Stev. 323 V Trsta, v sredo 26« novembra 1919 iitnm ju vi Lchajs vsak d»n, udi ob tv»^ah in praznikih, zjutraj. — UrednlSvo: nFIca #v FraačHka Asiftega itev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ure4-«Btvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj Iti odgovoril uminik Štefan Godina. — Ustnik komarči] Usta Cdinostl. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina maša na mesec L 3 —, pol leta L 18*— In celo letu L 36—. — Telefon uredništvi in uprave itev. 11-57. n i' Ij Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stothik. — Oglasi se računajo v firokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stotj osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno u. nvi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tistu, ul. sv. FrančiSka A*. 2& Iz Jugoslavije. Protićevo pismo predsedniku narodnega predstavništva. , BELGRAD, 24. Protić je dokončal končno- veljavno stilizacijo pisma, ki ga namerava topoziesja izročiti predsedniku narodnega predstavništva, in besedilo (interpelacije, ki bo pismu priložena in ki se tiče sklicanja parlamenta. Promet z bankovci po en dinar in po pol dinarja. BELGRAD, 24. Včeraj so bili stavljeni v promet bankovci po en dinar in po pol dinarja, ki jih je izdala Narodna banka. Razen tega bo belgrajska občina izdala za svoje ptdročje poseben papirnat drobiž po 10 in 20 par, za katerega ie izdelal vzorec umetnik in novinar Brana Cvetkovič. Odgovor podpolkovnika Švabiča na pozdrav Deželne vlade. LJUBLJANA, 24. Na brzojavko deželne vlade, odposlano ob obletnici prevrata podpolkovniku Švabičr za njegove zasluge, je prispela predstavništvu Deželne vlade oc podpolkovnika Švabiča iz Palanke nastopna zahvalna brzojavka: »Vam in Vašim tovarišem, kakor tudi prebivalstvu bele Ljubljane in vsem Slovencem se prisrčno zahvaljujem zr pozdrav. Složno, energično in vztrajno dc kra'a na brarrku sv.bode, prava in pravde vseh naših bratov! Prosim Vas, izporočite moje tople pozdrave vsem Slovencem. Živeli! Podpolkovnik Švabič.« Vladika Dositelj v nadškofijskem semenišču ZAGREB, 24. V petek je posetil tukajšnje nadškofijsko semenišče vladika Dositelj. Pozdravili so ga nekateri predstavniki katoliškega gibanja in člani katoHških društev. Spomenik Gavriln Principu, BELGRAD, 22. Odbor belgrajske občine je »a svoji zadnji seji sklenil, da se postav: spomenik Gavrilu Principu. V ta namen bc občina prispevala 10.000 kron. Odsek za premog in bencin. BELGRAD, 24. V ministrstvu za izhram in obnovo zemlje se je osnoval poseben oJ eek za premog in bencin. Odsek bo posloval popolnoma samostojno. Podpore jugoslovanskim dijakom v Francij: BELGRAD, 24. Ministru prosvete se je dovolil poseben kredit v znesku 120.000 frankov. Iz tega kredita se b-odo delile podpore onim jugoslovanskim dijakom, ki študirajc v Franciji in ki bodo dokončali svoje študije tekom enega leta. Vzpostavitev brzojavnega prometa z Nemčijo. LJUBLJANA, 24. Kakor razglaša poštne in brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo, je bil vzpostavljen brzojavni promet z Nemčijo. Dovoljene so državne in privatne brzojavke in se usmerjajo via Avstrija. Pristojbina zr besedo je 22 % par ali vinarjev. Plačuje se tudi običajni pribitek 1 dinarja ali treh kron od brzojavke. ^Zelena knjiga« o diplomatskih listinah. BELGRAD, 21. Bolgarski minister za zunanje stvari Madjarov je odredil, da se izd? takozvana Zelena knjiga o vseh diplomatskih listinah, ki se t-čejo vstopa Bolgarije v svetovno vojno, kakor tudi dogodkov v času nicd sklepom premirja do sklepa mire. Ta knjiga je zamišljena kakor izpopolnitev dokumentov, katere je že obelodanila bolgarska parlamentarna anketna komisija, ki je imela proučiti balkansko vojno. IZ RUSIJE. Poročilo estonskega vrhovnega Štaba. REV AL, 23. (S.) Poročilo glavnega vrhovnoga štaba estonske vojske pravi o vojnih operacijah od 14. do 21. novembra naslednje: Naši poizvedovale! so prodrli ob obala jezera do Pskova; v pskovs-kem okraju se je sovražnik umefcnH v svoje pretšnje postojanke. Pred našimi utrjenima postojankami ni izvršil v tem tednu nikakega napada; samo 20. novembra ie šesti komunisiiičiH polk, ki šteje približno 360 mož, napadel noko našo ctotnijo. toda napad je bil odbit