Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljfi: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v torek 9. novembra 1886.
Letnilc Xn
T
Splošna osnpiijenost.
Nastopni govor predsednika avstrijske delegacije, sivolasega Smolke, je svet tako osupnil, kakor bi ga bil zadel curek ledenomrzle vode. Vrli Poljak je s tako živimi in resnimi barvami slikal današnji silno kritični položaj v Evropi, da se je sumnja porodila med osupnjenim svetom: da se je bil Smolka prej ko ne z Lajošem Tiszo zmenil, kajti tudi v ogerski delegaciji slišale so se slične besede o veliki nevarnosti, ki grozi javnemu miru v Evropi. Iz uradnih krogov došlo je pa med tem zagotovilo, da Smolka ni bil z nobenim dogovorjen, temuč je govoril po svojem prepričanji, kakor mu je besede narekovala kočljiva situvacija. Smolka je rekel, ko se je avstrijska delegacija cesarju poklonila:
„Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo! Zbirajoč se na povelje Vašega Veličanstva, kakor udje delegacije Vašemu Veličanstvu vedno zvestoudane, da se posvetujemo o predlogih skupne vlade, smatramo si za prvo svojo dolžnost, izraziti občutek neomah-Ijive zvestobe in udanosti posvečeni osebi Vašega Veličanstva in najvišji cesarski hiši, ter prosimo, da Veličanstvo izvoli te izraze lojalnosti in pijetete milostno sprejeti. Delegacija državnega zbora pregledala bo vestno vse predloge za skupne potrebe, kar jih bo skupna vlada predložila; posebno pa nastavke vojnega ministra, ki zahteva zdatno več memo druzih let, ter jih bo skušala spraviti v soglasje s tem, kar davkoplačevalec lahko zmaguje. Pri vsem tem se pa ue moremo znebiti nekakih pomislikov. V dobi, kakor je današnja, v kterej se jako imenitne koristi države morda le nepodučenim v nevarnosti dozdevajo, razumela je modrost Vašega Veličanstva sicer ljubi in od nas vseh tako srčno zaželjeni mir nam ohraniti, kar nam pač daje pravico do zaupanja, da se bo Vašemu Veličanstvu posrečilo, ta mir še dolgo vtrditi. Potrebujemo ga vsi na utrditev našega narodnega gospodarstva in na blagor države. To naše zaupanje nas pa zopet ne sme tako daleč zapeljati, da bi pozabili, kaj se kar čez noč lahko zgodi, kar namreč tudi najmodrejši ne more naprej vediti, da bi nas sililo na obrambo vitalnih interesov države misliti.
Strastni dogodki na jugu-iztoku opominjajo nas k opreznosti in nam velevajo, za moč in jakost države in za spretnost krasne naše hrabre armade že v mirnem času skrbeti in to temveč, ker se druge velesile kar pred našimi očmi tako skrbno oborožujejo in to z orožjem, ki je boljše memo našega. Naše razmere v zunanji politiki so nejasne in prav zarad tega ne smemo za drugimi velesilami zaostajati. Kakor je po eni strani nevarno dovoliti, kar tirja vojni minister, ker imamo že tako silne davke, se glede silno kočljivih razmer, o kterih sem poprej govoril, delegacija vendar ne more odločiti, da bi naši skupni hrabri armadi ne dovolila tistih sredstev, ki jo bodo peljale do slave in časti, in s kterimi si bo ob znani svoji požrtovalnosti pletla lavorike. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da dostikrat ravno izvrstno oborožena vojska mir ohrani, kterega ohraniti si vse tako želi.
Lahko pa se tudi zgodi, da nam i ta nada splava po vodi, kajti človeška usoda je v božjih rokah. No, v tem slučaji bo hrabra naša armada, bodo narodnosti avstrijske dokazale, da so pripravljene na vsako žrtev za srčnoljubljenega, velikodušnega in pravičnega cesarja, za čast in slavo domovine in srečo narodov, h kteri naj nas modrost Vašega Veličanstva še dolgo let vodi. Zato pa hočemo Boga prositi, da naj Vaše Veličanstvo ohrani, obvaruje in blagoslovi."
Ob 1. uri popoludne poklonila se je ogerska deputacija presvitlemu vladarju in tudi njen predsednik Lajoš Tisza povdarjal je v smislu Smol-kovem potrebo miru in silno kritičen položaj, v kterem se Avstro-Ogerska nahaja. Tisza pravi:
„Mir se nam bo pa le tedaj ohranil, če ima naša diplomacija na zunaj tudi zadosti vpliva in podpore, kar se pa posebno sedaj brez popolnoma oborožene vojne sile ne da izpeljati. Ob enem je pa pred vsem potrebno, da se vpelje med vojsko in med narodom tisto presrčno razmerje, ki je porok, da se oba faktorja ne vstrašita žrtev ne v premoženji, ne na krvi, če to zahtevajo interesi prestola in države.
Oe bi se pa kljubu temu brez velike škode za prestol in za državo ljubi mir ue dal drugače ohraniti, kakor z orožjem v roci, tedaj se pa smd
Vaše Veličanstvo na udanost ogerskega naroda zanašati.
Takrat se bo zbiral naš narod okoli prestola Vašega Veličanstva, ter bo na Vaš klic vse tvegal za Boga, kralja in domovino. Božja previdnost čuva naj nad nami, da tega ne bo treba, prav zarad tega ohrani naj nam pa življenje Vašega Veličanstva. Koliko smo imeli že skrbi zarad ohranenja miru in vse je razprašila velika modrost, očetovska skrb in prevzvišeno čutstvo Vašega Veličanstva, ktero ve ceniti udanost in domoljubje svojih narodov. Zato naj pa Vsegamogočni Bog življenje Vašega Veličanstva, ktero je v najtesneji zvezi z narodi, ohrani do uajskrajne meje človeškega življenja. ■'
Kakor je videti iz teh dveh nagovorov, je med njima nekaka sličnost, ki na prvi pogled človeka osupne. Neverjetni Tomaži so sicer trdili, da sta se Smolka in Tisza med seboj dogovorila, v kterem smislu da bodeta pozdravila cesarja. To ni bilo res, temveč je vsak, kakor smo že rekli, govoril iz svojega stališča, ozirajoč se ua politično obzorje pred seboj. Da je pa tisto tako polno črnih hudournih oblakov, da huje že skoraj ne more biti, nam bo vendar vsak priznal, kdor le količkaj politiko bere.
