ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 17, številka 3, maj 2016 S skupnimi močmi moramo iskati boljše in lažje poti OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU V petek, 22. aprila, ob 18. uri so obiskovalci osrednje prireditve ob 17. prazniku občine Markovci v uvodu slišali Zdravljico, ki jo je zaigrala Pihalna godba Markovci. Sledil je govor župana Milana Gabrovca. V uvodu je namenil pozdrav vabljenim gostom, prejemnikom priznanj in vsem obiskovalcem. Izpostavil je vse prireditve, ki so se odvijale v času praznovanja v naši občini. V ponedeljek, 11. aprila, je bil organiziran ogled čistilne naprave na Forminu, 16. aprila je bila svojemu namenu predana Kvarova kapela, center med-generacijskega druženja in kanalizacija v Stojncih. Prav tako so tega dne v Bukovcih predali svojemu namenu defibrilator in novozgrajeni kanalizacijski sistem. 17. aprila je bila v Prvencih organizirana občinska ribiška tekma in otvoritev ribiškega doma. Tega dne je svojemu namenu poslovni objekt predala tudi družina Hrže-njak. V torek, 19. aprila, je bil organiziran sprejem za novorojence in njihove starše ter sprejem za krvodajalce naše občine. Vsa društva ter organizacije so v sredo 20. aprila podpisala pogodbe o sofinanciranju za leto 2016 in FD Markovci je v četrtek, 21. aprila, pripravilo predstavitev zgoščenke in zbornika ljudskih pevk. Občinska prireditev j je osrednja ob našem občinskem prazniku, vendar so se aktivnosti nadaljevale že naslednji dan. Sledilo je še gasilsko tekmovanje in predaja defi-brilatorja v Prvencih, revija pevskih zborov in slavnostna maša ob Markovem. 27. aprila je v Prvencih potekalo balinanje in temu je sledil veliki maraton, na katerega je bilo prijavljenih 300 tekačev. 1. maja je bilo tradicionalno streljanje na glinaste golobe v Sobetincih in 4. maja zadnja prireditev v sklopu praznovanja, to je Florjanovo v Stojncih. Župan je povedal, da smo v svojem delovanju kot občina zelo uspešni. Izrazil pa je svoje pomisleke o aktualnih razpravah glede smiselnosti delovanja občin po Sloveniji. Mnogi so namreč mnenja, da gre za dodatne stroške, ki jih država ima in bi bilo potrebno število občin zmanjšati. »Morda to velja za nekatere manjše občine, za našo prav Letošnji prejemniki občinskih odlikovanj v družbi župana Milana Gabrovca Foto: Črtica in druge zgodbe gotovo ne,« je povedal župan. Izpostavil je veliko število društev in organizacij, ki delujejo, obrtno cono in v njej od 250 do 300 zaposlenih ljudi s težnjo, da jih bo še več. Pomembne za razvoj so seveda tudi ceste, kolesarske poti, vodovod in kanalizacija, novi vrtec, obnavljanje šole in načrti za naprej. Z DRSC je že podpisana pogodba o gradnji dveh krožišč. Prvo krožišče bo pri trgovini Špic in drugo pri trgovini KZ. V naši občini smo v zadnjih 5 letih zgradili 12 km samostojnih kolesarskih stez in skupaj s tistimi, ki potekajo po lokalnih in javnih poteh jih je že skoraj 20 km. To nas tudi uvršča na prvo mesto na območju UE Ptuj. Župan Milan Gabrovec se je optimistično ozrl tudi naprej. »Usmerjeni moramo biti v razvoj in s skupnimi močmi iskati boljše in lažje poti. Truditi se moramo, da bodo mladi ostajali v naši občini.« Ob koncu svojega nagovora se je zahvalil vsem tistim, ki so soustvarjali prireditve v občini še posebej Danielu Tementu za pripravljen program osrednje prireditve. Občinski praznik je namenjen tudi temu, da se najzaslužnejšim občanom in občankam podelijo priznanja, saj s svojim trudom prispevajo k lepši podobi naše občine. V Turističnem društvu občine Markovci že 15 let nagrajujejo občane, ki skrbijo za lepo urejenost svojih domov in okolice. Priznanja za leto 2015 so prejele: družina Liponik iz Markovcev 23/A, družina Horvat iz Nove vasi 14/A, Darinka Danilovič iz Zabovcev 68, Ivanka Ma-tjašič iz Borovcev 9/B, družina Šešerko iz Prvencev 4/C, družina Strelec iz Strelcev 2, Anica in Marjan Horvat iz Sobetincev 22, družina Branka Kostanjevca iz Bukovcev 119 ter Sonja in Daniel Janžekovič iz Stojncev 77. Priznanje za najlepši čebel- njak je prejela družina Plohl iz Bukovcev 79 A, dobitnica priznanja za najlepšo kmetijo pa je družina Poljanec iz Nove vasi pri Markovcih 49. Priznanje za najlepše urejen objekt je prejel Ribiški dom Prvenci. Podeljene so bile tudi občinske nagrade posameznikom, ki so se v preteklosti s svojim delom posebej izkazali. Pohvalo so prejeli: Konjeniško društvo Nova vas, ki letos praznuje 20-letnico delovanja ter Športno-ribiško društvo Markovci, ki praznuje 15 let delovanja. Listini Občine Markovci sta prejela Janko Kodrič in Janez Janžekovič iz Bukovcev, plaketi pa Ivanka Matjašič iz Borovcev in Marija Prelog iz Markovcev. Za pripravo in izvedbo programa je bil zadolžen Daniel Tement, ki je s pevsko skupino PopKORn popestril program osrednje prireditve. IP Foto: Črtica in druge zgodbe Skupinski posnetek prejemnikov r/ rvr.AUKO vci: v O letošnjih prejemnikih občinskih odlikovanj Športno-ribiško društvo Markovci je za prejem listine Občine Markovci predlagal OO SLS Markovci. Tako so zapisali: Po temeljitih razpravah smo ugotovili, da je društvo že od ustanovitve zelo dejavno in deluje na promociji, ki kaže urejeno turistično točko ob ribniku v Prvencih. Letos beležijo 15. leto delovanja in v vseh teh letih so dosegli velike rezultate. Ideja o ustanovitvi je nastala leta 2001, ko se je nekaj članov odločilo, da pojdejo na samostojno pot in prestopijo iz Ribiške družine Ptuj. Zavihali so rokave ter odpravili divje odlagališče in opravili sanacijo gramoznice v Prvencih. Lotili so se težke naloge, a kjer je volja, tam je pot. Uspelo jim je tako daleč, da so zgradili tudi lep ribiški dom, ki ga lahko uporablja veliko ljudi. Društvo je zelo odprto, s čimer kažejo sliko svoje pridnosti. Večkrat jim je zelo nagajala podtalnica, ki je zelo dvignila nivo ribnika ter ogrožala njihovo nepremičnino, a so člani po vsakem dvignjenem nivoju vode prostor in okolico počistili in ju postavili v prvotno stanje. Društvo šteje približno 90 članov, med katerimi vlada veliko prijateljstvo, saj le tako lahko delujejo tako dobro. Vsako leto prirejajo kar nekaj svojih tradicionalnih ribiških tekmovanj, na katere povabijo občane in obiskovalce iz širše okolice. Prav na teh tekmovanjih so domači člani zelo uspešni, kar je rezultat zvestobe tako ribniku kot društvu. Le nekaj skromnih besed smo zapisali, ki zaslužijo listino, saj so v svojem 15-letnem delovanju dokazali, da zmorejo in da so lahko zgled prenekateremu društvu. OO SLS Markovci Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih se je ob 20. obletnici delovanja predlagalo za pohvalo Občine Markovci. