Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 14 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič — Izdaja CF Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič * Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 20. 2. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poitednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO POKAL VITRANC KRANJSKA GORA Kranjska gora pripravljena Kranjska gora je pripravljena za letošnji obračun najboljših alpskih smučarjev Evrope, Amerike in Avstralije. Na no-progah se bodo nam-danes in jutri za FIS-* A točke pomerili tekino-valci v veleslalomu in slabinu. °b letošnjem jubilejem desetem tekmovanju *e organizacijski odbor 1,8 slavnostno otvoritev Povabil tudi našo staro 8ardo alpskih smučarjev, *1 se bodo z zastavami Enajstih udeleženk tekmovanja spustili po no-^0 kranjskogorskih pro-8ah. sinočnji slovesnosti °b začetku FIS-1 A tekem v Kranjski gori je organl-j^Jski odbor pokala Vi ranc podelil tudi priznale športnemu uredništvu a*a za dosedanje uspeš-° "* temeljito poročanje teh prireditev. Priznanje Je »Prejel urednik naše P°rtne rubrike Jože Ja-v°mik. _dh KAVA • SIVJUA V NOVI % EMBALAŽI O SE 0 BOLJŠA * Zlati jubilej Save Kranj, 19, februarja —'V industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju so danes proslavili 50. obletnico obstoja podjetja. Zlati jubilej je kolektiv ob 16. uri v Prešernovem gledališču v Kranju proslavil s slavnostjo sejo delavskega sveta ki so se je razen nekdanjih in najzaslužnejših sedanjih članov udeležili tudi predstavniki zveze, republike in občine. 2e dopoldne pa so se slovesne obletnice udeležili tudi številni gostje, ki so si ogledali posamezne obrate tega priznanega gumarskega podjetja v naši državi in tudi v tujini. Na popoldanski proslavi je o 50-letnem razvoju podjetja spregovoril generalni direktor podjetja inž. Janez -Beravs. Potem so čestitke in želje za še večje uspehe v prihodnje kolektivu izrazili član sveta federacije Miha Marinko, v imenu podjetij gumarske industrije Jugoslavije direktor Borovo in v imenu kranjske občine in občinske skupščine pa predsednik Slavko Zalokar. Pred kulturnim programom, ki so ga pripravili kulturni delavci in skupine iz podjetja, pa je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar 84 najzaslužnejšim članom kolektiva podelil odlikovanja predsednika republike Josipa Broza — Tita. A. 2. 2. stran: Stabilizacijska resolucija 5. stran: 90 delavcev si reže boljši kos kruha 9. stran: Žrebanje Gorenjske kreditne banke: hranilna knjižica 4964 je dobila prvo nagrado France Popit obiskal jeseniško železarno V četrtek je jeseniško železarno obiskal predsednik CK ZKS France Popit v spremstvu člana sekretariata CK ZKS Milana Kučana. Predstavniki podjetja so ga dopoldne seznanili s položajem in načrti svoje delovne organizacije, popoldne pa se je pogovarjal z večjo skupino komunistov železarjev. Predstavniki železarne so Popitu obrazložili težave, v katerih se je znašlo podjetje po devalvaciji in podražitvah. Kot so izračunali, bodo zaradi tega letos prikrajšani pri dohodku za kakih 100 milijonov dinarjev. S stabilizacijskim programom, ki ga je sprejel delavski svet, so določili ukrepe, s pomočjo katerih bi premagali tolikšno razliko. Dobršen del nameravajo k temu prispevati sami, ostalo pa pričakujejo od zunanjih dejavnikov. Povedali so, da bi kljub napetemu planu lahko nekaj še iztisnili iz proizvodnje. Tudi od delne preusmeritve uvoza iz zahodnih na vzhodno evropske države ter izvoza v obratni smeri pričakujejo nekaj koristi. Največ pa si obetajo od sprememb v proizvodnem programu, v katerega vpeljujejo večjo predelavo jekla. Od zunanjih ukrepov pa računajo največ na povišanje cen. Zvezni izvršni svet je namreč že sprejel odlok, po katerem cene izdelkov črne metalurgije lahko določijo na osnovi cen v ZR Nemčiji. Te pa so v glavnem nižje kot pri nas. Sedaj je potrebno Še soglasje potrošnikov, nakar bi Zavod za cene odobril podražitev. Razgovor s Popitom se je precej vrtel tudi okrog razvojnih načrtov železarne. V njih (ma osrednje mesto nova hladna valjarna, za katero naj bi del sredstev prispevala mednarodna banka. Jeseničani so povedali, da računajo tudi na sodelovanje največjih slovenskih predelovalnih podjetij, v katerih pa za sedaj še ni čutiti kake večje pripravljenosti za to. Ob tem je Popit pohvalil pobudo železarjev, da v svoja nova vlaganja pritegnejo še druge partnerje. Menil je, da ti ob teh načrtih ne bi smeli ostati hladni in da bi morali bolj perspektivno gledati na svoj nadaljnji razvoj, v katerem bi nova hladna valjarna na Jesenicah imela pomembno mesto. V popoldanskem razgovoru so komunisti iz železarne kritično spregovorili o nekaterih pomanjkljivostih o našem gospodarskem in družbenem /vi jen j u ter pri tem med drugim opozorili na nesorazmerja v osebnih dohodkih pri nas, ki delavce v železarni še zlasti razburjajo. Dejali so tudi, da je položaj komunistov v neurejenih razmerah neza-viden in da jim družbene nepravilnosti povzročajo precej težav pri delovanju. si Potrošniki! Veletrgovsko podjetje KOKRA - KRANJ sporoča, da bo tudi letos od 12. — 23. marca priredilo razstavo in prodajo pohištva pod nazivom »Pohištvo 71« v Delavskem domu v Kranju Se priporoča KOKRA KRANJ KRANJ V četrtek je bita seja občinskega sindikalnega sveta Kranj. Razpravljali so o delu pravne posvetovalnice v lanskem letu, o športno rekreacijski aktivnosti članov sindikata, o rednih in izrednih socialnih podporah, ki jih daje občinski sindikalni svet svojim članom in drugim. lb V sredo popoldne je obiskala kranjsko občino Vida Tomšič. Zanimala se je za reševanje otroškega varstva v občini in druga vprašanja v zvezi s tem. Ogledala si je tudi vzgojno varstvene ustanove, ki delujejo v osnovni šoli v Šenčurju in novi vrtec v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Predstavniki kranjske občine so jo seznanili z dosedanjim položajem otroškega varstva v občini in o nadaljnjem programu. A. ž. V torek je bil na obisku v Kranju predsednik republiške konference ZMS živko Pregelj. Z ožjim političnim aktivom kranjske občine se je pogovarjal o problemih in nadaljnjem razvoju organizacije ZMS v občini. lb Stabilizacijska | resolucija 1 Pred jutrišnjim začetkom zborov volivcev v kranjski E9 občini, ki bodo trajali do prihodnje nedelje (na njih WKa bodo razpravljali tudi o izvajanju programa gradnje šol BH fn vzgojno varstvenih ustanov in o delu krajevnih skup- mSa nosti), ko bo v občini končana javna razprava o pred- Kg logu resolucije in proračunu občine za letos, so se v HH četrtek popoldne sestali na posvetovanju odborniki ob- raj činske skupščine in predsedniki krajevnih skupnosti. HH Razpravljali so o predlogu resulucije o gospdarskem ffiB in družbenem razvoju občine in proračunu za letos. Uvodoma je bilo pojasnjeno, da je bil namen pred- mm lagatcljev, da bo letošnja resolucija stabilizacijska. Z Bj drugimi besedami to pomeni, da se mora tudi občina H s celotno potrošnjo (in tudi vse gospodarske organiza- MH cije) prilagoditi stabilizacijskim ukrepom in napovedim. HH Konkretno naj bi se to pokazalo v programih gospodarskih organizacij, ki jih bodo le-tc šele izdelale (ko ^H bodo znani vsi ukrepi) in tudi v potrošnji sredstev iz KI občinskega proračuna. Zdajšnja predvidevanja so nam- BH reč takšna, da bo občinski proračun za 8 do 9 odstotkov večji od lanskega, da bo ponekod treba zaradi določil delno povečati (za več kot za 10,8 odstotka) porabo sredstev iz proračuna (predvsem na socialnem in še nekaterih področjih) in zato nekatere postavke ne bodo H toliko večje, kot se lahko letos povečajo občinski proračuni. To pa pomeni, da vrsto stvari, predvsem na H komunalnem področju, (čeprav so potrebne) ne bo moč |H urediti. Pomembna opredelitev v predlogu resolucije, ki zadeva tudi komunalo, je priprava terena (vodovod, kanalizacija, ceste, elektrika) za začetek stanovanjske gradnje na Planini. Odločitev, da bo po končani stanovanjski gradnji v naselju Vodovodni stolp II stekla HH gradnja na Planini, je namreč skupščina že sprejela. S pripravami na gradnjo (te pa bodo terjale precejš- HH nje investicije za komunalno ureditev zemljišča za se- MB danja in vsa nova stanovanja) pa ni moč odlašati. Druga prav tako pomembna naloga, ki jo je prav tako treba postopoma speljati do kraja in kateri ni nih-če oporekal, pa je obvoznica, katere gradnjo občina so- HH finaesra skupaj z republiškim cestnim skladom. — Ti HH dv r:-'o--i bosta terjali skrbno razporeditev drugih HH sre s i cfl /.•.». komunalno dejavnost letos. Kot že rečeno, omenjenih dveh predvidenih nalog v predlogu resolucije na četrtkovi razpravi nihče ni zanikal. Pokazalo pa se je, da bi povsod v občini kljub težki proračunski situaciji vseeno radi rešili vrsto komunalnih problemov; od cest, javne razsvetljave, mo- H s tov, kanalizacije, vodovodov, urbanizma itd. Ob tem pa H velja omeniti, da je bilo nekaj predlogov za rešitev HH komunalnih problemov takšnih, ki so bili zapisani že v prejšnjih resolucijah, največ pa takšnih, ki so bili H lani predvideni, da se rešijo letos. Izhajajoč torej iz ugotovitve, da je letošnja resolucija stabilizacijska, žal mnogih stvari ne bo moč rešiti. ^H Zato bodo odborniki, če se bodo izognili inflacijskim M težnjam v malem (kar pa je nujno!), prihodnji mesec, |H ko bodo dokončno sklepali o resoluciji in proračunu, imeli precej težko delo. In še ena ugotovitev s četrtkovega posveta. Presenetljivo in naravnost čudno je, da v razpravi skoraj ni- H so sodelovali odborniki oziroma predstavniki delovnih jH organizacij čeprav bi mnoga načeta vprašanja lahko M osvetlili tudi z drugih zornih kotov. A. Žalar Gostinska šola BLED bo organizirala v mesecu marcu oziroma aprilu tečaj za natakarje in kuharje ozkega profila (pol-kvalifikacija). V tečaj se lahko prijavijo osebe, ki so že 2 leti zaposlene v gostinstvu. Tečajnina je' 500 din. Prijave bomo sprejemali do 1. marca 1971. Prijava naj vsebuje: priimek in ime, rojstne podatke, podjetje, kjer je zaposlen in potrdilo pod jetja, da ima kandidat opravljen 2-Ietni staž v gostiinstvu. Prijavo je treba poslati na naslov: Gostinska šola Bled. Ob devalvaciji dinarja je ZIS sklenil, da se dodatno obrestujejo vse vrste hranilnih vlog, vloženih do 24. I. 1971, s 6 %. Po obvestilih v časopisu je to Ljubljanska banka tudi izvedla. Gorenjska kreditna banka pa je sklenila, da vezanih stanovanjskih vlog ne bo obrestovala z dodatnimi 6 %. Vprašujem: Ali je Gorenjska kreditna banka Kranj izven teritorija SFRJ, da zanjo ne veljajo sklepi ZIS? Ali bomo tisti, ki varčujemo za stanovanje, prikrajšani še za tistih 6 °/o, ko pa se bodo že stanovanja v letošnjem letu podražila za okrog 25 °u? Ali si sklepe ZIS lahko vsak razlaga po svoje in jih prireja svojim interesom?! O. A., Kranj ODGOVOR Gorenjska kreditna banka Kranj je obračunala in pripisala. 6 % dodatne obresti tudi na hranilne vloge stanovanjskih varčevalcev po stanju 24. I. 1971. Dodatne obresti je mogoče dvigniti, ali pa pustiti na računu hranilne vloge in si s tem izboljšati pogoje za pridobitev stanovanjskega posojila. Zanima me, zakaj je v trgovini Živila Kranj, poslovalnica Kropa 1 steklenica vinjaka »župski rubin« 25,00 dinarjev, v Špeccriji Bled, v poslovalnici v Radovljici pa le 20,50 din, ali v Kropi je lak za lase »Domino« 30,00 din, v Kranju le 26,90 din. C. R., Podnart RADOVLJICA Ta teden sta se sestala svet za občo upravo in notranje za* deve in svet za urbanizem pri radovljiški občinski skupščin'-Svet za občo upravo in notranje zadeve je obravnaval predlog proračuna in sklepal o imenovanju uiic v Radovljici, Bohinj' ski Bistrici in na Bledu. Svet za urbanizem pa je razpravlP o urbanističnem načrtu Radovljice, o spremembi zazidalnega načrta za del Radovljice in o nekaterih lokacijah. A. Ž- Krajevna skupnost v Železnikih se Je odločila urediti sedanji dom TVD Partizana, v katereflj bodo prostori za kulturne in zabavne prireditve, športniki pa se bodo preselili v telovadni pri osnovni šoli. — Foto: F. Perdan Večje zmogljivosti na Bledu po poletne sezone bo hotel Lovec na Bledu povečal restavracijo in sedanje posteljne zmogljivosti. — Foto: F. Perdan Krajevna skupnost v Selcih za krajevni samoprispevek Krajevna skupnost v Selcih v tem času pripravlja na Referendum za krajevni samo prispevek. Ugotovili so nam-reč. da z denarjem iz občin-sk<-'Ba proračuna ne morejo Urfjati vseh poti, ki bi jih radi imeli urejene, razen tega Pa je v krajevni skupnosti še n<*aj zadev, ki jih nikakor ne Korejo rešiti z denarjem iz proračuna. Vse doslej so si pomagali i/, zadrege tudi z nabiralnimi akcijami, vendar pa menijo, da so problemi krajevne skupnosti takšni, da jih ni mogoče reševati več na ta način. V kratkem bodo vprašanje referenduma sprožili na bližnjem zboru volivcev. Ce se bodo volivci strinjali z uved- Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi P. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mest«: 1. požarnega inšpektorja 2. referenta za blagovni promet in cene 3. referenta za varnost cestnega prometa. Za delovno mesto pod številko 1. se zahteva višja strokovna izobrazba ustrezne tehnične stroke, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj. Za delovno mesto pod številko 2. se zahteva višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta cle-Io'iiih izkušenj. Za delovno mesto pod številko 3. se zahteva srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek bo določen s Pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica. Pismene ponudbe z overovljenim prepisom o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom, s potrdilom ° dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznova-nju jc treba poslati na naslov: ■ »Razpisna komisija pri upravnem organu skup sčine občine Radovljica«, v roku 15 dni od dneva objave. Tri blejske hotelske organizacije nameravajo letos in prihodnje leto precej povečati svoje turistične zmogljivosti. Tako hotel Lovec dograjuje nov trakt, v katerem bo 60 novih postelj. Z investicijo, ki bo znašala 5,4 milijona dinarjev, pa bodo povečali tudi restavracijo. Računajo, da bodo z gradnjo končali do začetka sezone. Hotel Jelovica pa namerava precej povečati število sedežev v restavraciji in urediti tudi nekaj novih postelj, Z obnovitvijo nameravajo ce-lotni hotel prekvalificirati v B kategorijo. Ta investicija bo Jelovico veljala okrog 600 milijonov starih dinarjev. In nazadnje omenimo še Krim, ki bo po dograditvi dobil 180 novih postelj. Ta investicija, ki bo znašala okrog milijardo tristo milijonov starih dinarjev, pa bo končana prihodnje leto. bo referenduma za krajevni samoprispevek, potem bodo občanom predlagali, naj bi deset let plačevali po 0,8 odstotka od osebnega dohodka n.i zaposlenega, kmetje 2 odstotka od osnove katastrskega dohodka, obrtniki prav tako in upokojenci s pokojnino nad 500 din tudi 0,8 odstotka. S tako zbranim denarjem bi krajevna skupnost lahko poskrbela za ureditev cest na svojem področju. V programu je na prvem mestu cesta Selca—Lajše. To cesto popravljajo že nekaj let, vendar pa je zaradi vse živahnejšega prometa vedno v slabem stanju. V zadnjem času po tej CCSti tudi vozijo tovornjaki s hlodi, kar se cesti krepko pozna. Predsednik krajevne skupnosti Anton Habjan pravi, da bodo najprej z betonskim zidom uredili strugo Selnice, nato pa bi cesto do konca vasi asfaltirali. Del denarja pa bi radi porabili tudi za vzdrževanje mladinskega doma v Selcih. Denar od krajevnega samoprispevka bo sicer pritekal po časi. tako da ga za večje popravilo vsaj v krajšem času ne bodo mogli porabiti, Sel-čani pa bi radi svoj dom po pravili do praznovanja tisoč-letnice Selc. Krajevna skupnost si že tri do štiri leta prizadeva za sredstva, da bi razpadajoči dom popravili. Pred leti so že imeli načrte za adaptacijo, vendar pa je zaradi pomanjkanja denarja vse zastalo. Zaradi neurejenih prostorov v mladinskem do mu, je zastala tudi nekdaj zelo živahna kulturna dejavnost v Selcih. Selčani si močno žele, da bi bil mladinski dom, ki je že deset let na dnevnem redu zborov vo livcev, do tisočletnic* Selc preurejen. L. ML Škofjeloški osebni dohodki in proizvodnja Decembra so med škofjeloškim podjetji največ izvozili LTH, Iskra iz Železnikov, Al-pina iz Žirov ter Gorenjska predilnica. Glede na postavljeni plan izvoza so bile najuspešnejše Loške tovarne hladilnikov, katerih izvoz je za 3,5 odstotka presegel planiranega. Močno so se programu izvoza približali še delovni kolektivi v Alp ini, Alplesu in Niku iz Železnikov. Precej pa zaostajajo za planom hota-veljski Marmor ter Jelovica in Šešir iz Škofje Loke. Vrednost proizvodnje je v preteklem letu skoraj v vseh podjetjih loške komune presegla predvidevano. Se posebej se je izkazal kolektiv to varne prešitih odej — Odeja. Izpod plana pa so bili po po datkih Biltena občinske skupščine podjetja Eha, Jelovica in Gorenjska predilnica. Poprečni osebni dohodki zaposlenih v škofjeloških delovnih organizacijah so v no vembru preteklega leta znašali 1239 dinarjev. Na področju gospodarstva je bil poprečni mesečni osebni prejemek 1222 dinarjev, v negospodarskih panogah pa je dosegel 1422 dinarjev na mesec. Največ zaposlenih je bilo no vembra v žirovski Alpini, in sicer 1150 delavcev in v LTH, kjer je bilo v delovnem razmerju 1008 delavcev. Delovni kolektiv Iskre je štel 656 delavcev, Jelovica 770, Gorenjske predilnice pa 572 delavcev. A. Igličar Krvavec terja hitro ukrepanje Tako so v torek popoldne ugotovili na posvetu v Kranju, ki so se ga razen predstavnikov kranjske občine in nekaterih organizacij udeležili tudi predstavniki nekaterih republiških utanov. Znano je, da Krvavcu grozi, da bo spet postal nedostopen oziroma, da bo nanj moč priti le peš. Dovoljenje za obratovanje sedanje žičnice bo mnreč letos aprila poteklo. Trenutno je na Krvavcu za okrog milijardo sedem sto milijonov starih dinarjev investicij. Vse večji obiski v zadnjih tednih pa kažejo, da je ta priljubljena točka med smučarji in izletniki iz dneva v dan bolj popularna. Zato se vsi, ki Krvavec kolikor toliko poznajo, zavedajo, da je treba čimprej nekaj ukreniti. Za zdaj sta izdelani dve varianti dostopa na Krvavec. Cesta in nova žičnica. Obe pa sta zvezani s precejšnjimi sredstvi in po izračunih in mnenjih nekaterih, ki so obe varianti preučevali, med njima ni bistvenih denarnih razlik. Na podlagi dveletnih preučevanj pa se podjetje Creina, ki je na Krvavec že precej investiralo, zavzema za cesto, za katero meni, da je bolj ekonomična od žičnice. Nekateri pa so tudi drugačnega mnenja, nekaj pa jih celo meni, da bi bila za Krvavec potrebna tako cesta kot žičnica. Ko so o tem razpravljali v torek popoldne, so ugotovili, da je podjetje Creina že zainteresiralo nekatera podjetja, s katerimi bi rešilo problem dostopa na Krvavec in tudi njegov nadaljnji razvoj. Udeleženci pa so še posebej poudarili, da je treba najprej preučiti finančne in druge značilnosti obeh variant -.1 nato za Investicijo zainteresirati morda tudi banke. A. t. Bonbone VISOKI C dobite v šestih različnih okusih Somi Seminarji za prodajalce Alpine v Trebiji Preteklo sredo se je v hotelu Dom pod Planino v Trebiji končal zadnji izmed petih seminarjev, ki jih je za prodajalce iz vseh svojih poslovalnic priredila žirovska tovarna obutve Alpina. O pomenu seminarjev, ki se jih je udeležilo okrog 120 prodajalcev, nam je povedal nekaj besed referent za izobraževanje v tovarni Alpina Ne j ko Podobnik. ' »Osnovni namen seminarjev je bil, da se prodajalci, ki so oddaljeni od matu:nega podjetja, strokovno izpopolnijo, seznanijo z razvojem podjetja in spremljajo določene delovne dogovore. Uporabljali pa smo take metode, da udeleženci niso bili zgolj poslušalci, ampak so lahko tudi sami povedali svoja mnenja. Res pa je, da so bili seminarji lahko samo informativni, saj je vsak trajal le tri dni. Program je bil izredno natrpan. Vsak dan smo imeli kar po devet ur predavanj. Poleg tega smo si v tem času ogledali tudi tovarno v Žireh. Po mojem mnenju so seminarji uspeli in jih nameravamo še prirejati. Tudi predavatelji so bili s seminarji kar zadovoljni. Pri predavanjih so uporabljali najmodernejše pripomočke in sc trudili, da bi predavanja udeležencem čimbolj koristila. Pripravili so tudi razstavo novih modelov in materialov. Zaradi lažjega razumevanja so bila predavanja posebej za slovensko in posebej za srbo-hrvatsko jezikovno skupino. Za konec sem za mnenje o seminarjih povprašal še dva udeleženca. Arkuni Jelena — Dubrovnik: »Mislim, da mi bo seminar zelo koristil. Seznanila sem se s tovariši in si ogledala tovarno. Razen tega sem prvič v Sloveniji in zelo mi je všeč. Še se bom vrnila.« Blajič Želj ko — Zagreb: »Malo naporno je, ker je veliko predavanj. Upam pa, da si bom pridobil precej znanja. Vodstvo tovarne zasluži vse priznanje.« J. Govekar Med mladimi o mladih Mladincem in mladinkam jeseniške občine, vajencem v podjetjih, zaposlenim na delovnem mestu in dijakom šol smo v naši mali anketi zastavili nekaj vprašanj o delu in problemih njihove organizacije. Rezultati ankete niso bili niti najmanj zadovoljivi, kaj šele razveseljivi. Večina anketiranih je odgovarjala v tonu kaj-pa jaz-vem, nekateri odgovori pa so bih celo odklonilni. V prepričanju, da pri tolikem številu anketiranih, ki prihajajo iz najrazličnejših družbenoekonomskih razmer ni moglo priti do igre naključja, smo sklepali: mladina se v veliki meri za delo in probleme svoje organizacije spoh ne zanima. Zakaj? Kje so vzroki? Kaj pravijo na občinski konferenci tisti, ki se res zavzeto trudijo za uspešno delovanje organizacije. Rezultate ankete je komentiral, predvsem s psihološko-sociološkega stališča, predsednik mladinske organizacije in Udeleženci seminarja za prodajalce obutve Alpina. Na skrajni levi je referent za izobraževanje v tovarni Alpina Nejko Podobnik profesor sociologije na gimnaziji Srečko Krč. 0 »Tovariš Krč, zakaj je jeseniška mladina tako odmaknjena od svoje organizacije?« »To nasprotje med prizadevanjem nekaterih na eni in Dfzainteresiranosti večine, je odsev dosedanje prakse zveze mladine, kakor tudi ostalih vodstev, namreč v tem smislu, da je politika organizacije politika vodstev. Politika vodstev pa nujno zajema le ožji del članstva in tako se zgodi, da je določen del članov nevključcnih in apatičnih. Če pa hočemo doseči, da bo politika organizacije politika večine članstva, moramo nujno spremeniti način dela v sami organizaciji. Celoten proces dela bi moral potekati v ciklu informiranja, razpravljanja, boju mnenj, vključevanja in akcije. Vodstva pa naj bi bila le instrument take politike.« • »Kako bi vzpostaviti z s 11:, j si stik?« si prizadevali mladimi pri- Pred kratkim so obiskali industrijo gumijevih, usnjenih in kemičnih Izdelkov Sava Kranj predstavniki slovenskih študentov, ki študirajo na Dunaju. Predstavnike podjetja so seznanili s težavami in uspehi slovenskih študentov onkraj meje. — Foto: Jereb »Pri ustvarjanju stika z mladimi bi morali v sedanjem trenutku upoštevati troje: socialno-psihološke karakteristike, izobrazbeni, kulturni, politični nivo dela mladine v celoti in specifične ekonom-skodružbene razmere, v katerih mladina živi. Vse preveč namreč govorimo o liku mladinca, kakršnega želimo imeti, premalo pa upoštevamo, da se mladoletnik oblikuje že v potrošniški družbi, ki ima še vrsto protislovij v ekonomski bazi in njeni nadstavbi. Vse to vpliva na formiranje posebnih socialnopsiholoških karakteristik, nekonformiz-ma, posnemanja pri določenem delu mladine ali celo od-porništva. Za uspešno politično akcijo pa moramo nujno upoštevati te značilnosti. Zveza mladine se je končno tudi premalo približala posamezniku, njegovi življenjski problemi so njegovi organizaciji tuji. To pa nujno poraja med miadimi nezaupanje, nezani-manje do združevanja z ZM. Na podlagi dela in delitve dohodka nastajajo med mladimi neenakosti, ki imajo velik odsev tudi v političnosti, mentaliteti in zavesti mladega človeka. Na drugi strani pa je tudi za ZM še vedno značilno, da še vedno ne more doumeti, kako pomembne so določene, konkretne politične razmere za oblikovanje politične akcije med mladimi, zato se še vse preveč pogosto dogaja, da vodstva od zgoraj navzdol sugerirajo način dela, ki v mnogih primerih ne ustreza konkretnim razmeram, v katerih mlad človek živi in dela. Bolj bi morali oblikovati tako imenovano mikro politiko na podlagi večje strokovnosti in znanstvenosti, kar bi nedvomno rodilo večje sadove v učinkovitosti dela organizacije. Organska vez med članstvom in vodstvom bi morala biti večja in bolj grajena na načelu družbenega dogovarjanja.« # »Kaj menite o oblikah in načinu obveščanja članstva o delu organizacije prek sredstev množičnega obveščanja?« »Mladinska radijska oddaja v Radiu Jesenice je med mladimi in starejšimi poslušalci naletela na ugoden odmev. V* vaši anketi je neka mladinka izjavila, da je poročanje in se* znanjanje preveč standardno, že šablonsko. Res je, da bO treba sistem te oddaje nekoliko spremeniti in se bolj prilagoditi željam mladih. V prihodnje bi morali oddajo bolj približati mlademu človeku, vključiti več polemičnih sestavkov o dogodkih * vprašanjih, ki zanimajo mlade. Poiskati je treba take teme, ki ne bodo le informirale« ampak mladega človeka usposabljale za vsakdanje življenje. Več prostora morafliO nameniti likom posameznih mladincev; delovnemu človeku, proizvajalcu na delovneBJ irustu, aktivnemu tabornik"/ uspešnemu uslužbencu. Tak** bomo bolj ceniti delo po«** mez.nika in pokazali lik ml*' dega, ki si prizadeva za učio* kovitost na delovnem mestu.« 0 »Na Jesenicah so pred nedavnim ustanovili več nda-dinskih aktivov. Bodo životarili ali zaživeli?« »Pri novih aktivih se bom? morali zavzemati za pravilnO usmerjanje dela, za aktivnOSfj kajti pogostoma se zgodi, da je sprva vodstvo zelo navdt* šeno in zavzeto, pozneje P* močno popusti. Poudarek P* bo vsekakor na sodelovanj« in pomoči organizacije.« 0 »In za konec na rnoS aktualno vprašanje: Kaj bo * mladinskim klubom?« »Ideja o centralnem n1'* dinskem klubu na Jesenicah ni zamrla. Želimo predvsem dobiti primerne prostore Z* organizirano življenje mladih-Take možnosti bi bile v delavskem domu pri Jelen« kjer bi se lahko klubsko ži*** ljenje mladih organizirano m vzgojno vodilo skupno z drugimi dejavniki: .Svobodo, ^ dališčem, delavsko univerzo* ljudsko tehniko itd. KM* prostori gledališča Tone Cv far, kjer smo klub že ime*1' so neprimerni. Prav zdaj »P bomo sestali /. upravniku* stavbe delavskega doma P1]1 Jelenu in z drugimi dejavni" ki ter se pogovorili o možnostih. Takšno idejo za uporabljanje tefi prostorov je pod*** tudi p. Jsednik ZKPO JoŽ« Vari.