Rusija je okoli Odese in ob Dunavskem ustji vsa kvišku. Prva pomoiska divizija ima povelje na boj pripravljena biti, kterega sicer še ni, ki se pa utegne kar čez noč napraviti. Povod mu bo dala peščica Bolgarije. Naši državniki so do sedaj še pri vsaki priliki zatrjevali, da bi Avstrija nikakor ne trpela ruskega zasedanja na Bolgarskem, če bi se taisto pričelo na svojo roko. To, se ve da, bi bilo drugače, če bi Rusija kak tak mandat od Evrope dobila, na kar pa ravnokar prav nič ne kaže. Rusija se očividno pripravlja na zasedanje. Manifest, s kterim misli taisto pri Bolgarih opravičiti in vte-meljili, je že pripravljen. S prvimi kozaki, ki se bodo v Varni izkrcali, razdelil se bo po deželi. Kaj preostaja v tem slučaji Avstriji druzega, kot Rusu boj napovedati ali — kar bi bilo pa najvgodneje — Srbijo zasesti. Toda tudi v tem slučaju bi bil boj neizogibljiv.
Kako bi bile v tem slučaji vojne sile razpoložene ? Kolikor je do sedaj znanega , stala bi Rusija
LISTEK.
Spomini -iz potovanja po Gornje-Štajarskem.
(Dalje.)
Pot do postaje v Kuittelfeldu bila je kaj prijazna. Lepo se je videla bližnja okolica iu odpiral se je prijazen pogled v Mursko dolino, ktero so sem ter tje zastavljali temni, okrogli predgorski vrhovi. Od daleč prihajali so izza goni črni oblaki, ki niso obetali najlepšega vremena.
Na levo proti vzhodni strani oziral sem se z veseljem na prijazno farno cerkev v S t. Mareinu, ki je kako poldrugo uro od Sekove oddaljena. Ko sem se mudil v Sekovi, ogledal sem si nekega dne tudi to prezanimivo zgradbo, ktera gotovo zasluži, da iz mojih »spominov na potovanje po Gornjo-Stajar-skem" ne izostane.
Cerkev sezidana je v pozno-gotski dobi. Na tej
stavbi kaže se prav očitno, kako so nekteri gotski graditelji bogato, da, rekel bi zapravljivo vporabljali lepšavna sredstva gotskega sloga. Večinoma so zlasti manjše gotske stavbe sila varčne pri rabi lepšavnih sredstev. Navadno nahaja se jih le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. — Slopovi večinoma niso čle-uoviti, ainpak robati, osmokoti. Kapitelskih zidcev ni, so izpuščeni popolnoma, podporniki brez okraskov itd. Na eno pa so vendar skoraj vedno pazili, da so namreč tudi pri priprostejših in ubožnejšili cerkvicah napravljali zvezdasto in mrežasto svodovje. Take so z malimi izjemami gotske stavbe tudi pri nas. — Drugi graditelji pa so ravno nasprotno porabili vse mogoče lepšave gotskega sloga. Pri takih stavbah opazimo krasno krogovičje pri oknih, bogato ozalj-šane kapitele, lepe konzole in baldahine, bujno proli-lovana velika vrata itd. K tej drugi vrsti se mora prištevati tudi cerkev v St. Mareinu. Pri njej so vporabljeni okraski tako bogato, reči se sme zapravljivo in bahačasto, da se je res čuditi. Naša Kranjska dežela pač nima nobene cerkve iz te dobe, ki bi kazala toliko bogastvo, iu tudi med Štajarskimi je ta
prva v tem oziru. Prav posebno pa to velja le o lopi cerkveni.*)
Cerkev sama, ki ima to bogato okrašeno lopo, ni tako velikanska. Po dolgem meri 31 metrov, široka je pa 13 metrov. Ima dve ladiji, pred kterima leži na vzhodu presbiterij z eno ladijo. Njeno notranje in zunanje ima marsikaj zanimivega. Slopovi so členoviti. Konsole imajo nad seboj baldahine in se nahajajo po slopovih in po stenah. Na svodih so lične, stare slikarije iz leta 1463 in 1490. Podporniki so bogato členoviti in imajo na vrhu stolpiče; z arhivoltami obrobljena okna se končajo zgoraj v križne rože. To zelo zaljša iu poživlja vnanjščino cerkve; le neznaten stolp ji ne dela časti.
A če prav vzamemo vse to skupaj, bi vendar po tem nihče ne sodil, kako bogata da je lopa, ki je prav za prav le postransk del stavbe, ki pa vkljub temu cerkev samo po svoji lepoti presega. Tii se
*) Graški „K>rohensehmuck'' prinosel je leta 1870 marljivo risano sliko te lope z natančnejiin popisom, na kterega sem se pri spisovanji pričujočih \rstic tudi jaz deloma naslanjal.	A • >'■*'
i / \ -
na iztočni strani sama. Ta orjaška slovanska država je ravnokar brez zaveznika, kajti kakor hitro prične boj, ona ni več član trocarske zveze. Bismark je že zdavnej povedal, da bi se on v slučaji avstro-ruske vojske na Balkanu ne mogel vdeležiti boja, ker nima časa, temveč mora vedno paziti, kaj se preko Rena godi.
Med Rusijo in Francozi so se razmere sicer zdatno zboljšale, odkar je odšel iz Pariza v Petrograd novi poslanec Laboulay, zveza prijateljstva se pa vendar-le še ni sklenila, kar se pa lahko čez noč zgodi. Rusija bi toraj k večemu in v najvgod-nejem slučaji le enega zaveznika imela, ki je pa jako krepak, tako na morji, kakor tudi ua suhem, in ta bi bil Francoz.
Po drugi strani, toraj na zapadu, postavile bi se ji pa po najnovejših novicah, o kterih bi skoraj trdili, da niso še vtemeljene — Avstrija, Italija, Angleška in Turčija. Poglejmo, ali je kaj možnosti do take zveze? Italija ima že zdavnej načrt napravljen, da bo Avstrijo podpirala, kedar se bo jela ta proti egejskemu morju pomikati, ker se nadja ob tej priliki za plačilo južne Tirole in naše Primorje dobiti. Južne Tirole naj si le vzame, Trst in Primorje naj pa le pri miru pusti, sicer se ji utegne slaba goditi. Italija šla bi toraj na vsak način z Avstrijo proti Rusu, ker bi šla za svojo korist. Angleška bi bila Rusom že zdavnej rada pesti pokazala, pa ni imela poguma sama. "V družbi bi se pa to laglje napravilo. Posebno bi bila pa to silno vgodna prilika za njene manipulacije v Aziji. Turčija ima pa njene čete že pripravljene in bi šla kot četrta v zvezi za ohranenje ali pribor Iztočne Rumelije.
Kakšen bi bil pa pri vsem tem konec, to se pa niti približevalno ne da ugibati. Vojna sreča je še dvakrat bolj opoteča, kakor druga in se dostikrat slabemu pridruži, da močnega naklesti. B.