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1996. Po petih letih je prvega predsednika Janeza Petka nasledil Anton Kekec, ki je društvo po uspešni poti peljal vse do danes, do 20. obletnice. Namen društva je ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter da na najmlajše občane prenesemo to, kar so nas naučili dedki in babice. Tradicionalni dogodki, ki jih društvo prireja skozi domala vse mesece koledarskega leta, so košnja na star način, miklavževanje, obisk Božička, žegnanje konjev na štefanovo, izdelava presmeca, sodelovanje v pustni skupini, proslava ob materinskem dnevu, srečanje konjenikov, traktoristov in druge mehanizacije ob kipu sv. Izidorja, čistilna akcija, kožuhanje, sodelovanje na žetvi v Prvencih in na Polenšaku ter vožnje s konji na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. V sodelovanju z domačimi društvi smo pomagali pri izgradnji vaško-gasilskega doma v Novi vasi z okolico, uredili smo tematsko pot od gostišča Palaska do gradu Borl in uredili priveze za konje. Udeležujemo se različnih tekmovanj v jahanju, jahali smo do Svetih gora, s starimi traktorji smo se odpravili celo do hrvaškega Velebita. Društvo odlično sodeluje z ostalimi domačimi društvi, prav tako pa z mnogimi konjeniškimi društvi iz bližnje in daljne okolice. Podpiramo tudi prostovoljnost in humanitarnost, zato smo večkrat na različne načine pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski. Člani društva smo prepričani, da se je društvo tako dolgo ohranilo prav zaradi vestnega dela upravnega in nadzornega odbora in predsednika Antona Kekca, ki s svojim požrtvovalnim delom in povezovanjem ljudi dosega zastavljene cilje in jih venomer nadgrajuje. Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih VO Borovci, ŠD Borovci in Vaški aktiv podeželski žena v Borovcih je za pohvalo Občine Markovci predlagalo Prostovoljno gasilsko društvo Borovci. Predlagano gasilsko društvo v letošnjem letu obeležuje 70. obletnico delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno 26. oktobra 1946. To je bil veliki uspeh Borovčanov, saj je bila z ustanovitvijo društva organizirana obramba pred požari. Društvo je kmalu preraslo meje protipožarne varnosti, saj so se pod njenim okriljem organizirale vse vaške aktivnosti in prireditve. Tudi danes je društvo še vedno osrednja organizacija v Borovcih, ki skupaj z novoustanovljenimi društvi skrbi za družabno življenje, vzgojo in izobraževanje ter požarno varstveno usposabljanje svojih članov. VO Borovci, ŠD Borovci, Vaški aktiv podeželski žena Borovci Kot dvajsetletnik je začel nogomet igrati v Stojncih. Ker mu je tovrstni šport veliko pomenil, je leta 1977 skupaj s Francem Bezjakom in Francem Meznaričem ustanovil nogometno sekcijo Bukovci pri takratnem TVD Partizan Markovci. Od tega leta naprej je bil gonilna sila v Nogometnem klubu Bukovci, saj mu je že leta 1985 uspelo, da so Bukovci ob pomoči članov gasilskega društva in takratne krajevne skupnosti dobili svojo nogometno igrišče. S svojim zanosom in pripadnostjo nogometu in nogometnemu klubu je praktično opravljal vse naloge, ki so potrebne, da klub deluje. Organiziral je nešteto delovnih akcij, da so ob igrišču nastali prvi klubski prostori in da se je na igrišče napeljala voda in elektrika. Poleg tega je skrbel za treninge, prevoze na tekme, iskal nove igralce, urejal dokumentacijo ter z dresom številka 10 zelo uspešno zabijal gole na prijateljskih in prvenstvenih tekmah. Janez Janžekovič je idejni ustanovitelj nogometnega turnirja v velikem nogometu, Korantovega pokala, ki se vsako leto odvija na igrišču v Bukovcih. Letos bo turnir doživel že svojo trideseto izvedbo. Prvih petnajst turnirjev je bil nepogrešljiv pri organizaciji prireditve. Prav tako je bil eden glavnih pobudnikov, da se je nogometna sekcija Bukovci leta 1992 preoblikovala v Športno društvo Bukovci. Janez vsa leta skrbno obdeluje svojo kmetijo v Bukovcih in vinograd v Halozah. V posebno zadovoljstvo mu je ohranjanje starih običajev, navad ter kulturne dediščine na vasi. Tako je na svoji domačiji v Bukovcih, ki je bila zgrajena pred več kot sto leti, obnovil fasado in streho, v notranjosti pa ohranil krušno peč in sobo, v katero v pustnem času vsako leto sprejme sorodnika, prijatelja ali mimoidočega. Pred tremi leti je prav v tej sobi bil posnet krajši film z naslovom »Pušlšank pr Mrkuci«. Upravni odbor Športnega društva Bukovci Župan občine Markovci Milan Gabrovec je za prejemnika priznanja Občine Markovci predlagal Janka Kodriča. Janko Kodrič iz Bukovcev je posebej aktiven na področju krvodajalstva, saj je letos kri daroval že stotič zapovrstjo. S svojim humanitarnim dejanjem tako pomaga ljudem, ki kri potrebujejo v življenjsko pomembnih situacijah, bodisi v prometnih nesrečah, pri operacijah, porodih itd. S tem pomaga ne le ljudem, ki jim kri reši življenje, temveč tudi njihovim svojcem, ki jim je zaradi njegove nesebičnosti pogosto prihranjena bolečina ob izgubi najbližjega. Humanitarnost darovanja krvi je dandanes še toliko bolj izrazita, saj ni več lahko biti krvodajalec. Delodajalci namreč vse redkeje odobrijo dopust za ta namen, kaj šele, da bi za to dobili kakšno nagrado, kot