vsled našega ognja. Poizvedovalno delovanje se nadaljuje. Sovražnik obstreljuje naše postojanke hrez uspeha; unioil je popolnoma progo od postaje Mogrne do Pskova, da prepreči napade naših oklopnih vlakov .Rdeče čete so večinoma ta!m pravi: Na boljševiški fronti smo odbili v poleselskem okraju vse boljševike .napade; sovražnik ie imel velike iz-gube. Drug napad je bil odbit ob reki Ionici. Južno od Polccka živahno delovaire boljše viških poizvedovalnih patrul. Iz Madžarske. Grof Apponyi predsednik madžarske m*rovne delegacije. BUDLMPEŠTA, 24. Gro! Albert Apponyi je zjavil poročevalcem nekaterih listov: Ministrski p/edsednik me je naprosil, naj prevzamem predsedstvo mirovne aclčgacije. Njegovi želji sem z veseljem ustregel. Potnankanje premoga. BUDIMPEŠTA, 24. Uprava južne Železnice e vsled pomankanja premoga sklenila, da se -»očenši od dne 23. t. m. do dalnje naredbe stavi ob nedeljah ves osebni promet na madžarskih pregah. Ob delavnikih in praznikih jo vozil samo vsaka dva dni po en osebni /lak v obeh smereh. Direktni vlak Šopronj-3unaj, ki bi bil moral voziti počenŠi od 24. t. m., bo izostal. Francozi zapuste Szegedin. BUD:;*?ESTA, 23. Kakor dozreava »Uj Nemze-Jekc, zapur.te Francozi prihodnje dni Zzegedin in .-ko-rakaJ bo poveljnik madžars&e vojske Horthj" v mesto. Ravnop-avnost madžarskih državljanov. BUDIMPEŠTA, 33. Uradni list priobčuje uradne laredbo o ravnopravnosti vseh madžarskih državljanov. Ustanovitev vatikanske nuncijature v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 24. Ka«kor doznava »Az Est« ^J debro poučene strani, se ustanovi v kratkem v Budimpešti vatikanska nuncijatura. Zapuščina grofa Tisze. DUNAJ, 23. Iz Budimpešte poročajo; Ka-cor je višji poveljnik Horthy izjavil v pred-•edstvu invalidskega doma, je grof Štefan T>sza zapustil osem milijonov za vojno-oskr-.>0 valne namene. m da ta pogajanja ne bodo smela trajati nad dva meseca. Diplomatski pogovori, ki bodo sledili, se bodo vršili v Parizu. Clemenceau|ev odgovor ton Lersnerju. PARIZ, 25. (S.) Predsednik mirovne konference Clemenceau je poslal von Lersnerju nastopni odgovor na njegovo noto: »Gospod predsednik! Imam čast, da Vam javim prejem Vašega pisma od 21. oktobra, v katerem ste me obvestili o odhodu gospoda Simsona v Berolin, kjer da se mora posvetovati z nem ško vlado. Za uveljavljenje mirovne pogodbe je potrebno, da nemška narodna skupščina odobri dogovor, ki se ima skleniti; Vsled Vaše vesti pa moram dvomiti, ali se bo moglo vršiti podpisovanje zapisnika o odobritvi pogodbe, za katero so se zavezniki že pripravili za 1. decembra, in sicer po krivdi nemške vlade, ki ima že od 1. novembra zavezniško noto z vključenim zapisnikom. Ta zakasnitev odobritve mirovne pogodbe je tembolf obžalovanja vredna, v kolikor povzroča dvome o iskrenosti nemških namenov glede udejstvitve obvez, ki jih nalaga pre mirje, m ki so vsebovane v mirovni pogodbi. Zdi se pa, da je v splošnem interesu in posebno v interesu nemškega naroda, da hitra J udejstvitev mirovne pogodbe vzpostavi mir I in omogoči podpisanje zapisnika in povrnitev nemških vojnih ujetnikov. Kar se tiče povrnitve vojnih ujetnikov, moram naglasiti Vašo trditev v včerašnjem pismu, da francoska vlada ni držala dane obljube. Resnica je popolnoma drugačna: vrhovni svet je sicei dovolil, da se smejo vojni ujetniki povrniti v domovino, toda to dovoljenje je bilo dano pod pogojem, da Nemčija redno izvrši svoje obveznosti. Nota ugotavlja, da so zavezniki obzirno čakali, da Nemčija izvrši svoje obveznosti, toda Nemčija ni izpolnila ravno najvažnejših klavzul. Vsled tega so zavezniki sklenili, držati se mirovne pogodbe, ki določa, da se ujetniki vrnejo šele po uveljavlje-iju pogodbe. Odvisno je torej od nemške vla-:te, ali se ujetniki povrnejo v osmih dneh lomov, ali pa ne. Zadostuje za to, da se sporazumejo zavezniški in nemški poverjeniki ^lede praktičnih pogojev udejstvitve klavzul o vzhodnih pokrajinah in da se podpiše zapisnik, vključen v noto od 1. nov., ki jamči za popolno izpolnitev premirnih klavzul in do-ločeb za eventualne kršitve. Izvolite prejeti, ;cspod predsednik, izraze mojega spoštova-ja. — Podpisan Clemenceau. P. S. dne 24. 11. 