« D. ScdeJ >CHEMO« poslovalnica Kranj, Koroška 8 Ob dnevu žena za 8. marec smo vam pripravili razne darilne zavitke in tudi drugo kozmetično blago, veliko izbiro čistilnih in pralnih sredstev. Priporočamo se za nakup! Djpittje Kfmidjoit l jevio Resnica o iiiojeiii življenju Knjiga razkriva zakulisne spletke na nekdanjem kraljevskem dvoru in skrivnosti, ki jih je dvor skrbno skrival, da ne bi prišle v svet. Avtor spominov je Jurij Karadjor-djević, starejši brat jugoslovanskega kralja Aleksandra, nesojeni prestolonaslednik, ki ga je Aleksander v borbi za prestol izigral in kasneje tudi zaprl. Knjiga se bere kot najbolj napeto pričevanje o razmerah v dinastiji, o intrigah, zarotnikih, o nesrečni ljubezni, o dilemah: ali prestol ali smrt itd. KNJIGA IMA 450 strani, tekst dopolnjujejo številne fotografije iz avtorjevega spominskega arhiva. Cena: celo platno 120 dinarjev. KNJIGO DOBITE v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 V zimskem času uživajte vitaminske bonbone VISOKI C Sumi ^§7 90 delavcev si reže boljši kos kruha Podjetje za izdelavo konfekcije Modna cblačila iz Ljubljane je po zaključnem računu za leto 1969 imelo 25,830.000 din izgube. Uvedena je bila prisilna uprava, ki naj bi izdelala sanacijski program podjetja. Na zahtevo občinske skupščine iz Škofje Loke pa tudi poseben program za sanacijo obrata v Žireh. Prisilna uprava je zahtevani program izdelala in ga 15. maja lani poslala škofjeloški skupščini. Ugotovljeno jc bilo, da je v obratu le še 90 zaposlenih, ker je 25 delavcev že zapustilo podjetje. Med tistimi, ki so ostali, pa je bilo kar 70 °b nekvalificiranih z mesečnimi prejemki v poprečju 570 din. Ob upoštevanju števila zaposlenih je odpadlo na obrat Modnih oblačil v Žireh tudi 3,350.000 din izgube. Vrednost osnovnih sredstev — 56 starih šivalnih strojev in skladišča, na katerem je 100.000 din dolga — je le 150.000 din. Prisilna uprava je predlagala za izboljšanje položaja podjetja štipendiranje kadrov ter boljšo organizacijo in strokovnost dela. Že v letu 1971 bi investirali v obrat 200.000 din, leta 1974 pa še 200.000 din s pogojem, da prispeva škofjeloška občina 1,400.000 din. Komisija oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Skofja Loka je v začetku junija lani skupno z direktorji žirovskih podjetij in drugimi gospodarsko in politično odgovornimi ljudmi v Žireh obravnavala program. Sestali so se tudi s prisilno upravo Modnih oblačil in kolektivom obrata v Žireh. Skupno so prišli do sklepa, da ta program ne daje nobene možnosti za resnično ureditev podjetja, predvsem pa ne za izboljšanje položaja zaposlenih. Posebno žalostno je, da so delavci v desetih letih garanja zaslužili le več sto milijonov izgube, čeprav so za minimalne dohodke delali tudi po več mesecev 10 ali celo 12 ur dnevno. Zato so se na teh posvetovanjih odločili za likvidacijo podjetja, sanira pa naj se celotno žirovsko gospodarstvo pod pogojem, da delovne organizacije zaposlijo vse delavce, ki bodo tako ostali brez zaposlitve. Podjetje Modna oblačila iz Ljubljane se s tako rešitvijo seveda ni strinjalo in je hotelo obdržati obrat vsaj do 1974. leta. Njihov račun je bil jasen; z razliko med dohodki obrata in izplačanimi osebnimi dohodki pokriti izgubo. Izračunali so, da bi vsak delavec prispeval v štirih letih okrog 400.000 din za izgubo prejšnjih let. (Ce pogledamo razliko med poprečnimi osebnimi dohodki delavca v Kroju v školji Loki in delavci v Modnih oblačilih, | je račun kar točen). Će bi | pa obrat prevzela skupščina občine ali kako drugo podjetje, bi moralo prevzeti tudi vso izgubo. Zato so se delavci odločili za kolektivno odpoved in obrat Modnih oblačil v Žireh je prenehal obstajati. Delavci, ki so jim pri oddelku za gospodarstvo v Škof-ji Loki že pred likvidacijo obrata zagotovili delo v delovnih organizacijah v Žireh in tudi v Predilnic in v Kroju v Skofji Loki, si sedaj lahko odrežejo večji in boljši kos kruha. Njiu- : osebni dohodki so narasli najmanj za 25 tisočakov. V prostora "»kidanjih Modnih oblačil pa se je s 15. januarjem vselil Obrtni center Žiri s šivalnico zgornjih delov čevljev. Tam je zaposlenih tudi 15 delavcev iz propadlega obrata, lahko pa bi jih zaposlili še več. M. Bogataj Gostinstvu koristijo tudi priučeni delavci O tem so se pogovarjali na posvetovanju, ki ga je sklicala Gorenjska turistična zveza v sredo, 10. februarja. Na posvetovanju so bili predstavniki gostinskih in turističnih organizacij, komunalnega zavoda za zaposlovanje, Gostinske šole Bled, Turistične zveze Slovenije ter nekateri vidni gorenjski turistični delavci. Pomanjkanje gostinskih kadrov je bilo obravnavano že na zboru turističnih delavcev v Rogaški Slatini in na širšem posvetovanju na Bledu. Prav zaradi pomanjkanja gostinskih delavcev turistično prometno podjetja Crcina iz Kranja predlaga, da bi v okviru njenega novega hotela in pod pokroviteljstvom Gostinske šole na Bledu ustanovili v novem kranjskem hotelu oddelek blejske Gostinske šole za izobraževanje ozkega profila gostinskih delavcev (natakar, kuhar, sobarica, vratar itd.). Predlog Creine pomeni prispevek k reševanju kadrovskega deficita v gostinstvu, kolektiv pa je pripravljen zato žrtvovati precej sredstev. Dejstvo je, da v "d opravil v gostinstvu lahko opravlja priučena delovna sila z manjšim obsegom znanja kot ga dajejo strokovne gostinske šole. To potrjuje praksa nekaterih tujih dežel, na pimier Švicarjev, ki so pred leti po brali pri nas odvečno del-jvno silo in jo po nekaj mesecih usposobili za delo v gostinstvu. Uspeli so, čeprav nekateri naši državljani tudi jezika niso znali. Kdo bi se torej lahko izpopolnjeval oTir^—- --''*eval v kranjskem oddelku blejske šole? Vsi učenci, ki letos zaključujejo osnovno šolanje in so uspešno zaključili vsaj šest razredov. Nadalje vsi učenci, ki so končali r>-.....-o šolo in niso i" K' in ne nameravajo nadaljevati šolanja. In tretjič. Vsi, ki imajo veselje do gostinskega poklica, vendar so že zaposleni v drugih panogah. Pri Creina želijo, da bi bili kandidati iz Kranja in okolice, lahko pa tudi iz sosednjih občin — Škof ja Loka in Tržič. Priučevanje bo razdeljeno na teoretični in praktični del in bo trajalo okrog 10 mesecev. Razmerje med obema deloma pouka naj bi določili skupaj z blejsko gostinsko šolo. Praktični del pouka naj bi kandidati opravljali v hotelu Creina, ki bo poskrbel tudi za inštruktorje ter dal določeno materialno nadomestilo v času šolanja. Pobuda Creine je pozitivna in sprejemljiva in je zato ne gre zanemarjati, kar so potrdili tudi na omenjenem sestanku. Ker šola oziroma oddelek ne bo izobraževal samo za potrebe Creine, ampak za potrebe Kranja in okolice, kjer je več gostinskih podjetij, bo vprašanje financiranja treba reševati v okviru družbenega dogovarjanja, čeprav bo Creina zanesljivo nosila levji delež. Del sredstev pa bode morali organizatorji poiskati tudi pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje, ki ima sklad za pripravo in usposabljanje delavcev pred zaposlitvijo. J. Košnjek SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-C53 Kombinati, kmetijske zadruge posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrjte žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodaj t mo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Obnova najbolj ogroženih kulturnih spomenikov Zavod za spomeniško varstvo v Kranju je tako kot že vrsto let tudi za leto 1971 pripravil svoj program dela. V program je zajetih več del, ki jih zavod opravlja že nekaj Jct kot je na primer restavri-ranjc gradu Kamna in druge. Po obsegu je program — kot je povedala direktorica zavoda Olga Zupan — podoben kot v prejšnjih letih. Je pa zahteven prav zaradi obnavljanja gradov kot sta Kamen pri Begunjah in pa Kersnikov grad na Brdu pri Lukovici. »Med najzahtevnejša dela v letošnjem programu zavoda,« meni direktorica, »bo tudi odkrivanje fresk v cerkvi sv. Petra pri Begunjah. Odkrivanje fresk je, najzahtevnejše delo, restavriranjc pa ni tako zamudno.« % Ali so sredstva za vaš program že zagotovljena? »Upam, da bomo dobili denar, za katerega smo zapro sili gorenjske občine. Fanin-cira nas delno tudi sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Ni pa še jasno, ali nas bo financirala tudi v enaki obliki republiška kulturna skupnost, ker se bo sklad letos ukinil.« 0 Kakšen program dela pa je predviden na območju kranjske občine? »Najzahtevnejše bo odkrivanje renesančnih fresk v cerkvi v Sp. Besnici. Podobne so freskam v cerkvi sv. Janeza v Bohinju in v cerkvi pri Brodu v Bohinju. Freske so iz prve polovice 16. stoletja. Obnovili bomo tudi renesančni strop v cerkvi na Bregu pri Preddvoru, obnovili freske v cerkvi na Jamniku. Letos bomo tudi čistili freske na kmečkih hišah v Cerkljah, Stiski vasi, v Ba.šlju, Strahl-nju in pa v Radovljici. V načrtu je tudi obnovitev kmečke hiše, to je baročne stavbe iz 18. stoletja v Sidražu. Po obnovitvi bi lahko stavbo uporabili tudi kot gostišče. O tem smo se že menili z občinsko turistično zvezo. Gostišče urejeno po starem bi bilo zanimivo in potrebno tudi zato, ker na področju pod Storžičem skoraj ni gostiln, taki objekti pa bi bili nujni, če se bodo začeli uresničevati turistični načrti s Krvavcem.« 6 Omenili ste zaključna dela na gradu Kamen. Kako je s tem? »Grad Kamen obnavljamo že kakih deset let. Leto3 bomo s tati končali. Grad bo sicer obnovljen kot razvalina, vendar pa bo primeren za preureditev v gostišče. Med pomembnejšimi deli v raaovijiški občini bo tudi odk.Iv^nje frec!: v cerkvi sv. Petra nad Begunjami. Freske odkrivamo že dve leti in letos bomo slikarijo do konca odkrili.« # Ali lahko poveste šc najbolj zanimiva dela, ki jih bo zavod opravil v letošnjem letu? »Med najzanimivejšimi bo prav gotovo urejanje cerkve sv. Tomaža v Ratečah. Freske v tej cerkvi so bile odkrite že pred drugo svetovno vojno, vendar pa so na obnovitev morale počakati prav do letos. V Tržiču bi radi letos začeli restavrirati razvaline gradu Alt Gutenberg, ki se ga da videti s ceste proti Ljubelju. V Kamniku bi letos radi zaključili obnovo romanske kapele na Malem gradu, nadaljevali pa bomo z restav-riranjem gotskega stropa v cerkvi sv. Petra nad Kamnikom. Verjetno bomo začeli obnavljati tudi razvaline gradu v Motniku. V Grobljah bomo uredili notranjost muzeja slikarja Je-lovška, v Krašcah pri Moravčah pa je v načrtu dokončna ureditev fresk. Freske v tej cerkvi so zelo zanimive, saj je tu edini pri nas ohranjen primer ikonografskega tipa hortus conclusus (simboličen prikaz brezmadežnega spočetja). V naš letošnji program smo zajeli predvsem vse ogrožene kulturne spomenike. Seveda upoštevamo pri obnovi poleg ogroženosti tudi kvaliteto spomenika. Z obnavljanjem starih gradov pa pospešujemo tudi tako imenovani kulturni turizem.« L. M. Zavod za spomeniško varstvo bo tudi v tem letu popravil freske na nekaterih kmečkih hišah po gorenjskih krajih. Na sliki: pred časom obnovljene freske na kmečki hiši v Stiski vasi S kulturo v tovarne in doline Ustanovna skupščina kulturne skupnosti škofjeloške občine V torek, 16. februarja, je bila v galeriji! na škofjeloškem gradu ustanovna skupščina kulturne skupnosti te občine. Pripravljalni odbor pod vodstvom Petra Flažgar-ja je več kot leto dni zbiral, proučeval in pripravljal gradivo za delo tega organa, ki je med prvimi v naši republiki. To je omogočilo, da so ob ustanovitvi temeljiito in konkretno razpravljali in nakazali delo te skupnosti. Sprejeli so statut in odlok o Wm sredstvih za te potrebe. Za predsednika izvršnega odbora kulturne skupnosti je bil izvoljen Savo šink. Kot prva naloga tega organa je bilo sklenjeno, da se čimprej sestane in sprejme program dela. V poročilih o dosedanji dejavnosti posameznih smeri kulture v občimi so govorili o gledališki, muzejski, likovni dejavnosti, o njihovi glasbeni šoli lin o razvoju te dejavnosti, o knjižničarstvu, o arhivski službi, o spomeniškem varstvu In drugem. Zlasti je bilo poudarjeno, da je potrebno kulturno dejavnost usmerjati med delovne kolektive, v tovarne in na vasi. V Železnikih, žireh, Poljanah, Gorenji vasi naj bi ožlivela kulturna žarišča, kot je bila že včasih, ko so povsod Imeli godbe, pevske zbore, gledališke skupine, razvito knjižničarstvo in druge oblike kulturnega udej-stovanja. Podobno velja za delovne koletlive, v katerih je bilo še po vojni mnogo več razgibanosti. To naj bi bila osrednja naloga na novo ustanovljene kulturne skup- nosti, čeprav so potrebe vteč Jega programskega delovanja tudi glede kvalitete v samem središču. Kar je pri vsem tem spodbudno je to, da so srodstva za delo že za letos zagotovljena, sprejeti odlok pa bo v prihodnje zagotavljal redne vire In omogočil smelejše načrtovanje te dejavnosti. Trenutne glavne težave v izvajanju postavljenih ciljev so v glavnem v pomanjkanju kadra in prostorov. K. Makuc V Velesovem »Slaba vest« Kulturno umetniško društvo Velesovo vsako leto pripravi eno dramsko delo. Letos so se odločili za veseloigro Slaba vest. Uprizorili jo bodo danes ob 19. uri in jutri ob 15. uri v dvorani v Adergasu. Po jutrišnji predstavi bo tudi pustna zabava. Predstava v Javorjah Po skoraj desetih letih obnavljanja bo grad Kamen v dolini Drage letos dokončno obnovljen in dostopen javnosti. Primeren bi bil tak kot je sedaj, za preureditev v gostinski objekt, podobno kot je preurejen grad Landskrone pri Beljaku Člani kulturno umetniškega društva Anton Ažbe iz Javor v Poljanski dolini bodo v nedeljo popoldan zaigrali na do- mačem odru v kulturnem domu veseloigro Tisočak v telovniku. To jc njihova letošnja prva predstavitev, -lb EXPRES IZDELAVA KLJUČEV KRANJ Jahačev prehod 1 (za trgovino Merkur) Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice (tudi avtomobilske). Izdelamo ključ za avtomobilske ključavnice tudi brez priloženega vzorca. Se priporočamo! Turški tabori na Gorenjske VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ sprejme več PRODAJALCEV za področje Kranja in okolice Pogoji za sprejem: KV trgovski delavec Maslop službe je možen takoj ali po dogovoru. V obdobju 15. stoletja slovenske zgodovine so zatiranemu slovenskemu podložnemu kmetu vse pogostejši vpadi hitrih konjeniških oddelkov turških fevdalcev iz Bosne naložili še dodatno breme na vedno upognjena pleča, saj je ob vsakem vdoru trepetal za svoje borno imetje in lastno življenje. V nasprotju z utrjenimi in varnimi gradovi fevdalne gospode so bile revne in nezavarovane tlačanske vasi prepuščene pustošenju, plenjenju in klanju neusmiljenih turških divjakov, ki so lahko ob vsaki uri noči in dneva terjali svoj davek. Kmetje so se, odvisni le od svoje iznajdljivosti, ob prvem opozorilnem signalu streljanja iz topov ali goreče grmade umikali v varna zatočišča gozdov in jam, pozneje pa v utrjena pribežališča — tabore. Prav gotovo je obdobje turških taborov zaradi razgibane in zanimive snovi nadvse prijetno in priljubljeno branje za slehernega ljubitelja in poznavalca slovenske preteklosti. Vendar pa je prav to obdobje večinoma še neobdelano in neraziskano. In zato smo bili prijetno presenečeni, ko so v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo turških taborov na Gorenjskem. Več kot leto dni sta tovarišici Majda Žontar ter Mirina Zupančič iz muze- ja v Kamniku in v sodelovanju dipl. arh. Petra Fistra iz Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja zbirali podatke in nam pripravili razstavo. Odprta bo od 12. marca. »Kako ste zbirali gradivo za razstavo?