je to bilo pred leti. Vsi bi se morali zamisliti o pomenu te življenjsko pomembne tekočine; slej ko prej se bo namreč kdo izmed nas znašel v tej situaciji in potreboval kri. Janko Kodrič je tudi aktiven gasilec, kar dokazuje, da se nesebično razdaja pomoči potrebnim. Biti krvodajalec zato ne pomeni le humanega dejanja, ampak je tudi prioriteta posameznika, ki pomeni biti zdrav in sposoben darovati kri. Milan Gabrovec, župan 4. Športno društvo Bukovci je predlagalo, da se listina Občine Markovci za leto 2015 podeli Janezu Janžekoviču - Mrku-cu iz Bukovcev 49. Janez Janžekovič se je rodil 19. januar-ja1951. leta v Bukovcih. Svoje otroštvo je preživel skupaj z bratoma in sestro na mali kmetiji. Janez je bil vedno vihrave narave, zato se je preizkušal v vseh mogočih igrah, ki so od nekdaj obstajale na podeželju. Med vsemi se je najbolj zapisal nogometu. Foto: Črtica in druge zgodbe Pihalna godba Markovci je zaigrala Zdravljico, zmaji Zmajarskega kluba Lastovka pa so preleteli markovsko nebo. 2 Leto/17, številka/3, maj2016 PGD Borovci, VO Borovci, ŠD Borovci, Vaški aktiv podeželskih žena Borovci so za plaketo Občine Markovci predlagali Ivanko Matjašič. Ivanka Matjašič je bila rojena v Klcarju. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Perutnini Ptuj. Življenjska pot jo je pripeljala v Borovce, kjer sta si s pokojnim možem ustvarila dom in družino. Že od začetkov svojega bivanja v Borovcih se je aktivno vključila v PGD Borovci. Skupaj z možem sta skrbela za urejenost gasilskega doma in drobna popravila. Ivanka je še danes gospodar vaško-gasilskega doma. Skrbi za okolico, kuhinjo in dvorano. Po upokojitvi se je aktivno vključila v Društvo upokojencev Markovci. Aktivna je predvsem v Hišnem ansamblu. Prav tako je vključena v Društvo delavnih invalidov, kjer je članica upravnega odbora. Je zelo delovna članica Društva podeželskih žena občine Markovci. V vaškem aktivu skupaj z ostalimi vaščankami vselej pripravi kmečke dobrote ob različnih prireditvah. Prav Ivanki Matjašič gre zahvala, da je PGD Borovci leta 2008 prejelo priznanje Turističnega društva Občine Markovci za najlepše urejen vaški objekt v občini. PGD Borovci, VO Borovci, ŠD Borovci, Vaški aktiv podeželskih žena Borovci OORK Markovci je za plaketo Občine Markovci predlagala Marijo Prelog. Marija Prelog se v domačem okolju vsestransko udejstvuje. Aktivna je na društvenem in humanitarnem področju ter pri delu lokalne skupnosti na ravni občine in vasi. Z izjemnim čutom do sočloveka zna prisluhniti in pomagati. Svoje humano poslanstvo je kot prostovoljka pred dvema desetletjema pričela v domačem gasilskem društvu. Z izobraževanjem je dosegla naziv nižje gasilske častnice. Je prejemnica priznanja gasilske zveze, mentorica gasilskim pionirjem in od leta 2000 aktivna v civilni zaščiti. Je prejemnica bronastega znaka CZ in članica štaba CZ Občine Markovci. Že 13 let je aktivno vključena v delovanje župnijske Karitas, 8 let je bila predsednica OORK; sedaj je podpredsednica in vodja podmladka RK Markovci. Vključena je v krog prijateljev Bruna Groeninga, kjer je voditeljica otroške skupine in tri leta vodja odrasle skupine. Svoj dobrodelni čut je pred leti nadgradila še z rejništvom in svoja vrata odprla otrokom, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli v stiski. Ob čutu za dobrodelnost in prostovoljno delo nosi v sebi še ljubezen do bogatega izročila domačega kraja. 13 let prepeva v skupini ljudskih pevk. Bila je med pobudniki ustanovitve pustne skupine v Markovcih. Aktivna je v Društvu podeželskih žena Občine Markovci, prav tako je članica Uredniškega odbora Lista iz Markovcev. Marija Prelog svoje delo na področju družbenega življenja dojema resno in odgovorno. Njena beseda ali obljuba velja. Prizadeva si za razvoj kraja in za pristne med-osebne odnose. Z veseljem seže v roko ljudem, jim prisluhne, jih nagovori, z njimi deli svoje izkušnje. Ni ji žal nedeljskega popoldneva, da obišče koga izmed starejših na vasi ali v domu upokojencev ali pomaga pri župnijski Karitas in Rdečem križu. Tudi nobena gasilska ura ji ni odveč, pa naj bo to operativno delo, delo z mladino ali raznolike društvene akcije. Pri delu z mladimi je izjemno vztrajna in prizadevna. Znanje in odgovornost jim skuša privzgojiti skozi sproščeno druženje. Marija Prelog s svojim trudom, zanosom in marljivim delom veliko prispeva k razvoju družbenega življenja v Markovcih. OO RK Markovci Foto: Črtica in druge zgodbe Foto: Črtica in druge zgodbe Župan Milan Gabrovec Daniel Tement Foto: Črtica in druge zgodbe PopKORn Foto: Črtica in druge zgodbe Ansambel Donačka 1? OB IONSKI l'RAÍÍvi*. i IBCJKE MA' Foto: Črtica in druge zgodbe Društvo podeželskih žena je poskrbelo za postrežbo hrane Foto: Črtica in druge zgodbe Foto: Črtica in druge zgodbe Ptujski župan Miran Senčar Poslanec Andrej Čuš Foto: Patricija Majcen Pridni kuharji Leta/17, številka/3, maj2Ö16 3 17 NARKOVCHV Veliki dan za Športno-ribiško društvo Markovci Pred 15 leti se je skupina Markovčanov in prebivalcev okoliških vasi omenjene občine, ki so bili po duši ribiči in po srcu ljubitelji in zaščitniki narave, združila z namenom in željo sanirati gramozni jami v Borovcih in Prvencih ter tako ustanovila in registrirala ŠRD Markovci. Pobudnik zanjo je bil vaški odbor Prvenci, ki je občini predlagal sanacijo in ureditev gramoznice v Prvencih. Ustanovnih članov je bilo 15, od katerih so žal nekateri že pokojni in so 23. aprila 2001 opravili registracijo društva na ptujski upravni enoti. Danes društvo šteje 65 članov. Ribiči iz vasi Borovci niso našli in čutili prave pripadnosti znotraj ŠRD Markovci in so ustanovili svojo ribiško sekcijo in s tem dejanjem izstopili iz omenjenega društva. V čiščenje in urejanje je bilo vloženega ogromno prostovoljnega dela članov in tudi občina je obilno pomagala v okviru proračunskih sredstev. Pri članih se je porajala ideja in želja po prostoru, kjer