the oldest AND MOST POPULAR slovenian newspaper IN UNITED STATES OF AMERICA.
ŠTEV. (No.) 24.
AMERIKANSKl

PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage t
GLASILO SLOV. K ATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BC SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO.
___ ♦.
--===== 1 -----
_CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. FEBRUARJA -p THURSDAY FEBRUARY 3, 1927._LETNIK XXXVI.
najstarejši in najbolj priljubljen SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
drŽavah
AMERIŠKIH.
Zavezniška kontrolna komisija je z
NEMCI SO SE ODDAHNILI, KO JE ZAVEZNIŠKA KOMISIJA ODŠLA IZ DEŽELE, KJER JE BILA SEDEM LET AKTIVNA. — KONTROLO NAD NEMŠKIM OROŽJEM IMA LIGA NARODOV—KABINET V NEMČIJI SESTAVLJEN.
BIGAMIST-MORILEC.
Berlin, Nemčija. — Skozi sedem let je bodlo v oči Nemce; ker so imeli na svojem ozemlju zavezniško vojaško kontrolno komisijo. Sedaj so se oddahnili — vse, od predsednika Hin-denburga do zadnjega komunista, je zadovoljno. Kontrolo nad nemškim orožjem ima sedaj liga narodov.
Častniki, člani komisije, niso tako zadovoljni kakor Nemci. Oni niso radi zapustili službe, ki je bila lahka, pa tudi mastna — živeli so dobro v Nemčiji.
Komisija je bila v Nemčiji brez pomena. Nemci so se obo-
RAZMERE NA KITAJSKEM!
Pekingska vlada odpustila iz službe angleškega vrhovnega carinskega nadzornika.— Ameriški državljani živeči v ogroženih krajih Kitajske se selijo na varnejša mesta.
Peking, Kitajsko. — Kitajska centralna vlada v Pekingu' je odpustila iz službe sir Fran-fcis Anglen-a, angleškega vr-j hovnega carinskega nadzornika. S tem je storjen korak naprej proti uresničenju ideje — Kitajska Kitajcem.
Washington, D. C. — Naj-
„ „	- . i •• -	- William N. Coffey, star pet-
roževali in se se. Presikave, ki bolj ogroženi kraji za možem- deset ^ katere£ra nam pred.
jih je vodila komisija, niso ce na Kitajskem so ob reki	gHka je priznai>
jih je
imele uspeha, čeprav so ji po- Yangtze. V tej dolini je giba-magali nemški komunisti in pa- nje proti kristjanom najhujše, cifisti. Neki voditelj nacijona-^ Od tukaj se tryjnoma selijo listov je rekel nekemu novinar- j tujci na varnejše kraje, med te-ju, da je komisija uvidela, da mi je mnogo
narodu, kakršen je nemški, ne more zabraniti, da bi se ne o-boroževal, ko se vsi drugi narodi oborožujejo do zob.
Nemčija ima sedaj kabinet, za kar gre hvala Karolu Wirth-u, ki je grozil kancelar-ju Marxu z opozicijo. Wirth je voditelj srednje stranke. Dolgo časa je trajalo, da se je sestavil kabinet — a kljub temu, se že govori, da so mu dnevi šteti. Z novo vlado ni nihče zadovoljen.
MEHIŠKA VLADA ZAHTEVA, DA SE VSI DUHOVNIKI REGISTRIRAJO.
ameriških državljanov. Semkaj je prišlo poročilo, da je skupina okrog 100 Amerikancev in blizu dve sto Angležov, ki je baje odšla iz Ču rrgkinga ne z n an ok a m i z gini^j la. Ni izključeno, da bi jih domačini ne bili pobili.
San Diego, Cal. — Četrti polk mornariških čet ima vse potrebno pripravljeno za od-| hod na Kitajsko. Zadnje dni so skupaj vozili municijo in druge vojne potrebščine. Vojaki, ki so stražili na večih krajih na zapadu poštne pošiljatve pred
stavlja slika, je priznal, da je umoril Hattie Halles, radi katere je zapustil svojo ženo in tri otroke ter jo poročil in S/tem izvršil zločin mnogoženstva.— Sodišče ga je spoznalo krivega umora prve vrste. Sedaj je zaprt v Mauston, Wis., in čaka obsodbe.
KRIŽEM JETA.
FRANK SMITH-DOMA.
—	Addis AbabaJ Abesinija. Ekspedicija, ki je prva prodrla v notranjost Ajbesinije, je srečno končala svoje delo, člani se sedaj nahajafo v glavnem mestu Abesin&e, od kjer pošiljajo poročila o uspehu. Chikaški Field Museum bo zopet za nekaj novih izbirk bogatejši.
—	New York, N.p\ — V hotelu Astor v New 1 orku so kazali novo modo za ženske klobuke. Drugega ni novega, kakor to, da bodo ženske zopet nosile peresa in rožfe na klobukih „
—	Dunaj, Avstrija. — V Loi-bersbach v bližini Wiener-Neustadt je prišlo do spopada med socijalisti in nasprotniki; štiri osebe so prišle ob življenje in večje število je bilo ranjenih.
—	Yazoo City, Miss. — T. A. Loggins, ki ima eno nogo leseno, je padel in si zlomil — ne leseno, temveč zdravo nogo. Za poškodbe bo dobil $10,-000.
—	Nairobi, Britiška Vzhodna Afrika. — Martau Johnson, ameriški raziskovalec in njegova žena sta bila zelo bolana za pljučnico. Nahajala sta se v
MRS. FRANCES BROWNING.
Iz Jugoslavije*
PREFRIGANI GOLJUFI S PONAREJENIMI BANKOVCI V PREKMURJU.—TATOVI VDRLI V KONZUM V LAŠKEM IN POKRADLI VELIKO BLAGA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Goljuf s ponarejenimi ban- |ni postelji. Pri zadnjem poizkusu požiga se mu je stanje močno poslabšalo, kako pa mu je bilo danes, ko je moral gledati, da nosijo iz hiše opravo in so njega samega položili iz postelje na kup slame — zakaj hiša je bila v skrajni nevarnosti — gih vaseh mnogi drugi posku- 'si morete misliti, šali svojo srečo z lepimi novimi | Orožništvo je bilo hitro na bankovci. Kar naenkrat so se mestu, ravno tako tudi policij-po javil i po hišah kupci, kupili, 'ski inšpektor Žajdela iz Ljub-karkoli je bilo na prodaj. Pla- ljane, ki se že nekaj dni mucli
kovci.
Pred kakima dvema tednoma so prišli v Odrancih v Prek-murju na sled ponarejenim 1000-dinarskim bankovcem. — Glas o dogodku se ni raznesel dovolj hitro in tako so v dru-
Slika nam predstavlja Mrs. Frances Heenan Browning, — "Peaches," ki toži svojega soproga, premožnega prodajalca zemljišč, Edwarda Browninga za ločitev zakona, ker je, kakor je pri sodišču izpovedala, sirovo z njo postopal in ji grozil z umorom. Obravnava, za katero vlada veliko zanimanje, še ni končana.
čevali so z novimi tisočdinarski-mi bankovci. Kot aro so stavili 100 do 200 Din, z ostalimi 800
do 900 Din, ki so jih še dobili srečilo.
tukaj, da bi prišel zločincem na sled, kar upamo, da se bo tako izkušenemu možu tudi po-
DIAZ ZMAGUJE.
Smith je na prigovarjanje zdravnikov šel na svoj dom, kjer se bo zdravil. — Zahteval bo plačo kot senator, do katere, pravi, je upravičen.
Washington, D. C, — Včeraj
za svoj ponarejeni denar, pa so odšli in se niso vrnili, da bi kupljeno blago odpeljali. 'Kupčija" se je vršila v takem obsegu, da je kmalu izvedelo za celo zadevo orožništvo in takoj povzelo potrebne korake, da ljudstvo obvaruje pred goljufi. -o-
Velik vlom v Laškem.
V noči od 4. na 5. jan. je bil izvršen v rudniški konzum v Laškem velik vlom.
Vzajemna zavarovalnica je razpisala menda 10,000 Din nagrade za tistega, ki požiralca prime.
-o-
Smrtna kosa.
V Vnanji Gorici pri Ljubljani je umrla 13. m. m. v visoki starosti gospa Marija Gregorin roj. Urbančič, mati g. Edvarda Gregorina, člana Nar. gledališča v Ljubljani. Pokojnica bila
bolnišnici, katero oskrbujejo
misijonarji na gori Kenya. Po Sto petdeset ameriških monar-jprekopali pol metra debel zid zadnjem poročilu posnemamo,
roparji, so bili poklicani sem- je bila vržena kocka v senatski
zbornici, ki je odločila usodo Frank-a Smitha, katerega je
Mexico City, Mehika. — Mehiška vlada je izdala odlok, da se morajo vsi duhovniki, ki o-pravljajo službe božje po kapelah ali privatnih stanovanjih registrirati. Vsako cerkveno opravilo, katero opravlja duhovnik, ki ni registriran, je proti postavno. Pred štirimi meseci, ko so katoliški duhovniki prenehali s cerkvenimi o-praviii po cerkvah, je prišel u-kaz od sv. Očeta, da se duhovniki ne smejo registrirati. Od tistega časa dalie so duhovniki, ki ne dobijo od nikjer nobene plače, vršili službe božje po privatnih kapelah in stanovanjih, za kar so jim verniki dajali hrano; živeli so od miloščine. Sedaj pa tudi te ne bodo dobiii.
«
KONFERENCA PREMOGAR-JEV IN OPERATORJEV SE BO VRŠILA V MIAMI, FLA.
Indianapolis, Ind. — Konferenca zastopnikov premogar-
kaj in se pridružili ostalim četam. Polku, ki bo šel na Kitajsko poveljuje polkovnik Chas. S. Hill.
-o--pa, pravijo, nekateri senatorji,1
AGENTI UBILI "MUNŠAJ- ni upravičen, ker se ga drži NERJA."	' madež sleparstva. Odločitev
Portsmouth, O. — Državni še ni znana — kakšna bo, je
da sta že izven nevarnosti.
—	Manila, P. I. — Guvernor
7 ;
Wood, ki je bil nedavno operiran na potu okrevanja in izven nevarnosti.
—	New York, N. Y. — Poročajo, da je Charlie Chaplin,1
jev bo ostalo vedno v Nika- ter skozi to odprtino dospeli v ragui ,prvi oddelek je že na- poslovne prostore. Odnesli so stopil službo. Diazove čete veliko bal raznega blaga, suk-premagale upornike. — Via- na, platna, moške, ženske in o-da Zed. drž., ne bo nikoli troške obleke, čevlje, perilo, priznala Sacasajevo vlado v konjak, čokolado itd. Blago so Nikaragui.	spravili v vreče ter jih odnesli
skozi luknjo v zidu. Eno vrečo
Storilci so'J6 ^laga žena, skrbna, požrtvovalna mati in pridna ter vestna gospodinja. — V Ljubljani je preminula po dolgi bolezni v 82. letu starosti gospa Evgenija Bamberg, soproga gospoda Ot-marja Bamberga.