1919. Po sestavi tega pisma, katerega odpošilja-:ev je zakasnela vsled odsotnosti predsednika marovne konference, se je naznanil vrhovnemu svetu nov dogodek: odhod g. Simsona in nemških delegatov, ki so bili prišli pred tremi dnevi. Ta odhod, ki se ne da -aztolmačiti drugače, nego kot znak, da želi Nemčija zategniti sporazum za končno izmenjavo odobritev mirovne pogodbe, je presenetil vrhovni svet. Ta okoliščina je -zbudila zelo neugoden sum o namenih •emške vlade. Vrhovni svet želi čimprejšnja pojasnila in prepušča nemški vladi odgovornost za zakasnitev vzpostavitve miru. PODLISTEK Za stero pravdo. (46) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. ■Na eni strani grajskega dvorišča se je razpenjal ogromen bršljan ob zidu vse do drugega nadstropja, opletajoč s temnim listjem tudi stebre odprtih hodnikov. Pod hladom bršljana je stala miza in trije kameniti sedeži? Tu je gospod podban ob dnevni sopa-rici rad posedal; tu je sedel tudi sedaj; a poleg njega tudi gospa Marta. Ambrož se je naslonil z enim laktom na mizo, prevrgel nogi, prešel s prsti preko sive brade, ter je rekel Marti: »Vidiš-li, draga sinaha, tistega bledega čr-nookega mladeniča, ki stoji molče ob stebru med plemiči in se malo briga za vinske šale &a^ineđJL V.ard predsedstvom -predsednika republike Poinca-reja. Angleško - francoska obrambna pogodba. PARIZ, 25. Pred par dnevi se je izvršila med Pichonom in Crevvejem izmenjava ratifikacij pogodbe, po kateri se Anglija obvezuje pomagati Franciji, ako bi jo Nemčija napadla brez povoda. Iz Anglija. Bonnard Lavr o številu nemške vojske. LONDON, 24. (S.) Doljnja zbornica. Bonnard Law je odgovoril na neko vprašanje z izjavo, da so trditve, po katerih naj bi Nemčija imela vojsko 500.000 mož, pretirane. Vrhovni svet se seveda zanima za to vprašanje in bo gledal na to, da se izvrše določbe mirovne pogodbe po njeni odobritvi. Na drugo vprašanje o isti zadevi je Bonnard Law odgovoril: Skrčite v nemških sil se izvrši šele po odobritvi mirovne pogodbe, toda dolžnost vrhovnega sveta je, da poskrbi, da se mirovna pogodba izpolni. Prepričani smo lahko, da bo maršal Foch vestno pazil na števila nemške vojske. Boj za neodvisnost v Egiptu. AMSTERDAM, 24. »Times« poročajo iz Kaira: Stranka ekstremistov je dne 15. t. m. objavila oglas, kjer ostro kritizira upravo angleške vlade v Egiptu in izjavlja, da se postopanje angleške vlade nikakor ne strinja z Wilsonovimi načeli. V oglasu se poživljajo Egipčani, naj z vsemi zakonitimi sredstvi nadaljujejo boj za svojo neodvisnost. Novi kabinet v Egiptu. LONDON, 24. (S.) Neko poročilo Reuterjeve a-Kencije od 10. t. m. narznanja, da je brzojavil visoki komisar v Egiptu A!Iemby, da se je pod pa-Ševim predsedstvom ustanovil novi kabinet, ki je močnejši in bolj združen nego prejšnji. Posojila za evropske nabave. WASHINGTON, 24. (S.) Naznanja -se, da se je ustanovil državni odbor za evropske finančne (zadeve, ki ima nalogo proučevati končnoveljavne načrte za dovolitev visokih posojil za evropske nabave v Zedinjenih državah. Zarota proti Venizelosu« ATENE, 24. (S.) Odkrila se je zarota nekaterih častnikov še od Konstantinove vlade, ki so nameravali ubiti Venizelosa, zrušiti sedanjo vlado in prevzeti vodstvo države. Stvari se pripisuje velika važnost; simpatije, ki jih uživa Venizelos, so postale vsled tega dogodka še večje. Zarotniki pridejo pred vojaški svet. Dogovor med Georgijo in Armenijo. TIFLIS, 20. (S.) Med Georgijo in Armenijo je bil sklenjen dogovor, s katerim se ote republiki obvezujete, da boste rešili vse spore potom kompromisa ali razsodišča in da boste vzajemno dovoljevali prehod svojih potnikov in blaga po svojem ozemlju. Podobni dogovori so bili sklenjeni že prej med Georgijo in Azerdeigian. Osebni promet z letali med Ameriko in Evropo. BEROLIN, 24. »Berliner Tageb'att« poroča iz Bazla: Kakor javljajo iz New Yorka, snujejo tamošnji finančni krogi ustanovitev akcijske družbe za osebni promet z letali med Ameriko in Evropo. Pri tem se računa z možnostjo, da se bodo izgradili potrebni vodljivi zrakoplovi v Nemčiji. Krnppove tovarne zmanjšale delovanja BEROLIN, 33. (S.) Iz Essena poroča'o: Vsled pomankanja premoga so bile prisiljene Kruppove tovarne zmanjšati svoje delovanje; nekoliko delavnic je ustavilo delo. Za