Četrti stan.
(Dalje.)
Znano je, da se je avstrijska vlada mnogo pečala s temi in enakimi vprašanji, in da se je vse to pri nas postavno določilo; delavci dobre in poštene volje so tudi to s hvaležnostjo sprejeli. Le nekako počasno se pri nas izpeljujejo take modre postave, in podvzetniki bodo zmirom našli dovelj izgovorov, da jim ni moč kaj več storiti za delavce, razun tega, da jih v soboto izplačujejo.
Pravica zahteva, ali vsaj spodobnost in enakost pred postavo tirja, da delavci med seboj osnujejo skupine in da so zastopani v državnem zboru. Isto namerava predlog avstro-nemškega kluba doseči, ter je to prizadevanje v načelu priznanja vredno, če ni vse le nasvetovano iz tega namena, da se ljudem pesek v oči meče. Kaj pak, da bi se moralo skrbeti, da bi delavci potem res smeli in mogli svobodno voliti.
Četrti stan se je zavedel svoje moči; ni slabši od drugih stanov, zakaj bi se toraj njegov glas ne zaslišal v državnih zborih; delavci trkajo na vrata, odprite jim, da jih šiloma ne vlomijo.
Zboljšati gmotno stanje delavcem je potrebno in nujno; vendar še bolj imenitno je, delavce v nravnem oziru izobražiti in skrbeti, da se nravnost
pri nih zboljša; ako se namreč to zgodi, potem delavsko vprašanje ni več tako nevarno. Z vero in cerkvijo more se rešiti socijalno vprašanje, brez teh dveh ni mogoče, je vse zaman. — Reforma delavskega stanu bode ali krščanska, ali pa je ne bode. Delavci se morajo okleniti svete vere, poprijeti se nje naukov in podvreči se postavam, sicer ne bode rešenja.
Da, istina je, da ni dosti storjenega, ako se delavcem zboljša le gmotno stanje. „Sveta zarad delavcev ne moremo spremeniti v raj." Naj se stori vse, kar je mogoče, za delavce, ako ni duha krščanstva, bodo zmirom nezadovoljni, vedno bodo mislili, da se jim krivica godi; se4aj jim ta, sedaj ona državna naprava ne bode po volji, zmirom bodo mislili, da morajo sami oni nositi težave življenja; karkoli bode država storila, da bi olajšala njih osodo, vse bodo napadali. — Za to pač ni treba dokazov daleč iskati, videli smo to v našem mestu, ko je vladni zastopnik svoje dni zbral krojače skupaj, da bi se bili združili v smislu postave; ugovarjali so zoper to; svobodni hočejo ostati, so rekli. Delavskim kamoram (Arbeiter-Kammern) pro-tivijo tudi delavci. — „Povej mi", rekel je v našem mestu spoštovani mojster svojemu delavcu, »koliko hočem jaz za delo tirjati, ker ti od mene za zgo-tovljenje toliko zahtevaš, rad ti dam, kar hočeš, samo da meni kdo delo po tem kupu plača."
Dostikrat se kujajo tu in tam delavci, kterim bi tega v resnici treba ne bilo. — Tudi postave, ki se tičejo varstva delavcev, zavarovanja zoper nesreče jih ne bodo zadovolile, ako se najemniki (podvzetniki) in delavci ne zedinijo na podlagi krščanstva. Prav zarad tega pa zahtevamo popolno svobodo katoliški cerkvi. Ona je odpravila sužnost starega sveta, pa je tudi zmožna ozdraviti socijalno bolezen našega časa. Sveta cerkev se je od nekdaj prizadevala, utešiti in zmanjšati vsako zlo, ki je zadelo ubogi človeški rod; ona hrani zaklad Kristusovih naukov in vzgoja narode v kreposti in nravnosti. Delavcu so cerkev pristudili, vero mu iz srca iztrgali in sedaj je še le njegova beda postala neznosna. Ali ni temu nekaj kriva tudi država? Vsaj ^lega ni branila, ko bi bila vendar morala to storiti. Toraj ima tudi država storiti svojo dolžnost, ter pripeljati delavce zopet k veri in krščanstvu. — Na korist ljudstvu zahtevamo krščansko ljudsko šolo; šole naj bodo zopet verne (konfessionell), da ostane ljudstvu podpora v teh hudih časih, in da se ne bodo dali zapeljati lažnjivim prerokom. Katoliki se moramo vedno poganjati za to, da bi se nedelja praznovala; dajmo Bogu kar je božjega, nikar ne skrunimo Gospodovih dni z delom, ki ga ob delavnikih lahko zvršimo; blagoslov božji bode potem pri naših delih.
Zvedavemu pismouku je božji Zveličar pripovedoval povest o usmiljenem Samarijanu in ga poslednjič vprašal: „Kaj misliš, kdo mu je bil bližnji?" „Ta, ki mu je usmiljenje skazal", odgovoril je pismouk. Res da, usmiljenje zahteva božji Zveličar od svojih vernih, in po delih usmiljenja bomo enkrat sojeni. Saj že v navadnem življenji vprašamo, kakošnega srca je ta ali oni človek; kaj mislite, da Bog ne vpraša po tem? Toda poglavja o usmiljenji ne bodemo dalje obravnavali, samo toliko rečemo, ako božji nauk in zveličavni pripomočki združeni s krščansko delavno ljubeznijo sedanjega sveta ne bodo rešili, tako sploh ni mogoče rešiti ga.
Delavna ljubezen je nam stroga dolžnost. Ta ljubezen, pravi škof Freppel, ne. more se drugače nadomestiti. Ta ljubezen bode premostila prepad, ki je med delavci in drugo družbo, odprla bode srca delavcem, sprava bode med delavci in drugimi državljani, in delavec bode pridobljen za cerkev, za Boga; ljubezen bode tukaj določila. Ako se ozremo v zgodovino človeštva nazaj, videli bodemo, da je le požrtovalna ljubezen svet rešila. Večje ljubezen ni nihče skazoval, kakor božji Zveličar, on je tudi z izgledom svet podučil, reven in zaničevan je živel na svetu, iu umrl smrti najbolj zaničljive. Po njegovem zgledu so tudi njegovi aposteljni in učenci življenje dali za sveto vero in za izveličanje bližnjega. S požrtovalno ljubeznijo so sinovi sv. Benedikta Evropi pridobili vero in omiko. Ko se je krščanski svet ves hotel zatopiti v sladnosti tega sveta in v zemeljsko dobroto, sta dva velika svetnika in prijatelja božja, ssv. Dominik in Frančišek, cerkev božjo prestrojila iu v socijalnem oziru več storila, kakor vsi osrečevalci narodov današnjega časa skupaj.