-o-
komedijant, katerega toži žena Managua, Nicaragua. —-guverner Small imenoval na se-i za ločitev zakona, zopet ozdra-1 Lieut. Col. James G. Mead je natorsko mesto, do katerega Vel. Poročano je že bilo, da je prispel semkaj s 150 vojaki;
radi imel
velikih sitnosti, ki zadnje čase dobil
jih je' odslej bodo vedno tukaj ameri-živčni ške čete, ki bodo pazile na red.
napad in se je nahajal pod zdravniškim nadzorstvom. Se-
in zvezni agenti so vdrli v hišo težko soditi.
Istočasno je tudi prišlo poročilo iz Nandaime, da so Diazo-
Dick-a Cooperja, baš v trenot-ku, ko je bil kotliček v akciji. Cooper se ni hotel takoj podati, postavil se je v bran, agenti so ga ustrelili.
-o-
Smith je moral radi bolezni oditi na svoj dom, kjer se zdravi. Ko se je vračal iz Washing-tona, se je mudil nekoliko časa v Chicagi, kjer je govoril s čas-niškimi poročevalci in se takoj odpeljal dalje proti Dwight, 111., kjer je
daj je zdrav in pripravljen — ve čete porazile sovražnika.
Vest je bila v mestu sprejeta z velikim veseljem; godbe so
šo zvonili
DRZEN ROP NA ULICI; PLEN $3700.
Chicago, 111. — Neki bandit dom. Smith trpi strašne boleči- dejane. Kako je nesreča nasta-
je napadel Mrs. Koršak in nje- ne v ušesu in se slabo počuti. \a nj znano . no hčerko, ko sta se vračali Rekel pa je poročevalcem, naj! _Seattle, Wash. — Ko se
domu na 630 So. Michigan ave., kjer imata trgovino. Zagrozil jima je, naj se zadržita mirno in jima pobral dragocenosti v vrednosti $3700. Mrs. Koršak je izpovedala, da je bil napadalec mlad in velik človek, pravi, da bi ga takoj spoznala, ko bi ga zopet kje videla.
za boj.	.
— Osaka, Japonsko. — V Kyushu provinci je nastala eks-^, igrale in z zvonovi plozija na tovornem vlaku s po mestu.
katerim so prevažali smodnik.I Admiral Julian Latimer, ki Trije Japonci so bili ubiti, ve-! poveljuje ameriškim četam v postaji liko število je ranjenih in več Nikaragui, je potom radio ob-!ga]ec poizkusil svoje zlodej-hiš, ki so bile v bližini so raz-j vestil dr. Juan-a B. Sacasa, vo- stvo Takrat je sosed Markelj
ditelja liberalcev, katerega je (0?enj pravočasno opazil, se vr-priznala mehiška vlada, da Ze- vanj jn ga z osebno nevar-dinjene države ne bodo nikoli n0gtj0 zadušil. Tokrat je poži-
so pozabili v trgovini; na njej je napis "Kniker." Pozabili so tudi star dežni plašč. Skupno so odnesli blaga v vrednosti 26,031.15 Din. Za storilci manjka vsaka sled.
-o-
Peklenska zloba požigalca. V pondeljek, 10. jan. ob pol 8. uri zjutraj je začelo pri Adamiču iz Sv. Križa nad Jesenicami zopet goreti. Poročano je že bilo, da je bil dan po sv. Treh kraljih ob 6. uri zjutraj poži-
SIN
MILIJONARJA IZVRŠIL SAMOMOR.
Chicago, 111. — Harold Ri-jev in operatorjev se bo vršila chard Dickerson, sin milijonarja, je v pijanem stanju oddal tri strele na svojo ženo in jo
v Miami, Fla., 14. februarja. Delegati na konvenciji v Indianapolis so dali prosto roko težko ranil, nakar je nameril
komiteju, ki se bo pogajal na konferenci za mezdno lestvico. Člani tega odbora lahko po svoji previdnosti delajo in se pogajajo kakor najbolje vedo in znajo za dobrobit članov United Mine Workers of Amerika. Imenovani odbor fce bo tudi trudil, ako se bo dalo do* seči šesturno dnevno delo po pet dni na teden.
orožje tudi na sebe in se usmrtil. Mrs. Dickerson je bila takoj odpeljana v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo okrevala. Samomorilec je bil šele 36 let star. Pustil je listek naslovljen na svojega očeta, v katerem pravi, če bi le nekoliko tistega denarja, ki ga oče po nepotrebnem zapravi dal nje-
ne mislijo, da je politično mr-|je w. H. Tomlinson po noči tev, ker je bolan, ampak, da se prebudil, je zapazil, da je nje-bo še nadalje boril za svoje g0Va hiša v ognju in vse okrog pravice. Pripomnil je tudi, da njega je že gorelo. Naglo se je bo zahteval svojo plačo kot se- zavji v odeje in skočil s tretje-nator. Z drugestrani se pa sli-!ga nadstropja na ulico, kjer so
ga našli v nezavesti. Ko pa je prišel k sebi, je bil nepoškodovan, le prehlajen ker je bil dolgo časa izpostavljen mrazu, ko pa pridejo volitve, bo pa j _ Louisville, Ky. — Policija zopet postal aktiven v politic- |je tukaj aretirala tri moške, ki
3i, da bo Smith, ako bodo senatorji glasovali proti njemu in ne bo dobil sedeža v senatu, z bojem prenehal in se zdravil,'
nem življenju.
MEDVEDI POKONČALI KMETOM 1000 OVAC.
Sherbrooke, Que. — V okraju Compton in Fontenac v provinci Quebec je veliko število medvedov. Farmarji poročajo, da so jim ti kosmatinci umorili več kot tisoč ovac v teku dveh mesecih.' -
--o-
mu, bi ne bilo prišlo tako daleč. -SlRlTE "AMER. SLOVENCA"
so obdolženi, da so oropali newyorskega trgovskega potnika z zlatnino in mu pobraii za $100,000 vrednosti zlatnine in draguljev.
—	Duluth, Minn. — Na sled so prišli dvanajstletnemu dečku Robertu Moultonu, ki je u-kradel zlatnikov v vrednosti $5000, denar je zapravljal po trgovinah za razne igrače, kar ga je izdalo.
—	Turin, Italija. — Od tuT kaj poročajo, da je plaz zasul' dve vasi, ki ležijo pod Alpah; osemnajst oseb je prišlo ob življenje.
priznale njega ali njegovo via do. Rekel mu je tudi, naj že vendar enkrat uvidi, da je njegovo stališče brezupno in naj sprejme pogoje, katere mu nudi gen. Diaz.
— Indianapolis, Ind.—Predsednik John L. Lewis, je imel doslej svoje letne plače $8000. V soboto so mu pa delegati na konvenciji United Mine Workers isto povišali na $12,000. Tudi plača tajnika in podpredsednika je sedaj $9000, doslej je bila $7000.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!

POZOR 1
novo zalogo
POZOR!
Dobili smo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo de žele dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj!
"AMER. SLOVENEC" 1649 W. 22nd St., Chicago
galec čakal, da so odšli moški, domači in sosedovi po delu — Markljeva in Adamičeva hiša sta na samem. Zažgal je šele ob pol 8. uri bržkone tam, kjer je že zadnjič poizkusil. Ogenj se je v senu nemoteno razgorel, preden so ga domači sploh o-pazili. Rešiti je bilo komaj mogoče 15 govedi in nekaj jarcev; petero jih je zgorelo, kakor tudi pes, ki je bil priklenjen pri hlevu. Zgorelo je tudi gospodarsko orodje in vse seno. Škoda je velika. Plat zvona je klical skupaj ljudi, kar jih ni bilo odšlo v tovarno, mnogo se jih je pa tudi iz Jesenic neverjetno hitro vrnilo domov. Le z velikim naporom se je posrečilo ogenj omejiti.
Zlobnost požigalčeva je naravnost nepojmljiva, če se- pomisli, da zažiga vedno takrat, ko odidejo delavci v tovarno ali gozdove in ko ni doma moških, da bi gasili. Še zlobnejše pa je, da mu ni bilo mar gospodarja Adamiča, ki leži na smrt-
Mučna afera v Skopi ju.
V	Skoplju so prišli na sled številnim zlorabam v tamkajšnjem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Osrednji urad v Zagrebu je že odposlal v Skoplje svojega referenta Gjuro Kerčoliča, da izvrši energično preiskavo. Kakor riozna-va "Jutarnji list," je bilo v tej zadevi zaslišanih nad štirideset uradnikov, ki so bili uslužbeni pri okrožnem uradu. Priče težko obremenjujejo upravnika Nikolo Stojilkoviča ter ga spravljajo v zvezo s številnimi zlorabami. Okrožni urad, važna socijalna institucija, že mesec dni ne posluje.
-o-
V	mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaia denarna pošiljatev bo v starem krajo hitro, zanesljivo in brez odbitka Lcplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, oiir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
100 lir 200 lir 500 lir 1000 lir Pri večjih
9.45 18.60
.9 46.25 .9 92.00
____..$183.00
„9 5.20 .910.10 -924.25
.947.50 svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču-
Zaradi nestalnoid cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakssfla se Isvrinjejo po pošti aH p^ brsojftvnOt
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE 12 STAREGA KRAJA V AKERIKO. : Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJdEK & ČESARK 4SS W. 4Sad ST* HEW YORK, N. T.
"AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 3. februarja 1927
AMERIKANSKI SL?OVENEČ
Prvi In nujsUure^ii slo ▼ Ameriki«
Ustanovljen leu 189JU
lisi
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-
deljkov in dnevov po praznikih«
Izdaja in ti&lca:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave i 1&49 W. 22nd St., Chicago, I1L
Telefon: Canal 0098,
Za Za
celo leto pol leta
Naročnina:
45.00 . 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo;
Za celo leto____-
Za pol leta___
6.00 3.00
The fini and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year____
For half a year__
J ~ Us. i
.$5.00 _ 2.50
merje nasproti Vatikanu kmalu mirno uredi. Zadnja zmerna Adrija in nam'zapelo lepo pes-
mico pod vodstvom prof. Ivo Račiča. Moramo reči, da so imenitno peli, za kar so želi priznanje — še dolgo zatem, ko je že zastor padel, se je še slišalo ploskanje, ki pa jih ni
prišli na oder in nam zapeli še eno. Stingy you.
Med odmorom nas je tudi zabaval s svojo harmoniko Mr Jos. Štefane,-ki je povzročil, da i
-t
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________ 6.00
For half a year___1______3.00
DOPISI važnega pomena za.hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu.
Husova proslava je pokazala, da je v ustavi predpisana proslava magistra Husa mogoča, ne da bi se s tem žalili katoličani in v Pragi diplomatično zastopana rimska kurija.
Stvarno bo treba pri pogajanjih rešiti sledeča vprašanja: Država prizna cerkveno ustavo in v njej zajamčeno svobodo za imenovanje nositeljev cerkvene učne in pastirske službe — proti jamstvu vsekakor, da bodo nositelji cerkvene oblasti nasproti državi lojalni, kakor to zahteva državna korist. V kakšni obliki se izražaj to jamstvo, bo ravno naloga pogajanj, da to vprašanje rešijo. Na vsak način bo moral Vatikan državi vsako nameravano imenovanje vnaprej notificirati, da more država o lojalnosti vsakega kandidata podati svoje mnenje.