« »Zbrali smo večinoma terensko dokumentacijo in se usmerili na izmere, rekonstrukcije in fotodokumentaci-jo. Ljudsko izročilo iz tega obdobja je neverjetno živo in bogato.« »Kakšna je razporeditev v razstavnih prostorih?« »Najprej se obiskovalec seznani z vpadnimi potmi Turkov na Gorenjskem, ki so bile večinoma stalne, prikazana je signalizacija: sežiganje grmad, sledijo vsi gorenjski tabori in zavetišča. Razstavljeni so po gorenjskih regijah v obliki terenskih izrisov, terenskih fotografij, fotokopij, arhivskih dokumentov, katastrskih map ter starih upodobitev.« »V kakšnem stanju so gorenjski tabori danes?« »Okoli trideset jih je in vsi so večinoma zelo slabo ohranjeni. Prav zaradi tega smo v razstavni material vključili nekaj dobro ohranjenih taborov s Koroške in Italije. Pri teh tudi zasledimo posamezne elemente, ki jih pri gorenj- | skih ni opaziti. Eden naših najlepših taborov je na Go-ričici, ki je bil postavljen po predhodnem načrtu, medtem ko je pri postavitvi drugih odločala le oblika terena« »Kakšna je značilna podoba gorenjskega tabora?« »Večinoma so jih postavljali okoli cerkva, ki so jih obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi, jarkom in nasipi, s strelnimi linami in dvižnim mostom, cerkveni zvonik je služil za opazovalnico, v notranjosti obzidja pa so po- stavili posebno shrambo za živež. Vsak tabor je imel tudi svojega oskrbnika.« »Ali bOste z raziskavami nadaljevali?« »Vsekakor. Razstava je pokazala prve sadove našega dela, ki ga bomo nadaljevali, kajti marsikaj je še neodkrito in neraziskano. Razstavo o turških taborih na Gorenjskem bomo prenesli tudi v tiste kraje gorenjskih občin, ki se bodo zanjo zanimali.« D. S. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ vabi na letno konferenco, ki bo v soboto, 27. februarja 1971 ob 19. uri v delavskem domu — vhod 6 — I. nadstropje. Člani in ljubitelji avto-moto športa vabljeni! 650 let Tržiča Obe gospostvi, Neuhaus in Gutenberg, so deželni knezi nato spet ločeno podeljevali in je moral trg Tržič služiti vedno dvema gospodoma. Za cesarja Friederika IV. so imeli grad Neuhaus v posesti že gospodje Para-deiserjevi, kot jasno izpričuje v tržiškem župnijskem arhivu ohranjena listina iz 1. 1537; zaradi tega je lahko neki rod Paradeiserjev kasneje privzel naslov gospoda Neuhausa. Na gradu Gutenberg pa so domovali ob istem času gospodje Lambergi; to dokazujeta neka njihova ustanova pri župni cerkvi v Tržiču, omenjena že 1. 1526, in nagrobnik z lamberškim grbom in slabo čitljivim napisom v gotici, ki pa še ni razvozlan (tako pismo iz leta 1537 kot tudi inventarni zapisnik iz 1. 1526 sta v prepisu v arhivu Zgodov. društva). Valvasor tudi pripoveduje, da kralj Ferdinand I. leta 1557 dovolil gospodu Jakobu Lamberškemu prenesti ime Gutenberg na neko graščino bliže Begunjam, ki se je imenovala prej Glanz, in zatorej tudi nositi ime Lamberg s Kamna in Gutenberga (gl. Valvasor XI. knj., str. 242). Stari grad Gutenberg ro-godba t menim, nastopil tovariš Zoreč v članku »Kako potekajo prireditve v spomin Prešernovega smrtnega dne*. V tem poročilu me je pošteno osupnil tale komentar: ». . . In tudi to bi bilo prav, če bi obiskovalci vsaj takih slovesnih predstav, kot je bila v petek, 5. t. m., bili primerno oblečeni, sicer ne v smo-kingih in frakih, a vsaj temno, kot za kulturne večerne prireditve. Fantje v pisanih jopah spadajo pač bolj na nogometne stadione. Ali nihče mladini ne pove kake besede o lepem vedenju in primernem oblačenju? Saj s takim omalovaževanjem le žalimo trud nastopajočih Če se za k maši verniki spodobno oblečejo, zakaj se ne bi tudi mi, za h kulturnim prireditvam, ki so — recimo nekake — naše maše, ne bi spodobno oblekli?« (Glas, 10. febr., podčrtala A. B.). Fraza »obleka dela človeka« se krasno sklada s potrošniško miselnostjo. Verjetno je celo res, da v nekaterih naših družbenih sredinah obstajajo nenapisana pravila za oblačenje ob določenih priložnostih. Mnogi jih spoštujejo, nekateri jih imajo za nujno zlo in prav nič čudno ni, da se, vklenjeni v uniformiranost, spotaknejo ob svobodneje oblečenega posameznika. Mislim, da ima izbira obleke kaj malo opraviti s človekovo kulturno zavestjo, prej je izraz njegove denarne moči, osebnih želja in potreb in seveda mode, ki bo verjetno kmalu črtala temne »svečane« obleke. Tako imenovano spodobnost priznavam (in marsikdo drug tudi) le v okvirih čistega in zašitega. Drugače bi bilo, če bi med vami sedel kak ušiv in hudo umazan človek... S takšno malomeščansko miselnostjo pa, tovariš Zoreč, predvsem mlajše gledalce odvračate od takih kulturnih manifestacij in še najmanj vam bodo za to hvaležni igralci, ki jih po mojem mnenju kaj malo moti pisanost oblek, v dvorani. Za umetniške stvaritve je nepomembno ali jih sprejema, podoživlja gol ali »svečano« oblečen gledalec, bralec .. . — oba sta lahko duhovno prazna ali pa občutljiva sprejemnika. Zelo neprimerno se mi tudi zdi primerjanje kulturnih prireditev z neke vrste verskimi obredi . . . Resnična umetnost ne potrebuje trans-cendence. Iz človeka se vrača k človeku, vključuje so-ustvarjalni dvom in samo oddaljujemo se ji, če jo častimo, kot bi vi želeli. Za konec pa: 8. feb:\ ar je slovenski kulturni praznik, vendar imam občutek, da ga tovariš Zoreč krči preveč le na obletnico Prešernove smrti .. . Če bo pesnik Prešeren v nas res umrl, bo žalostno .. . A. Bužič Biserni jubilej v Poženiku Pri Pibrovih v Poženiku so imeli v soboto, 13. februarja, dva slavljenca. 82-letna Angela in 85-letni Franc Dolinar sta obhajala \:«>k jubilej — biserno poroko. Mama nas je kljub zgodnji jutranji uri sprejela že kar na pragu. Povabila nas je v hišo. Misli so ji ušle nazaj, še prav dobro se spominja, kako je bilo pred šestdesetimi leti. Tudi oče bi bil vedel povedati marsikaj zanimivega, a je bil prav ob našem obisku bolan. Zato je besedo prepustil kar mami. Angela je bila rojena v Poženiku na številki 24, kjer stanuje še danes. Franc, ki jc prišel k hiši za »ta mladega«, pa je bil doma v Tr-bojah. Spoznala sta se približno eno leto pred poroko. »Franc je delal opeko iz cementa. Nekoč smo jo tudi mi naročili pri njem. Spoznal me je in začel prihajati na obiske. Čez slabo leto sva se" že poročila.« Pa se mama spominja, da je bil Franc velik ,revež'. Iz Trboj je moral hoditi kar peš, ker še koles ni bilo, kaj šele avtomobilov. In še do hiše se ni upal. »Prihajal je samo do soseda,« se je pošalila mama. Poročila sta se v Cerkljah. Istočasno sta bili še dve poroki. Le Angela in Franc sta dočakala visok jubilej. Franc je danes tudi med najstarejšimi prebivalci daleč naokrog. Po poroki se je za zakonca začela trnjeva pot. Kmalu so začeli prihajati otroci. Treba je bilo kruha, zaslužka pa ni bilo. »Leta 1914 je Franc odšel v Ameriko,« pripoveduje Angela. »Ostala sem sama z dvema otrokoma. Tri leta mi ni nič pisal. Nato pa so pisma začela prihajati in po šestih letih dela v rudniku se je vrnil. Težko delo ga je izmozgalo in je danes bolj slabega zdravja.« V naslednjih letih se je Dolinarjevima rodilo še sedem otrok. Otroci so morali kmalu zapustiti domače gnezdo in oditi služit. Tudi druga vojna Pibro-vim ni prizanesla. Pomagali so partizanom. Zato so začeli družino preganjati. Mater so domobranci in Nemci večkrat zaprli in tudi mučili. Pa je tudi to najhujše prešlo. Danes sta jubilanta vesela, ko se doma zberejo njuni otroci. Živih je še šest. Imata že tudi štirinajst vnukov in osem pravnukov. »Upam, da se bodo na sobotni ohceti zbrali vsi otroci. No, za hčerko, ki je v Nemčiji, še ne vem, ker je precej daleč,« je na koncu povedala mama. Čestitkam ob visokem jubileju — biserni poroki — se pridružuje tudi naše uredništvo! J. Govekar JransLuTcšt Transtuiist priporoča izlete z letalom DC 9: štiridnevno potovanje na Sicilijo v deželo sonca, kontrastov in antičnih spomenikov; ETNA — CATANIJA — TAORMINA Odhod: Brnik 26. 2. ob 11.30, povratek: Brnik 1. 3. ob 11. uri. štiridnevno potovanje v Rim z ogledom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti starega mesta. Odhod: Brnik 12. 3. ob 12. uri, povratek: Brnik 15. 3. ob 18. url. petdnevno potovanje v Torino z ogledom najbolj zanimivih posebnosti in znamenitosti mesta; posebna vinsko-gastronomska tura. Odhod: Brnik 18. 3. ob 14. url, povratek: Brnik 22. 3. ob 10. uri. Informacije in prijave v naših poslovalnicah: Škofja Loka, Radovljica, Bled in Ljubljana — Šubičeva 1. Vdor dveh ustaških teroristov v prostore našega konzulata v švedskem mestu Goeteborgu je imel sicer vse elemente kriminalke, vendar pa je bil vsekakor več kot samo to. Izpričal je, kako zelo si nekatere sile prizadevajo doseči svoje cilje in tudi to, kako so neke oblasti včasih brezbrižne do takih prizadevanj, še vedno niso znane vse podrobnosti o ozadju in neposrednih duhovnih vodjih tega vdora in to je povsem razumljivo, zakaj v tem primeru gre očitno za področje, ki ga navadno ne obvladujejo zgolj diplomat-sko-konzularni uslužbenci. Toda tisto, kar je znano, jasno izpričuje, da je šlo za odkrit poskus pritiska usta-šklih emigrantskih krogov na našo državo. Ta akcija se ne bi mogla začeti brez skrbnih priprav, načrtov in navedli. Kdo vse jo je omogočil, bo znano šele čez čas, dotlej pa lahko samo opozorimo na nekaj dejstev. Nedvomno je akcija naletela na obsodbo velikanske večme predstavnikov švedskega javnega mnenja — in ne samo švedskega. Zlasti odločno so protestirali zoper taka nasilna dejanja denimo, v sosednji Avstriji. Ob tem skorajda ni mogoče Teroristična akcija rečii drugega, kot da so teroristi — znani in neznani — dosegli bistveno drugačc-i neposreden učinek kot pa so ga morebiti pričakovali. Tudi kasnejše ustaško »pojasneva-nje« (na švedskem je ustaška organizacija razdelila več sto letakov, na katerih je skušala »pojasniti« in celo »opravičiti« vdor v jugoslovanski konzulat), jim ni moglo pridobiti niti najmanjših simpatij švedske javnosti. Tako propad akcije ustaških teroristov ni bil popolen zgolj zato, ker se jim ni posrečila, marveč tudi zato, ker so jo vsi tako neposredno lin jasno obsodili. Upamo lahko (hi nekatera znamenja kažejo, da upravičeno in ne zaman), da bodo iz tega potegnile potreben nauk tudi švedske oblasti. Jugoslovanski diplomatski predstavniki so namreč že večkrat in zelo resno opozarjali pristojne švedske organe, da teroristične skupine vznemirjajo naše ljudi v tej državi. Komaj nekaj dni pred mučnim napadom na naš konzulat, smo Švede zopet opozorili — vendar zaman. Ni moč verjeti, da so bila naša opozorila prezrta namenoma, domnevamo pa lahko, da so blila sprejeta preveč lahkomiselno. Po vdoru v konzulat lahko pričakujemo s strani švedskih oblasti ne samo več pozornosti in zavzetosti, marveč tudi dejanj, ki naj onemogočijo vse tiste, ki se ne morejo sprijazniti s stanjem stvari in skušajo zaman ter nasilno doseči nedosegljivo. Prviič po smrti svojega dolgoletnega sodelavca in prijatelja Gamala Abdela Naserja je predsednik Tito s spremstvom obiskal Združeno arabsko republiko. Neuradni del obiska je med drugim izpolnil obisk džamije, kjer je pokopan bivši egiptovski predsednik ter njegovega doma. V razmeroma skromni predmestnji vili v Kairu, kjer je živel Naser, sta se Zaorana ledina na Gorenjskem nebu Alpski letalski center se pripravlja na sprejem tujih letalcev Na svoji zadnji seji je upravni odbor Alpskega letalskega centra sestavil posebno štiričlansko komisijo, ki jo vodi predsednik UO ALC Zvone Labura, z nalogo, da pospeši priprave, po katerih se bo ALC vključil v letošnjo turistično sezono. Gre za dve ključni vprašanji: za sprejemanje tujih jadralnih letal-cev-počitničarjev in za mednarodno oznako letališča v Lescah. Že pred svetovnim padalskim prvenstvom, ki je bilo lani v Lescah, so tuji letalci Alpskemu letalskemu centru posvečali veliko pozornost. Vzrok: močno gostinsko zaledje, izredna lega in kakovost storitev na letališču. Vendar center vseh teh prednosti skupaj s turističnimi organizacijami Gorenjske ni mogel izkoriščati, saj so mu to onemogočali predpisi o letenju tujih državljanov v zasebnih letalih nad SFRJ. Novi predpisi, objavljeni lani, pa pomenijo »zeleno luč« za prihod prvih skupin jadralnih letalcev — počitničarjev. Gre namreč za velike skupine jadralnih letalcev iz Nemčije, Danske in Nizozemske, ki skupaj z družinami iščejo tu- ristična letališča z možnostmi jadralnega letenja, hotelskim komfortom in odlično turistično organizacijo. Prav le-ščansko letališče pa ima prednosti, redke najbolj znanim in obiskanim turističnim letališčem v Švici, Franciji in Avstriji. Petični nomadi, ki namesto jaht priklopijo za avtomobile jadralna letala, letališč ne obiskujejo, pač pa se na njih navadno zadržujejo tudi po mesec dni. Seveda je prvi pogoj za takšno dejavnost poleg urejenih predpisov tudi