V novejših časih je pa sv. Vincenc Pavljanski pokazal, kako se imajo skazovati bližnjemu dela usmiljenja. Ako samo revežem tu in tam damo kak dar, da se jih odkrižamo, premalo storimo. Krščanska ljubezen tirja, da bližnjemu pomagamo z be-bedo, z dejanjem, a tudi z dobrim zgledom; tako bodo delavci v nas videli svoje prijatelje, nehali bodo sovražiti vsacega, ki je v časnih rečeh srečnejši, kakor oni, in pridobljeni bodo zopet Bogu — in človeški družbi.
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. novembra.
Notranje dežele.
Sledeča sostava pokazala Vam bo zapravljivo gospodarstvo Madjarjev v svoji popolni nagoti:
leto	dohodki	izdaj k i	deficit	i cc c o -C 3 •H O 9 § (S'3,S
	po proračunih v milijonih			
1875	217	238	21	40
1876	224	232	8	31
1877	216	236	20	26
1878	219	240	21	53
1879	222	256	34	38
1880	239	259	20	' 41
1881	264	289	25	48
1882	299	325	26	46
1883	301	323	22	39
1884	308	329	21	39
1885	326	338	12	34
1886	329	344	15	?
1887	328	350	22	?
Kako da je stroškov od leta do leta več, razvidi se iz velikanskega primankljeja, kterega je samo z novimi dolgovi mogoče pokrivati. V teku enajstih let 435 milijonov delicita skupaj spraviti, mora človek v resnici več znati, kakor le hruške peči.
V Karlovcih na Sremu ima ravnokar pravoslavna cerkev svoj cerkveni zbor. Prva seja je bila dne 6. novembra. Pričela se je točno ob 10.jm. Otvoril je zborovanje patrijarh ob navzoč-
Jezusa, Marije in sv. Jožefa, ki je bila 19. junija 1755 od cerkvenih višjih potrjena, in ravno tistega leta od sv. očeta Benedikta XIV. z odpustki obdarovana, ter ji je altar Sv. Družine kot bratovski altar odločen.
II. Namen bratovščine.
1.	S posebnim češčenjem Sv. Družine in s posnemanjem njenih čednosti sprositi si njeno varstvo in srečno zadnjo uro.
2.	Varovati se pregreh, in posebej odpovedati se kletvini, ponočevanju, pijančevanju, še zlasti vsakemu žganjepivstvu.
3.	Pomoč skazovati vernim dušam v vicah, posebej bivšim bratovskim udom.
III.	Predstojništvo bratovščine.
Vsakratni farni predstojnik Godoviški je vodnik
te bratovščine.
IV.	Pogoji za sprejemanje udov.
V bratovščino se sprejemajo verni katoličani, ki so voljni spolnovati bratovske pravila, ter sploh ktere bratovski vodja spozna in sodi za sposobne; sprej-
ne da več govoriti o bogatem zidanji, marveč o bli-ščobi, o ošabni potrati. Lopa je prizidana na severni strani cerkve. Pride se vanjo od zunaj skozi vrata s šilastim lokom. Njena tla so za nekaj stopnjic nižja, nego zunanji svet. Široka je le 4 metre, globoka pa 2 5 metrov. Pri vstopu opazimo na levo nizka vrata, ki drže v zakristijo; skozi dvojna ozka pa visoka vrata se pride v ladijo cerkve.
Ta mali prostor je obokan z rebrastim svodom, ki je 5 metrov visok. Zvezdasti svod je sicer podoben svodu cerkvenemu, le da je veliko bogateji. Rebra so kar nakopičena in umetno prepletena; razun tega so lepo profilovana in na svoji spodnji strani vseskozi obložena s krogovičjem. če se je graditelj že z rebri toliko trudil ter je obdal s tako nenavadnim lepotičjem, pač sklepnika ni mogel bolj ubožuega napraviti. Iu res je čudovito krasno iu marljivo izdelan. Sklepnik visi iz svoda za 1 meter in ima podobo takozvanega baldahina ter je 0-55 metrov širok. Spodnji del ima podobo zvezdastega oboka. Njegove stranice pa krase vsi mogoči arhitektonski okraski: pročelja, konzole, dolbine za kipe,
mali baldahini v dvojni vrsti. Res, fantastično bogat svod, ki me je v svoji bujni členovitosti, žlahnim in na vse strani oživljenim lepotičjem prav živo spominjal »stalaktitov" (visečih kapnikov) naše Posto-jinske jame.	(Dalj° Prih )
Pravila *)
bratovščine Sv. Družine za čedno življenje in za duše v vicah v Godoviču.**)
I. Sedež bratovščine.
V farni cerkvi sv. Urbana P. M. v Godoviču Ljubljanske škofije ima sedež bratovščina Sv. Družine,
*) Ta stara bratovščina, tako primerna sedanjim okoliščinam, se zopet razširja in želeti je, da l>i se prav močno razširila po deželi.
**) Ker smo žo iz »Danice" posneli ter našim bralcem podali neka vodila družbe treznosti za odvrnenjo pijančevanja, podamo še pravila že potrjene bratovščino v Godoviču, ki ima zraven drugih tudi še poseben namen, da bi sc zatiralo in od-vračevalo pijančevanje in ponočevanje, toraj podpiral osebni in soeijalni blagor slovenskega naroda.	Vredn.
nosti dveh pravoslavnih škofov, na kar se ja kongres konstituviral. Poslanec Paja Jovanovič obrnil se je potem do patrijarha s sledečo interpelacijo: „Dovo-lite, da poprašam škofa te škofije, zakaj da ni razpisal za izpraznjeni volilni okraj Ruma nove volitve?" Patrijarh interpelanta vpraša, na kteri podlagi da želi interpelacijo vtemeljiti. Ker mož na to ni nič vedel odgovoriti, zadovolili so se vsi s tem, kar jim je pojasnil dr. Ilija Vučetič. Na to so se prebirale razne uloge; med temi je bila ona iz Gline s sledečimi točkami: 1. Srbski cerkveni zbor naj skrbi za čast Srbov, ki so tukaj na tej zemlji svojo kri prelivali, ter naj se potrudi za zopetno ustanovitev bivše srbske vojvodine to in onostran Dunova. 2. Srbski cerkveni zbor naj strmoglavi nepravilno izvoljenega glavarja (patrijarba) srbske narodne cerkve. 3. Srbski cerkveni zbor naj dela na to, da pri bodočih zborih cerkvenih občin ne bo več predsedovala duhovščina, ker je za tako dostojanstvo preveč samopridna. Najzanimiveje točke se pa ua splošno zahtevanje niti prebrale niso, ter se je peticija izročila peticijskemu odseku; prešli so na dnevni red. Prišel je na vrsto dopis srbske cerkvene sinode na predsedništvo kongresa, v kterem patrijarh Angyelič kot načelnik sinode piše patrijarhu Angyeliču kot predsedniku cerkvenega zbora, da sinoda kot hierarhija apostolske cerkve ni dolžna nobenega odgovora dajati na interpelacije in druga vprašanja kongresova. Tudi to se je izročilo pete-cijskemu odseku. Kakor se vidi, v srbski narodni cerkvi, kjer se Bog v slovanščini slavi, tudi ni vse, kakor bi moralo biti. Žalostno pa je, da si posvet-njaki hočejo prilastiti prvosedstvo pri cerkvenih zborih.