uporabo skupnega vagonskega parka. PRAGA, 24. »Tribuna« doznava z Dunaja, da bo avstrijski prometni urad na prihodnji konferenci vseh naslednjiških držav stavil predlog, naj se do obnove vagonskega gradiva še vedno uporablja skupni vagonski park. Iz [ ta lije. Prostovoljno posojilo. — Novi davkL RIM, 25. (S.) Vlada je sestavila načrt za finančne ukrepe, ki naj bi znižali deficit državnih financ. Ukrepi, ki so bili odobreni potom odlokov, se tičejo razpisa prostovoljnega posojila, uveljavljenja novih davkov in preureditve že obstoječih direktnih davkov, davkov na kupčije in užitnine. Državno posojilo je razpisano s 5% obrestmi. Davčni ukrepi se dele v štiri vrste: 1. uvedba progresivnega davka na zvišanje imetja v vojni; 2. uvedba izrednega progresivnega davka na imetje; 3. preureditev dohodarine z uvedbo novega progresivnega davka na splošno imetje; 4. zvišanje izrednih davkov na obresti in dividende vrednostnic, ki se glase na prinosnika. Davek na zvišanje imetja v vojni se računa po ključu, ki gre od 10%—60%. Izredni davek na imetje se razdeli na dobo tridesetih let, in se tekom tega časa večkrat preceni. Kar se tiče tujcev, se uveljavi davek na vse njihovo imetje, ki je ima v državi izvzemši {inozemske vrednostnice, ki so njihova last, svote, ki so jih tuje banke in tvrdke vložile v italijanskih zavodih. Čisto imetje je izvzeto od davka, ko ne dosega vsaj svote 20.000 lir. Od te svote dalje se uveljavlja zgoraj omenjeni ključ, ki se začenja s 5% in dosega pri imetju 100 milijonov 25%. Davek se bo plačeval v letnih obrokih in sicer po naslednjem ključu: •Na čisto imetje 20.000 lir se bo plačevalo 0.167% na leto za dobo 30 let; za imetje 50.000 lir 0.108% na leto za dobo 30 let, zi 100.000 lir 0.228% za dobo 30 let, za 2UO.OOO lir 0.258% na leto za dobo 30 let; za 500.000 0.306%; za 1,000.000 0.349%, za 10 milijonov 0.539%, za 100 milijonov 0.833% na Ifcto. Millo demisijoniral? RIM, 24. «»Messaggero < piše, da je prišel med včerajšnjo sejo ministrskega sveta uradnik z nujnim pismom, ki je je izročil ministru zunanjih zadev. Ta nenavadni dogodek je dal povod širjenju vesti, da je pismo vsebovalo demisijo admirala Milla, katerega položaj je postal po odločni vladni izjavi nevzdržljiv. »Messaggero« ugotavlja, da ne more potrditi točnosti te vesti, na vsak način pa da ve zagotovo, da je ministrski svet razpravljal o položaju, ki je nastal vsled D'Annunzijeve pustolovščine. Izid volitev v Italiji. Uradnega poročila o končnoveljavnem izidu še ni; nekateri italijanski listi pa so priobčili že vsa imena poslancev, ki bodo sestavljali novo zbornico. Posnemamo za danes samo številke: Liberalci in konstitucijo-nalni demokrati 179 poslancev (leta 1913. 310 poslancev); oficijelni socijalisti 155 poslancev (leta 1913. samo 52); -katoliki (Ital. ljudska stranka) 100 poslancev (leta 1913. samo 29)» radikalci 39 poslancev (leta 1913. 73); socijalisti reformisti in neodvisneži 27 poslancev (leta 1913. tudi 27); republikanci 8 (leta 1913. 17). Skupno število poslancev znaša torej 508. Navdušenje za italijanski narod v romunski zbornici. BUKAREŠT, stvo, da se je vsaka stranka trudila, z večjo ali manjšo srečo, da bi pri urejevanju mednarodnih problemov dosegla kolikor mogoče velik delež koristi — zase! Politika vsakega naroda je naravno zašla na to pot, kajti, razen interesa na ugodni ureditvi sveta s stališča lastne bodočnosti, je čakala nanj še obnovitev domače hiše; ta problem je tiral politike vseh izmozganih državnih organizmov k imperijaJističnem& izkoriščanju slabejsega soseda. Okoristiti se je hotel na vse načine, da ustvari tako bazo za obnovitev življenja lastnega telesa. Le Amerika in v veliki meri tudi Angleška sta ostali lahko brez posebnih skrbi, ker ju vc>na s stališča svetovne politike ni oslabila, pač pa narobe. Pri vseh drugih državah je vojni mo-loh, razen ogromnih žrtev na krvi, požrl tudi neizmerno materijalnima bogastva. Državne blagajne so se izpraznile, zaloge prirodnih dobrin so kar same od sobe zgorele v čast bogu Marsu, in končno jim je bilo treba poseči po tuji pomoči. S tem so polagoma zašle v mrežo tuje Špekulacije in bile igrača v ro» kah tujega kapitala. Ta odvisnost ni prenehala s koncem vojne, temveč