bi se lahko poleg ribolova tudi družili in tako smo 17. aprila letos svojemu namenu predali nov objekt, ki je ponos nas ribičev in tudi občine Markovci z županom na čelu. Dom je doživel svečano otvoritev s primernim kulturnim programom in predan v uporabo svojemu namenu. Ribiči smo na to pridobitev zelo ponosni, saj nam omogoča možnost prijetnega druženja in je na voljo tudi ostalim občanom v obliki najema za njihove potrebe. Prireditev so s svojo prisotnostjo popestrili številni gostje. V kulturnem programu so sodelovali člani Hišnega ansambla DU Markovci, orači iz Kulturnega društva Alojz Štrafela in Ženska pevska skupina Florina. Prisluhnili smo nagovoru predsednika ŠRD Markovci Branka Kostanjevca in župana občine Markovci Milana Gabrovca, ki je društvu podelil priznanje v obliki občinskega grba. »Ponosen sem na ribiče, ki so z ogromno vloženega prostovoljnega dela prišli do tako lepega objekta, kot je ribiški dom, na katerega je ponosna tudi občina. Okolica je vedno urejena in čista, tako da se vsak ob ribniku lepo in prijetno počuti.« je dejal. Podeljeni so bili pokali za tekmo v lovu rib s plovcem ob občinskem prazniku. Tretje mesto je prejel Jože Majcenovič za 22,960 kg, drugo Zdenko Vajda za 24,480 kg, zmagovalec pa je postal Jože Tinko s 30,260 kg rib. Na omenjeni tekmi za pokal občine Mar-kovci je sodelovalo 33 tekmovalcev iz vseh vasi občine Markovci. Med njimi je bil tudi župan. Zahvale gredo organizacijam in posameznikom ter donatorjem, ki so sodelovali tako ali drugače pri projektu. Te sta na prireditvi podelila predsednik društva Branko Kostanjevec in tajnik Konrad Plohl. Otvoritveni trak so družno prerezali in dom predali svojemu namenu župan občine Markovci g. Milan Gabrovec, predsednik ŠRD Markovci Branko Kostanjevec ter najstarejši ustanovni član ŠRD Mar-kovci g. Rado Plohl. Celotno prireditev so popestrili člani Konjeniškega društva iz Nove vasi pri Markovcih, sekcija starodobniki, ki so se pripeljali s starimi traktorji in BCS kosilnicami ter konjsko vprego. Prireditev je povezovala in vodila ga. Alenka Domanjko Rožanc. Predsednik društva je po končani prireditvi povedal: »Kjer je volja, tam je pot. Zahvalil bi se vsem tistim, ki so bili kakor koli udeleženi pri tem projektu, na katerega smo ponosni vsi ribiči in mislim, da tudi občina Markovci.« K temu so svoja mnenja dodali še naslednji: predsednik RD Ptuj, g. Stanko Žitnik: »Ribič je lahko tisti, ki je ljubitelj rib in življenja v vodi in ob vodi. To so s svojim delom pokazali člani ŠRD Markovci. V svojem 15-letnem delovanju so vzorno uredili vodo in okolico v prijetno in urejeno mesto za druženje. To lahko uredijo samo tisti, ki živijo z naravo in zato imajo tudi veliko prijateljev čistih voda in narave, ki enako mislijo.« Predsednik DU Markovci Anton Majerič: »Čestitam ribičem za pridobitev, za katero so se trudili in nanjo čakali več let. Verjamem, da bo sodelovanje med obema društvoma ( Borovci in Markovci) ostalo ali pa se še izboljšalo glede na to, da imamo kar nekaj skupnih članov. Ribnik je vedno bil na razpolago za izvajanje tekem upokojenske lige PZDU Spodnjega pPodravja, pa tudi za izvedbo državnih ribiških tekem, česar si brez ŠRD Markovci ne bi mogli privoščiti. Ribičem želim, da še naprej tako vestno skrbijo za ta košček narave in seveda tudi za prijetna druženja.« Predsednik Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih Anton Kekec: »Čestitam ribičem ob njihovi pridobitvi - ribiškem domu. Otvoritve smo se udeležili na povabilo ribičev, se pripeljali s starimi traktorji in BCS kosilnicami ter tako mlajši generaciji pokazali, s kakšnimi stroji smo se nekoč podili po travnikih in obdelovali njive. Tokrat smo imeli s seboj tudi konjsko vprego, tako da niso bili konji samo pod traktorskim pokrovom, ampak jih je bilo moč videti tudi v živo.« Predsednik LD Markovci Slavko Kukovec: »Naša lovska družina vzorno sodeluje s ŠRD Markovci, kajti oboji smo varuhi in ljubitelji čiste narave. Ribiči so aktivni v in ob vodi, naše lovske aktivnosti pa so predvsem na suhem. Ob otvoritvi ribiškega doma ribičem čestitamo in si želimo tako plodnega sodelovanja še naprej.« Na športnem področju se člani ŠRD Markovci uspešno udeležujejo vseh tekmovanj v regiji in širše, kar pokaže tudi lepo število osvojenih pokalov in priznanj. 2. Krt so bili državni upokojenski prvaki, 2-krat regijski prvaki, 6-krat medobčinski prvaki, zmagali so na mednarodni tekmi v Dornavi. Bili so tudi organizatorji mednarodne tekme ALPE-DONAVA-JADRAN, organizatorji državnega prvenstva za upokojence, organizatorji tekem med občinami Spodnjega Podravja in obilico društvenih tekem, tradicionalnega dvoboja s člani ŠRD Žejne ribice iz Dražencev ter vsakoletne lige ŠRD Markovci, ki se odvija v dveh. Po vsakem delu je razglasitev rezultatov in druženje v obliki piknika. Ignac Habjanič Foto: Irena Pukšič »Počutim se kot doma. Lepo diši, ljudje so prijazni, smejijo se, pogovarjajo se - kak'fajn! Prekmurščino čutim (nej slišati, čuti!). Kako je lepo, ko smo vsi družina, prijatelji, sovaščani veseli zbrani skupaj. Praznujmo (let's celebrate), ker smo doma!« Margaret Novak, župnikova nečakinja iz Kanade o letošnjem obisku Markove nedelje 4 Leto/17, številka/3, maj2016 L (ST (7 MARKO VC Okrasitev farne cerkve ob markovi nedelji Pogled na okrašeno cerkev Na seji Župnijskega pastoralnega sveta smo se v marcu pogovarjali tudi o okrasitvi naše farne cerkve ob godu sv. Marka. Dogovorili smo se, da bo vsaka vas v naši fari spletla 10 m dolgi venec iz »žin-gerla«. Ugotovili smo, da smo te vence nazadnje pletli pred 16 leti ob slovesnosti nove maše Marka Veršiča. Bilo je tudi nekaj pomislekov, da smo že pozabili, kako se ti venci izdelujejo. Vasi Borovci, Prvenci, Strelci in Sobetinci (POLJE) smo združili svoje moči in te vence spletli v Borovcih v gasilskem domu. Najprej smo se odpeljali v gozd na Polenšak, kjer smo »žingerli« nabrali. Naslednji dan smo se organizirali in vence izdelali. Iz vseh vasi nas je bilo 22. Med delom se je zasliša la tudi lepa slovenska pesem. Po dobrih štirih urah dela smo ugotovili, da je naše delo zelo dobro uspelo. Naše zadovoljstvo je bilo še lepše, ko smo videli lepo okrašeno farno cerkev ob godu našega zavetnika. