? Dravi jugoslovanski Voronov Kolbr° P°nilajevali ali ne? — Dr. n kov-Voronov učenec — v Zaje- r • čaru* ki er? ^a* prinaša zanimiv ioterwiev, Vansk-Ie iime* nJen dopisnik z jugoslo-ivim Voronovom — dr. Kolesniko- prija Kolesnikov jee sprejel dopisnika i/7'no v- solbi, kjer žvrgoli najmanj s^rK,anaT^k°v. V tej sobi Kolesnikov ©I(a.!1° hrani številna pisma, ki so vsa' VSfthinn nnlna vplifi nr* nnmln- — Vi ste seveda prošnji ugodili? — Nisem in tudi ne bom — je odgovoril doktor. Nisem dal slike niti našim novinarjem, zato je ne dam niti drugim, Na vprašanje glede neusmiljene kritike in izraženih dvomov v uspeh pomla jevanja, je dr. Kolesnikov izjavil: — Za take kritike se ne zmenim, ker vem, da so hodile in da bodo šle reči, ki imajo veliko važnost, vedno svoja pota. Izvršil sem en poizkus in pričakujem jako dobrega uspeha. Vsako delo je podvrženo kritiki, ki pa mora biti hladna in objektivna, ne sme pa žaliti. O svojem poizkusu, ki ga je dr. Kolesnikov izvršil na nekem izmed svojih kolegov, je izjavil, da 'bo čas potrdil dober rezultat. Kolesnikov je nato pokazal dopisniku vezano knjigo, ki je bila lani tiskana V njej je navedenih 43 slučajev cepljenja z opice na človeka, ki jih jee izvršil dr. Voronov. Knjiga je tudi ilustrirana s slikami, ki prikazujejo cepljenje pred operacijo in po operaciji. Dr. Kolesnikov je mnenja, da igra tudi pri tem vprašanju veliko ulogo individualnost. Dejal je: — Mislim, da veda stoji z našo idejo. Fiziologija in histologija so medicinski evangeliji. Ker vidim, da tudi zdravniška veda. veruje in računa z uspehi, bom delo mirno nadaljeval; trdno sem prepričan, da bo to v veliko korist vsemu človeštvu. Stinach je izjavil, da se čez 15 let ne bo nihče sramoval te operacije, temveč si bo vsak želel, da se z njo okoristi. In vsi oni, ki bodo želeli, da postanejo sveži, bodo lahko podaljšali svojo čilost, _ kakor hitro bodo občutili, da se bližajo jeseni življenja. Takrat bo cepljenje imelo tudi več uspeha. Sicer pa ni dvoma, da se bližamo velikim izprememlbain v tej smeri. UJlgl. piolllu, IVI ov/ * ou ine — polna želja po pomla-k»ii °'d vseh pisem je dopisniku poka-en ’ *~ ' ki s,ik.. J J __ ... . nv <» ,eni°- od »Atlantik Foto Compa-Svofn’ v *a Prosi. na.i čimpreje pošlje s'™o vt svrho objavljenja y, sve- Pariz v pravi luči Ali je Pariz najbolj nemoralno velemesto? O Parizu se povsod misli, da je jako nemoralno mesto. Nedvomno je ta sodba daleko pretirana. Prvi,- presenetljiv utis, ki ga dobi tujec v Parizu, te o tem v polni meri prepriča, kajti to mesto je sigurno bolj moralno, kakor ostala evropska velemesta. Zenska krila so v splošnem daljša kot v drugih mestih. Obnašanje nežnega spola je skromno, neprisiljeno in decentno. Toalete so preproste, dasi se srečujejo na boulevardih pretirano šminkane in izzivalno oblečene, koketne postave. Toda to ni noben pariški privilegij. To, da je Pariz tako razkričan, je zakrivila liberalnost Francozov, velika prisrčnost in naravnost, ki ju v polni meri posedujeta oba spola. Kakor ne bo nikomur v Parizu prišlo na misel, da bi pregnal izpred Louvra na klopi spečega brezposelnega, tako se tudi ne bo nihče zgražal nad tem, da se na ulici poljubi dvoje mladih ljudi, ali da sede v kavarnah pari v objemu. Širo-kosrčnosti javnega mnenja je tudi pripisati dejstvo, da ob nedeljah v Bois de Boulogne leži vi travi, tik kakega ele-ffantnega res ta/vran ta# množica ljudi in parčkov, ne da bi bilo opaziti kjerkoli Kakega stražnika ali diruige^a organa« ki bi jih prikrajšal za skromni nočitek. A ne samo demokratičnemu mišljenju, ampak tudi nekaterim drugim okoliščinam je pripisati vzroke, da je dobil Pariz nemoralen značaj. O tem se prepričamo, ako verjamemo Jean Bernardu, ki v »Presse Assooie« opozarja na neugoden upliv montmarterskih kabaretov, ki od mevajo od apaških popevk in ki dajejo napačno sliko Pariza. Jean Bernard piše: »V tisočih in tisočih možganih v ino-zemstvu je bila izzvana popolnoma na-pačna domneva o francoski metropoli in ustvarjena o prebivalstvu in njega dejanju in nehanju popolnoma napačna slika, Desetletja je domneval in še domneva del inozemstva.. da je Montmartre kaluža grehote, obljudena od neolikanih Pa rižanov in Parižank, da preže izza vsa kega vogala apaši z noži ali da te ob vsakem koraku mamijo pohotne ženščine z rdečo ruto v skrivna stanovanja. Člo veku se zdi komaj potrebno opozarjati na napačnost pretiranih domnev, kajti vsa mesta s približno štirimi milijoni prebivalcev