Hrvaški narod praznoval jo v nedeljo sedemdesetletnico svojega pisatelja in prvomestnika „Ma-tice Hrvatske" Ivana Kuknljevica Sakcinskega. Slavnost je bila močno podobna tisti, ki jo je naš narod napravil svojemu očetu, ranjkemu dr. Blei-weissu. Na predvečer so mu napravili pevci „Kolau in „Sloge" svečano bakJjado s podoknico. Dospevši pred jubilarjevo stanovanje, so se pevci-svetilci razvrstili, predsednik pevskega društva „Kole", gosp. Aruold, je šel pa jubilanta pozdravljat v sobo. Rekel je, da ker je Kukuljevič svojo delavnost kot pesnik v javnosti pričel, se pač spodobi, da ga narod ob njegovi sedemdesetletnici s pesmico pozdravi. .Takoj na to zagromi pod balkonom iskrena pesem: „Diži se iz sna!" Sivolasi pesnik in zgodovinar hrvaškega naroda stopil je v spremstvu več odličnjakov Zagrebških na balkon, kjer je ginjenega srca poslušal petje. Po p/vi pesmi pride ga pozdravljat v imenu pevcev g. Grahovac. Ta je posebno povdarjal, da je bila Kukuljevičeva gospa tista blaga duša, ki je največ pripomogla, da so dobili pevci svoj društveni dom. Kukuljevič se je na vse te nagovore zahvaljeval s čistim jasnim glasom. Ko so odpeli dve pesmi, podal se je jubilar med pevce, kjer se je vsakemu posebej zahvalil za petje. Drugo jutro jele so pa dohajati deputacije, pisma, telegrami iz domače dežele, iz sosednje Kranjske in iz Srbije.
Proračun za samoupravo Hrvaško-Slavonije za leto 1887 je sostavljen in se bo takoj predložil deželnemu zboru, ki se snide 20. novembra v Zagrebu. Skupne potrebščine so preračunjene blizo na 6,885.000 gld., kterim je pa ravno toliko pokritja izkazanega; toraj primanjkljeja ni nobenega. Proračun je za bodoče leto memo sedanjega za 50.000 gld. večji. 45°/0 tangenta za samoupravne potrebe znaša 6,041.636 gld., toraj za 42.510 gld. več, kakor leta 1886, in le 30.228 gld. več, kakor leta 1885. Ostanek samoupravnega pokritja pripada samoupravnim dohodkom, ki znašajo nekaj več nego 340.000 gld. Regnikolarna deputaeija hrvatska je menda danes s svojim delom pri kraji. Drugi teden v sredo ali četertek bo skupna seja hrvaške regnikolarne deputacije, ktere se pa baron Živkovič ne bo nič več vdeležil. Baron je namreč predsedniku deputacije pismeno sporočil, da mu siabostno zdravje ne dopušča sej deputacije vdeleževati se. Ob enem je glede silno težavnega položaja pripravljen popu-
stiti stališče, ktero je v elaboratu naznanil, ter hoče pristopiti k večini v hrvatski regnikolarni deputaciji, če ona obstane pri svojih nazorih, kakor jih je objavila v svojem prvem nunciju. Ta korak barona Zivkoviča je zbudil veliko pozornost po deželi, ker je bil mož svoje dni pri deželni vladi in so ga tudi zarad tega volili v regnikolarno deputacijo, ker so mislili, da bo za vlado delal. Sedaj je pa baron sprevidel, da bi delal le za Madjare in je izstopil, s čemur se je pravega domoljuba pokazal. Zato toliko osupnjenja.
Vnanje države.
JVa Srbskem bodo morda dobili novo ministerstvo, ker se s sedanjim ne morejo vjemati v finančnih zadevah. Sedanja vlada je predložila načrt, da bi se direktni davki zdatno zvišali, če hočejo, da se vzdrži v državnem gospodarstvu ravnotežje. Vladni načrt določa 15 razredov osobnega davka. Tu naj bi se največ plačevalo po 300 dinarjev, najmanj pa po 5 dinarjev (frankov). Zemljarina, poslopnina, davek od glavnic in dohodnina naj bi se tudi le neznatno zvišale. To je za sedaj poglavitna naloga, ki jo namerava vlada rešiti, potem se bo pa skupščina razšla — če ne bo namreč poprej ministerstvo odstopilo. Vzrok je pa tudi še nekaj druzega. Gara-šaninov kabinet je zahteval, da bi se letos vojni budget zdatno zvišal. Opozicija pa o vsem tem noče prav nič vedeti, ker se boji, da bi se tako podprta srbska armada z Avstrijo v zvezi lahko proti slovanski Rusiji obrnila, če bi Rusija Bolgarijo zasedla, o čemur niti dvomiti ni. Glede okupacije so na Srbskem celo liberalni Rističevi prijatelji, ki so Rusom vseskozi iz cele duše vdani, vsi tega mnenja, da bi bila okupacija Bolgarije tudi Srbiji jako nevarna. Ristič sam je pisal v svojem listu: ,,Okupacija Bolgarije bi bila velika nesreča ne le za Bolgarijo, temveč za vse ostale narodnosti na Balkanu. Vrata je tujim velesilam za okupacijo prav lahko odpirati. Kdaj bi se pa zopet zapreti dale, je pa drugo vprašanje."