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Martin Zamuda Enako je bilo tudi v Stojncih. Zbralo se nas je kar nekaj vaščank in vaščanov, ki Bukovčani pri delu Foto: Katarina Bezjak smo sprva nabrali "batek", kot pravimo tej rastlini pri nas, nato pa ga v prostorih vaškega doma še spletli. Delo nam je šlo zelo hitro in dobro od rok, tako da smo spletli enkrat več, kot smo sprva nameravali. Bilo je prijetno druženje, pogled na okrašeno cerkev pa še danes privabi nasmeh in zadovoljstvo v srce. Alenka Domanjko Rožanc Vaščani in vaščanke Bukovcev so se zbrali pri Mariji Janžekovič, kjer so žin-grli najprej nabrali po haloških gozdovih, zatem pa ga, čeprav v strahu, da tega ne bodo znali, odlično spletli v vence. Kot pravijo, so zelo ponosni, da jim je uspelo, saj so se ob tem tudi družili in poveselili. Patricija Majcen Foto: arhiv Spletali so tudi na »polju«. Tudi letos so člani OORK in župnijska Karitas ter podmladek RK v osnovni šoli pripravili že tradicionalno stojnico za žegnanjsko nedeljo, ki so jo poimenovali »Markov bazar«. K sodelovanju so povabili tudi društvo podeželskih žena in različne donatorje, ki so darovali svoje izdelke. Obiskovalci Markove nedelje so lahko s prostovoljnimi prispevki pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin. Letos se je prostovoljnega pri- spevka nabralo manj kot prejšnja leta. To je bila najbrž posledica mrzlega vremena in bogatih prireditev na različnih področjih. Kljub vsemu smo z zbranimi sredstvi zadovoljni, saj bodo nekomu morda vsaj nekoliko pomagali, da se bo njihov otrok lahko udeležil šole v naravi, ki se je zaradi finančne stiske ne bi mogel. Zbralo se je 130€. Zahvaljujemo se za darovano pomoč in prisrčno snidenje na naslednjem Markovem bazarju 2017. Marija Prelog Leto/17, številka/3, maj2016 5 UiST (7 MARKOVC Ii V Sprejem krvodajalcev pri županu V okviru praznovanja občinskega praznika je letos drugo leto bilo organiziran sprejem krvodajalcev naše občine. Srečali smo se v ponedeljek, 23. aprila, ob 17. uri v poročni dvorani občinske stavbe. Sprejema se je udeležilo večje število krvodajalcev kot lani. Ljudje, ki so zdravi in imajo to »srečo«, da darujejo kri, so se na to županovo gesto zelo pozitivno odzvali, saj si resnično zaslužijo javno priznanje, ki je dandanes popolnoma zamrlo. Župan je podelil priznanja krvodajalcem, ki so prejeli priznanja za določeno število odvzemov, to je 5, 10, 25 ... do 60-krat. Posebno priznanje sta prejela Marjan Kirbiš iz Markovcev in Branko Matjašič iz Stojncev za 60 odvzemov. Župan se je zahvalil tudi nekdanjim krvodajalcem, posebej pa povabil na akcije mladino, ki je že polnoletna. Krvodajalce je pozdravila tudi predsednica OORK in sekretarka OZRK Ptuj ga. Marjana Cafu-ta, ki je povabila krvodajalce na 23. srečanje krvodajalcev Slovenije v Veržej 9. junija. Tega srečanja se bodo udeležili tudi krvodajalci iz naše občine. Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo nesebično humano delo, saj kri rešuje življenje! Marija Prelog Janko Kodrič je kri daroval že 100-krat Janko Kodrič iz Bukovcev je v lanskem letu daroval kri 100-krat. Prvič jo je daroval 1987. leta, ko so v bolnišnici Ptuj, kjer je zaposlen, iskali krvodajalce in se je na veliko vzpodbujalo k temu humanitarnemu dejanju. Janko s svojim darovanjem krvi pomaga ljudem, ki to našo dragoceno tekočino potrebujejo v različnih situacijah, naj si bo pri prometnih nesrečah, pri operacijah srca, kjer se porabi na litre krvi, ali kakšnih drugih zdravstvenih situacijah. "Dandanes je v naši družbi biti krvodajalec izredno težko. Če imaš željo, da greš na organizirano krvodajalsko akcijo ali kot »padalec« (tako na transfuzijskem oddelku pravijo krvodajalcem, ki ne pridejo organizirano), ti redko kateri delodajalec odobri tisti dan dopusta, kaj šele, da bi ti en dan podaril kot nagrado, kot je to bilo včasih,« pravi Janko in pridružujem se njegovim ugotovitvam. Vsekakor je res, da človek ne gre na odvzem zaradi prostega dneva, vendar bi bilo prav, da bi krvodajalci bili bolj cenjeni, kot so. Ljudje, ki so prejeli transfuzijo krvi, cenijo ljudi, ki jim zdravje dopušča, da smejo darovati kri. Zavedajo se, da brez njih ne bi bilo te dragocene tekočine, ki rešuje življenje. Janko je tudi aktiven gasilec, zato se zdi samoumevno, da je tudi krvodajalec. Pohvalil je župana, da je znal pred leti prisluhniti predsednici OORK, da ob občinskem prazniku s svojim sprejemom počasti tudi krvodajalce. Bil je presenečen in obenem počaščen, da je ob občinskem prazniku prejel listino občine Markovci. Janku Kodriču ob njegovem visokem številu odvzemov čestitamo in mu želimo, da bi bil zdrav in da bi lahko še mnogo let daroval kri. Marija Prelog OB 170-LETNICI PRVE VOŽNJE Z VLAKOM NA SLOVENSKEM SE ZAKLJUČUJE NAJVEČJI ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURNI PROJEKT Pred 170 leti je začel na slovenskih tleh voziti prvi vlak, 11 let pozneje pa je bila narejena pomembna železniška povezava med Dunajem in Trstom, tako imenovana Južna železnica, ki je predstavljala najpomembnejšo transportno pot iz Osrednje Evrope do Jadranskega morja. Z razvojem železnice je napredoval tudi gospodarski razvoj. Od takrat naprej se je železniška infrastruktura neprestano razvijala in posodabljala. Projekt »Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivoj-skih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah« sodi med največje infrastrukturne naložbe v samostojni Sloveniji. Znatno bo prispeval k razvoju železniške infrastrukture in krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Investitor omenjenega projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost projekta znaša 465,5 milijonov evrov, delež v višini 231,1 milijonov evrov pa bo prispevala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Ob 170-letnici prve vožnje z vlakom, letos obeležujemo še eno pomembno obletnico. To je 15 let ponovne vzpostavitve železniške povezave med slovenskim in madžarskim železniškim omrežjem. Gre za pomembno obeležje, saj je proga Pragersko-Hodoš sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon-Trst-Divača/Koper-Di-vača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejši razvoj omenjene železniške osi je opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije. Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko-Hodoš predstavlja eno prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Posegi, ki so bili izvedeni v sklopu projekta, imajo velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev vseh občin, ki ležijo na območju železniškega odseka Pragersko-Hodoš in cestno infrastrukturo na tem območju. Pomembne pridobitve uspešno zaključenega projekta so povečana zmogljivost proge, elektrifikacija 109-kilometrske proge in s tem omogočanje električne vleke kot okolju prijaznejše vrste transporta, usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h ter povečanje prepustne zmogljivosti proge, kar pomeni, da lahko po progi vozi več vlakov. Skrajšal se bo čas potovanja, obenem ni več potrebna menjava vleke na postajah Pragersko in Hodoš, s čimer se skrajšajo tudi potovalni časi vlakov. Zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico, več časa prihranijo tudi udeleženci v cestnem prometu. Bistveno se bodo skrajšali potovalni časi na pomembnejših relacijah, kjer so omogočeni pogoji za obratovanje potniških vlakov z nagibno tehniko. Na postajah in postajališčih so na novo urejene klančine, kar omogoča lažji dostop za funkcionalno ovirane osebe. Foto: SVRK/Crt Slavec Ob uspešno zaključeni rekonstrukciji, elektrifikaciji in nadgradnji železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h ter modernizaciji nivojskih prehodov in izvedbi podhodov na železniških postajah, vas vljudno vabimo na slavnostni dogodek na Železniško postajo Murska Sobota, ki bo 10. junija 2016. Na slavnostnem dogodku boste lahko del nepozabnega praznovanja ob 170-le-tnici prve vožnje vlaka na slovenskem, 15-letnici ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko ter zaključku projekta. Prav ob 25-letnici Slovenije bo omenjena naložba v razvoj železniške infrastrukture predana svojemu namenu, kar je prav posebna priložnost za praznovanje. Slovenija praznuje, praznujte tudi vi! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS. - -t 6 Leto/17, številka/3, maj/2016 LIST (7 [Vi. A K KO VC Sprejem najmlajših V torek popoldne, 19. aprila, je v vaško--gasilski dvorani v Sobetincih župan sprejel starše in otroke, ki so se rodili lanskega leta. V letu 2015 se je po podatkih v naši občini rodilo 59 otrok. Župan je nagovoril starše, da je vesel visoke udeležbe in predstavil tudi vrtec, ki je polno zaseden in verjame, da bodo starši, ki želijo otroka v varstvo v vrtec, dobili prosto mesto. Povedal je tudi, da se čedalje več mladih ljudi priseljuje v našo občino, kar je zelo razveseljivo in tudi upanje za ve- čjo nataliteto, saj se je v letu poprej 2014 rodilo le 44 otrok. Otroci so bili veselo razpoloženi. Starši so ravno tako poklepetali med seboj o njihovih nadobudnežih, kako rastejo, če so zdravi, koliko imajo zobkov, kateri je že shodil ... Starši so menili, da je sprejem v okviru občinskega praznika ravno pravšnji, da se tudi mlade družine vsaj delno pridružijo praznovanju naše občine. Marija Prelog Foto: Marija Prelog Mali radovedni nadobudneži Koper, prihajamo! Prostovoljno gasilsko društvo Bukovci ni samo gasilstvo kot organizacija za varstvo pred požari. Smo veliko več, smo način življenja. Organizacijo tvorimo ljudje, posamezniki, ki s svojim delom in idejami ustvarjamo pomembne prispevke h gasilstvu. V našem društvu smo upravičeno ponosni na gasilsko mladino, ki že veliko let dosega zavidljive uspehe na velikih gasilskih tekmovanjih. Pionirke, pionirji ter mladinci PGD Bukovci se namreč že dva meseca intenzivno pripravljamo na državno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 12. junija 2016, potekalo v Kopru. Priprave naših treh ekip so usmerjene v čim boljšo psihofizično pripravljenost. Treningi potekajo po natančno začrtanem planu dva do trikrat tedensko. Delo mentorjev poteka načrtno usmerjeno: doseči čim boljšo uvrstitev na državnem tekmovanju. V veliko pomoč nam je vodstvo društva, ki se zaveda, da je uvrstitev treh ekip na tako veliko tekmovanje velik finančni in logistični zalogaj. Za nami je opravljenega veliko dela, za uresničitev načrtov pa bo potrebno vložiti še veliko napora. Mentorji se bomo skupaj z vsemi tremi ekipami potrudili, da naše društvo, lokalno skupnost in starše predstavimo kar se da uspešno. Tudi mladi gasilci, pionirji, pionirke in mladinci poleg vseh svojih šolskih obveznosti vlagajo ogromno truda in časa v priprave na to tekmovanje, ki se ga obenem zelo veselijo in ga že nestrpno pričakujejo. Na pomoč! Valerija Fišinger Širom sveta z Impulzom V nedeljo, 17. aprila, smo se vam z Big bandom Impulz predstavili na našem drugem koncertu. Koncert je potekal v mali dvorani osnovne šole Markovci. Tema letošnjega koncerta je bilo potovanje okrog sveta in srečanje z glasbo in kulturami tamkajšnjih držav. Slišali ste lahko skladbe, značilne za sestav Big banda, predvsem funk, swing, jazz, blues, rock, dotaknili pa smo se tudi drugih zvrsti, kot so bosa nova, latino in rumba flamenca. Koncert je vodil naš član David Hamer-šak. Za vso pomoč pri organizaciji koncerta se zahvaljujemo predvsem Osnovni šoli Markovci in Pihalni godbi Markovci ter posameznikom Špeli Bezjak, Nini Tomažič, Mateju Štumbergerju, tonskemu