Potem bo treba rešiti vprašanje cerkven« lastnine, s ka- .	, , , . . . , ...
, . .	. „ . .	jj , _ „ • 'so nas srbele pete in bi se bili
tenm je v zvezi vprašanje cerkvenih patronafoff vzdrzevanje . .	J	..
. J	,	. -	,	t, ... nairaie zavrteli, a smo morali
cerkvenih poslopij in posestev zupmh beneficijev. Kar se tiče „ J .	. '' , jr
t	, .	...	j-i čepeti na stolih. Pa tudi K.os-
agrarne reforme, cerkev njenemu načelu ni nasprotna in odo-	„ ...
, '	, '	,	, .. ,, , , V, . ,.,	maceva Justina in Gnllova
brava, da se od veleposestev razdeli obdelovalcem toliko zemlje, kolikor to zahteva državna korist. Treba bo rešiti le vprašanje modalitet pri izvršbi agrarne reforme. — Ostala vprašanja so postranskega pomena in se bo uredilo n. pr. vprašanje o razdelitvi škofij z rešitvijo načelnih problemov.
ko mu je rekla, da ima takih kot je Ivan, pet na vsak prst. Mr. Pernič, ki je igral hlapca, je za večje vloge, kajti njegov nastop je fin.
Hvala klubu za tako prireditev in želimo, da bi nas kmalu
ganilo toliko, da bi še enkrat . zopet razveselil s kakšno novo
a večjo igro.
Po igri se je razvila živahna zabava v spodnjih prostorih in pozneje v dvorani, kjer se je sukala mladina ob zvokih godbe Foys & Račič, ki je igrala lepe komade.
-mL,
Pravijo, da se chikaški svobodomiselni list in pa cleve-landski svobodomiselni list silno "ljubeznivo" gledata. Na zadnji konvenciji zveze je prišlo do navskrižja. Fantje delegate so%e baje zaljubili v cle-velandsko tetko, ki jim je vsa inašminkana pomižkovala. Po-
Entercd as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Za katoliški tisk.
Nahajamo se v mesecu, ki je določen za razširjenje katoliškega tiska. Veliki pomen katoliškega tiska smo obrazložili že neštetokrat v našem listu. Ko bi se vsak naročnik zavedal te velike važnosti in velikega pomena katoliškega časopisja, potem bi ne biio treba izdajateljem katoliških časopisov toli-krat pojasnjevati in pisati o- katoliškem časopisju, kot se to mora.
Pa je že tako, vsaka dobra stvar težje uspeva kot slaba. Katoliški časopis ima določene smernice in načela in teh se mora na celi črti držati. Drugo časopisje, ki je ali veri sovražno ali brezbarvno, piše kakor bolj ugaja masi. Svoje kolone polni z umazanimi romani in spisi in to učinkuje, kajti ravno to, kar je slabo in prepovedano, ljudje najrajši čitajo. Podučile članke, ki so pisani v vzgojnem duhu, povprečen čitatelj še ne pogleda nc. Dajte mu kaka kričeča poročila o umorih, rc-1 in in razporokah v višji družbi, taka poročila in tako čtivo povprečni ljudje kar požirajo.
To je slika razmer današnjih časov. Ne rečemo, da so vsi ljudje taki. Ne, imamo tudi bisere, ki ravnajo v tem oziru pravilno. Toda večina pa je v tem oziru nerazsodna in močno taka, kakor gori omenjeno.
Katoliški časopis svojih kolon ne more polniti s takim čii-voni. Ker pa ne prinaša takega berila, pravijo, da je suhoparen, zakaj podučevati, zlasti v moralnem oziru, se dandanes ie malokdo pusti.	• .
Zato pa je treba posebne energije onim, ki delajo za razširjenje katoliškega časopisja. Podkovan mora biti v vseh teh
Paulina sta nam zapeli par lepih pesmic, za kar jim gre hvala.
Igra ''Andrej in njegov zločin/ ki so jo prednašali člani dramatičnega kluba pod vodstvom Mr. Joe Fajfarja, je lepo |izpadla. Mr. Stare, ki je igral krivoprisežnika in sleparja,« je dobro pogodil svojo vlogo, tako tudi Mr. Albin Zakrajšek, za katerega sem vsaj jaz mislil, da zna le godrnjati, je prav fi-
SLOVENCI V DENVERJU SI POSTAVIJO SLOV. FARNO ŠOLO.
Denver, Colo.
Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca: — Prosim nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slovenec, da nekoliko sporočim o tukajšnih razmerah.
Dne 2-j. januarja smo imeli farno glavno ali letno sejo. U-deležilo se je iste lepo število faranov in farank. Naj prvo so Father Judnich vse navzoče lepo pozdravili in se zahvalili za vse, kar so farani darovali za svojo cerkev in za ves trud, Id so ga imeli v minulem letu, ko so se vršili cerkveni pikniki, bazar in druge cerkvene veselice v korist fare. Nato je odbor predložil celoletne dohodke in izdatke in Fathei Judnich so brali imena vseh, ki so pla-
Nekaj pa le ni bilo v redu, (sledice so bile, da je eleveland-naj se mi ne šteje v zlo, ako to 'ska tetka dobila glasilo. Chica-javno povem. Čudno se mi je '^ko tetko je pa to silno razka-zdelo, kako to, da so imeli pri |či!o. Piha in skače ter obklada Korenčanu, kmetu na Lužah, SV0j0 tekmovalko z vsemi mo-
ravno takšno sobo in mizo ter prt na mizi, kakor pri Pristav-cu na Visokem. In koča Katre je bila enaka prejšnim. Celo slika, ki je visela pri vratih, je bila v vseh treh dejanjih ena in
gocimi recnn. Pravijo, da za prihodnjo konvencijo se bo chi-caska tetka tako našminkala, da bo delegate prevzela in pre-plavšala clevelandski tetki. V ta namen si je dala napraviti že
ista. Potrdim, da manjka kulis, malo daljšo kikljico. Kako bo
a vendar bi se bilo dalo nekoliko preurediti, da bi izgledala vsaka soba drugačna.
Sliši se tudi, da namerava
,v svojih načrtih uspela, pa še poročamo.—Jaka iz Sentkler.
vprašanjih in znati ljudstvu to dopovedati. Drugače ni uspeha.
Zato pa vsi tisti, ki veste kaj je prav in kaj ni prav, vsi, ki čali mesečnine ali kaj darovali veste, cla katoliški časopis med ameriškimi Slovenci gradi in za cerkev v letu 1926. Potem zida moralo, dela za prospeh naših slovenskih župnij in kato- 'so cerkveni odborniki nekoliko
Nadalje se prosi vse Slovence in Hrvate, da pomagajo po svoji moči za šolo. Vsak najmanjši dar bo sprejet s hvaležnostjo. V šoli bo spominska plošča, kjer bo vedni spomin na one, ki bodo darovali za šolo vsaj po .$15.00 ali več. Ime vsakega darovalca bo zapisano na plošči.
Rojaki, zavedajte se svoje dolžnosti in po svoji moči pomagajte in bodite med prvimi imeni na spominski plošči. — Kdor hitro da. dvakrat da.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse farane in faran-ke in se jim lopo zahvaljujem za vse kar so dobrega storili za svojo faro v letu 1026.
Geo. Pavlakovich,
tajnik cerkvenega odbora.
-o-
i NEDELJSKA PRIREDITEV SLOV. KAT. DRAM. KLUBA V CHICAGI.
Chicago, 111.
no nastopil v vlogi kmeta Pri- klub vprizoriti eno igro, katere stavca in se zelo originalno dobiček je namenjen za naba-znal bahati, češ — mi imamo. vo potrebnih kulis. Če bo to kaj bote vi. Prav fino ie igral res, tedaj pa na noge cela na-in nam je bil zelo všeč. Mrs. selbina. Dvorana mora biti na-Helena Zakrajšek, ki je igrala polnjena, pa tudi če bodo tiketi vlogo žene Pristavca, je svojo po 75 centov. Tedaj pa mora-
vlogo prav dobro pogodila. Ze- mo pokazati, da se zavedamo, cja morcja začno z veliko ofen lo nam je bila všeč, ko je, dasi slabotna, imela vendar toliko
njega, da bi se toliko trudi
Drugičšeka jveč. --—o
POPRAVEK K DOPISU IZ
Iz katoliške revolucije v Mehiki. Lawndalska tetka kot pravijo, je dobila sinoči dve minuti do polnoči "zanesljivo" poročilo iz Okridhe, Albanija, da so katoliški škofje v Mehiki, ki so začeli revolucijo, na celi črti zmagali. Zdaj pravi tetka.
poguma, da je prav pošteno o-štela svojega moža, ki mu je bil mar več denar kot pa sreča lastnega sina. Želimo, da bi se kmalu spet pokazala na odru v kakšni večji vlogi. Mr. John Prah. ki je igral I--.na, Pristav-čevega sina, je pa bil v resnici prav en "zauber" fant. Skoro malo preveč delikaten za kmet-skega fanta, a vendar je znal svojo vlogo dobro izpeljali. — Njega smo že itak navajeni in vedno pričakujemo od njega najbolje? ^ud-i topot nam je po-kazal, kaj je v njemu najbolje-jra. Kako dober je znal biti z očetom — ko pa mu je oče — 'pohlep,než, zagrozil, da mora [vzeti Reziko, katere ni maral,
da če ne bomo pomagali klubu. jzivo proti Ameriki. Na Lawn-tudi ne moremo pričakovati od daI'(l že pospravljajo in name-
|	V nedeljo smo imeli v naši !je pa odločno pokazal, dasirav-
liških društev m organizacij in širi naša katoliška načela v jav- 'govorili o slogi mecl farani, po- naselbini pri fari sv. Štefana |no otrok, ki uboga starše, da
nem in zasebnem življenju, vi vsi ste posebno poklicani, da te- sebno pa predsednik cerkvene-kom tega meseca napnete vse svoje moči, da se katoliški dnev- 'ga odbora Andy Jackson, je re-nik Amer. Slovenec razširi v zadnjo slovensko hišo v Ameriki, kel, naj se še vsak zanaprej Ne, da imam sam dober katoliški list naročen, temveč gle- potrudi za napredek fare. Nato dati moram, da ga bodo imeli tudi moji prijatelji, znanci in so- se je volil odbor za leto 1027. sedje; le kadar bo vseh naročnikov in prijateljev Amer. Slo-. Enoglasno so bili izvoljeni stari
venca navdajala ta zavest in misel, potem bo krog Amer. Sfo-venca rastel in se se bolj množil.
Rojaki, nahajamo se v mesecu katoliškega tiska. Naša dolžnost je, da istega razširjamo in mu pridobivamo novih naročnikov kjerkoli mogoče. Zato naprej vsepovsod za katoliški tisk!