se v, tem oziru popolnoma u-jemajo. v Apaštvo jo v Parizu toliko, kakor v drugih velemestih. Prostitucija pa je v Parizu precej manj razvita, nego v Londonu ali New YoTku, ki prednjačita v tem oziru pred vsemi velemesti. Kar se tiče pariškega nočnega življenja, bi pripotn nil samo to, da se ga udeležuje le tujec; kajti danes je nočni Montmartre posest Amerikaneev, kjer se za skromen denar izžive, nakar se vračajo v sramežljivo Ameriko, kjer nrinovedujeio svojim so progam in otrokom o nečuveni pohoti in grešnosti, ki vladata v Parizu, dasi se vse to umetno vzdržuje le radi njih in »zgolj z njihovimi sredstvi«. Priznati moramo, da je ta apologija pariške morale v pretežni meri pravilna, a legenda o nemoralnem Parizu je jasen dokaz, kako nastajajo predsodki. !?Velika parada?! Čudna kotlina v Tibetu Naseljujejo jo pritlikavci In orjaki. Sicer se zdi neverjetno, da bi v dobi letal in zrakoplovov živeli na zemlji neznani ljudje in plemena, med katere še ni stopila noga civiliziranega človeka, vendar pa nam je angleški popotnik polkovnik Thorton nedavno dokazal, da je tako. Thorton see je vrnil minule dni s poti po azijskem Tibetu in je poročal o izsledkih kraljevski zemljepisni akademiji v Londonu. Približno 500 angleških milj od mesta Kalobar je odkril Thorton skorajda nedostopne gorske kotline, ki jih naseljujejo pritlikavci in neobičajno visoki hrusti. Pritlikavci, ki imenujejo samega sebe Korumbesi, niso višji od 1 metra in žive baje jako primitivno, skoraj kakor zveri v gozdu. Zato pa so njih sosedje velikani po telesu, visoki najmanj 2 metra 10 cm dn zapuščajo utis omikanih in pametnih ljudi. To pleme tvori neko vrsto verske družbe in je maloštevilno _— šteje komaj kakih 700 članov. Več jih bojda sploh’ ne sme biti. Kajti nov član v tej čudni koloniji se sme roditi stoprav tedaj, ko kateri umrje. Po trditvah polkovnika Thortona, 5e on drugi civilizirani človek, ki je prispel ac zagonetno kotlino pritlikavcev ja velikanov. Pred dvajsetimi leti je prišla tjakaj znana »theosofična škofinja« gospa Blanaoka, rodom poljska Židinja iz Lodža. Znanstveni svet je sprejel takrat njeno poročilo kot sad bolestne domišljije. Tekom nadaljnih 20 let si ni nihče drznil v nedostopne tibetanske pokrajine in šele polkovnik Thorton je sedaj dognal, da poročilo o deželi pritlikavcev) in orjakov, ni bilo izmišljeno. Ugrabljena nevesta Še je nekaj romantike v Hercegovini. V Hercegovini se še čestokrat dogaja, da zaljubljen mladenič ugrabi izvoljenko. Kljub temu, da se ta navada vedno bolj opušča, vendar tudi pripeti kako prav originalno ugrabljenje. V majhnem zanemarjenem gnezdu Potocima je bil Risto Kavezič blazno zaljubljen v dvajseletno dekle Evo Beli<$. Čestokrat sta se sestajala na samem in se ljubila po svoje. O svoji ljubezni Eva ni smela doma niti črhniti, ker je vedela, da so starši Ristc sprti z njenimi. Vendar posledic ljubezni ni mogla dolgo prikrivati. Stariši so izvedeli njeno skrivnost in so jo pričeli preklinjati. Prepovedali so ji celo hoditi na cesto. Eva je jezo trdosrčnih sta-rišev s težavo prenašala. Obupavala je, a Risto je mučila strašna negotovost. Dan za dnem se je hrepenenje obeh večalo, končno pa se je Risto odločil, da ugrabi izvoljenko. V to svrho je pridobil tudi svoja dva prijatelja. Hitro so Izdelali načrt. Oborožili so se s puškami in samokresi ter sredi dneva udrli v sosedovo hišo ter ugrabili Evo. Oče se je sicer upiral nasilju mladeničev, moral pa je grožnjam popustiti. Naslednjega dne se je Evica poročila brez blagoslova svojih starišev. Kdor strada — dolgo živ} Kako izgleda notranjost 118letnega starca takoj po smrti. Ruska zdravnika Kusrynski in Kopilo-va sta objavila v listu »Krankheitsfor-schung« izsledek obdukcije in mikrosko-pične preiskave llSletnega starca, ki jo od svojega 45. leta nreživel 73 let v Sibiriji kot iUcnanec. Kolikor se je dognalo s povprašanjim pred smrtjo je začel pokojnik že kot 121etcn deček u-živati alkohol, od 15. leta naprej je kadil in popil vsak dan deciliter’žganja, pozneje pa še več. Njegova poglavitna hrana je bil kruli; meso in mleko je uži-val poredkoma: vsak dan je snedel dve libri kruha zjutraj in zvečer je izoil h kruhu se liter čaja. V zadnjih ietih je trpel.srahovito pomanjkanje: spal je na zemlji v nezakurjenem prostoru (v Sibi- Ko je umrl, sta čez 40 minut po smrti pristopila zdravnika in izvršila olxlukci-jo. Značilno je bilo. da so bile vse žilo nenavadno mehke in prožne, le v sreni žili so s