mojstru Mitju Kostanjevec, mojstru osvetljave Adamu Veseliču in snemalcu za lokalno televizijo Branku Veseliču. Zahvala gre tudi vsem donatorjem, in sicer: Mihaelu Majeriču, Mlinu Korošec, Bifeju Mlinček, podjetju Priori in podjetju Ilkos. Celoten koncert sta organizirala predsednik sekcije Jure Majerič in umetniška vodja Katja Bezjak z ostalimi člani. Za tiste, ki nas morda še ne poznate: smo glasbeniki večinoma doma iz naše občine in okolice, ki nas druži skupna strast do malo drugačne glasbe, kot smo je vajeni v vsakdanjiku. Smo mlada skupina, uradno nastala leta 2014 kot sekcija Pihalne godbe Markovci. Ideja o nastanku takšne skupine se je porodila že pred štirimi leti. Ena stvar je vodila v drugo in meseca junija 2014 se je ideja končno začela udejstvovati. Po- samezni člani v Pihalni godbi Markovci in naši glasbeni znanci so idejo zagrabili in polni entuziazma ter želje po ustvarjanju smo vadili in vadili. Po dobrih treh mesecih trdega dela smo se odločili, da se predstavimo tudi vam. Naš prvi koncert smo priredili 28. septembra 2014 v kulturni dvorani gasilskega doma v Stojncih. Koncerta se je udeležilo veliko število ljudi in njihov odziv je bil daleč nad našimi pričakovanji. Zaradi pozitivnega odziva in podpore vas, naših poslušalcev, smo se odločili, da vztrajamo naprej. Sad te vztrajnosti je bil letošnji koncert Z Impulzom širom sveta. Sestav šteje 16 članov. Značilen sestav Big banda so pozavne, trobente, saksofoni in ritem sekcija, ki vključuje bobne, percussion, bas kitaro, električno kitaro in klavir. Posebnost sestava je, da vsak posameznik igra svojo linijo, kar pomeni, da je čisto vsak posameznik pomemben, unikaten in posledično ogromno prispeva k skupni zvočni sliki. Glede na zahtevnost programa in želje vodja se lahko sestav tudi razširi na podvojene ali dodane instrumente in pevce. Temu dosledno smo sestavljeni tudi mi. Na alt saksofonu sta Špela Mlinaric in Vanesa Tomažič, na tenor saksofonu David Hameršak in Jure Majerič, ki potrebi poprime tudi za letošnjo novo pridobitev, bariton saksofon. Na trobentah so Aleksander Kelenc, Žiga Bezjak in Janko Kelenc, na pozavni pa Peter Gojkošek in Blaž Tement. Ritem sekcijo sestavljajo Tina Kajzer Hameršak na klavirju, nov član Tadej Pihler na kitari, Marko Horvat na bas kitari, Mihael Majerič na bobnih in Niko Kostanjevec na percussionu. Letos smo dobili tudi novo članico, jazz pevko Kajo Caf. Kljub določenim okvirjem aranžmaja se v našem sestavu vzpodbuja tudi improvizacija, ki je eden bistvenih delov jazz glasbe. Glasbeniku omogoča, da zraven težnje k čim bolj sinhroni skupni igri tudi sam individualno razvija svojo impro-vizacijsko kreativnost. Big band Impulz umetniško vodi dirigentka Katja Bezjak. Naš cilj je, da v glasbi uživamo in da v njej uživate tudi vi, naši poslušalci. Upamo, da bo naš Impulz z vašo podporo trajal še dolgo časa. VAŠ IMPULZ Leto/17, številka/3, maj2016 7 MST VA MÍVRKOVCUV Prvomajska budnica Pihalne godbe Markovci Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci smo letos že petnajstič organizirali budnico ob prazniku dela, 1. maju. Zbrali smo se ob 5. uri pri naših vadbenih prostorih v Stojncih.Tudi letos smo se skozi vasi naše občine popeljali z avtobusom. Z igranjem smo pričeli ob 5:15 v Stojn-cih. Nadaljevali smo v Bukovcih, kjer se nam je pridružil tudi župan Milan Gabro-vec, ki je »zdržal« skoraj do konca. Pot nas je naprej popeljala v Novo vas, Markovce, Zabovce, Borovce, Strelce, Prvence in Sobetince. Že nekaj let našo budnico zaključimo v Domu starejših v Muretincih, saj ugotavljamo, da je tam nastanjenih tudi dosti varovancev iz naše občine. Bili so zelo veseli našega obiska. Na vseh lokacijah po naših vaseh, kjer smo se ustavili, ste nas pričakali vašča-ni v večjem ali manjšem številu in nam ponudili hrano in pijačo, za kar se vam zahvaljujemo. Opažamo, da se občanke in občani še znate poveseliti in dostojno praznovati praznik dela, saj se zberete v velikem številu ob vaških ali drugih domovih. Povsod, kjer smo zaigrali, ste nas pričakali z veseljem in želeli, da se zadržimo dlje časa. A zaradi »natrpanega« urnika in dosti lokacij, kjer smo zaigrali, to enostavno ni mogoče. Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markovci smo tako ponovno dokazali, da zmoremo opraviti tudi tako zahtevne nastope, kot je budnica, kljub temu da nam je letos vreme ponagajalo (zaradi napovedi slabega vremena je godba iz Dornave letos igranje celo odpovedala). Še enkrat se zahvaljujemo občankam in občanom za vaš prispevek ob praznovanju praznika dela, godbenice in godbeniki pa obljubljamo, da se bomo tudi v bodoče potrudili polepšati ta dan. Danilo Kostanjevec, predsednik Pihalne godbe Markovci God Svetega Florjana - praznik gasilcev Sv. Florjan ni samo priljubljen nebeški priprošnjik za zaščito pred požarom, upodobljen na pročeljih gasilskih domov, in varuh duš pred večnim ognjem, temveč tudi povezovalec ljudi v naših krajih, kjer so mnogi krajani tudi člani domačih gasilskih društev. God sv. Florjana, mučenca in rimskega častnika, praznujemo 4. maja, na dan, ko so ga leta 304 Rimljani utopili v vodi, ker ni hotel priseči pred rimskimi bogovi in tako zatajiti svoje vere v Kristusa. Kot uradni zastopnik in zaščitnik gasilcev je bil sprejet šele v začetku 19. stoletja, ko se je začelo organizirano gasilstvo in ko so začeli ustanavljati prostovoljna gasilska društva. Svetega Florjana so kot svojega zaščitnika sprejeli gasilci Evrope najbrž zaradi tega, ker je bil rimski častnik v rimski legiji, ki je bila zadolžena za gašenje požarov, varovanje premoženja in ker se je kot gasilec zavzemal za svoje bližnje, ni zatajil vere in je hrabro umrl, da bi rešil druge. Pred približno 25 leti je v gasilskem centru Markovci prišlo do pobude, da bi nekje na območju takratne krajevne skupnosti postavili spomenik v čast sv. Florjanu. Odločili so, da bo to v Stojncih pri