Amer. Slovenec Vam nudi ta mesec krasne nagrade za obnovo stare naročnine, kakor tudi za nove naročnike. Rojaki, poslužite se te prilike. Berite tozadevni oglas v listu in potem krepko na delo za še večji in še boljši katoliški dnevnik Amer. Slovenec!
-o-
Mir fised cerkvijo in državo na Cehoslo vaškem.
"Prager Presse" z dne 0. t. m. prinaša izjave praškega nadškofa dr. Kordača glede odnošajev m^d katoliško cerkvijo in češkoslovaško republiko. Dr. Ko^dač pravi, da je v dogled-ni bližini čas, ko se med Vatikanom in Prago sklene miren sporazum. Za to sta dana dva razloga: prvič je dejstvo, da so do malega že vse sosedne države sklenile s Sv. stolico sporazum: Jugoslavija in ostale balkanske države vodijo v ta namen pogajanja; drugi, notranji razlog je dejstvo, da konsolidacija v državi stalno napreduje, pri čemer je treba priznati versko-nravnim imponderabilijam največji pomen. Vlada sama kaže že dalj časa odkritosrčno in trdno voljo, da svoje raz-
odborniki, in sicer: Andy Jackson,
Jartz,_ Fr. Tanko ml. Cerkveni odborniki so se zahvalili fa-ranom za tako zaupanje do njih in jim dali že štiri leta to čast.
Potem je prišlo na vrsto glede šole. Najprvo so Father Judnich govorili o potrebi katoliške šole. Povedali so, da naše fare otroci hodijo v štiri različne katoliške šole in so tako raztreseni po celem Denverju. Kako*hudo je za starše, ko morajo pošiljati svoje oiroke v daljne šole in imajo pri tem velike stroške. Farani so uvideli, da je resnično, da tako ne more iti dalje, da bi bili brez svoje šole. Zatoraj je bilo sklenjeno, da se začne meseca aprila zidati šola, ki bo osemrazred-na in bo imela šolsko dvorano za šolske in cerkvene prireditve. Cerkveni bazar in take stvari bodo še nadalje v Domu slovenskih društev.
zopet en zabaven popoldan in |ima tudi toliko svoje volje, da lep večer. Popoldan, točno (!) jbQ ostal zvest dekletu, katere-ob 3. uri, kakor je bilo napove- v resnici ljubi — četudi je dano, se je začela igra "Andrej revno. John, you know we all in njegov zločin," katero je like you — go ahead! In uboga
Anica, ki je toliko morala pre
SHEBOYGAN A.
Z dnem 29. januarja, v 21. številki Amer. Slovcnca, v dopisu iz Sh%boygana je pomota. Glasi se: Kdor si hoče prihraniti par groše v, ta naj ne pozabi dneva 1. januarja, ta dan se pobira davek za vsa zemljišča izven mesta Sheboygana, za o-kraj Sheboygan, pri rojaku Fr. Zavrl.
ravajo premestiti glavni rdeči stan v Fučo na Kitajsko. Kdor hoče naj ver jamo, toda uredni-jštvo ne jamči za resničnost te-!ga poročila.
Kako bo prišel jud v nebesa? Dva juda sta se pogovarjala. če bi mogla priti v nebesa. Eden je popolnoma obupal, a drugi je rekel: "Jaz pa pridem v nebesa." — "Pa, kako boš to naredil," ga je vprašal tovariš. — "Tako-le," mu je ta odgovoril. "Ko bom prišel pred nebeška vrata, jih bom malo odprl, Mesto 4. jamarja bi se mo- j pogledal notri, pa zopet zaprl.
In potem spet tako, velikokrat. Sv. Peter bo pa hud postal, bo pa zavpil: 'Ven ali noter!' In tedaj pojdem jaz noter!"
ralo glasiti 4. februarja. Toliko v pojasnilo tistim, ki so pri tem prizadeti.	Poročevalec.
--o-
priredil Slov. Kat. Dram. Klub v korist svoje blagajne. N ai pr-George Pavlakovich, Jos. vo je predsednik kluba, Mr. Albin Zakrajšek, pozdravil na-
vzoče občinstvo in se zahvalil za udeležbo, ki sicer ni bila slaba, a vendar bi lahko bila boljša. G., predsednik je povdarjal, da klub, spričo tolikih stroškov, ki jih ima s prirejanjem iger za društva, računa istim le malenkostno vsoto za igre, je primo-ran sempatam tudi za svojo blagajno napraviti kakšno pri-
stati, a naposled vendar le dobila to. kar je ljubila — dasi-ravno ji je bil namenjen drugi. To vlogo . je igrala Miss Mary Vavpotič. 2e pri zadnji igri je pokazala, da ima dober talent, kajti ona se vtopi v igro in nam predoči osebo, kakršno zahteva vloga — in to je ravno umetnost. Miss Vavpotič, le tako dalje. Katra, kočarica, katero je igrala Miss Ana Medic, je svojo vlogo zelo dobro izvršila. —
reditev. Rekel je, v takem slu- jTudi smo jo že preje videli in čaju bi se člani naših društev nam je ugajala, tako tudi se-
morali odzvati vabilu in priti na prireditev v polnem številu, da bi s tem pokazali, da se zavedajo usluge, katero jim nudi dramatični klub. Nato je predsednik opozoril vse navzoče, da je po igri pripravljeno več vrst dobrot v dolenjih prostorih, kjer Schontatova mama kofe kuhajo in malo dalje tam točijo onega s kota.
daj. Dasi mlada in brhka, je prav dobro predstavljala staro Katro. Veliko smeha je pa privabil pastir, katerega je igral Viljem Bogolin. Tako mu je šlo v slast zelje, da je še meni sline privabil v usta in bi bil najraje šel k njemu in malo zajel. Ni pa bilo po volji dekli Meti, katero je igrala Miss Koščak, ker je prt na mizi z jedjo pomazal.
DROBNE VESTI S KOROŠK£.
Globasnica. Dne 23. nov. smo spremili k zadnjemu počitku gospo Tereziko Čebulovo, oino-ženo Potzenhard. Za vratna je-tika ji je pretrgala nit življenja. — Tukaj prirejamo razne zabave, ki pa so našim posili
Na maškeradi. A* nekem kraju so priredili maškerado. Pa so prišli tja ljudje, eden oblečen kot kralj, drugi kol Indijanec, tretji kot Turtk itd. Med drugimi pa je prišel tudi eden, ki je bil oblečen le v sra jco. Niso ga pustili v dvorano. Ob-
Nemcem trn v peti, posebno še,]enem pa so ga vprašali: "Kaj
Nato je pa nastopilo naše vr- ,Tudi Rezika, Miss Julia Pekol,
lo cerkveno pevsko društvo Ije dobro zasolila očetu Ivana, vem.
ker jih posečajo nekateri mir nejši njihovi pristaši, zato so sklenili nabaviti si gledališki oder in se zato ze pripravljajo.
St. Jakob v Rožu. Odšli sta zadnji čas iz našega zavoda dve č. sestri, kateri zelo pogrešamo. C. s. Filipina kot vzgojiteljica otrok, ki se je žrtvovala, četudi italijanska državljanka, popolnoma za naše uboge koroške sirote. Druga je č. s. Ma-krina, katero pa pogreša žup-na cerkev, ki jo je z vso gorečnostjo kinčala.
Svatne. Na god sv. Lucije nas je nepričakovano hitro zapustila pd. Amružinja v Svat-nah, šele 41 let stara in odšla za svojim očetom, ki je umrl ravno pred letom. Kakor oče je bila tudi ona velika dobrotnica cerkve in duhovna mati č. g. Katnika, provizorja na Golšo-
pa hočete pravzaprav predstavljati?" Oni pa je odgovoril : "Jaz predstavljam Slovenca, ki je vse davke plačal!"
Zakaj ni bil v šoli? Nekega učenca ves teden do sobote n» bilo v šolo, pa ga vpraša učitelj: "Kje si bil v pondeljek, da nisi prišel v šolo?" — Učenec: "Ob pondeljkih sem bolan!" — Učitelj: "In v torek?" — Učenec: "Sem bil doma!"— Učitelj: "In v sredo?" — Učenec: "Pes mi je torbico nesel, med potjo pa se je začel igrati z drugimi psi, pa -ii hotel naprej!" — Učitelj: "In v četrtek?" — Učenec: "Sem mislil, da se boste -jezili, ker me v sredo ni bilo, pa nisem prišel!" — Učitelj: "No, in včeraj?" — Učenec: "Včeraj sem si pa mislil : Kaj moramo res vsaki dan v šolo?"
LOV NA MEDVEDA.
(Konec.)
Naposled sem zagledal med ledenimi gorami na belem snegu nekaj rjavega. Psi so dohiteli medveda in se spustili z njim v boj. Zagrabil sem puško, toda streljati nisem mogel, ker bi lahko zadel psa, Ko sem se še nekoliko približal, so bili psi že tako blizu medveda, da o streljanju ni bilo govora. Strel mora biti v takih primerih siguren in smrten, sicer je lovec izgubljen. — Medved takoj spoznia v iovcu večjega sovražnika kot so psi jn zalo napade njega.
Medved, ki sem ga videl pred seboj, je bil pravi kralf potaniih krajev. Dolga dlaka je tvorila krasen' kožuh. Bil sem odda-
ljen od njega ^omaj šest metrov, ko me je opazil. Dvanajst psov je planilo na skupnega sovražnika. Bil je krasen, a tudi strašen prizor. V hipu, ko me je zverina zagledala, se je postavila na zadnje noge, skočila čez pse in padla na led. Ta manever je pri belih medvedih običajen vedno, kadar imajo opraviti z novim letfom. Uganil sem, kaj namerava. Led se je namreč pod njim udri in medved Je izginil pod vodo kakor morski pes. Toda moral je kmalu iz vode, ker id imel zraka, in ta hip sem hotel izrabiti, da ga ustrelim. A zgodilo se je nekaj drugega. Led je bil tanjši kot sem mislil, začel je pokati in Jco je medved pomolil tik pred menoj glavo iz vode, sem se začel pogrezati. Krnalu sem bil do vratu v vodi. Vro-Čekrvnosti je bilo takoj konec in 0rva moja' misel' je bila,-da se rešim. S puško v levi
roki sem si pomagal do bližnje ledene plošče in skušal zlesti iz vode. Čim sem se pa naslonil s prsi na ploščo, se je led zopet udri. Na sebi sem imel kožuh in škornje. Dolga dlaka se je napila vode, obleka je postala težka in me vlekla pod led. Da bi mogel plavati, sem skušal vreči puško na led, toda prsti so mi bili tako otrpnili, da sem jo izpustil na dno. Tisti hip sem se zopet spomnil medveda, ki se je tudi kopal v mrzli kopeli. Toda do živega mu nisem mo-l|el. K sreči se me je zverina bala prav tako, kakor jaz nje.