organizirana vlečna služba in sposobni inštruktorji — specializirani za alpsko jadranje. Alpski letalski center v najkrajšem času pričakuje sodobno vlečno letalo, to pa je tudi zadnja ovira, ki loči gorenjske letalce od v svetu visoko rentabilne dejavnosti, donosne predvsem hotelskim organizacijam. Da načrti gorenjskih letalcev niso na slepem tiru, dokazujejo podatki prejšnjih let. Redno so se namreč prijavljale številne skupine, v katerih je bilo tudi po 30 pilotov, ki bi z družinami preživeli dopuste na Gorenjskem. Skupine so se prijavljale na slepo, saj ALC takšne dejavnosti sploh ni reklamiral. Z novim letalom in urejenimi padalskimi objekti pa bo center zadovoljil tudi najzahtevnejše tuje padalce, ki jih je moral doslej skupaj z letalci vztrajno odklanjati. Neprimerno več truda pa bodo morali gorenjski letalci vložiti v načrt, po katerem naj bi leščansko letališče pridobilo mednarodno oznako. Načrt je preprost. UO ALC se dejansko bori le za podaljšek zračne poti od mednarodnega letališča Ljubljana do Lesc. Tuji letalci bi tako na letališču Brnik opravili potrebne carinske formalnosti, potem pa ob pogojih vidljivosti prileteli v Lesce. Pri izpeljavi te zamisli podpirajo Alpski letalski center predvsem gorenjske turistične organizacije, skupščina občine Radovljica in zveza letalskih organizacij Slovenije. Na njihovi strani je tudi zvezna uprava za civilni zračni promet, ki pa mora urediti še nekatere administrativne formalnosti, potrebne za mednarodno klasifikacijo leščanske-ga letališča. T. Polenec predsednik Tito in soproga Jovanka zadržala kratek čas v razgovoru z Naser j evo vdovo in njegovim sinom, To je bilo srečanje, polno spominov na velikega moža Egipta, ki ga ni več. Nanj je v njegovem domu med drugim spominjala obiskovalca tudi njegova slika. Uradni del razgovorov med predsednikoma Sadatom in Titom obsega izmenjavo mnenj o trenutnem mednarodnem položaju, predvsem pa seveda o stanju bližnjevzhodne krize. V tem trenutku je za konfrontacijo ob Suezu značilno, da je Izrael odbil še en predlog za rešitev — to pot tisti, kii ga je izdelal osebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov, švedski diplomat Jarring. Združena arabska republika je ta predlog v načelu sprejela. Kako se bodo razmere spreminjale, je seveda nemogoče napovedati, čeprav je akcij in protiakcij ljudje in W TA dogodki (na diplomatskem polju kajpak) kar precej — med drugim velja omeniti tudi Sada-tovo, ki je obljubil, da bo Sueškli prekop sposoben za plovbo v šestih mesecih, če se Izraelci umaknejo z vzhodnega brega. Tel Aviv je ta predlog gladko zavrnil. Nedvomno bo naš predsednik podprl prizadevanja za mirno rešitev izraelsko-arabske-ga spora, težko pa je misliti, da bi njegov obisk v tem smislu imel takojšnje in pozitivne rezultate. Invazija saigonr.kih čet v Laosu se nadaljuje, prii tem pa napadalci zadevajo na odločen odpor partizanskih sil. V sosednji Kambodži je medtem prišlo do spremembe na vrhu —- obolelega (zadela ga je kap) generala Lon Nola je zamenjal politični somišljenik. 0«d te spremembe si ni moč ničesar obetati na bolje, zakaj nova vladajoča osebnost v Phnom Penhu bo zanesljivo ukrepala povsem v smislu starih konceptov. NOVO V LESCAH RADIJE .K"rV ..USTNIKI MOTORNIH AVTOPLAŠCE Gorske reševalce, ki se na vsak klic ponesrečenih gornikov ali hribolazcev tako nemudoma in brez oklevanja podajo v brezštevilne nevarnosti le z eno samo željo pomagati sočloveku, lahko imenujemo tudi hrabre med najbolj hrabrimi. V svoji človečnosti pozabljajo, kako nedostopna, neprijazna ali kruta lahko postane narava in se vedno znova spoprimejo z njo v neizprosnem in utrujajočem boju za človeško življenje. NAŠE DELO JE REŠEVATI Vsi ti pogumni ljudje, ki pri reševanju tujih življi hi tako nesebično tvegajo svoje, so vključeni v Gorsko reševalno službo. »Vsi naši gorski reševalci opravljajo svoje delo, svoje humano poslanstvo povsem prostovoljno. V primeri s podobnimi organizacijami v ostalih alpskih deželah naši reševalci K prejemajo nobene nagrade ali plačila,« je dede j al načelnik GRS na Jesenicah in predsednik koordinacijskega odbora, tovariš Ludvik Zalokar. »Stroške reševanja ponesrečencev, ki ostanejo živi, poravna Komunalni zavod za socialno zavarovanje,« je dejal načelnik, »medtem ko stroške reševanja tujih državi janov in ostalih plačuje komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije.« O »Ali se mladi radi vključujejo v vašo organizacijo?« »Vse mlade pripravnike že vnaprej dobro in temeljito seznanimo s tem, da naša organizacija ni športna, ne rekreacijska, ampak izključno humana, namenjena le reševanju ponesrečencev. Z mladimi še nismo imeli težav, kajti vsi tisti, ki so pristopili, so ljubitelji in poznavalei gora in I SO v vsakem trenutku pripravljeni tudi pomagali. Prav | zdaj smo se lotili načrtne vzgoje mladih. Mladi priprav- . ni k i se z občasnimi vajami, j predavanji, tečaji prve potno-Bi tet na osnovi domače in tuje literature pripravljajo na izpite, ki so obvezni. Ne samo mladi, tudi starejši, ki se želijo vključiti v vrste gorskih reševalcev, morajo opravljati izpite . . . « 0 »Jeseniška postaja je ena najmočnejših na Gorenjskem. Koliko članov ima, kakšen je bil lanskoletni program in kaj nameravate v prihodnje?« »V okviru komisije GRS pri Planinski zvezi Slovenije je med šestnajstimi gorsko-reše-valnimi postajami jeseniška ena najstarejših, saj ima dolgoletno tradicijo. Vključuje pa samostojni oddelek, odsek vodnikov lavinskih psov, teh je osem, šteje 42 članov, od tega 20 aktivnih, trije zaslužni, ostali pa so pripravniki, ki smo jih uspeli pridobiti v zadnjih dveh letih iz vrst domačega alpinističnega odseka. Vsekakor pa smo ponosni na veterane in starejše člane, ki nam z bogatimi izkušnjami in nasveti pri delu veliko pomagajo: Pračc-k, Zupančič, Kob-lar, Medja, Makovec in drugi. Lani smo posredovali dvajsetkrat, predvsem pri nesrečah v gorah in na smučiščih. 2c vrsto let deluje tudi dežurna služba v španovem vrhu in Gozd-Mart ul jku ter preventivna služba na Vršiču. Ce bodo snežne razmere ugodne, bomo marca in aprila organizirali dvodnevni reševalni tečaj, postaji pa so zaupali tudi organizacijo republiškega lavinskega tečaja, ki bo od 26. do 28. februarja v Tamarju. V poletnih mesecih pa bomo pripravili dvodnevni tečaj v visokih gorah — stensko reševanje. Drugo leto, ko j bomo proslavljali 60-letnico | GRS na Jesenicah, bomo v okviru tega praznovanja pripravili proslavo, prikazali vajo iz zahtevne stene, organizirali razstavo, izdali publikacijo« 0 »Imate pri svojem delu težave in kako sodelujete z ostalimi organizacijami?« »Tehnično opremo imamo, težave so le pri zaščitnih sredstvih. Domače trgovine jih nimajo na zalogi in smo vezani le na uvoz. Zelo dobro sodelujemo z Alpinističnim odsekom, domačim Planinskim društvom, z jeseniško Splošno bolnico, postajo LM in občinsko skupščino. Tesno-je pa smo seveda tudi povezani 7. ostalimi postajami, zlasti v primeru gorskih nesreč. D. Sedej Tanica Grošeij iz Komende je dobila zlato Nehrujevo nagrado Pretekli teden nas je prijetno razveselila novica, da je Danica Grošelj iz. Komende, učenka 8. razreda osnovne šole v Mostah pri Kamniku, dobila »Nchrujevo zlato medaljo« za risbo, s katero je sodelovala na največjem mednarodnem tekmovanju otroških siik, ki jih vsako leto organizirajo v Indiji. Jugoslovanski ambasador r Indiji dr. Slavko Komar je o tem takole pismeno obvestil Danico: »Prisrčno Ti čestitam na uspehu, ki si ga dosegla na mednarodni razstavi otroških risb m na največji nagradi, katero si dobila za Tvoje delo. Prisostvoval sem svečani podelitvi nagrad, ki je bila v največji dvorani v Delhiju, nagrade pa je delil osebno predsednik republike. Počutil sera se ponosnega, ker naši mladi Jugoslovani osvajajo tako velika mednarod-ni priznanja. Posebno mi je bilo drago, kt-r si clobiia eno od desetin največjih nagrad, ki sem jo jaz prevzel v tvojem imenu. Tvojo nagrado bomo poslali zvezni komisiji za kulturne zveze s tujino, ki ti jo bo v kratkem izročila .. m Na osnovni šoli v Komendi sem obiskal Danico Grošelj in njeno učiteljico risanja Stanko Pibernik. In kaj sta povedali? Danica: »Za nagrado sem zvedela že lani pred poletnimi počitnicami 1'ismo je bilo napisano v angleščini, pre- Danica Grošelj m njena učiteljica za bernik — Foto: J. Vidic likovni pouk Stanka Pi- vesti pa mi ga je pomagala Mojca Založnik, dijakinja drugega razreda gimnazije.« Stanka: »Srečni, presrečni smo na šoli. Likovni in tehnični pouk poučujem od petega do osmega razreda osnovne šole V Indijo smo lani prvič poslali deset slik.« Danica: »To >e bil linorez, grafična tehnika z motivom krav. Na linorezu so bile tri krave. To upodobitev smo delali vsi učenci v razredu.« Stanka: »Lani sta bili dva grafiki naših učencev nagrajeni v Šoštanju, kjer je vsako leto spominska razstava 'Karla Destovnika-Kajuha'.« Danica: »Rojena sem 20. 1957. leta v Komendi. Oče Franc dela v Hoji v Ljubljani, mama Nežka pa v tovarni Stol na Duplici. Sestra Bernarda je stara 6 let, brat Roman pa hodi v peti rared osnovne šole.« Stanka: »Danica je odlič-njakinja.« Danica: »Res je. Vseh sedem razredov sem do sedaj opravila z odličnim uspehom. Upam, da bo tako tudi v osmem razredu.« Stanka: »Sodelovali bomo tudi na drugih razstavah, pa tudi v Indijo bomo še poslali naše risbe« Danica: »Mama je Bele v petek zvedela za nagrado, oče pa v nedeljo, ker je bil na delu na terenu.« Stanka: »Nagrada je močna spodbuda za naše delo.;: Danica: »Čeprav sem odli.na dijakinja, se doma skoraj nič ne učim. Razen kakšne pesmice. Vse si zapomnim v šoli.« Stanka: »Pridnih risarjev je na šob še več.« Danica: »Vpisala se bom na srednjo ekonomsko šolo, poleg tega pa se bom učila tujih jezikov, poleg angleščine predvsem italijanski in nemški jezik.« Danica, sprejmi tudi na-ie prisrčne čestitke. Čestitamo tudi vam, Stanka Pibern".;. ki ste s požrtvovalnostjo in spretno roko vzgojili toliko dobrih risarjev. Medalja iz Indije je tudi veliko priznanje vašemu delu. J. Vidic — Najbrž se še spominja plesnive žemlje, ki mu jo je lani ponudil očka! Vse več jogurta V nekaterih državah zahodne Evrope je nenadoma začela izredno naraščati potrošnja jogurta. Lani so največ jogurta pojedli na Nizozemskem, in sicer dobrih 13 kg na prebivalca. Nekaj manj kot polovico te količine so pojedli Švicarji, sledi Franci ja s 5 kg jogurta na prebivalca letno in Zvezna republika Nemčija s štirimi kilogrami. — Eden od vaju me mora takoj prenehati zasledovati, sicer pokličem miličnika! Umetna reka Sovjetski znanstveniki imajo v načrtu gradnjo 3700 km dolge umetne reke čez skoraj vso Sibirijo. Prekop, po katerem bodo lahko plule manjše rečne ladje, bo dobival vodo iz rek Tobol, Irtiš, Jenisej in Ob. Del tako zbrane vode pa bo namakal sušna področja v Sibiriji. Letni pretok skozi načrtovani prekop bo enak letnemu pretoku Volge. Velikanski prekop se bo začel nekje med pritoki Angare, čez Jenisej do Tobolska. Sistem močnih črpalk bo dvignd vodo ob Tobolu v glavni prekop, od katerega bo potekala mreža manjših prekopov. V šotorih mislijo, da je napad, ko nekaj svinj uide iz ograd; da pa kmetu vzel je ovco tat, razloži tisti, ki ni šel spat. 17 Še precej dni so vozili domačini na pota kamenje, vojaki pa so jih nadzirali. Oprostili so le tistega, ki se mu je polomil voz, kar ni bilo ravno redkost. Neki Žika je pripeljal vsakokrat za dobro samokolnico. Vozil je v Crnuhovi skupini. Napreženega je imel povrhu še bivola, ki se je le počasi prestopal. »Toliko bi jaz prinesel,« sc je hudoval črnuh. Čeprav si navadno ni delal skrbi zaradi drugih, ga je vožnja teh ljudi močno pestila. Na Potoku je bilo drugače. Nekoč ga jc tako pojezilo, da je vzel kmetu bivola. Odrezal si je palico in se sam odpravil po kamenje. Kot neumen je udrihal po bivolu, a le-ta se jc prestopal še naprej leno. Palice še čutil ni. Ko je pripeljal do struge, je hotel bivol na vsak način vanjo. Ce ga je Crnuh še tako vlekel proč, nič ni pomagalo. Bivol se je ulegel v blato in se po njem povaljal. Voz je dvakrat zlomil. Crnuha je skrbelo, kaj bo rekel kmet. Za silo ga je zbil skup, a za vožnjo ni bil več. Ce kmet pove poročniku, ne bo dobro, je premišljeval. Ne bi smel iti sam po kamenje ... Kmet pa se mu je le veselo zahvalil: »Hvala ti, brat, za uslugo. Zdaj grem vsaj lahko domov.« Mihec je še tedaj, ko jc iskal Žolno, pogledal po vaseh, kje imajo kakšno dobro vino ali žganje. Vina je bilo povsod dovolj, pravega kjer se jc moral drenjati že z drugimi. Zaspal je v zavetju manjšega grmovja. Napol se jc že svitalo, ko se je proti šotor-skemu taboru zapodilo več deset prašičev, nekaj podivjanih volov in ovc, z njimi pa pet psov. Dva prašiča sta rinila ravno skozi poročnikov šotor in mu ga podrla. Poročnik se še ni dobro prebudil, ko je že velel trobiti preplah. Vojake jc kruljenje, peketanje in me-ketanje vrglo pokonci. Na znak trobente so pritekli vsi na zborno mesto. Ker so živali pridrvele z južne strani k taboru in se podile naprej proti zahodu, jih Mihec ni mogel slišati, ker je ležal na vzhodni strani. Poročnik je nagnal vsakogar, ki ni bil dobro oblečen — kar jih je bilo večina — v šotor, da se opremi kot vojak. Posebno ga je jezilo, da je dal trobiti preplah zaradi nekaj splašenih svinj. »Hotel sem videti, kako ste pripravljeni,« se je poizkušal opravičiti. Mihca so zbudili koraki tik nad glavo. Zagledal je nekega domačina, ki je za vratom ovito nesel ovco. Dobro je videl, da je spodaj stopil v leseno uto. Ker se je že zdanilo, je oblekel plašč in počasi stopil proti šotorom. Spotoma jc iz šeste čutarice popil vso vsebino, enkrat žgano žganje. Previdno se je splazil mimo stražarskih mest. Nenadoma je obstal. Vsi vojaki so stali v vrsti, pred njo pa se je prerekal poročnik z besnečim domačinom. »Vi ste mi mislili ukrasti svinje,« jc trdil kmet. »Naši vojaki že ne.