se je pokazala v najbolj kričeči luči še le po nji. Tako nekako se je zgodilo, da je imela finančna moč glavno besedo pri diplomatski mizi, da je delila dežele po svojih intenerjah, začrtavala meje po svoji volji in združevala ljudstva po svojem okusu. Seveda se je ta njena ljubezen gibala le v okvirju »jenih lastnih — interesov. Da je dosegla svoj cilj, se je poslužila včasih nasilja, včasih intrige, drugič spet podkupovanja itd. Vse konferenčno delo nosi znake te politične nemorale in zakotnega -ko-varstva, ter bo zato tudi rodilo povsod sebi primerne sadove: sovraštvo, ljubosumnost in — nove vojne zapletljaje! Tako se je zgodilo, da je bilo človeštvo po petih letih trpljenja in bridkosti ogoljufano za najvišji ideal življenja, ki jc — miri Vzporedno z delom na mednarodni konferenci se je v vseh državah začela tudi prin prava za obnovitev domače hiše. Vojna je pobrala, kakor smo že rekli, od državnega in privatnega imetja vse, da je le mogla živeti svoje ogabno življenje. Prekucnila je v našem življenju ves red, nastal v letih mirnega dela; rešitev raznih problemov socijalnega značaja, ki bi se morali rešiti v edino prava korist človeštva le potom smotrene evolucije, je potisnila tako v ospredje, da so postali takorekoč predpogoj vsakega življenja. Nekatere sloje je spravila -popolnoma na be« raško palico, druge zopet obogatila preko^ merno. Ustvarila je na eni strani milijon* sužnjev, vkovanih v mrzle verige vsakdanje* ga pehanja, na drugi pa kopo svobodnih ljudi, ki naj bi krojili življenje po svoji volji sebi — in drugim. Gospodarstvo je več ah manj povsod propadlo, trgovina in obrt st* vsled pomankanja na sirovinah in prevozni! sredstvih popolnoma zamrli, denar je vsle« izostalega izvoza in neprestano se množečil državnih dolgov izgubil na svoji vred nos ti( draginja je avtomatično narastla, tako da j* naravna posledica tega dekompozrtoričnegi procesa silna revščina, ki vlada povsod. Na* ravno je, da je sledil temu materijalnemi propadu tudi razkroj duševnega življenja Razdražena v najhujših inštiaktih živi ljud* ska masa življenje, ki je zrastlo na bojnih po fjanah. Na eni strani mrzlično iskanje užitka J brezruiselno zapravljanje morebitnega bo je rafib t IjtiđeH aekafeo pa »trn i" o»ek> Id opravičuje vae; na •bre^primerfto Irpijettj« ki ics-Sfnkt s« spravila človaka v feklo *rek* tn ra*uae»-nost!, ki mej! že na dalilcvenoov Se*ne 5rt*a i* duha }e r____,____ 4ura j« res poatala plaSč, lepo pisan plalft, za katerim skriva človek svok> na- Danes stcfe drŽave, bodiai da so zmagovalke al! pa pre*na£a»ke pred o$rowno nalcgo. da zopet sezidajo, oziroma utnic r^sr&Mia*K> Eidovje la«tne hiie. Obnova se uvora izvršili brez odlaSania. z odk»čc-o voijo in trdnim programom, a vendar v taki obliki, da ne za-eeje Se ve? opornega dufca v ie Hak raatira-žete in nezavoijiie ljudske mae. S potrebnimi reformami xaW^od«4n*h korporact} si morajo države, cašrocia ljudstva ustvariti ročno in gibko orodje, ki naj opravi oidrav-^enje do smrti razbclelega £lov«*ke*a organizma. S pa*n«-too zako«od«)o je Ir-eb« naricao urediti razmerje driavljaaa do driav«. Iz sužnja je treba t»twi4i «vobodne£a Človeka, ki bo v državni organizaciji deležen svojih pravic, a se bo tudi zavedal dolžnosti, k: ga vežejo do skupooatS. Izenačiti bo traba krivično razdelitev bogastva, iaaetja ia dela, dav£na bremena pravično porazdeliti po gospodarski moči posameznika. Pojavi se najbrže tudi vprašanje eksistenčnega makaima in ntmnna, kar fa zeio velika važnosti za hitro sanacijo v sefa državnega organizma- Iz- lam fc<> k * vrtnim pismo prifxrca£afe tfefto te — Mtefl Mo bo f*xtal — t*MHhi krmHtšđ »gaifcf — prixtece»t, k* Ote} *men* da se v T«m tearajefe »a^ «! — PKKfrmoaft Al, da ak Seoriai omrf mefl že na dalmvenoo*. »eme 5rva us__.