Bila sva oba v isti pasti. Meni se je godi-Ip toliko bolje, da so psi lajali na medveda, ki' se je moral braniti tako, da za napad ni imel časa. A vendar sem se čudil, da me ne napade. Najbrž mu ni šlo v glavo, zakaj sem tudi jaz skočil v vodo. Naenkrat se je
oglasilo v medvedu nekaj, česar svoj živ dan ne bom pozabil. Ko sem namreč zakričal na pse, naj nehajo lajati in ko so res utihnili, je mrcina menda razumela, da sem ozmerjal njegove preganjalce. Obrnil se je k meni in iz oči mu je odsevala hvaležnost. Medved, ki bi me bil lahko ubil z enim udarcem svoje mogočne tace, mi je daroval življenje in se mi celo zahvaljeval. Videl je v meni prijatelja. V stiski so vsi ljudje ponižni. Sklenil sem, da medved ne sme biti ustreljen. Bil bi utonil, da me ni rešil tovariš. Ko me zagledal v neposredni bližini orjaškega medveda, je zakričal in skočil iz sani. Takoj sem ga opozoril, naj ne ustreli medveda. Pomagal mi je iz vode, in komaj sem še zaklical tovarišu: ne streljaj, ne streljaj, na kar sem vsled silnega mraza, in utrujenosti omedlel. Prebudil sem
se v šotoru. Tovariš je sedel ob mojem ležišču in mi kuhal čaj. Prva moja misel je veljala medvedu. Eskimo se je nasmehnil, rekoč:
"Ne skrbi za medveda, vse je v redu."
-o-
Uboj vsled pijanosti.
V Subotici je prišlo do spora med nekimi razgrajači in hišnim posestnikom SamardŽičem, ha čigar vrata so trkali. Samar-džič jih je miril in opominjal, rflij dado mir. Razgrajači pa so navalili nanj z noži in ga trikrat zabodli v prsa, Samardžič je ranam podlegel, predno so ga prepeljali v bolnico. Storilce so tekom dneva aretirali.
J' ■	"	, "■

======
op
_________J.. uMVL. >
Dalje obeta Madame de Siva za novo teto velik porast, možganskih bolezni, istočasno pa naj a vi j a potrese, erupcije ognjenikov,, katastrofe na mor j u itd. Slednjič izjavlja proroki-nja, da ima veliko zaupanje v svoje horoskope.'"Nisem samo napovedala premirje," je izjavila poročevalcu 'Information/ "nego sem objavila tudi nekatere podrobnosti o zvezi, ki si je pozneje nadela ime "Društvo narodov." Dobila sem zato zahvalno pismo od samega Wilsona, ki mi je čestital na moji umetnosti."
—i—o-r- ,
MERJASCI V NEMČIJI. Iz Pfalza poročajo, da so se pojavila v ondotnih podeželskih krajih številna krdela merjascev, ki nadlegujejo prebivalstvo. Lakota je prisilila živali, da so pridrle iz gozdov na dvorišča do ljudskih bivališč, nju horoskopa. Politično živi je- ikjer so povzročile veliko ško-nje se bo izražalo dokaj živah- do ter postale naravnost opas-neje kakor leta 1926, pri čemer ne človeškemu življenju. Neke-često ne bo šlo brez srditih be- mu posestniku so merjasci raz-sednih bitk. Sovjeti bodo z vse- trgali psa-čuvaja, on sam pa je
moral pobegniti, sicer bi ga bile zveri raztrgale s čekani.
-o-
V mesecu katoliškega tiska moramo vsi na delo za katoliški list Amer. Slovenec!

V šreurm žšfjt masmstva«
Rev. Francis J. Ažbe, župnik slov. cerkve Matere Božje v Waukeganu, ki bo prihodnjo nedeljo obhajal srebrni jubilej mašništva.
SLOVENSKA NASELBINA NORTH CHICAGO - WAUKE-GAN PROSLAVI PRIHODNJO NEDELJ,O, 6. FEBRUARJA NA NAJSIJAJNEJŠI NAČIN REDKO SLAV-NOST: SREBRNI JUBILEJ MAŠNIŠTVA SVOJEGA VI-SOKOČISLANEGA ŽUPNIKA, REV. FRANCIS J. AŽ-BETA.
North Chicago - Waukegan, 111. — Zdi se, kakor bi bilo včeraj, ko so naši slovenski novo-mašniki eden za drugim pristopali k altar ju Gospodovem tam v Minne^oti, kjer je tekla zibelka ameriški Sloveniji. In vendar čas hiti in srebrni jubileji naših ameriško - slovenskih duhovnikov nam govore, da so ti časi že za celo četrtstoletje za nami. Semenišče v St. Paulu, Minn., kjer so po večini dokon-čavali bogoslovne študije naši ameriško-slovenski duhovniki, je bilo podobno en čas čebelne-mu panju, iz katerega so med drugimi izletavali tudi slovenski duhovniki. Kakor marljive bučelice so odletavali in se vse-dali na zapuščene slovenske naselbine ter vsak v svojem
Minn., pri sv. Štefanu dne 2. februarja 1902.
Kot novomašnik, mlad duhovnik je nastopil službo kape-iana v Lebanon, Pa., pri župniji sv. Marije dne 7. marca 1902. A ta služba ni trajala dolgo. Amerika je preveč potrebovala slovanskih duhovnikov. Dne 28. marca 1902, ravno na veliki petek, je že moral nastopiti mesto župnika na hr-vatsko-slovenski župniji Svete Marije v Steeltonu, Pa. Oskrboval je to župnijo do 15. maja 1909, ko so se Hrvati in Slovenci razdelili v dve župniji. Tedaj je postal župnik in ustanovitelj nove slovenske župnije sv. Petra, kjer je ostal do oktobra meseca 1915.
Meseca oktobra 1915 pa je
derijejših .slovenskih farnih V Ameriki. .Sola ima deset kih sob,, attetične prostore, kjjer se uri mladica.v telovadbi^ prostori za kegljišča in druge stvari in krona vsega pa je velika obširna moderna dvorana.
Vse to je le kratka zgodovina; izvlečena. iz njegovega .delovanja kot slovenskega duhovnika za svoj narod v Anjejnkt.
Poleg vsega tega velikega dela pa je ,bjl pre£. g. župnik tudi šest let duhovni vodja K.S.K. Jednote, kjer je tudi veliko storil za jednoto in narod.
Duhovnik, ki toliko stori, lahko s ponosom „ gleda na svoje delo. Zato je kakor nalašč pri-ime^no sredstvo srebrni jubilej imašništva, ki g a je doživel rav-Ino po dovršitvi tolikih del. Če kdo, tedaj preč. g. župnik Ažbe gleda zadovoljno na 25 let 'svojega mašništva, ki je 251et-|ziica velikega dela za narod. Doba 25 let njegovega delova-'nja poklada najlepše srebrne vence na vsa njegova dela.
Preč. g. župnik Francis J. Ažbe bo daroval in pel svojo slovesno srebrno mašo prihodnjo nedeljo, 6. februarja 1927 v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, ob pol 11. uri dopoldne. Točno ob 1. uri pa se vrši srebrnemu slavljencu v počast slavnostni banket v novi šolski dvorani. Med banketom bo bo* gati program. Zvečer pa bo nastopila šolska mladina z dvema kratkima predstavama v pocast jubilantu. Prijatelji in sosedje iz vseh bližnjih in daljnih naselbin so iskreno povabljeni!
Cerkveni odbor.
K vsem čestitkam se pridružuje prav prisrčno tudi list Amer. Slovenec ter kliče srebrnemu jubilantu še na mnoga leta! Dal Bog, da bi jubilant v zdravju in veselju dočakal še zlate in biserne zarje svojega mašništva!
www
\ 1 M l

ROJAKI, NAROČAJTE; IN ŠIRITE NA&ttOfiČJSi ŠtoV. fnČST "A^ŽRIKAtfSKI SLOVENEC P'
n.	ga-ua^

i »l »WW»»Wi
Vabilo
— K —
m
* katero priredi
Slovenski dramatični klub '-Soča"
v sotrdto 12. febmaarja 1927
V DVORANI DRUŠTVA "POSTOJNSKA JAMA", STRABANE, PA.
Začetek točno ob 6:30 zvečer.
Vstopnina za odrasle 75c in 25c, za otroke 10c
Takoj po igri bo prosta zabava in ples.
* VSPORED:
Pozdravni govor predsednika Antona Rupnika.
IGRA "LOVSKI TAT" Ljudska drama v hpetih dejanjih.
OSEBfi:
Hrast, gozdar v Trnovem........................Mr. Jernej Haffner
Cilka, njegova hči ................................Miss Elizabeth Itecelj
Jevšar, gozdarjev pomočnik ......................Mr. Frank Samsa
Dolinar ........................................................Mr. Anton Tomšič
Vencelj, gozdar na Otlici..........................Mr. Anton Tomšič
Oscst, njegov pomočnik..........................Mr. Vinko Peternel
Manca, njegova žena ........................Miss Frances Mohorich
Tratnik Pavle, gostilničar v Trnovem........Mr. John Žigman
France, gostilničarski hlapec......................Mr. Peter Dolenc
Orožnika	^...............................^rank Tomšič
...................{...............................Mr. Frank Glažer
Režiser..........................................................Mr. John Žigman
Igra se vrši pred gostilno "Pri zelenem lovcu" v Trnovem.
Ker bo igra trajala približno dve uri, bo začetek predstave točno ob 6:30. Opominjamo cenjeno občinstvo, da pride pravočasno, da bo vsak videl celo igro. Prvo in drugo dejanje je zelo zanimivo, zlasti pa konec drugega dejanja, ko bo nesrečni gozdarski pomočnik Jevšar umorjen od lovskega tatu in morilca. Na koncu petega dejanja bo pa ustreljen od roke pravice, lovski tat.
Vdeležite se te igre polnoštevilno, nobenemu ne bo žal.
ODBOR.
kraju začel po vzoru marljive bučelice delati in graditi, vzgajati narod v veri in ljubezni božji. Danes, ako se ozremo po ameriški Sloveniji, vidimo po vseh teh naselbinah, kjer so in še delujejo slovenski duhovniki, krasen napredek. Naše naselbine dičijo lepe slov. cerkve in šolo. Mladi rod že prihaja na površje lepo vzgojen v veri svojih očetov in mater ter krasno in vzgled no prospeva. Imamo Slovence, ki so prišli kot navadno vsak povprečen izseljenec, za kruhom v to deželo. Pa zaupajoč v Boga in živeči po veri svojih očetov in mater, sledeč besedam in naukom svojih dušnih pastirjev, so ne samo, da so ostali verni katoličanje, temveč so tudi gmotno vsestransko napredovali. Božji blagoslov se jih drži in besede Gospodove: Kdor mene pred ljudmi pozna, ga bom tudi jaz poznal ... se uresničujejo nad njimi.
Kdor hoče, ta vidi in ve, da pri vsemu temu skupnemu napredku ameriškega slovenstva imajo velike in glavne zasluge naši slovenski duhovniki v A-meriki.
Eden izmed teh ameriško-slovenskih kulturnih zidarjev je tudi naš današnji slavijenec, srebrni jubilant Rev. Francis J. Ažbe, slovenski župnik cerkve Matere božje v Waukegan, 111.