« »Kdo pa drugi! Mislili ste ukrasti svinjo in jo zaklati, če vas ne bi psi prepodili. Potem ste pustili odprto stajo in vse svinje, osli in Crnuh, Mihec Ivan Sivec pa se Žolna žganja pa le malo. Žganje ni bilo močno, ker so ga kuhali le enkrat. »Za silo gre,« je povedal Mihec, saj ga sam v sebi prekuham še enkrat.« Navadno je zvečer izginil iz šotora in se vrnil čez kakšno uro ali dve z boljšo kapljico. Nekaj časa je nosil vino ali žganje v steklenici, vendar se mu ni zdelo preveč pripravno in tudi preveč se je videlo. Nekega popoldneva je izmaknil pet čutaric pri drugih vojakih. Opazili so takoj pri večerji. Poročnik je dal postrojiti vse vojake. Pri Mihcu so našli samo eno čutarico, njegovo, vse ostale pa je že prej skril v travo za grmovjem. Poročnik, ki so mu poverili vojake za posebno nalogo, je rekel, da bo disciplino poostril. Morali bodo redno vstajati, hoditi v vrsti do kotla s hrano in tako naprej. »Kot prvo,« je določil, »morate vsi takoj spat. Nič več ne boste po večerji poležavali v travi, peli in kaj vem še vse.« Mihec je moral iti rad ali nerad spat. Zelo so ga vznemirjali dinarji, ki jih je imel v žepu. Nekaj so mu dali na račun tudi drugi. Ko so vojaki že povečini zaspali, je vzel plašč, si pripel vseh šest čutaric okrog pasu in se splazil mimo stražarja, ki je dremal, do vasi. Kadarkoli je prišel doli, vedno so mu radi dali. Navadno je še malo posedel in popil še kakšna dva deci vina. Napolnil je vseh šest čutaric: v dven je imel žganje, v štirih pa vino. Ko sc jc vračal, bi kmalu zadel ob stražarja. Namesto, da bi čuval speče vojake, je v vasi rabutal slive. Ura je morala biti že okrog enih, ko je prispel Mihec pod hrib, kjer so taborili. »Malo bi poizkusil,« je sklenil, »še poznalo se ne bo.« Potegnil je iz vsake čutarice po dva, tri požirke. Nato je postal nekam zaspan. Slekel je plašč in se ulegel nanj. Vseeno je, če se vrne šele zjutraj. Takrat so stražarji lc še na vsakem drugem mestu in bo še lažje prišel med njimi. Zelo nerad jc prespal v šotoru, ovce so zbežali kdovekam. Le kje naj ji'1 iščem!« je kmet skoraj zajokal. Poročnik mu je obljubil pomoč. Po zajtrku jih bodo šli iskat vsi vojaki. Tedaj je zagledal Mihca. »Pridi sem!« Kje si hodil, Mravlja. Si ti kradel svinje?« je zarjul nanj. »Kakšne svinje, gospod poročnik?« »Ti jih bom že pokazal, šc danes greš nazaj v četo. — Si jo mislil v plašču prinesti sem, kaj!« Resnično je bilo videti nenavadno, da nosi v avgustu plašč. Tudi poročnik je pO" sumil. »Sleci plašč!« mu je ukazal. »A, ti si tisti heroj s čutaricami.« Ce bo kaj manjkalo, bo on plačal,« je pokazal domačin na Mihca. Krojača je zaskrbelo. Kaj hočejo od njega? Vino je vendar pošteno plačal. »Ob devetih pridi k meni na raport — zaradi dvojnega prestopka,« je rekel poročnik Mihcu, preden so šli iskat prestrašene živali-Črnuh in Žolna sta mu brž povedala, česa jc obdolžen in kaj se je zgodilo proti jutru. Mihcu se je takoj odprlo. Prosil je prijatelja, da gresta z njim. Ko so drugi iskali živali, so Crnuh, Mihec in Žolna obkolili uto pri drevesu. Ujeli so majhnega zagorelega fanta, ko je ravno jedel ovčje meso. Žolna je vzel kožo in meso, Crnuh in Mihec pa sta odpeljala fanta v četo. »Tale je pravi krivec,« je rekel zmagoslav* no Mihec. Tat je kmalu priznal, da se je ponoči splazil v stajo in ukradel ovco. »Kako pa si ga ujel?« je prijazno vprašal poročnik. »Bil sem zunaj, ko je bežal mimo šotorov. Stekel sem za njim in ga zaprl v uto.« Ko ga je poročnik vprašal, zakaj ni P° pravici povedal tako zjutraj, je Mihec dejah da ni bil zagotovo prepričan, če tat ni morda ušel. Poročnik je krojaču obljubil, da ga bo v četi pohvalil kapetanu, čutarice pa mora vrniti. RADIO p°ročila poslušajte vsak dan 00 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., l7-. 22., 23., in 24. uri ter ra-d'jsk| dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. ter radijski dnevnik ob 9., l2-> 13-, 15., 17., 22., 23. in 1930. 20. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — \ Pionirski tednik — 9.35 Vedri zvoki I orkestrom An-tony VVood — 9.50 Zavarovalna Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma j ~" 11.00 Turistični napotki za \ tuie goste — 12.00 Na današ- | nh dan — 12.10 Balkanofo- i ^ia — 12.30 Kmetijski na- ; sveti — 12.40 Poje baritonist Edvard Sršen — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena Pravljica — 14.30 Od vasi do *W — 15.30 Glasbeni inter-|rtezzo — 15.40 Pesmi in plesi JU2oslovanskih narodov — l640 Dobimo se ob isti uri — 17 10 Gremo v kino - 17.50 Z *kestrom Hollvvvood Doul 18.00 Aktualnosti doma in v svetu _ 18.50 Mezzosopra-^stka Božena Glavakova in s"nionični orkester RTV ^ubijana — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, °troci — 19.15 Minute z an-^rnblom Mihe Dovžana — j^-OO Spoznavajmo svet in JJ°rnovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja "ase izseljence - 23.05 S ^mijo in plesom v novi teden program !3.Q5 paicla zal>avnih zvo-— 14.05 Iz filmov in glas-benih revij — 14.25 Glasbeni v^ricte — 15.35 Jazz na dru-programu — 16.05 Po-^ke jugoslovanskih avtor- jev — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.05 Večer ob popevkah in plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer s so-pranistko Galino Višnjevsko — 22.15 Okno v svet — 22.30 Med novimi ploščami našega arhiva — 23.55 Iz slovenske poezije 21. FEBRUARJA Izdaja in tiska CP »Go-JJnJskl tisk« Kranj, Ulica M°še Pijade — Naslov Jj^dnišlva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 sts»vba občinske skupsči-tte-Tek. račun pri SDK * Kranju 515-1-135 — Te-'efonl: redakcija 21-835 1-860; uprava lista, ma-lo«plasna In naročniška yQžha 22-152. — Naročni-Jj: ktn« 32, polletna 16 ?[n. cena za eno Številko J Para. Mali oglasi: be- lo f1 rbc in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.30 Humoreska tega tedna — 14-50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.05 Iz klavirske in violinske literature romantikov — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 1135 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Z orkestrom Nelson Riddle — 16.35 Popcv- ' ke slovenskih avtorjev — j 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za ' vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Pano-nuna zabavnih melodij — 1 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Nedeljske minute z Mozartom — 2050 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Arlur Rubinstein igra Chopina — 21.45 Kameniti gost — opera — 23.55 Iz slovenske poezije 22. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Meto Ma-lus in Arsenom Dedičem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 l.ahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Mojstri pevci nurnbcrški — opera — 21.30 Pozabljene melodije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples z velikimi orkestri — Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Nenavadni pogovori — 15_?3 Popevke Jureta Robežnika in Atija Sossa — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Melodije iz musicalov — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 S pevci — 19.00 No-I vo&t na knjižni polici — 19.05 I Lahka glasba — 19.40 — Fran-I coske popevke — 20.05 Pesmi i in plesi Manuela de Falle — I 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Baletna glasba I našega stoletja — 21.45 Iz rc-j pertoarja Komornega zbora j RTV Ljubljana — 22.15 Lite-I rarni večer — 2235 Ura Jo I hanna Sebastiana Bacha — 23.55 Iz slovenske poezije 23. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Narodne petni iz Vran janskega okoliša — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turist iču i napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper slovenskih skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Z orkestrom Peter Walden — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popol- j danski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po i svetu — 18.15 V torek nasvi- j denje — 18.45 Narava in člo- j vek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Pio- I dajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.15 Lahka glasba — 22.15 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1535 Jazz na drugem prognanu — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Pojo: Gabi Novak, Krunoslav Slabinac in Bele vrane — 19.05 Melodije po posti — 20.05 Za ljubitelje in pozna- 24. FEBRUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — I 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Melodije za razne instrumente — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nekaj Mozartovih uvertur — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Prizor iz opere Capriccio — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1535 Z ansamblom Mladi levi in Indexi — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom James Last — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 2030 Na medna- ■ rodnih križ.potjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 25. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Pikova dama — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Martv Gold — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Melodije iz Španije — 16.40 Portreti skladatelj v lahke m zabavne glasbe — 17.10 Koncert po /el|.ih poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Horst Jankovv-sky — 18.45 Kulturna kronika glasbe iz naših studiov — 23/JO V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Raphaclc — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05> Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Priljubljeni slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Ciklus pesmi za glas in orkester — 21.00 Naš intervju — 21.10 Trije prizori iz opere Ero z onega sveta — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.25 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 26. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Slovenske narodne za glas in klavir — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje %t> ste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Variacije na pesem Pastirica Celimena — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovaei.u — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz. albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 lz popularne domače koncertantne literature — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dne klavirski sonati — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top popi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1535 Operetne uverture — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Revija I zabavnih akordov — 20.05 Radijska igra — 20.33 Sonate slovenskih skladateljev — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije valce — 21.00 V korak s ča- j — 19.00 Lahko noč, otroci — som — 21.10 Dcbussvjeve ! 19.15 Minute z ansamblom mojstrov lahke glasbe — 14.35 i skladbe v priredbah — 21.45 i Jožeta Privška - 20.00 Četrt I Naši poslušalci čestitajo in J pozdravljajo — 15.40 Poje moški zbor Lončar iz. Ribnice — 16.40 Z operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 2335 Iz slovenske poezije kov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Novi posnetki jugoslovanske simfonične 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.25 Državno prvenstvo v košarki, 18.05 Obzornik, 18.20 Narodni običaji Cetinske Krajine, 18.50 Holand-ski dragulji — serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Izbor pesmi za festival »Pesem Evrovizije«, 21.35 Rezervirano za smeh, 22.05 Smučarska FIS-A tekmovanja na Vitrancu, 22.25 Nepremagljivi — serijski film, 23.15 TV kažipot, 23.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 21. FEBRUARJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače s Fanti treh dolin, triom Brajko in brati Bošt-jančič (RTV Ljubi ]ana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Otroška matineja, 11.35 T V kažipot, 14.40 Virtuoz na drsalkah — kanadski film (RTV Ljubljana) — 15.00 Košarka Bosna : Železničar (ženske) RTV Sarajevo) — 16.10 Državno prvenstvo v košarki Partizan : Radnički (RTV Beograd) — 18.35 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto — humoristična oddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.25 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 22. FEBRUARJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Promet, 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregsed (RTV Beograd) — 17.40 Men-do in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Banatsko pogorje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksi meter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zupanova Micka — predstava SNG Celje, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Maksi-meter (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 23. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Zemljepis (RTV Beograd) — 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Karneval, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Niso samo rože rdeče, 19.00 Mozaik, 19.05 Infarkt srčne mišice — bič 20. stoletja, 19.30 Vzgoja za življenje, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Dvorni norček — ameriški film, 22.30 Srečanje z ansamblom Teodosijevski in Esmo Redjepovo, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Reportaža, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 24. FEBRUARJA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Čarobna piščalka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasba za staro in mlado (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Naš ekran, 19.20 Na sedmi stezi, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let (RTV Ljubljana) — 21.