__ ~ . ; ~ 7 . __" T * • t - s kratnŽTV* tekem: Au*>nw. Qlnse:xre. Carto. precej »»talo v sv**! taSči m Rvi- ^^^ i|A ^»or^ M 4*«wme., da * popst- »a v »Tofem seasauua, fcer v Trst« je t««fi trnovo Zcns%, ki čcje?o na ime Itatfa, Koma Ud. Te) ncifopo^sti -se ča&mo tem 4>elJ. ker jo Je ravuo »ffcirio««*.) — Kak Bakrknjeti, omejen ^ovek 5k> jneaB morda, da se *Ni**ioi»e« veliko v a mata da »e. fco bi sto- neia biti — resna! Ne«Jetw da K'! Afi, past^^o to! Mi u>*rttu tafro zaArkaiertf in obeoržc uaiu ui iaho omejrno: klanjamo se s>re»i kre«i£.iVit*tvom in {»red in moraiao veto&so... ne, tTžaike tovaniSice ne wnon;<> reči. AJi b« i»as nagnalo, od-kfartiajcč iako tovari»vo. l>a nam jc ta*o sipošto-vaaS: v »u priča to. kwr se je zgodtfo po--tein. Isti trgovec te 4»sial hitro Isti »Naacme*, »sto i>vsira.ao. z istima imenoma... NasieckLeita dn? tPO asrai-inja radi D2rk& in Nri- J Stovsasko Kieda^iČe. Jutri, v četrtek, 27. no-pomečki njib delavno zmožnost; vzgojiti voj- j vembra. točno ob 70 se oprizori prvič v slovcn-se sirota, podpre« vdove, oskrbeti ljudi za j šči« pretre«?Htva »ru^ca drama v de^tih starost, in sploh storiti vse, da jhn bo živ- Naslovno ulogo i^ra gdč Vovkova, Zrie pren^djivOk. S prk^rno socijalno po- m^ko uioso Sila. O vsebin te kra «|er.]e y .Hrame, ui o oisateJiu. Leon*du Andreievu liti ko, s pomočjo ?ole in z vsakovrstnim kulturnim delom bo treba postaviti življeoje ilovežtva na res zdravo moralno in etično podlago. Ogromno torej delo. ki čaka vsako državo v lastni hiši. Velikosti ie naloge se morajo zavedati državniki« Ijttdaki voditelja* a tudi narodi sami! S hladrum računom, s popolnim same zatajevanjem in z jasnimi cilji v duši morajo stopiti na pot dela, ki bo sicer gienka in težka za vse, a bo vsaj pot v bolvJo bodočnost. Kdor se tega ne zaveda, goljufa samega sebe za svoj najvišji ideal, ki je — življenje. Domafo vesti. vedno iz katnih virov! V zadrtih čafih on?žalno v itaHjansteh Hstib neki poseben, znečiien pojav. Dres za drusim prinašajo ^razgovore« svojih poročevalcev s kakim juKosJcvan5?dm, seveda vscr.dar oJiifni:n politikom, tla v Zagrebu. a4i v Be'Ejadu, ali v LjuM'ani. In značilno je, da je intonacija vseh tistih jiKOsJo\-an- tiii odgovorov vsikdaT po — želii dotičnega lista! Teko )e tudi ponedeljski večerni »Kccoio« objavi! tak razgovor z nekim »doktorjem« v Zagrebu, ki mu je na vp'a?an-e, kal re z Jugoslavijo, odgovoril takole: »Ali sr v inozemstvu eores verovaM v Jugoslavijo? Mari ne veJo, kako se v Srbiji, v Bos-ni, v Hrvatski? Jugoslavija? Ni obstajala nikdar in fnistim ,da ne bo nikdar. Obstojalo trije narodi, tri plemer*3« ki so se združila ped enim žezlom in eninr kraJjem SH5. aK težko, ako ne nemogoče >e, spraviti jifi do sporazuma. Mi Hrvatje smo misbli, ujed'ni! Srb!, da ostanemo Hrvaije ter da, ra-zun imena olircnimo ttsii pravice, ki smo r'li »mcli pod pre 'nžiin režirnom. Ali zdi s>e. da v Bel^radu ne mis'ijo tzko. In to vs!ed vpliva Dalmatincev, ki se, irranjcni od ita-Hjanijske kukure, smatrajo surveriiorne nad vsemi, nsiljujejo svo'o voljo ter p od pč it" jo pretvezno demokratičnost sedanje v!ace. Toda prej ali slej bomo morali mi Hrvat;«, in morij tudi Siavcnci. dati prav Steianu Radič«-..! Jugosla\ija estane, Var je ć iks: le geograf :en izraz.€ — Tako ins-erm^rajo ti poročevalci itJ:-jaaskili listov svojo javnost in M r.atvezajo t'ke — medve e! Frcsimo, pomislite! Kakega kova Hrvat je ta zagrebški dekter. ova:a že poročevalec srm. ko pravi, da ne fme izdati njegovega irr.ena. Ver bi bilo možu — gf-jč! !n pa ta nesmisel: Dakna^inci izzivlfa:o -nevarnost, da Hrvat v Hrvatski ne bo smel biti več Hrvat!! Tako goro-stasnost pripoveduje spričo dejstva, da so prebl-vrtđ Dalmacije po ogromni večini Hrvatje — na'zavedneji in politično najzreleč'.!! Potem tie-skln 'nost: Jugoslavija ne bo nikoli, ker — jc n: b:1o! AU dragi gospodje: m ri ni b:k> časov, ko ujedin;:nega itallianrJiega naroda ni bilo?!! Danes pa je vendarfe! Kako da »se« p:$e! Vpnašanje pa je: kdo p:£e!! Dve de'^tvi crna^iveti kalni vir. iz katerega je zaei poročevalec »Piocola« svoje Snform cije. Govori o pravicah, ki so ji-h uživali Hrvatje v Avstro-Ogrski — ali da bi moral ta moment osupniti v prvi vrsti ravno italijansko gospodo? — In .pa dejstvo, da daje prav--- Stef nu Radiću, možu torej, ki ima ea seboj naj-umazaneji'o politiko minulost!! Cc^ia^cgu v najslabšem pomenu besede. Saj je vedno živel samega političnega demagoštva. Človeku, ki je b.. vedno v notoričnih zvezah z Budimpešto in — sne drsme, o pisateJiu, Leonidu Andrejevu je predaval snoči «. Iv. Vov^, ki nam je zelo rasno očrtsi pomen In smoter tega mnotvora. Opozarjamo občinstvo, da se" to pot Izjeaioiaa prične predstava ob 20 in ne ob 20*30 in -to zato, ker }e d-rfo precej dol*o za^rteva več izprememb. Nadejamo se. da poleti naše občhvstvo v velLkem številu to predstavo in s tem dokaže, koliko mu te do razvoja in napredka naie jd-edaKške umetnosti. — Vstopnice so v predprodaji cd danes naprej pri bHi^sajničarki v veži vNar. doma«. Hrvatekbn učiteiji(ca>»a Istre. PribHžujie se dan 1. decembra, t. I dan. do kada je viadi dozvoljen rok, da ispuni ht.