Na Bolgarskem je položaj še vedno nejasen, kakor temna jesenska noč! Rusi vidoč, da s spletkani nič ne opravijo, jeli so se posluževati sile — upora. Burgaški punt je njihovo delo. Namerovali so ž njim dvoje. Prvič so hotli dokazati, da sedanja vlada res ni zmožna redu ohraniti, in da se mora toraj drugi spretneji umakniti, kteri na čelu naj bi bil Cankov Dragan. Drugič imajo pa zopet jeden povod več za okupacijo, ktero bodo kmalo pričeli. Druzega jim ne manjka, kakor le v dveh ali treh mestih še nekaj enacega napraviti, pa bodo zagnali glas: „Notri moramo, Bolgarija je zapadla anarhiji; lejte, kako se Vam množe upori po mestih!" Kar se teh uporov tiče, bi bilo pač dobro, če bi vlada skušala dotične kolovodje poloviti in druzega za drugim za glavo prikrajšati, kajti to so lopovi v pravem pomenu besede, ki se z življenjem svojega bližnjega igrajo ker državo izdajajo. Pač toraj škoda, da jih v Burgasu niso dobili, ker so jim na morje pete odnesli. — V Burgasu primorskem mestu v Iztočni Rumeliji, se je oklical obležni stan; raztegnil se bo čez vso iztočno Rumelijo — kar bo vsak, kdor onim usmiljenja vrednim ljudem dobro hoče, iz celega srca odobraval. Da to Rusom in ruskim agentom ne bo všeč, je pač res, a za deželo je potrebno. Ob enem se pa tudi Rusi že pripravljajo na zasedanje Iztočne Rumelije. Telegram iz Sofije došel pripoveduje, da je pred Burgas priplula ruska vojna ladija izvestno po nič druzega, kakor da se bo okupacija v obeh pokrajinah h krati pričela. Tudi v Filipopelju in po okolici prizadevali sta se dva ruska agenta prebivalstvo proti sedanji vladi nahujskati, pa sta morala teči. Ubežala sta v hišo ruskega konzulatnega dragomana. Prefekt je vlado telegratično vprašal, kaj mu je storiti in je dobil ukaz, da naj prosi ruskega konzula, da bi ga v omenjeno hišo spremil, ter naj hujskača prime in zapre. Bi ga že. če bi Rus to dovolil, na kar pa niti misliti ni.
Dvoje ruskih listov „Sovremenija Izvestija" in „Nov. Vremja", priobčuje spomenico odličnega ru-
mejo se s tem, da se vsak po svojem imenu in priimku zapiše v bratovsko knjigo.
V. Opravila in dolžnosti udov.
1.	Opravljati imajo bratovsko molitev, t. j. vsak dan enkrat obmoliti „očenaš" in „češčena Marija" s pristavkom: „Jezus, Marija in sv. Jožef! — usmilite se nas in vernih duš v vicah!"
2.	Vsako leto enkrat v bratovski namen posebej sv. obhajilo po opravljeni spovedi Bogu darovati in „uro moliti". Namesto uro moliti zamore vsak ud eno sv. mašo opraviti kot mašnik, ali jo naročiti, če ni mašnik.
VI. Posebni pripomočki udom n a s v e t o v a n i.
Da bi bratovski udje ložej spolnovali bratovska pravila in svoje življenje posvečevali, se jim svetuje iu priporoča:
1.	Večkrat presveta imena Jezus, Marija in Jožef bogoljubno na pomoč klicati, posebno v skušnjavah in v kakih nevarnostih greha.
2.	V resnici si prizadevati za krščanske čed-
nosti, kakor so: bogoljubnost, ponižnost, pokorščina do višjih, potrpežljivost, sveta čistost tudi v mislih, ljubezen do Boga in bližnjega, pravica itd.
3.	Praznike vestno posvečevati, tudi popolu-dansko službo božjo obiskovati, ogibati se plesišč in uevarnih shajališč.
4.	Varovati se kletvine, pridušanja, rotenja, slabih drušinj in zlasti vsega ponočevanja, pijančevanja, posebej žganih pijač.
5.	Kake težave, bridkosti, bolezen, trpljenje, pomanjkanje itd. z dobro voljo Bogu darovati. Za grešnike, za bolne in umirajoče, pa za ranjce pridno moliti.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarijata Ljubljanskega št. 2289, dne 21. oktobra
1886.*)
Val. Klobus, administrator.
skega državnika, kako se ima vršiti vzhodna ruska politika. — Take stvari se objavljajo vselej iz kacega posebnega namena, bodisi da bi svet rade na kriva pota izvabile, bodisi da imajo tudi kako zrnice resnice vmes; poslušajmo toraj, caj nam pove ta dvojica. „Podlaga našemu delovanju mora biti Berolinski dogovor, in to povemo našim prijateljem in neprijateljem, da nas ta ugovor ne veže više, ako se v kaki stvari ruši. Prijateljstvo s Francosko moramo gojiti ter jo podpirati v egiptovskem vprašanji, vendar v politiki osvete (re-vanche) moramo ostati nevtralni, da ne rušimo trocarske zveze, ki je porok miru. S Turčijo moramo v prijaznosti živeti ter ji jamčiti nje posest, ter jo braniti, ako bi bila napadena; v egiptovskem vprašanji pa gre podpirati jo moralno, tako tudi pod stanovitnimi okolnostmi v vprašanji zarad izpraz-njenja Bosne in Hercegovine; nasledek tega bi bil, da se skupaj branijo morske tesnice (kaj ne, da Anglež ne more čez Darddnele inBosporvČrno morje). Na podlagi Berolinskega miru ne moremo se odreči stoletni misiji varovati pravoslavne na vzhodu, tudi zato moramo skrbeti, da se izpeljejo ustanovitve Berolinskega mirti v Armeniji in Macedoniji. V interesu Turčije in Grške moramo na to delati, da se določijo meje obeh držav. Varovati se je povoda za okupacijo (Kaulbars gotovo ravna po tem receptu!) in posesti deželo le v skrajfii sili; ne bi mi s posestvom Bolgarije sami rušili Berolinskega miru, ker bi se v tem slučaji Bolgarska in vzhodna Rumelija nahajale v onem položaji, v kterem ste bili, preden je bil mir s Turki sklenjen, ko Bolgarija ni imela kneza, i iztočna Rumelija ne guber-natorja. — Kakor se vidi, ta izjava je obrnjena posebno proti Angležem, z Nemčijo in Avstro-(igersko je pa v zelo dvomljivi prijaznosti.
*) Obširnejše pojasnilo bratovščine pride pozneje, ko bodo določeni tudi odpustki bratovščine.
Domače novice.
(Dnhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) čast. g. Franc Rihar, kaplan v Trnovem, šel je zarad bolezni v začasni pokoj. Mesto njega pride v Ljubljano č. g. Andrej K a lan, na njegovo mesto v Cerklje pa č. g. Anton Verbajs iz Leskovca na Dolenjskem, kjer služba enega duhovnega pomočnika za sedaj prazna ostane.