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizija) — 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja, 19.05 Srečanja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 25. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina, 16.10 Promet, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Tiktak, 18.05 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Nove metode raziskovanja, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni — serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi — Amerikanci, 21.25 Človek z vestjo, 21.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Erazem in potepuh, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Sarajevo) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 26. FEBRUARJA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 16.10 Zemljepis, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Vija-vaja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Slovenska knjiga, pisatelj, bralec, 19.38 Scherzo št. 2, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Balada o Vojtovi Marini — slovaški film (RTV Ljubljana) — 21.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizija) — 22.30 Izkažimo sc — quiz, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi sopred: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki in majhni, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) --19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Kranj CENTER 20. februarja amer. barvni film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 10. uri, franc. barvni film LJUBEZENSKA IGRA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma REVOLVERAšEV SIN ob 22. uri 21. februarja amer. film TARZAN GOSPODAR DŽUNGLE ob 10. uri, amer. barvni film REVOLVERAŠEV SIN ob 13. uri, franc. barvni film LJUBEZENSKA IGRA ob 15. in 17. uri, premiera amer. filma VRNITEV V BATA AN ob 19. uri, premiera amer. filma UJETNIKI VESOLJA ob 21. uri 22. februarja amer. barvni film REVOLVERAŠEV SIN ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barvni film REVOLVERAŠEV SIN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 20. februarja prem. amer. barvnega filma STANIO IN OLIO NA DIVJEM ZAHODU ob 16. in 18. uri, amer.-italij. barvni film RAJŠI VDOVA, KAKOR ... ob 20. uri 21. februarja amer. barvni film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 14. uri, amer. barv. vvestern film REVOLVERAŠEV SIN ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS glasbeni film POJOČA NUNA — POJEM PESEM DOMINIOUE ob 20. uri 22. februarja franc. barvni film LJUBEZENSKA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barvni CS film ROSEMARIJIN OTROK ob 17. in 19.30 Cerklje KRVAVEC 20. februarja zah. nemški film HELGA ob 19.30 21. februarja zah. nemški film HELGA ob 19. uri Tržič 20. februarja amer. barvni CS film POJOČA NUNA — POJEM PESEM DOMINIOUE ob 17.30 in 19.30 21. februarja amer. barvni film ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA ob 10. uri, amer. barvni CS film POJOČA NUNA — POJEM PESEM DOMINIOUE ob 15. in 17. uri, premiera amer. barv. filma ZADNJI SAFARI ob 19. uri 22. februarja amer. barvni film ZADNJI SAFARI ob 17.30 in 19.30 23. februarja premiera italijanskega filma INTIMNE URE ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 20. februarja amer. barvni film ZADNJI SAFARI ob 17.30, premiera slov. filma NA KLANCU ob 19.30 21. februarja amer. film STANIO IN OLIO NA DIVJEM ZAHODU ob 10. in 15. uri, slov. barvni film NA KLANCU ob 17. in 19. uri 22 februarja amer. film STANIO IN OLIO NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 m 19.30 23. februarja amer. barvni film ALADINOVA CAROB !\ SVETILKA ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 20.-21. februarja italijan-sko-ameriški barvni film ŽIVI ALI ŠE BOLJE MRTVI 22. februarja italij. barvni CS film CHE GUEVARA 23. februarja nemški barv. film HURA! ŠOLA GORI Jesenice PLAVŽ 20.-21. februarja nemški I barvni film HURA! ŠOLA l GORI 22. —23. februarja italijan-sko-ameriški barvni film ŽIVI ALI ŠE BOLJE MRTVI i Dov je-Mo j st rana 20. februarja franc.-i talij« barvni film PRIMI HUDIČA ZA REP 21. februarja italij .-španski barvni CS film SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE Kranjska gora 20. februarja nemški barv. film HELGA IN MIHAEL 21. februarja amer. barvni CS film HIŠA IZ KART 23. februarja italij. barvni CS film CHE GUEVARA Javornik DELAVSKI DOM 20. februarja italij.-španski barvni CS film SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE 21. februarja italij. barvni CS film CHE GUEVARA in nemški barvni film HELGA IN MIHAEL Radovljica 20. februarja angl. barvni film DIRKA ZA ČASOM ob 18. uri, amer. barvni film UMOR V BEVERLI HILSu* ob 20. uri 21. februarja angl. barvni film DIRKA ZA ČASOM ob 14. uri, amer. barvni i il-rr* l UMOR V BEVERLI HILSU I ob 16. uri, amer. barvni f''nl ; MORILEC V VRSTI ob ll i uri, franc. barvni film NEZVESTA ŽENA ob 20. uri 22. februarja amer. barvni film UPOR KAZNJENCEV i ob 20. uri 23. februarja franc barvni film ARIZONA KOLT — MAŠČEVALEC ob 20. uri škofja Loka SORA 20. februarja amer. barv'0} film CRNI ŠERIF TIK, TiK ob 18. in 20. uri 21. februarja amer. barvni film CRNI ŠERIF TIK, TiK ob 15. in 20. uri, nem. barvnj film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 17. uri 22. februarja nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJ* ob 19. uri I 23. februarja franc. barvni film PODARI JI LUNO * i NEBA ob 20. uri s Železniki OBZORJE 20. februarja amer. f''1^ i NEKATERI SO ZA VROČ* I ob 19.30 i 21. februarja amer. barvn' film V DOBI CARLSTONA : ob 17. in 19.30 Jesenice telefon 81-673 PRIREJA IZLETE Z AVIONOM: Rim 7. 3. do 8. 3. 1971 Cena: 520 din (1 polni penzion) Carigrad 13. 3. do 14. 3. 1971 Cena: 750 din (1 polni penzion) Palma de HI a Norca 29. 4. do 3. 5. 1971 Cena: 900 din (3 polni penzioni) Tunis 30. 4. do 3. 5. 1971 Cena: 1300 din (3 polpenzioni) Moskva 1. 5. do 3. 5. 1971 Cena 1050 din (2 polna penziona) Otok Iž -Iž Veliki 30. 4. do 4. 5. 1971 Cena: 400 din 14 polni penzioni) V CENO IZLETOV JE VKLJUČEN AVIONSKI PREVOZ, TRANSFERJI, GOSTINSKE STORITVE TER VODENJE. GENE ARANŽMAJEV SO PRILAGOJENE NOVEMU TEČAJU US S. '"formacije in prijave: ■nex Turist Jesenice Creina Kranj REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. MEDVED, 7. DEBATA, 13. OBLIKA, 14. ALANIN, 15. KEATS, 16. GLINICA, 17. ANNA, 18. ORIS, 19. SAS, 20. LU-BADAR, 23. SAK, 26. KEPA, 27. URAN, 31. KLOBASA, 33. ODI-CA, 34. OBLINE, 35. PRALIK, 36. TIKTAK, 37. PARADA. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 182 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Ivanka Meglic, Tržič, Bistrica 41, 2. nagrado (20 din) Jože Gruškovnjak, Kranj, Partizanska 3, 3. nagrado (10 din) pa prejme Vinko Brezar, Tržič, Trg svobode 18. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. lesena zgradba, kočica, kobilica, 7. država v vzhodni Afriki (glavno mesto Kampala), 12. filmski snemalec; zdravnik, specialist za kirurgijo. 14. mecen slovenske književnosti, žiga, 15. avtomobilska kratica za Sombor, 16. rt na Ognjeni zemlji, 18. električna merska enota (po J. Wattu), 19. junakinja romana »April« Miheličeve, 21. ime nekdaj sve-tovnoznane ruske balerine Pavlove, 22. špansko mesto zahodno od Madrida, 24. hriboviti jonski otok, domovina Odiseja, 26. glavno mesto Grčije, 27. oder, prizorišče, prizor, 28 starorimski pozdrav, 29. uradni spis; dejanje; kip, podoba golega telesa, 31. Ime hrvaškega književnika Ujeviča, 32. orodje za rezanje, rezalo, 35. Tine Orel, 36. materin brat, 38. zgodovinar umetnosti in likovni kritik, dr. Boris, 40. rimska provinca v današnjem Banatu In Romuniji, Dakija, 41. prebivalka Aten. Snežne razmere na Gorenjskem 1 2 3 ■t 5 • 7 8 9 10 11 12 13 ■ H 15 16 '. 'i? 18 19 20 m : 22 23 25 26 2? 2« ■ ; 30 31 ■ 32 31 302, Peternelj Franc, roj. 1900, Kristan Janez, roj. 1887, Sire Janez, roj. 1903, Juvan Ana, roj. 1893 V ŠKOFJI LOKI Cvikič Lazo, roj. 1934 V TRŽIČU Ravber Anton, roj. 1929, Justin Franc, roj. 1895, God: Vv Frančiška, roj. 1899, Zaletel Janez, roj. 1901, Crnologar Anton, roj. 1908, Kostič Hašim, roj. 1948 tivljenje naše ni lahko, pa tudi preveč težko ni. Ka-cor si boš postlal, tako boš ležal, je že star pregovor, i kakor ga obrneš, še vedno je zelo točen. Seveda se , lanaša predvsem na poroko in pa na izbiro poklica, /idite, prav poklic me je pritegnil, poklic v svojem Virokem pomenu besede, z dobrimi in slabimi lastnostmi, k pisanju naslednjih sestavkov, ki bi jim i ahko dali naslov POKLIC NAŠ VSAKDANJI. Odprto pismo Žu-Žu-ju Imam navado, da povabila na ples ne odklanjam, zato se >ni zdi dolžnost, da poberem tudi vrženo rokavico. Samo nekaj bi na začetku rad poudaril: Ker ne želim, da bi zadeva z Boso nogo postala osebni besedni dvoboj, ne nameravam, poleg tega pisma seveda, v katerem bom skušal bili kratek in čim bolj jaseu, odgovarjati na članke s podobno vsebino. Prepričan sem namreč, da to nikamor ne vodi, naklada časopisa se pa s tem tudi ne bo zvišala. Vse morebitne kritike pa bom vsekakor z zadovoljstvom prebral. Naj začnem z odgovorom. Tovariš Kladnik želi med prvim poudariti, da njegovega vabila za avdicijo na novo osnovane skupine Bosa noga nisem razumel. Res je, da je bilo napisano v nekoliko poetičnem stilu, a ker sem ga nekajkrat zapored prebral, sem ga kljub njegovi trditvi le dobro razumel, čudim pa se, da on, torej ti, spoštovani Zu-žu, nisi razumel moje, popolnoma preprosto napisane zgodbice. To lahko sklepam po tem, ker v svojem članku izjavljaš, da bi se lahko imenovali tudi kako drugače, ne Bosa noga. Će bi mojo zgodbo dobro prebral, bi verjetno lahko iz nje ugotovil, da proti temu imenu nimam nič, pač pa sem se osredotočil na en odstavek v tvojem vabilu, ki pa ga začuda, v tvojem zadnjem prispevku sploh nisi omenil. Se ti zdi to lepo in prav? Saj se spomniš, da si napisal: »Če si pravi fant, potem se boš odpovedal limonade na pogrnjeni mizi, striženju las in umivanju ušes ...« Saj je bilo tako nekako, mar ne? Vidiš, prav to sem pogrešal v tvojem zadnjem članku. Seveda sem prepričan, da tega nisi izpustil namerno, ne, to se ti je pač pripetilo, tako kot se je meni v tistem potovanju v Moskvo. To je res neprijetno, a jaz sem se vsem, ki so mi omenili napako (priznam, da ni bila majhna), vljudno opravičil, dobro pa vem, da tvojega imena ni bilo med njimi. Zelo mi jc žal, ampak takega načina kritike ne odobravam. V ostalem si se pa lepo potrudil, da bi me postavil v čim slabšo luč in s tem osvetlil sebe, čeprav si me počastil z vzdevkom »gospod« Flore. Hvala za kompliment, a z gospodi smo pri nas opravili, pa tudi premlad sem še za take vzdevke. Upam, da nisi razočaran nad tem, da sem tudi jaz še mlad. Skušam razumeti, kar se razumeti da, vsega žal ne morem, pač nisem Freud, a ne pozabi, tudi ti nisi! S kozarcem v roki čakati res ni prijetno. Zato bom sedaj odgovoril na zastavljena vprašanja, nakar boste lahko nazdravili na moje zdravje, četudi grenki aperitiv. Sicer je pa l/dravje za zdaj kar v redu, hvala. Strašno sem potrt, ker sem izvedel, da kljub piku bodice ne krvavite. Saj si želel slišati nekaj podobnega, mar ne? Upam, da si zadovoljen, čeprav ti bom povedal še to, da kritiki ne boš ušel, ker je vedno in povsod prisotna. Res je, da je lahko pozitivna ali negativna, in če je bila moja negativna, zaradi tega pač nisem pričakoval, da bo Bosa noga razpadla, ker sem v glavnem kritiziral vabilo na avdicijo, oziroma odstavek, ki sem ga že omenil. Če si pričakoval, da ti bo po tistem vabilu pol mesta skočilo v objem, si se pač zmotil. Nikjer v moji zgodbi ni pisalo, da je ostrižena glava lahko estetska, glava dolgih las pa ne. Res je, da je lahko estetska tudi glava z dolgimi lasmi, a lasje morajo biti umiti, kot tudi ušesa pod njimi. Je tako? O tem, če lahko plešete po steni in prevračale kozolce po stropu, bom razmislil. Rekel bi, da to le ni mogoče. Ne vem, kje si lahko prebral, da imajo moji nazori večjo vrednost in da sploh ne morejo biti zgrešeni. Si pozabil, da kritiziraš sporno zgodbo, v kateri nekaj podobnega nisi mogel zaslediti. Zagovarjaš celotno Boso nogo, kar je lepo in prav, v istem trenutku pa se izdaš, da tista, samo tvoja peta te ni neranljiva. Na koncu še to, da pozabljaš, koliko je le takih skupin, mogoče ne popolnoma takih, podobnih pa in da potem le ni tako težko ugotoviti, kaj sc tam dela, Če se sploh kaj dela. Grdih besed v svojih prispevkih ne uporabljam, kar jih je bilo v Bosi nogi, so bile povzete iz tvojega vabila. Toliko sem le zrel, da ločim lepo od grdega. Sedaj pa le spijte grenki aperitiv na moje zdravje in naj se vam ne zaleti. Vrženo rokavico z veseljem pobral Stane Knific — Flore Stane Knific Komercialni direktor Podjetje Jugoakustika je kar dobro stalo. Imeli so lep promet, od katerega je ostalo precej čistega dohodka, lepe plače, na vsake toliko časa so delili dobiček, člani kolektiva so letovali skoraj izključno na stroške podjetja in še in še bi lahko našteval. Podjetje je torej živelo na veliki nogi. Seveda pa to ni prišlo samo od sebe. V podjetju so bili ljudje, katerim je šel levji delež za tak uspeh. Prvi med njimi je bil direktor podjetja. Takoj za njim je bil komercialni direktor. Bil je sposoben in nadarjen človek, lahko bi rekel, rojen za komercialo. Imenoval se je Gregorij. Njegov delovni dan je bil dolg in nič kolikokrat je bil v podjetju do osmih zvečer ali pa še dlje. Veliko dni v mesecu je bil na poti, spal po hotelih, sklepal kupčije, ko pa se je vrnil v podjetje, ga je tam čakalo polno dela, katerega se je z vso vnemo lotil, čeprav je bil utrujen od poti in dolgih poslovnih sestankov. Zavedal se je, da velik del podjetja sloni na njegovih plečih. Tudi ostali v podjetju so se tega dobro zavedali, zato so ga spoštovali in cenili njegovo marljivost. Vso prodajo in sklepanje kupčij je vodil on sam, kajti vsi so dobro vedeli, da zna Gregorij trgovsko misliti, da ne naroča blaga, ki ni ku-rantno, pri prodaji pa zna ustvariti lep zaslužek. Komercialni direktor Gregorij je bil res duša podjetja. Na zboru podjetja je dobil zlato uro kot priznanje za uspešno in neutrudno delo, česar je bil seveda zelo vesel. Skoraj bi mu solze stopile v oči, tako je bil ganjen. To je še povečalo njegovo delavnost. Sredi novembra je bilo, ko se je Gregorij u najavil Hans, predstavnik inozemske firme Inlerfunk. »Le kaj neki ponuja?