šc zahteve, ka;ko su ili razložili delegati tal. kolega u Rimu. Ako do oricga dana vlada ne fepuiu svojega obećanja, svi istarski učiteljišče), bez razHke narodnosti, s-tupaju u stra'k. da silom pridobiju ona materialna poboljšanja, koja im po svakoj pravici (pripadaju. Za to ispozori»jemo t:m -putem sve Pučkom prijatelj'';«, kao i eventualni direktni poziv r»a uprave škcla ^jutem pošte i bnzoava. Dok ne dobi-i-u sigurne vesti pcflane bilo kojim ■putem od Odbora, r.eka svaki učitelj i učiteljica nastavi svoju obuku. — Odbor. Tečaj za angiefčiro In Iranooščlno. Kakor le že bšlo !avl:-eno, se otvori večerni tečaj, za angleški in francoski jezik. Pouk zanika umor in Eatrfuj^ samo za Biaa j težko telesno poAkodbo, dočim pravi, da s« ki mil je FOTOGRAF A, JCRK1C. Tni R*mn 24. Oorlca -------- ---Št. * dvorMta. |» 711 le Gožca samo hranil, je sodišče oprostilo' Godino, Bina pa obsodilo na deset mesecev ječe, od kateri jc prestal že 7 mesecev v preiskovaLaem zaporu. Id qL Hozzloi 40 (vogel ul. S. Lozzaro) t®' Za priho^R|9 sezono: bogsia izbsr vclnc-' nega btaga, barfcenta moškega blaga, vol« nenih odej, zaves in lastno iztelounD? vrllranlH odej. Poslano^ Srebrn deoar kupujem po naj« višji!* cenah. _ ALOJZIJ POVH urar in zlatar, sodni izvedcnec Trst, Garibnldljev trg št. 3 (prej Barriera) •) Za članke pod lem caalovom odgovarja ured. nlStvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. ZOBOZDRAVNIKI KABRIET utlca Chlozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 1*—17. Jzvriitjejo sc umetni zobje v kakrlnomsibodt si 3 popoldne v 32. letu svoje star osli, po dolgi m mučni bolezni preminul. Pogreb predragega nepozabnega ra«jkega se je vrfcil v ponedeljek, 24. t. m. ob 4 pop. iz hiše lalosti na pokopališče sv. Križa v Idriji V Idriji, 22. listopada 1919. Ka ti, soproga. Žalujoči ostali. : WnQm mm iizMa Črne modre, sive ohieke . L 90.— Deini plašči.....L 11)5,- Povrtniki.........L 130.—- Hlače za delo . .... L 15.— Obleke za delo .... L 38.— Voloene srajce .... L 9.—- Teli ta izbora vsakovrstnih oblek za ir.ožVo in de&ke po ubeoluta^ konkureo&iih conah. L"~ Sp ejecnajo se naročila po iceri za obleke i in povrfip.ike. — D- lo se izrršnje ▼ 2* urah. r T~T~- III UMI— !!■!■■■■ Uli II I III 11 I I II l I I »I M III Bi i Mm cflstllacUa prisineia - brinja^o « - in — tropi^oufeo um k plesriCab - Trst iGStna d!sfite£i]a ŠKedanj št. 10-21. Urad v mestu: ui. Osnlzstt! 5 (¥0233 Dllfriomni) imMt vžmsstia najftnelle mti in droga \\Wm — Transito: prosta luka. — Io4ona prtstm la ^ia u& se dobi pri t. ,A LULUl dražbi z om j. v T stu u!. Pier lm d j Palestrin Stav. 2 (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Teleion 24-03. Deln. gU/. S Ksaur« K (Mt^iiii Tasr flaCnn i\ MlJS-fULSfciin Podružnire: Dubrovnik, Dunaj. Kot-k. Ljiljana, Metković, Jpitijs So tt. Z jiar EKspoit»ur.i: Kiaaj. Obavlja vse v btnčao str^to tpilijiij pjsi« Spravna vtos^ na hranilne knjižice proti 3 i/2% let n a ^Srs-stim v jancogiro-prometu proti 3V« let.il n a-brestlm. odpoved aavezi:ie same sprejema po najugodneje !l pobojih, Ki s« i.ilajj pogoditi od slučaja do sluiaja. Cspi ¥ B3jsa .hjIjIj (iLii iuj;ifn>. B!agajaa posluje od 9.30—12.30 in 14.:»—1« MAU OGLAS I ISCE se postTežnica. UL GaKJeo Galilei 8, IV. Perhavec. 4389 IŠČEM urarskega pomočnika; plačilo po dogovoru. Ponudbe je poslati na nrarja Lado Pe-triča v Vipavi. 3339 TOVARNA in pred vojno t-udi restavracija, ve-iiko dvorišče, pripravno za v&a^o večjo industrijo v Gorici, Tržaška cesta £t. 24-26 sc odda v najem ali se proda. 3340 ZNANA gostilna »Pri Bateh^ v Gorici, uL Duomo št 2 se odda takoj v najem z vso opravo. 3340 KOMPLETNA trgovina z dvokolesi, šivalnimi in ( raznimi stroji in mehanična delavnica se proda v Gorici ul. Duomo št 4. 