Narodil se je 13. okt. 1875 v Javorjih nad Škofjop Loko. na Gorenjskem. Kot osemnajstlet-ni mladenič je prišel v Ameriko s prec. g. opatom Bernard LoČ-nikarjem, O.S.B., dne 18. avgusta 1893'. Modroslovje je študiral v St. Vincent' Seminar/ v Beatty, P^., od L 1*896 do 1898.
Leta 1898 je vstopil v St'. I^aul' Seminary v St. Paul, Minil., lcjer je,študiral, bogoslovje in dovršil leta 1902 meseca januarja. V duhovnika je 5il posvečen' 1. februarja 19OZ ter novo mašo v Brookway,
postal župnik cerkve Matere Božje v Waukegan, 111., kjer še sedaj uspešno deluje v splošno zadovoljstvo ta m kaj snih Slovencev. V dobi nad 11 let je ta župnija pod njegovim spretnim vodstvom od dne do dne vidno napredovala v duhovnem in gmotnem oziru. Ustanovil je več cerkvenih društev, kot dr. Presv. Imena, dr. Krščanskih žena in mater, Marijino družbo in dr. sv. Alojzija..
Preskrbel je nam, da se sedaj v naši cerkvi služijo redno vsako nedeljo štiri sv. maše, tako da je dana slehernemu fara-nu prilika, da se lahko udeleži sv. maše.
Ko je prevzel župnijo, ni bila ista ravno v najboljšem stanju. Treba je bilo marsikaj popraviti in plačati. Spodzidati je bilo treba cerkev, popraviti drugo poslopje in odplačevati nemali dolg. Vendar kot moder gospodar je preč. g. župnik z neodjenljivo vztrajnostjo vse to dosegel ter že pred dvema letoma izplačal ves -cerkveni dolg.
Toda delo še ni bilo dokončano. Treba je bilo župniji še novo primerno šolo. Zato, ko je bil enkrat izplačan cerkveni dolg, se je vrgel z vso energijo na delo za novo šolo. Tudi tukaj je bil g. župnik uspešen in dosegel je cilj, katerega je želel. Ravno 2. januarja smo o-tvor-ili eno najkrasnejših in na^
Naznanilo
Mesec februar je mesec katoliškega tiska. Letos ne uprizorimo posebne kampanje, pač pa prepustimo naročnikom samim, da iz dobre volje v tem mesecu obnove svojo naročnino.
Oni, ki so posebno vneti za katplišk tisk, seveda ne bodo mirovali, dokler ne pridobe Amer. Slovencu vsaj enega novega naročnika.
Da bo stvar bolj živahna, smo se odločili dati posebno nagrado vsakemu:
1.)	ki nam na upravništvo dopošlje svojo naročnino za najmanj eno leto naprej ali več;
2.)	ki list na novo naroči in plača za celo leto. Kdor se naroči le za pol leta, dobi stenski koledar.	•	1
ii. J	••	. _	j.	,	.
Nagrade so: zernljevid, molitvenife, rožni venec.
n t - ri -	■■ "
Fr -TV Htuue ididWfce SJ'JBI
I«' mmtsjswa-
ijtft T .. ... -	,r .' i®i||
jjvo m m» m m do mzs &
ifSBfr®fes&p'*:»& *
E5&V -*£fife
tea	**
NAZNlA^itb';
Izkušena šivilja za ženske in
, <	i	■, ■	r|
dekliške obleke po najnovejši!^ vzorcih iždeliuje lično, in po nizki ceni v Chicagi Slovenk v drugem nadstropju na 1858 West 22nd St., nad ^rocerijo Mjt. Tomažiča, na vogalu Lin-coin.in 22. ceste. Splača se vam, da kupite, blago ip pustite" delali izkušeni šivilji. A^anj vas stane iii bo^Še. delo, kakor če kupite izdelano obleko! Prepričajte se, ne bo vam zal'. sr,]i
Naš veliki stenski zemljevid je vzbudil veliko zanimanje povsodi. Veliko smo jih razposlali kot nagrade za nove naročnike, veliko dobimo pa tudi naročil zanj. Prepričani smo, da bomo večini ustregli s tem, da damo vsem priliko, da ga dobe. Molitvenik je pripravna knjižica za vsf kogar, rožni venec bo vsakogar zveselil, ker je lepega izdelka steklene jagode ni zk ta verižica.	»
Pomnite pa, da velja ta ponudba samo za one, ki pošljejo naročnino direktno na upravo in plačajo list najmanj za eno leto, to je $5.00 (za Chicago, Kanado in Evropo $6.00} in sicer za naprej. Komur je naročnina potekla* v letu 1926, mora plačati vso zaostalQ;.Qfkročnino'm.še za eno leto naprej. Kdor dolguje za en mesec, naj' pošlje	Vsakdo naj tudi ozritči, katero izmed nagrad želi dobiti.
Kdor je naročnino že poravnal, pa želi dobiti nagrado, naj nam ponovno dopoš-Fje naročnino se ža eno leto; katerim še ni potekla naj plačajo sedaj. Tako bo imel vsak pristop, do nagrade.
POMNFrE PA TUDI, da velja ta .ponudba samo do 28. februrja. It^or dopošlje naročnino pozneje, ni več opravičen do nagrade.
.. Nagovorite svoje prijatelje, da si naroče list v tem mesecu in dobe eno izmed
C 6 Jfctyci« Xips.	it i. X \
AMERIKANSKI	------
PREROKOVANJE ZA U 1927.
Bfadfame Allbane de Siva s svojimi več ali manj "uresničenimi" na.povedmi je našim čita-teljem morda še v spominu, — Naj omenimo le, da je "učena" dama napovedala natančno konec vojne. Poslala je namreč predsedniku francoske Akademije znanosti naslednjo lako-nično prorokbo: "3. novembra 1918: premirje z Avstrijo; 11. novembra 1918: premirje z Nemčijo."
Takrat je torej Madame Siva pgenila; če se je zgodilo post testum, je danes kakopak nerodno ugotavljati. Zato gotovo ne bo neinteresantno čuti, kaj napoveduje čestita gospa za leto 1927.
Tekoče leto bo v Franciji p rosi o v znamenju velikih reform, je izjavila Madame de Siva poročevalcu pariške "Information" po izčrpnem proučeva-
mi silami skušali forsirati bdlj-ševizem čez meje. V Rusiji bodo izbruhnile ustaje in utegne priti celo do državnega prevrata, ki pa se bo ponesrečil.
Nato sledi nekaj dokaj nejasnih "prorokb" splošnega značaja, ki veljajo domala za vsako leto. N. pr.: Vsi važnejši dogodki novega leta se bodo pojavili spontano. Javno in politično mnenje bodo razburkale velike afere. Nastale bodo težkoče s sosedno državo, itd.
SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE.
a) najnovejše:
25057— Siovcnec Sem, kvartet "Jadran''
Pcricc, kvartet "Jadran". 2505G—O Mraku, poje kvar. "Jadran".
Dolenjska, kvartet "Jadran". 25055—V i pred se povrne, moš. kvartet.
Oj doberdob, moški kvartet. 25054—Bodimo veseli, polka, dom. god.
Na Jadranski obali, dom. godba 25053—Jaz bi rad rudečih rož, kvartet.
Hribčki ponižajte se, kvartet. 25052—Na veselje svatbe, harmonika.
Na adriatskem bregu, harmon.
b Posebne za predpust:
25044—Triglavski valček, 3 harmonike Coklarska koračnica, 3 harmon. 25043—Polka štaparjev. tri harmonike.
Ti si moja, valček, tri harmon. 2501—Veseli rudarji, tri harmonike.
Sladki spomini, tri harmonike. 25040—Hojer valček, tri harmonike.
Pcčlarska polka, tri harmonike. 25027—Sobotni večer, harmonika in ksilofon.	]
Nedelja polka, harmonika in ksilofon.
25020—Štajerska, Fr. Lovšin, harmon.
Stari kranjski valček, harmon. 25010—Gorica, igra slovenski tercct.
^-Štiglic, igra slovenski tercet. 25014—Planinsko veselje, dom. godba.
Čevljarska polka, dom. godba. 25013—Ob Planinskem jezeru, domača godba.
Mlatiška polka, dom. godba. 25002—Juh u valček. Fr. Lovšin, harmonika. Domžalska polka, harmonika. 25050—Orlovska koračnica, godba S petjem.
Orjuna koračnica, godba s pet. 25048—Na kranjskih gorah, orkester. -Gospodarski valček, orkester. 0137—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet
Ponočni pozdrav, moški glas. 7093—Ml-ka, o i srček moi, meŠ. kvart. Deklica mila, mešani kvartet.
-o-
3 plošče skupno s pošt. stanejo~$2.50 5 plošč skupno s poštnino stane....4.00 10 plošč skupno s poštnino stane.. 7.i)0 Za Canado stane vsaka plošča 85c. skupno s poštnino.
Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo .100 igel zraven zastonj.
V zalqgi imamo še mnoger drugih plošč.
Pišite po cenik na
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
....
455 W. 42nd St.. New York, N. Y.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE NA PRODAJ.
POSLOPJE NA PRODAJ, sun parlor, omara za knjige, kopal. soba. porč zamrežen, parna toplota. 5100 Monroe St.	95-č, do č
POTREBUJE DENAR, proda 2-U s.>b poslopje, posebni kotel x;i vrelo vodo. hrastova tla, 65 črvi. trate, blizu Western Electric, cena $15,000. /a podrobnosti vprašajte na 1S17 S. 5(Mh Ave.. Cicero. 111. 2nd.	llJ-sr,č,p
PROD A_J
i- Flo-Ring-
PARME NA
ZAMENJA — lastnik 120 akr. ridi ob zap. obali; očiščeno, ling & White bi rad dobil prazen prostor za rezidenco, ali pa h-p bungalow. Roy Rcedcr. 1359 N. M:iy-ficld. Columbus 2026.	05-s do s
PRO A 14 AKR. Table Rock farma za kokošjerejo. $3500. Box 97. Table Rock, Ncbr. V BLIŽINI DENVER proda obdelano 80 akr. farmo za nizko ceno, le $13,000. 216 Republic Bldg., Den-
vcr. Colo._02-č do č
50 AKR. sveta ob glavni cesli, $4000, lastnik W. Mocnch, Xenia, 111. R. 1.
__98-č do č
PRODA 35'X akr. ob N. \V. obali <>'1 Eagle Lake, Race County. Wis. 15 milj zapadno od Racine, 25 milj do Milwaukee, dobra zemlja za farme ali za razdelit na kose. Za ccno vprašajte Agnes Cox, Bayard. Towa. __11-sr.č.p
60 AKR. zemlje in dobra poslopja, zemlja dobro pognojena, moderno vrejeno za mlekarno, nizka cena. — Chas. S. Mason. Delaware. Ohio. ________________15-sr,č.p
$6500 ZA ZEMLJO pok-g Mantor-ville. Dodge Corjity. Minn. Dobro obdelano, fina zemlja, požurite sr. da ne bo prepozno, ker taka prilika se malokcdaj nudi. Nelson O'Slira., 512 N. V. Life, Minueapolis.-M inn.