(Tombola v katoliški družbi) je bila preteklo nedeljo dobro obiskana. Gosp. predsednik dr. Anton J arec je pozdravil navzoče o prvem letošnjim jesenskem shodu, ter omenil zgodbe katoliške družbe, kakor je popisana v letošnjem teČ8ju društvene knjige „Glasi", ktere izdaje katoliška družba. „Glasi" imajo v letošnjemu letu posebno primerno tvarino; namreč a) v začetku sv. leta, b) sveto leto in c) zakaj praznujemo letos sv. leto. Še obsegajo „Glasi" naslednje sestavke: „Vere moč", „Jeden dan na Velehradu" in „Resni dnovi". Poslednjič pride pa v sedanjih okoliščinah prav zanimivi članek: „Iz malega sveta". Pod tem imenom govori dr. Lampe, vodja v „Ma-rijanišči". O tem je že ^Slovenec" svoje dni nekaj pisal v podlistku, a take stvari se ne morejo dandanes nikoli preveč razpravljati. Socijalno vprašanje trka močno in glasno na duri, in to vprašanje se more začeti reševati precej pri malih. Ko bi se svet sploh tako lotil tega vprašanja, kakor se ga je n. pr. lotil vodja „Marijanišča", ne bilo bi več nevarno današnjemu veku. Ne čudimo se, da mil. g. prošt dr. Anton Jarec najraje govori o „Marijanišči", saj daruje temu zavodu svoje duševne in gmotne moči. Je pa to „Marijanišče" res „svet v malem". Ima domačo kapelo, duhovnika in pa svojega hišnega oskrbnika pl. g. Laschana; kedar je pa treba kaj napraviti, zateka se pa vse k predsedniku. Ranjki g. prošt Jos. Zupan blagega spomina je zapustil „Marijanišči" svoja dela med drugim tudi knjigo: „Najlepša čednost" itd. Ta knjiga se sedaj dobiva pri g. predsedniku dr. Antonu Jarcu trdo ali mehko vezana za borih 56 kr. Naj bi prijatelji spodbudnega branja segli po tej knjigi, ker razen tega, da dobijo prav v ceno lepo knjigo, tudi podpirajo „Ma-rijanišče" in kolikor toliko pomagajo rešiti važno vprašanje današnjih časov. Ako stori vsak svojo dolžnost, potem smemo z mirnim srcem gledati v prihodnost.
(Pisateljsko društvo) tukaj čestitalo je slav-Ijencu hrvatskega naroda g. Ivanu Kukuljeviču na sedemdesetletnico, ktero je zaslužni Jugoslovan v nedeljo praznoval.
(Za deželnega komisarja) pri trgovinski in obrtniški zbornici tukaj imenovan je c. kr. vladni sovetnik g. Jos. Dralka.
(Koglnovo hišo v Zvezdi), naposled lastnina gosp. A, Jeločnika kupila sta gg. brata Souvan na javni dražbi za 26,100 goldinarjev.
(Utonil bi bil) kmalo danes dopoludne mali sin tukajšnjega mesarja Andreta. Sedel je in igral se v mestnem rešilnem čolnu ob nasipu sv. Petra za Strzelbovo tovarno. Kar prideta dva dijaka in odrineta čoln od kraja; veriga se utrga in čoln s fantičem plava po visoko narastli Ljubljanici. Ljudi ob bregovih vse polno — gledajočih. Dva vrla mesarja sta se neustrašena spustila za čolnom. Fantič sam ni izgubil glave; malo si je pomislil, planil v vodo in res — hvala Bogu! srečno izkobacal na suho. Čoln sta mesarja ujela še le pri Sv. Petra mostu in ga nazaj priveslala. Ljudij vse polno, in redarjev, tudi, kaj ne? — O kaj še; cel čas le jed-nega samega ne. Kaj bi pomagal rešilni čoln, ki bi kmalo sam utonil! Sploh smo pa že Kaj tacega v naši beli Ljubljani navajani. Naše redarstvo res ni mnogoštevilno; a tukaj ni samo število merodajno, temveč in to najbolj kakovost posameznih. Toliko za danes zadostuje. Slučajev, o tej zadevi govoriti, tako nikdar ne manjka.
(Pokopali) so danes davkarskega praktikanta g. J. Pengova ob 2. uri popoludne. Umrl je za jetiko. Popoiudne ob 4. uri nesli so pa k pogrebu po Krakovem dobro znano zeljarico g. Fr. Gril, ki je umrla dne 7. t. m. v 60. letu svoje dobe.
(Včerašnji mesečni somenj) ni bil kaj prida. Prignalo se je 805 kosov konj, volov in telet. Med prignano živino je bilo najmanj konj.
(Zaplenjen) je bil včeraj „Slov. Narod", kakor mislimo, zarad dopisa iz Maribora.
(Požarni gasilci) v Kamniku prejeli so od presvitlega cesarja 80 gld. podpore.
(Vabilo.) V nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopoludne bode v Dolini slovesno blagoslovljenje naše nove župnijske cerkve. Radi mnogega posla mi ni mogoče na razne kraje posamezno pisati, vabim toraj vljudno po tem potu vse prijatelje, znance in duhovne sobrate, zlasti kedaj tukaj službejoče k omenjeni slovesnosti.	Fr. Brulec, župnik.
(Stekel pes) klati se okoli po Rateški in Sevniški okolici in je že več ljudi popadel ter mnogo psov oklal. Oklane pse so pobili, kaj je pa z ljudmi, ki jih je popadel in kaj je s psom samim, nam ni znano.
(Šolske sestre) v Mariboru so ondašnjim liberalcem hud trn v peti, ki bi se ga silno radi izne-bili, pa ne gre! Nedavno so imeli modri Tebanci Mariborski na magistratu sejo, pri kteri je bilo zopet treba določiti, ali naj se letos še dovoli šolskim sestram 150 gld. za nakup drv za ondašnjo šolo. Nekaj jih je reklo, da ne več, kajti Maribor je Jiberalno" mesto, šolske sestre so pa „kleri-kalno" podjetje, kterega liberalno mesto ne sme podpirati! Tako je podprl svoje mnenje modri Badl. Odbornik Stampfl pravi, da bi že dovolil teh 150 gld., če bi se ne bilo bati za nemščino, ktera je v Mariboru v veliki nevarnosti! Tretji modrijan Schmiderer pravi, da naj se le še dovoli ta podpora, ker ima občina vsled tega dobiček. Solo namreč obiskuje kakih 400 do 500 otrok, med kterimi je 250 do 300 deklic. Za vse te bi morala občina lastno šolo zidati, če bi jih šolske sestre vsled odbite podpore več ne mogle podučevati. Konečno so modri očetje vendar sklenili zopet za jedno leto podporo dovoliti. Kakor čujemo, bi šola ne bila prenehala in bi šolske sestre ne bile zmrzovale, če prav bi se podpora temu »klerikalnemu" zavodu ne bila dovolila. Za to bi bili že skrbeli drugi ljudje, ki niso ne Jiberalni", ne „klerikalni", pač pa dobri kristjani in usmiljenega srca!