3340 Porotno sodišče. Umor pri st. Jakoba. večno v noioncn^ * Včeraj se je nadaljeval« razprava prott Ju- Dw;;jem! Z Duna:em — čis'ete ii?! O, Vako ne-1 stu Godini in Hadrijanu Brnu. Yo zasiiševa- .........." -------- nju prič je zahteval državni .pravdnik, naj se obtoženca obsodita. Nato je govoril branitelj oteh obtožencev, odvetnik Zennaro, ki je tr- rrz-sodno to itai^ansko časop^jc! V interesu iu!ijans5ce javnosti bi se mcralo to dejstvo na\ži-voje c-b:.a?ovati. Vedno Hodi v temi in v temi doživlja rcEočaran:a. Pa/pls natečajev za m^ 5 računskem uradu. CivKni komisar za Tr -:olico nezna- tna: Zakladno ministrstvo Ta*. c nateča'e za mest račimskih uradn v.ov in 36 mest oficijalov pri rcčunsVem uradu. Ffošnic. CTtemi.ene s po-trctnlmi izpričevali se morajo vložiti pred 30. novembra t. L generalnemu civilnemu kc misa rij a tu (oWe!j.k I.). kateri poskrb*, -ća se odpoSJejo zakladnomu ministrstvu. Podrobna po'-asnil-a za natečaj se debe pri tukajšnjem civilnem komisari-jatu, v ulici 30. oktobra 7, I. nadstr. .soba 13. ob delavnikih od 10 do 1?. »Darko« In »Nevenk«. »La Nazime« ie- nzovo-refen naci;onalist:2en list. Trd kot kremen, neizprosen, in pa jastrebovega očesa. Ni ie »sile na s\ctii, ki bi mogla le za las odmekniti od n:e-jfovih — ide d o v, vzvišenih nad vsak materijalizmu, in od njegovih visokih ciljev. Vse »za veliko stvar in nič zase! Vse vidi, vse opaža, tudi najmanjšo malenkost — vse. kar bi moglo koris-titi, ali sa, ker ni v soglasju z negovim — *:"eali-zrrorn! Nekega dne je opazilo nje budno oko neko »poslano« ticVega tržaškega trgovca v nekem — druge»u listu. Vznemiriia se je duša, zavrela njeno idealistična kri. Kaka dnznost, ka& zavraten napad no. Bdiani »italijanski enačaj«!! Zastavila je razjarjeno pero ki užaljena duia je narc' ovala besede z£,rai?anj.a n d tis-tim »pcelanim«. Pa je bilo res strašno, neocpustno! »Poslano« ie bilo trgovska reklama v cbliji pisma. In se-Jaj čujte: naslovljeno je bik> na zaročenca »Darka«, podpisana je t>:la zaročenc a »Nevenka«! Pa da ni bil srd v Borzna poročila. Trst, dne 25. novembra 1919. le čaji; Jadranska banka C os uli ch (Austroamericana) Dalmatia (Parobr. dr.l Gerolimich Lloyd Lussino Martinolich Navigazione Libera Triestma Oceania Premuda Tripcovich Assicurazioni Generali Riunione Adriatica Ampeiea Cement Dalmatltf Cement Spaiato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka Tržaški Tramway Tržaška tvornica olj* 250— 255 500— 506 305— 315 1300— 1350 825— 835 jt400— 1450 345— 355 J380— 1400 405— 420 550— 560 510— 520 15500—16000 2950— 3000 420— 430 290— 300 330— 340 2075— 2125 260— 270 340— 350 228— 233 825— 850 MOŠKO ai» žen ako krojaško moč iščem za takojšen rtas2 Te!. 821 UI. H. Ka:h;(iv£l!i 20. UL Lairo 5\ RESNA gospodična, zmožna slovenskega in nemškega jezeka išče primerne službe, najrajši k otrokom. Ponu nuicbvbm sA. cija 58 12%: Amerika 0 4VJ4. HV&rilim mazilo za čevlje American Wax crni in barvani vosek za čevljaije VoiiilO za parkete ^ Lederfett maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini p«©M»M*nec! ^ - R^On & RUGO - Trst utka Carpison 2 In allca Coroneo 35 Naročbe sprejema tvrdka Debiasio & Domlnis v Trstu vL Molin grande 46 i ill, Kiilifi PrOun:a na naioia & CJ n:Ln in žinssai eoiaen:a srajc. | EtheoSO M ProCala n vima Z2ic§3: Trs!, ulica Lazzaro št3u. L, TrsL CGETfl & L — ^ Podružnica v Trstu. SKLADiŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. PosBovcd;a in zaioiniH iaNN© MaNC3NE!L!L5 Skladišča : Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Nenpolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. Direktno uvalanja: Mineralnega, maz'liie^a olja, inJustrijalne^a olja, kltovega o']nt ianenega olja, olja za voino, mszilnlh masti, bombaževih odpadKOV iid. Stalni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožni zavodov Itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih drnžcb, avtom. ptn.J-UJ. CE¥UARN8CA FORC TRST — Corso y;*l. Em. 113- štev- 4 — TRST NajboljSi nakupovalni hvor obuvala za gospe, gospode in otroke. Se priporoCa cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki je neprekosljive trpežnosti. Stara in poznana tržaška tvrdka ! Postrežba točna. 3=