. t .	20-sr.č.p
UGODNA PRTMKA
Prebrisani investorji
Kupujejo zemljo v spodnjem delu Kio Grande Valley v južnem kraju Tcxa.sa in pridejo, da se prepričajo o lepi priliki, da kupijo zemljo, ki .se jim nudi. V soboto 5. februarja bo odšel poseben vlak v Rio Grande dolino, vožnja sein-intja stane le $4rJ.50 v Pullman, hrana ukijučena. hotel in vse drugo. Nobenih obligacij, le pridite pogledat, če kuuite ali ne. Naslov American Slovenec Daily, Box 105, 117 N. Dearborn St., ruin-,,*-o J II.	__25-sr,o
_POHIŠTVO NAPRO DA T.
"PRODA 5 stolov "Italian marble, shoe shine stand" in izložbeno mizo. $40.00. Phone: West 433ft, Mrs.
_Waddy.___________21-sr do 3r
DI AN A A1 'A R T M E XT H C )T EI. 2 sobi stanovanja, lepo opremljene, s postrežbo, plin. $R0 do $100. 5424 Cornell Ave. I. C. Exp. & Bus.
12->r do sr
PRODA peč za v kuhinjo $4.50. ini/.o $9.50. vel. ogledalo $8 00 — 4132 N. Maplewood Ave., zvečer ali nedeljo.
Z2-sr,č.p
itff'I irAYWE ijgjW'j'iM^inW^fel
184» W. 22nd St., Chicago, 111.
"SALESMEN"
dobijo službo, tudi taki, ki imajo le. »ekaj ur Časa na dan. Predznanja ni treba. Pokažem kako, lahko veliko denarja zaslužite. Ja? vas naučim delati. Tudi ako ne fumete angleškega jezika. ^Pridite med 11'. A. M. in 3. P. M. pondeljekj torek sre-jdo. Vpra|ajte4 ža ^
7. t ^MANAGER .....
Foreign Language Dept. Room 660 — 1st National
Bank Bldg. ____^_______18-sr,c,p
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva J za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto "i zvečer in nedeljo. IVERSCHOORE WAREHOUSE. .., North Kedzic Ave. _
delo in službi;
POTREBUJEMO dekleta izkušene "shoe Stitchers", stalno delo, B. Sc B Shoe Co., 1809 Palmer St.
,	____94-čxdo č
AVTOMOBILI NA PRODAJ. iCADILLAC—5 oseb, zelo v dobrem stanju, vdova primorana prodati. $250 takoj. 3834 Southport Ave. vprašajte po 6. zvečer._14-sr,č,p.
DOR.T 1924, Broughman 6, tri yrata, usnje v dobrem stanju. Ph. Gicero 2183.	13-%r,č,pi

"AMERIKANSKI SLOVENEC
»»
Četrtek, 3. februarja 1927
ffi!ROŽA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
"Zdi se," je rekel Wulf angleško, "da sva kakor muha v pajčevini, pajek pa se imenuje vdova Masuda, čeprav ne vem, čemu naju potrebuje. No, brat, kaj nama je storiti? Spri-jateljiti se s pajkom?"
"Slab zaveznik," odgovori Godvin. Nato ji pogleda naravnost v obraz in jo vpraša: "Gospodinja, ki veste toliko, povejte mi, čemu vam je oni nosač med drugim rekel: 'Otrok Al Džebalov' ?"
Zdrznila se je in odgovorila:
"Torej razumeta arabski? Sem si mislila. Zakaj vprašate, kaj vam je na tem?"
"Ne mnogo; samo toliko, da se naravnost smatrava srečna, da sva se sešla z Al Džeba-lovo hčerjo, ki ga nameravava iti obiskat."
"Nameravata iti obiskat Al Džebala? Da, nekaj takega ste že na ladji namignili, kajneda? Veste kaj, porezali vama bodo vratove, predno dospeta do prve njegovih trdnjav.
"Mislim, da ne," je rekel Godvin, segel z desnico pod jopič ter izpod njega prinesel prstan, s katerim se je začel malomarno igrati.
"Odkod pa imata ta prstan?" je rekla s strahom in začudenjem v očeh.
"Od nekoga, ki mu je bil dan in ki nama je poveril neko sporočilo. Veste, govorimo naravnost drug z drugim. Vi veste precej o naju dveh ; čeprav pa se je nama zdelo u-mestno nadeti si imena romarjev, ni na celi stvari ničesar, da bi se morala sramovati, zlasti ker pravite, da najina skrivnost ni nobena skrivnost, kar vam prav rad verujem. Ker pa je zdaj najina skrivnost izdana, poj-deva izpod vaše strehe ter se podava k našim ljudem v trdnjavo, kjer bova gotovo dobrodošla, posebno če jim poveva, da nisva hotela še nadalje bivati pod streho ženske, ki so ji rekli vohur.ka in v kteri sva našla hčer Al Džebalovo. Zatem nemara ne ostaneš dalje v Bejrutu, kjer vohunke in hčere Al Džebalove niso dobrodošle, dot doznajemo."
Ona pa je poslušala nepremičnega obraza In odgovorila:
"Gotovo sta slišala, da so pred kratkim tukaj sežgali eno izmed nas, ki ji je bilo tako ime, kot čarovnico, ali ne?"
"Da," je segel v besedo Wulf, ki je sedaj prvikrat čul to novico, "slišali smo o tem."
"In nameravata poskrbeti meni enako u-sodo? Vesta, bedaka, jaz vaju morem usmrtiti, predno se premakneta z mesta."
"Vi mislite, da morete," je rekel Godvin, kar se mene tiče, sem prepričan, da to ni u-sojeno, in prepričan sem tudi, da nam- vi prav tako malo želite škodovati, kot midva vam. Da povem odkrito, za naju je potrebno, da obiščeva Ai Džebala. Ker nas je naključje pripeljalo skupaj — ako je to naključje — ali nam hočete pomagati pri tem, kakor mislim, da morete, ali pa si morava poiskati druge pomoči?
"Tega ne vem. Povem vam čez štiri dni. Ako nista s tem zadovoljna, pojdita, ovadita me, jaz pa bom storila svoje."
"Kje pa je poroštvo, da tega ne storite, ako sva midva zadovoljna?" vpraša Wulf.
"Zadoščati vama mora beseda, hčere Al Džebalove. Drugega poroštva vama nimam
Godvin in Wulf sta se spogledala, reče Godvin:
Nato

TISKARNA -s-
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte .z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1640 W. 22*d ST., CHICAGO, ILL.
dati."	£T
"To lahljo pomeni smrt," reče Wulf.
"Ravnokar ste dejali, da vama smrt ni u-sojena, in dasi sem- iz posebnih svojih vzrokov iskala vaše družbe, nimam še prepira z vama — doslej .Izberita si svojo pot. Povem pa, ako gresta, ko sta poznavajoč arabščino slučajno doznala mojo skrivnost, bosta umrla, in da sta na varnem, ako ostaneta — saj dokler v moji hiši. To vama prisegam pri znamenju Al Džebalovem," in sklonila se je ter se dotaknila prstana v Godvinovi roki; "pomnita pa, da za prihodnost nisem odgovorna."
"Mislim, da ti smeva zaupati in ostati;" ob teh besedah se je nasmejala, kot da bi jih bila vesela, nato pa je rekla:
"Ako hočeta iti zdaj na izprehod, gosta Peter in Janez, pokličem sužnja, da vam kaže pot; čez štiri dni pa govorimo nadalje o vajini poti."
Suženj je prišel z mečem v roki ter ju spremil v Jutrovsko mesto, kjer jima je bilo vse tako novo, da sta pozabila na vse svoje križe in težave in samo opazovala novo življenje okoli sebe. Opazila sta, ko sta hodila po takih delih mesta, kjer ni bilo videti Frankov in kjer so jih prerokovi služabniki srdito pogledovali, da je bila navzočnost Masu-dinega sužnja zadostna, da jih je obvarovala vsakega napada, zlasti ko so se vpričo njega celo s turbani pokriti Saraceni dregali drug drugega in obrnili v stran. Po izprehodu sta se vrnila zopet v krčmo ne da bi srečala kakega znanca, razven dveh romarjev, ki sta se ž njima vozila na ladji. Ta dva sta se zelo čudila, ko sta brata hodila po Saracenskem delu mesta; čeprav je bilo mesto v rokah kristjanov, vseeno ni bilo za Franke varno hoditi.
V svoji sobi sta se tiho razgovarjala in posvetovala, kaj jima je storti. Toliko je bilo že sedaj jasno, da so ju tukaj nekateri spoznali ( in da jim tudi njih namen ni neznan, zato ni- , sta kar nič dvomila, da bo sultan Saladin kmalu dobil sporočilo, da sta tukaj. Od kralja in krščanskih velikašev v Jeruzalemu sta pričakovala le malo pomoči, ker bi s tem povzročili odkrit razpor s Saladinom; tega so se pa Franki bali, ker niso bili pripravljeni zanj. Zato bi ju najbrže hitro poslali domov, da bi se ognili neprilike, priti s Saladinom v navzkrižje .Čim več sta govorila o teh stvareh, tem bolj sta bila v zadregi.
"Stric nama je resno naročil, poiskati tega Al Džebala," reče Godvin; in čeprav je to jako nevarno, mislim, da storiva najbolje, da ga ubogava. Ako so vsa pota polna trnja, kaj je na tem, ktero si izberava?"
"Dobro," odgovori Wulf. "Naveličal sem se že teh dvomov in skrbi. Ravnajva se po stričevi volji in pojdiva k starcu gora; za ta namen je vdova Masuda po mojih mislih ravno prava ženska, da nama pomaga. Ako na poti umrjeva, no, imela bova vsaj prijetno zavest, da sva izpolnila stričevo poslednjo voljo."
REKORDNO SPANJE.
%
Vedno je slišati o pogostejih slučajih spalne bolezni in slu-jčaj Rip Van Winkle ni osam-jljen. Mnogo je žena, mož in cello otrok, ki so spali po cele me-!sece ter jih vsa zdravniška ve-'da ni mogla zbuditi iz spanja.
Eden takih slučajev, ki je splošno znan v zdravniških krogih vsega sveta, je oni, ki se je dogodil v Parizu, ko je žrtev po dveh letih spanja umrla- — Margareta Boyenval iz Thesse-les blizu St. Quentina je v domači kuhinji likala perilo, ko je neka sosedna deklica, prijateljica omenjene, priletela ter v šali rekla: "Beži, Margareta, orožniki prihajajo, da te zaprejo." S krikom je Margareta padla na tla ter zaspala. Nek izvrsten francoski zdravnik se je na vse načine trudil dekle obuditi iz spanca, toda brez uspeha. Ko je videl, da je vsak trud zaman, je vso pažnjo posvetil prehrani te nesrečnice, češ, da se bo ob svojem času sama prebudila brez zdravniškega prizadevanja. Vsako jutro in večer so jo okopali v ovseni kopeli, v katero so primešali nekaj mleka, a nekaj iste tekočine so ji s pomočjo cevke dali povžiti. To je bila tudi edina hrana speče, vendar jo je to ohranilo pri življenju. Ko je dekle zaspalo, 'je bilo 19 let staro, lepe zunanjosti in postave. Toda po več mesecih je meso pričelo gine-vati, oči, čez katere so se tre-palnice krčevito zapirale, so bile vdrte, in vse kosti na obrazu in životu ji je bilo mogoče prešteti. Kmalu je celo telo posta-' lo le še kup kosti, čez katere je bila koža potegnjena kakor pergament. Nobenemu zdravniku se ni posrečilo, da bi jo bil prebudil, a nekega dne je stalna strežkinja opazila, da je
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
speča premaknila desno roko, potem pa glavo. Končno je odprla tudi oči. Zdravniki so bili takoj pri roki in ker je srce bolnice precej redno utripalo, so upali, da ohranijo pri življenju. Dvajset minut potem se je iz lastne moči dvignila, toda le z velikim trudom, izpregovo-rila nekaj nerazumljivih besedi, padla znak, nato pa takoj umrla.