(Slovenci v Gradcu) zbirajo podpise za ustanovitev slovenske šole ondi.
Telegrami.
Dunaj, S. nov. Presvitli cesar podelil je trgovinskemu ministru Bacquehemu dostojanstvo tajnega sovetnika.
Trst, 8. nov. Kolera jela se je v Genovi hitro razširjati. V poslednjih 6 dneh pograbila je 151 oseb. Vožnje v Trst so so vstav.He.
Trnovo, 8. nov. Ruski konzul v Burgasu zahteval je, da bi se mu izroči! Na bok o v. Vlada je sklenila, da bo Nabokovega še le po dokončani preiskavi izročila ruski gosposki. (S tem bo raka v vodo vrgla. Vr.)
Trnovo, 9. nov. Kneza bodo voli'i v sredo, na kar se bo v kabinetu toliko spremenilo, da bo nekaj Rusom prijaznih politikov vstopilo. Izvolitev Valdemarja je že gotova., ______ ... -.....................
London, 9. nov. „Times" objavlja, da so ji došle jako imenitne depeše o bolgarskem vprašanji, ter priznava izborno sporazumljenje med avstro-ogrsko in angleško, ter pričakuje od angleškega poslanca v Carigradu, da naj zahteva organizacijo zveze podunavskih držav proti Rusiji.
Umrli m«:
6.	nov. Jurij Reiter, prisiljeno«, 45 let, Poljanski nasip št. 50, driska. — Meta Juretič, učiteljeva žena, 72 let, Marija Terezije eesta št. 10, Marasmus.
7.	nov. Jožef Rozman, hišni posestnik, 40 let, Kolodvorske ulice št. 25, jetika. — Franca Gril, sodarjeva žena, 60 let, Krakovske ulice št. o, vsled bolezni na obistih. — Janez Pengov, praktikant, 21 lot, sv. Florjana ulice št. 9, jetika.
8.	nov. Jožef Avšič, delavec, 55 let, Sv. Petra cesta št. 49, Alkoeholismus.
V bolnišnici:
5. nov. Jakop Zorman, kolar, 62 let, pljučnica.
Tujci.
7. novembra.
Pn Maliču: Franc Burki, trgovec, iz Berna. — Ortner, Vilnascker, Fussenegger in Toifel, trgovci, z Dunaja. — Fr. Franke, trgovec, iz Brna.
Pri Slonu: Vetter in Jerad;n, trgovca, z Dunaja. — August Roma, trgovee, iz Inomosta. — Otto Herrmann, potovalec, iz Brna. — Marija Michitsch, trgovčeva soproga, iz Stolno Belgrada. — Ignac Lowinger, trgovee, iz Vel. Kaniže. — Karol pl. Gugg, e. k. poročnik, iz Štajarskega. — Franc Rode, posestrik, iz Kamnika. — baron Gudehoven, zasebnik, iz Moravvetza. — Heinrich, iz Trsta. — L. Manhart, potovalec, iz Trsta.
Pri Bavarskem, dvoru: Franc Heiseler, trgovee, iz Bolzana. — Peter Rieder, mesar, iz Št. Mohora. — Kmetič, posestnik, iz Doba. — Petrič in Konšek, posestnika z družino, iz Trojane.
Pri Južnem kolodvoru: Rudolf Kafer, potovalec, iz Maribora. — Franc Stergar, zasebnik, iz Bleda. — Franc Janežič, zasebnik, iz Ljubljane.
Vremensko sporočilo.
| Dan	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
8.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	732-55 732-63 730-97	+13 6 +17-0 +120	sl. jzap. sr. jzap. sl. jzap.	oblačno oblačno oblačno	1710 dež
Zjutraj zarija, čez dan oblačno in nekaj solnca. huda ura ploha. Srednja temperatura 14-2° C., za 8 normalom.
Ponoči 8° nad
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 9. novembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl.	60 kr
Sreberna „ , 100 „ (s 16% davka)	84 „	„
1% avstr. zlata renta, davka prosta	113 „	50
Papirna renta, davka prosta	101 „	r
Akeije avstr.-ogerske banke	S69 „	— ,
Kreditne akeije......	282 „	90 „
London ....	125 „	25 „
Srebro .....	— n	— n
Francoski napoleond......	9 „	89 „
Ces. cekini ....		91 ,
Nemške marke	61 „	30 „
Valvftzoi- 2
lepo vezan, naprodaj je jako poceni pri g. Jerneju Rabieu, trgovcu v Kranji.
■' Nova izdaja. r=
V podpisani bukvami izšla je ravnokar nova izdaja
nlMLol
katere naj se kleče opravljajo, po ukazu papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki tihi sv. maši."
Obsega tudi najnovejšo invokaeijo k sv. nadangelju Mihaelu. — Tiskane so molitve na prav lično podobice in velja 100 komadov 2 gld.
Katoliška bukvama
(5)	v Ljubljani,
stolni trg štev. 6.
f.f.fr.f.fjnfr.f.f,fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr.fr
WT Po »iiižancj ceni.
Kmetom v pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
(8)	IVAN BELEC,
župnik.
Cono, lili ji^ri jc znižana od 25 kr. na
Iti-., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto b ro z p lač n o. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
Katol iška tiskat *na
v Ljubljani
Valvasorjev trg štev. ,5.
Dr. Kiesov
izumil jo staroslavno in vedno veljavno
AvgMo esenco življsn;
j
ktera je posebno dobro domače zdravilo za bolezni v želodcu in vse druge iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: če človeka glava boli, če so mu ne ljubi jesti in piti, čo ga slabosti napadajo, če slabo prebavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečica ali če ima-krč v žolodcu, če so mu dela zgaga, Su dep. ScbuUmiriu. je je hipohonder, če ima zlato žilo, Esenca življenja je najbolj varno sredstvo proti mrzlici,
krvavi griži in koleri.	(26)
Prava je le tista, ki ima zgorenjo znamko. Dobiva so na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri
J. C. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem):
1
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/»7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l/a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek sredo, petek in soboto ob '/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
iNa Ig ob 1/a5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Ži^ebanje ^e prihodnji mesee.
Kinc8em i SREČKE ^ 1 gld-
Glavni dobitek v gotovini
gld. 50.000 gld. j
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 - 4788
05)	K i n < 'scni-sn ^»ke dobivajo se
v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Budapešta, Waitznergasse 6.