gasilskem domu. Do postavitve je prišlo leta 1993 in od takrat se vsako leto ob florjanovem srečujejo gasilci pri tem spomeniku in s sveto mašo obeležijo praznik gasilcev. Letos so praznovali točno na god sv. Florjana, 4. maja. Praznovanja so se udeležili gasilci in gasilke iz občinskega poveljstva Markovci, občinskega poveljstva Zavrč in gasilci iz sosednje Hrvaške, člani DVD Babinec. Po že tradicionalnem sprejemu gasilcev s častnim vodom in koračnicami so se prisotni preselili v dvorano, kjer je po uvodnih pozdravnih nagovorih bila sveta maša in blagoslov gasilcev. Na slovesnosti so bili poleg gasilk in gasilcev prisotni še podžupan občine Markovci g. Franc Kostanjevec, predsednik OGZ Ptuj g. Marjan Meglič, občinski poveljnik g. Igor Ambrož in predstavniki vaškega odbora Stojnci ter vaščani. Za obogatitev in popestritev dogodka so poskrbeli godbeniki Pihalne godbe Markovci in pevci cerkvenega pevskega zbora. Prisotne je najprej pozdravil predsednik domačega gasilskega društva g. Dejan Zemljarič, nato pa še v imenu občinskega poveljstva Markovci g. Igor Ambrož, v imenu župana in občine pa je prisotne pozdravil in nagovoril podžupan g. Franc Kostanjevec. V nadaljevanju je sledilo darovanje svete maše v čast sv. Florjanu s prošnjo, da nas naj vse obvaruje pred ognjem, še posebej pa naj pazi na gasilce, ki izpostavljajo tudi svoja življenja za to, da pomagajo drugim. Na kraju je bil opravljen še blagoslov gasilcev in gasilske tehnike. Mašo sta darovala župnika g. Janez Maučec in g. Jožef Pasičnjak. Kot se za gasilsko praznovanje spodobi, je za zaključek sledila še pogostitev. To je bila tudi zadnji dogodek v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. TM Foto: Uroš Meglič Prvomajsko drevo tradicionalno postavljamo pred prvim majem. V občini Markovci premoremo mejpan v vsaki vasi. V objektiv smo tokrat ujeli mejpan, ki so ga letos postavili v Prvencih in meri kar 30 metrov. Foto: Alenka DR Otvoritev infrastrukture v Stojncih 8 Leto/17, številka/3, maj/2016 UST i'/. MARKOVC Zazvenele so Pesmi korantove dežele Da je ljudska pesem domačega kraja nekaj, kar je vredno ohranjati, so dokazale ljudske pevke Folklornega društva Anton-Jože Štrafela Markovci, ki so v četrtek, 21. aprila, predstavile svojo drugo zgoščenko pred polno poročno dvorano občinske stavbe. V okviru 17. občinskega praznika se je na seznamu prireditev znašla tudi predstavitev druge zgoščenke, ki so jo pred dobrim mesecem dni posnele ljudske pevke domačega folklornega društva. Dvajset pesmi sestavlja Pesmi korantove dežele, ki so jih na predstavitvi zraven ljudskih pevk zapeli tudi mlajši člani in članice Folklornega društva. Janez Golc, predsednik društva, je ob tem dejal: „Izredno ponosen sem na naše pevke, ki jih sami kličemo kar ,sedem mladih', saj skrbijo za naše glasbeno izročilo. Še bolj pa me danes veseli dejstvo, da so se s pesmimi predstavili tudi mladi pevci in pevke. Zaradi tega vem, da se bo tradicija ljudskega petja v našem kraju še dolgo nadaljevala." Prireditev, ki jo je povezoval urednik informativnega programa na radiu Ognjišče, Alen Salihovic, je obiskal tudi župan občine Markovci, Milan Gabrovec, ki je društvu predsednikoval kar 16 let, zato je s pevkami in ostalimi člani zelo povezan: „43 let delovanja ljudskih pevk in dve izdani zgoščenki je za občino, kot je naša, izrednega pomena. Ne le, da se s tem lah- ko postavimo pred drugimi, njihovo delo je pomembno predvsem za nas in naše zanamce. Uspelo nam je ujeti delček našega ljudskega izročila, ki je izredno krhko in potrebuje veliko negovanja. Danes smo dokazali, da zmoremo tudi to." Ljudske pevke iz Markovcev so prejemnice številnih vidnih nagrad, med katerimi gre izpostaviti zlato Gallusovo značko Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS ter priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Na tokratni prireditvi sta bili podeljeni tudi dve zlati Maroltovi znački, ki jih JSKD RS podeljuje članom folklornih skupin s stažem 15 ali več let članstva, medtem ko sta Angela Liponik in Otilija Kukovec postali tudi častni članici Folklornega društva Anton-Jože Štrafela Markovci. Ob tem je gospa Angela, vodja sestava ljudskih pevk, povedala: ". S svojimi dolgoletnimi prijateljicami smo nocoj dodale še en košček v mozaiku markovske kulturne dediščine in to me izpopolnjuje. Vem, da smo naredile nekaj dobrega zase in svoje ljudi!" Nika Rožanc Po več kot letu dni prizadevanj je v torek, 3. maja 2016, Folklorno društvo »Anton-Jože Štrafela« Markovci evidentirano v registru žive kulturne dediščine. Tako je postalo eden izmed nosilcev ohranjanja dediščine obhoda kurentov, ki je bil 23. decembra 2015 z državnim odlokom razglašen za živo mojstrovino državnega pomena. Namen razglasitve je, da se poveča zavedanje njegovega pomena na lokalni, regionalni in državni ravni, prepoznavnost ter se predvsem spodbudi njegovo ohranjanje. ISKRENO ČESTITAMO! 3. občinska revija pevskih zborov in godbenikov naše občine V sklopu 17. občinskega praznika smo lahko prisluhnili tudi 3. občinski reviji pevskih zborov in godbenikov naše občine. Letošnji organizatorji so bili člani Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci. Pevci, od najmlajših, združenih v otroška in mladinski zbor, do najstarejših so prepevali v stari telovadnici Osnovne šole Markovci. Nastopilo je sedem zasedb: OPZ IN MPZ Osnovne šole Markovci, OCPZ Zvonček in MeCePZ sv. Marko KUD-a Markovski zvon, KZ Kor, MoPZ Markovci in Pihalna godba Markovci. Lahko smo ponosni na tolikšno število pevk in pevcev ter glasbenikov! ADR Humanitarni okvirček OORK in župnijska karitas obveščata, da so trenutno na zalogi osnovna življenjska živila: mleko, moka, riž, testenine in tudi razna oblačila. Tisti občani, ki se počutite socialno ogrožene, poiščite prostovoljce karitasa ali rdečega križa. NAJ VAM NE BO NERODNO - TUKAJ SMO, DA POMAGAMO. Leto/17, številka/3, maj2016 9 17, [V[A.[