Taki nesrečneži, ki spijo po pol leta in še več, po obujenju kmalu ali pa takoj umrjejo. Izjema pa je tu neki ruski kmet po imenu Piatkowski, ki je v svoji hiši v majhni vasi blizu Moskve spal sedem mesecev. Nekega dne, ko je na polju delal, je tam zaspal, kjer ga je njegova žena našla ter nesla domov. Ko je le še vedno spal, je čez par dni poklicala lokalnega zdravnika, kateri pa se je zaman trudil, da bi ga obudil. V tem spanju je prebil sedem mesecev in v vsem tem času se niso nič kaj trudili z njegovo prehrano. Čudno pa je bilo pri ko važne tem to, da ni posebno shujšal. Ves čas je ležal znak, a po sedmih mesecih so neki dan opazili, da se je obrnil v stran ter si z roko podprl glavo. Hitro so poslali po zdravnika, kateri je dal možu močno injekcijo, ki je tudi takoj učinkovala. — Mož je odprl oči, stegnil roki ter zazdehal. Skušal je stopiti iz postelje, kar pa ni šlo, ker so bile njegove noge slabe kakor otroške. Nato so ga skrbno prehranjevali in čez štirinajst dni se je toliko opomogel, da je šel zopet za delom.
-o-
Ali veš, da se nahajamo v
0000000000000000000000*0000000000000000 PISANO POLJE
■OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Dr. ST. F. BONK dentist
Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do
5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P'k Tel.: Lafayette 1544.
mesecu katoliškega tiska? Kaj boš storil, da se A. S. še bolj razširi v vaši naselbini?
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, 111
Nemčija in narodne manjšine.
V parlamentarni debati je bilo pred vstopom Nemčije v Društva narodov ponovno in od najmerodajnejše strani poudarjeno, da je eden glavnih vzrokov vstopa poleg vprašanja zasedenega ozemlja in svetovne razorožitve vprašanje nemških narodnih manjšin v inozemstvu, ko bo Nemčija ravno iz Društva narodov mogla krepkejše posegati v njih usodo. Vodilni politiki vladnih strank so v besedi, razpravah in parlamentarnem delu označili tudi ponovno vladno stališče, da je namreč malo kulturnih, političnih in gospodarskih zadev, ki bi bile za Nemčijo ta-kot je inozemsko nemštvo. Ne gre samo za nevarnost potujčevanja in torej tudi za moralno in materielno pomoč tem drobcem matere — domovine, ampak tudi za dej-1 stvo da se te manjšine nahaja-1 jo v neposrednih stikih s tujo kulturo in so torej najpriprav-nejši medij tudi intenzivnega tolmačenja interesov, žitja in bitja moderne Nemčije med drugimi narodi. Če se pa naj ta cilj doseže, se ne sme videti rešitev tega vprašanja v priložnostnih kongresih in svečanostih, ampak je treba sistema in to od strani države, dežel, občin, predvsem pa nemškega znanstva.
Nemčija je šla na pot z vso svojo organizatorično močjo. Takoj po sklenitvi mirovne pogodbe so se izvršili dalekosežni sklepi, da se dajo odlomki ver-saillske mirovne pogodbe v ljudskošolske učne knjige, da se mladina že v nežnih letih seznani z usodo bratov in sester izven države. Pruski parlament je dal v tej smeri nalogo vseučiliškim profesorjem in postavil posebno postavko v proračunu ministrstva za prosveto.
R A Z PRODAJA
BLAGA, KI JE OSTALO OD BOŽIČNE SEZONE.
ffiiBi
felf -in^-K' ■ v:
DENARNICA narejena iz dobrega usnja, rujava. Ima ▼ sredi za papirnat denar. Na sredi in na vsaki strani poseben prostor za vizitke, denar in druge take stvar. Ja-
CenaraktiČen	$1.00
PRAVE HOHNER "CHIMES" ORGELJCE, srednje velikosti dvojestranski tremolo v dveh različnih durih, 48 perfektno uglašenih strun, poniklane pokrove z okraski, v lepi močni baksL d»1 AA Cena	t '
ŽEPNI NOŽ, ena velika klina, ključ za odpiranje pločevinastih posod in steklenic, screwdriver, koščeni ročaj, obrobljen z medjo, praktičen -vsakogar.	Q0
Vse skupaj za $2.5C. POnudba velja samo toliko časa dokler zaloga ne poide, zato naročite takoj!
Chicago Trailing Co.
P. O. BOX 1844	CHICAGO, ILL.
gija 180,000, Švedska in Norveška 60,000, Nizozemska 40 med temi 15,388,500 katolikov, in sicer: Avstrija 6,200,000; Češkoslovaška 3,740,000, Švica 2,600,000, Poljska 2,300,000, Francija 1,900,000, Rusija 1,400,000, Rumunija 900,000, Ukrajina 840,000, Š.H.S. 731,-tisoč, Anglija 24,000, Lichten-stein 8300, Španija 8000, Bolgarija 6000, Finska 3000, Grčija 1000, Turčija 900, Portugalska 500. Izven Evrope: Unija 8,000,000, Brazilija 400,000, Chile 30,000, Kanada 400,000, Argentinija 80,000, Mexico 5000. Vseh nemškim manjšin je torej 32 milijonov, vseh Nemcev pa okroglo 95 milijonov.
Številne so organizacije, kon-fesionalne in vsesplošne z edinim ciljem — podpirati nemštvo v tujini. Številne so knjige v spominski in navadni obliki, ki so stalen klic Rajhu: Vse-j nemštvo. Številne so revije, ki duhovno vežejo Nemce celega sveta. In človeka iznenadi, ko tako pogosto srečuje dopise iz Eanata, ko se tako do potankosti slikajo dogodki v Celju in v Mariboru, ko se navaja statistika razpuščenih društev in ko končno naleti na ustmeno vprašanje : Kako se kaj imajo — Hočevarji! Da se pa seznani celotni narod o stanju svojcev v posameznih državah, se je o-snovala tudi od katoliške strani ustanova "Nemštvo v tujini." Nam je razumljivo, da je butnil vihar ogorčenja in represa-lij po Nemčiji, ko je Mussolini začel preganjati južno-tirolske Nemce in so letošnje- počitnice doživela italijanska letovišča učinkovit bojkot od strani Nemčije!
Tako torej Nemčija skrbi za svoje ljudi izven svojih meja. Ali moremo reči. da Jugoslavija stori do svojih sinov in hčera na Primorskem in Koroškem O tem si naj merodajni krogi sami odgovorijo.
V državnem proračunu so se	. .
stalno poviševale postavke pod	dolznost-
naslovom: "za podporo posebnih kulturnih interesov nem-štva." Parlament je soglasno pozval vlado, naj čuva nad nemškimi inozemskimi bolnišnicami in jih preskrbuje z medicinskim materialom. V parlamentu je bil soglasno sprejet predlog, da vlada skupno z deželami gleda na to, da se Nemcem v inozemstvu radi njihovih posebnih zaslug za nemško znanstvo in kulturo podeli častni naslov — profesorjev. Ob mejah so organizacije prirejale tako zvane tedne za nemško inozemsko visoko šolstvo. Na takem tednu o binkoštih 1. 1925 v Gradcu je samo iz Nemčije predavalo 8 pomembnih kul-jturnih politikov. Ker je ravno j visokošolska mladina važen faktor, je parlament soglasno pozval vlado, da sestavi spomenico o stanju internacionalnih znanstvenih odnošajev, da podpira skupine visokošolcev, ki potujejo v inozemstvo in obratno. V proračunih posameznih mest so postale redne postavke — podpore za nemške zemce.
Za Kristusa — v smrt.
To kar se dogaja sedaj v državi Mehiki, pa že docela spominja na preganjanja v prvih stoletjih krščanstva. Slišimo že o mučenju mladeničev, ki imajo pogum, da se potegujejo za versko svobodo. Tako n. pr. so v mestu Mehiki zaprli družbo mladeničev, članov "Lige za versko svobodo." Spravili so jih v družbo hudodelcev in zloglasnih oseb. Prav kakor za časa preganjanja v prvih stoletjih. Mladeniči se niso menili za to družbo, marveč so skupno molili sveti rožni venec. V mestu Zami so prijeli in zaprli 2 mlada fanta (Manuela Malga-reio in Jakoba Silva), člana zgorej omenjene Lige. Vojaki so hoteli prvega prisiliti, da bi vzkliknil "Živio Calles!" Toda mladenič zakliče: "Živel Kristus Kralj!" Izjavil je tudi, da je zanj pripravljen umreti. In vojaki? Jeli so ga mučiti: Od-ino- rezali so mu ušesa kos za ko-,som. V strašnem trpljenju je
ARCHULL.
1810 West 22nd Place,
Chicago, EL
priporoča svojo obrt. Popravljam čevlje trpežno. Ker imam najnovejše stroje, delo izvršim naglo. Cene nizke. Rojakom se priporočam v naklonjenost.
Vladnim in drugim javnim' pa venomer klical: "Živel Kri-organom so krepko sekundira- stus Kralj!" Nato so mu odre-le privatne organizacije in zali še jezik. Prijatelj J. Silva stranke. Parlamentarne frakci-' ga objame in v takem položaju je imajo v vrstah svojih poslan-j so ji^ odpeljali v smrt. — Tako cev najmanj enega, ki fungira j umirajo katoliški mladeniči za kot specialist v vprašanju nem- svojo vero. ških narodnih manjšin. A da se nemški javnosti predoči vsa pe-za tega vprašanja, se skrbno zbirajo statistike. Monakovski vseučiliški profesor dr. Auf-hauser je poleg drugih priobčil Nemcem to-le statistiko: V Evropi živi izven Rajha še 23 milijonov 260,700 Nemcev, 000, Ogrska 638,000, Danzig 350,000, Italija 265,000, Luk-semburg 260,000, Litvinska 1200,000, Estonija 200,000, Bel-
V Velikem Lošinju
so pokopali cav. M. Budiniča, ki ima zasluge za razvoj trgovske mornarice, ki je bil ireden-tovec in po vojni prvi italijanski sindaco v Vel. Lošinju. Zelo navdušen je bil za Italijo precej časa aH nove strašne razmere v Istri so ga razočarale in užalile, da je predlanskim odložil župansko čast in opustil vsako politično delovanje.