« se je spraševal Gregorij in pripravil vse za sprejem. Vsak dan pač ne pride predstavnik iz inozemstva. Hans je bil simpatičen in že na prvi pogled sposoben človek. Ko sta se z Gregori-jem pozdravila in izmenjala nekaj uvodnih fraz, sta prešla na poslovno stran obiska. Hans je potegnil iz torbe nekaj katalogov in dejal: »V veliki večini se ukvarjamo s prodajo radioaparatov in tranzistorjev. Smo močna in zanesljiva firma. Vaše tržišče se nam zdi zanimivo, zato se bomo potrudili, da prodremo nanj. Ker smo izvedeli, da je vaše podjetje eno najuspešnejših v tej stroki, smo se najprej obrnili na vas. Tu so katalogi, izvolite, oglejte si naše izdelke.« Gregorij je listal po katalogu, gledal poleg tega še ceno in odkimaval z glavo. Ko fe vse pregledal, je dejal: »Izdelki, ki jih nudite, so na našem trgu zelo močno zastopani, zato dvomim, da bova napravila kupčijo.« »Res je, da je radioaparatov in tranzistorjev na vašem trgu precej,« je nadaljeval Hans, »ampak naših izdelkov ni med njimi.« »Da,« se je strinjal Gregorij, »vaših izdelkov ne prodajamo, a je izbira vendarle dovolj široka.« Hans se ni dal kar lako, zato je dejal: »Ne smete izpustiti iz vida, da so naši izdelki izredno kakovostni, vrhunski dosežek.« »Mogoče res, je odgovoril Gregorij, »so pa tudi cene primerne temu. Tako visokih cen za to vrsto blaga še nisem videl. Mi prodajamo ravno tako uvožene tranzistorje, ki so zelo kvalitetni, za polovico ceneje, kot je vaša prodajna cena. Poleg tega imamo tam tudi dobre pogoje za zaslužek.« Ko je Gregorij končal zadnji stavek, se je Hans pomembno nasmehnil in dejal: »Tudi mi dajemo zelo lepe pogoje. Poleg rednih, ki koristijo podjetju, dajemo, oziroma priznamo podpisniku pogodbe 5 % provizije. Seveda zadostuje, da veste to zadnje samo vi, kajti to ni stvar podjetja. Provizijo plačamo v devizah in jo takoj po podpisu pogodbe naka-temo na vaš deviz.ni račun. Tako vidile gre to pri nas. Več boste naročili, več bo provizije. Izvolite obdržati kataloge, še si jih oglejte in razmislile. Take prilike za zaslužek ne boste zlepa imeli. Jutri se zopet oglasim, do takrat pa dobro premislite, kajti če ponudbe ne boste sprejeli vi, jo bo kdo drug. Pa na svidenje jutri!« S temi besedami se je Hans poslovil. Gregorij je strmel v vrata, ki so se ravno zaprla in v trenutku spoznal, da je v zelo težkem položaju. Prvič, odkar je pri Jugoakustiki, ne ve odgovora. Vse bi bilo v redu, če ne bi bilo te provizije. Saj plačo je imel Gregorij kar lepo, sploh ni živel slabo, a tiste vrste avtomobila, ki si ga je želel, s plačo le ni mogel kupiti. Želel si je namreč najnovejšo žabo. In sedaj se mu ponuja prilika, da jo kupi. Prav s to provizijo bi jo lahko kupil. Le kaj naj stori? Tista noč je bila za Grego-rija težka in mučna. Skoraj do jutra ni zatisnil očesa, le premišljeval je, izpraševal vest, izpraševal sebe in iskal opravičila, končno pa je le popustil. Le kaj mu kdo more za to. Tako željeni avtomobil bo pa le imel. Šele po tej odločitvi je lahko zaspal. Naslednji dan se je Hans res vrnil. »No, kako ste se odločili?« ga je zanimalo. Gregorij je okleval samo še kratek hip, potem pa dejal: »No prav, pa naj bo. Narediva pogodbo, potem bomo pa ie videli, kako bo šlo.* Hans se je zadovoljno smehljal in pripravljal pogodbo. Napisala sta zelo velike količine tranzistorjev, sicer dragih, a pri proviziji se bo to poznalo. Bo že držalo, da so komercialni posli res težavni. Čez dobrih štirinajst dni je prispelo blago. Za štiri vagone ga je bilo, kar ni malo. En dan za tem se je Gregorij prvič pripeljal v službo Z novo žabo. Voz in pol, ni kaj reči. Vsi so ga občudovali in Gregoriju je to silno ugajalo. Na kaj slabega ni nihče pomislil, kajti komercialni je delal v dobro celega kolektiva. Le še bolj so ga spoštovali. Težave so se pričele kake pol leta za tem. Na vrata Gregorijcve pisarne je potrkal glavni skladiščnik. »Tovariš komercialni,« je dejal. »Kaj naj naredimo s tistimi dragimi tranzistorji, ki zavzemajo skoraj polovico skladišča. V prodajo ne gredo, mi pa potrebujemo prostor za artikle, ki gredo hitro v prodajo.« Gregorij je na tiho zaklel, glasno pa dejal: »Nekam jih založite, tako da ne bodo v napoto, potem bomo pa že kaj ukrenili.« Podobne stvari je potem Gregorij poslušal dan t& dnem. Ni bilo prijetno, d Žabo je le imel, to pa tudi ni malenkost. Vendar stvar je postajala iz dneva v dan bolj resna. Tudi direktor se je pozanimal, kaj je s temi tranzi' slorji, pa mu je Gregorij objasni!, da je bil prepričan, da bodo šli dobro v prodajo. M kaj more, če ne gredo. P° neštetih sestankih so sklenilu da bodo tranzistorje znižali/ samo da se jih rešijo. Seveda so ugotovili tudi to, d& bodo imeli veliko izgubo, kar sploh ni prijetno. Gregorij se je izvijal toliko časa, da se je končno tudi izvil. Kot dobremu komercialnemu, mu je to lahko uspelo. Tisto izgubo bodo pa ze nadoknadili. Bodo pa domače^ proizvajalce malo priviti, sat če hočejo, da bomo prodajah njihove izdelke, morajo popustiti. Tako je Gregorij srečno it' vozil. Srečo je imel v tem, da je vzel provizijo samo enkrat in tako škodil podjetiu-Kaj pa ostali Gregoriji? jih malo in prav lepo živij0' Res je, da njihovo podjetij le s težavo životari, a kaj M s tem. Oni dobijo lepe provizije in se imajo prav lep0' Blagor njim, saj jim tako nihče nič ne more. Prihodnjič: ZDRAVNIK Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ja, vlak je imel zamudo,« se spominja Schvvarzacha v Avstriji. Tam so do naveličanosti čakal, kdaj bo vlak odpeljal naprej proti Nemčiji. Potem je bilo še nekaj zamud. V Munchnu ni mogla ujeti garmisehkega vlaka, pa tudi v Tutzingu, kjer je izstopila, je morala čakati na Penzberški vlak. Takrat se ni peljala z isarskim vlakom kakor Canes, pripeljala pa se je prav tako kakor danes Prepozno, le da je takrat za njen prihod vedel **ranc in jo čakal ob dopoldanskem vlaku, ona Pa se je pripeljala šele z večernim. Tako je sretala Else, ne da bi vedela, da bo prav Else postala poleg F.bnci jeve njena edina prijateljica, Jh ii bo ob najtežjih preizkušnjah stala ob strani ln za katero se je v času gonje penzberške go-sPode in dihali proti njej bala, da jo bo izgubila. . »Ja, izgubila ...« misli štefi na dni, ko je J^bruhniia vojna med Italijo in Avstrijo; penz-?Crška tašča je nahujskala penzberške teicialke In drugo podobno drhal proti njej v upanju, da JO bo doletela podobna usoda, kakor je italijanskega rudarja Checca, ki ga je drhal pred penzberške. cerkvijo tako strahovito pretepla, da je likaj ur potem izdihnil podobno kakor lani Podkrnski kmet Štivec, ki ga je pobila pred domačo hišo podobno nahujskana italijanska skva-Uristična drhal. Takrat (misli Štefi zopet na penzberške čase) So i" pri Polzmannovih. najbogatejši penzberški tružini, odpovedali šivanje, obenem pa ji rekli, J3 ii bodo zaprli vrata povsod, kamor bi potrka-Branila se je pred klevetami, s katerimi jo je .tipala Pulzmannova in ji svetovala naj se gospa P'ePiiča o njej pri Elsi Starnbergcrjevi, pa bo zvedela, da ni res, kar raznašajo po Penzbergu o njej penzberške terciaike Toda bogata gospa ji je samo pokazala vrata in ji napovedala, da jih ji bo pokazala tudi Starnberger jeva. Da, tako ji je rekla, ona pa bi ji kmalu verjela, saj je tiste dni zaman čakala na Elsin obisk. Zares, hudo je bilo takrat. Else je bila edina, kateri je lahko vse potožila. In edina, pred katero so v tistih časih tudi penzberški veljaki snemali klobuke. Imela je namreč pekarno, kruh pa je bil tiste dni več kakor zlato. Toda njej je bilo Elsino prijateljstvo več kakor kak kos kruha v času naraščajočega pomanjkanja in lakote. »Brez dvoma, so penzberški veljaki v svoji gonji proti meni pritiskali tudi na Else,« se Šteli zaveda. Elsino prijateljstvo do nje bi radi ra/.pi-hali v sovraštvo. Pa jim ni uspelo, čeprav je sama sprva mislila, da so v zaroti proti njej že pridobili Else na svojo stran O koliko je pretrpela ob tej misli, se Štefi spominja. Tri tedne Else ni bilo na obisk, četrto nedeljo pa ni več vzdržala in se je sama napotila k Elsi. Dvakrat je potrkala, a preboječe, da bi jo Else lahko slišala. Potem ni več trkala, marveč je vstopila brez trkanja in zagledala Else sklonjeno nad mizo in pole papirja, na katere jc lepila znamkice za kruh, ki so jih tiste, dni ob racionalizaciji živil vpeljali. To je dalo Elsi toliko dela, da ob nedeljah ni mogla več na obiske, ona pa si je mislila, da jo je E.sc zasovražila. Spoznanje, da je Else ni zatajila in se ji odtujila, ji je pomenilo takrat pr; v toliko kakor življenje samo. Štefi se v spominu še vidi, kako plaho je prišla. Se se sliši, s kakšnim plahim glasom je tožila, da so ji na penzberški občini hoteli vzeti pravico do živilskih nakaznic in jo obsoditi tako z otrokom na stradanje in pogin, in o tem kaj jo je doletelo pri Polzmannovih zaradi klevet, ki jih je razsojala po Penzbergu taščina zloba, prekipevajoča od sovraštva do nje in brez meja človeške poštenosti. Taščinim klevetam in lažem, ki so bile brez sleherne osnove in otipljive bi ne smel verjeti in nasesti noben razsoden in razu- men človek Takih pa jc bilo v Penzbergu malo m taščina setev sovraštva ii zla je šla v žetev. Med njimi, pri katerih taščina zloba ni našla plodnih tal, je bila tudi gospa Else. Ne, Else je ni zatajila. Ponudila ji je celo delo: lepljenje in seštevanje znamkic, obračun, ki ga je terjala od Else oblast in ki je jemal toliko Časa. ona pa (tako jo je prosila za pomoč Else) je bila svoj čas pomožna blagajničarka v hotelu Central v Trstu, še poprej pa v Grazu . .. Ne, Else ni pozabila, kar ji je bila pripovedovala o sebi. in pripovedovala ji je vse. Else je vedela, kje je prvič srečala Franca. O tem sta tudi takrat govorili, nato pa jo je Else vprašala, če ji je Franc že kaj pisal in če že ve, na katerem bojišču jc Ona, šteli, je molčala. Samo kdaj pa kdaj je vzdihnila. O razočaranju nad Francem prijateljici še ni pripovedovala. Ni ji mogla. Sram jo je bilo, da bi ljudje zvedeli za Francovo nezvestobo. Tiste dni, ko se je Penzberg po zaslugi tašče zarotil proti njej, pa je Elsi povedala tudi to. — Ne maram ga več. Med njim in menoj je konec, — je rekla, Else pa na njeno razočaranje nad Francem ni gledala tako črno, čeprav ji je tokrat povedala o Francu vse, tudi o njegovih pobegih in o vseh drugih nesrečah, ki jih je doživela v Trstu, Innsbrucku in Grazu. — Moški so nestanovitni. S tem se morate sprijazniti, — ji jc Else skušala vrniti vero v moža. — Sprijazniti? Ne, ona se takrat ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi lahko še živela z možem, ki jo jc varal z drugo. — Moški so moški, — je imela Else o tem drugačno sodbo. Tudi tisti, ki ljubijo svoje ži ne, skočijo, če se jim nudi priložnost, radi čez plot. Pa tudi drugi, ki se od časa do časa zares zaljubijo v drugo, se navadno streznijo od zaljubiie-nosti v druge in se vračajo k svojim ženam. Se Franc ni vračal vselej k njej, jo je vprašala. — Vračal, — je morala priznati. — Torej vas je ljubil in ljubi samo vas, — jo je skušala prepričati, pa ji takrat ni mogla verjeti. Ob 100-Ietnici prihoda prvega vlaka na postajo Dovje—Mojstrana Strah Pred železno kačo hrwi zamut'e objavljamo spominski zapis ob stoletnici pri-Po 9 Prvega vlaka na postajo Dovje — Mojstrana, kakor ga je sPominih starejših ljudi — očividcev opisal Mojstrančan ' °a Ancelj. Stoletnico prihoda prvega vlaka na to postajo 1 °1 praznovali 14. decembra lani, žal pa vlak že nekaj let "e vozi. Več b-, , no je mrzlega zimskega T"e> leta 1870, 14. decembra. Ver v C*ne ic hila 7A našo ^aro drva in k dru-iK. ^Pravilom. Osmi i so dO-• Vsak ■ '•ele *no jc hotel videti to kačo, »mašino«, ki bj]^'1* v'cče vagone, zakaj nvs0 .'e veliko takšnih, ki č]0v^tTJlj , v. um, ampak so ver-•aki '° v stroju hudobec, neverni Tomaži so pri- segali, da se ne bi hoteli peljati z vlakom, za nobeno ceno ne. V času, ko je po naši Dolini stekla železnica, je bilo pri nas podobno kot povsod drugje ob podobni priliki: močna propaganda proti železnici, ki so jo širili zlasti prevozniki in vsi tisti, ki jim je železnica grozila, da jim bo zdaj vzela kruh. Med ljudmi po deželi so se začele širiti govorice, da bo dim iz mašine uničil vso paso za živino, da bodo vsi poljski pridelki zastrupljeni, da na cesto ne bo mogel noben konj in ne druga vprežna živina, ker se bodo plašili zaradi žvižga in ropotanja vlaka, da bo veliko živine in tudi ljudi povoženih, ker mašine ne bodo mogli zaustaviti drugje kot na postajah ipd. Take in podobne lažne strahove so nekateri razna-šali med nevedne ljudi, ti pa so jim seveda nasedali. Z vlakom bodo prihajali tudi razni tujci, tako so govorili, z drugih dežel in drugih kontinentov in zase j ali med ljudi razne neznane bolezni, npr. kugo, kolero ipd. Ti ljudje so zato hu j skali prebivalstvo Doline, naj bojkotirajo izpeljavo proge, češ da bo železnica prinesla le škodo, da bo uničila veliko sveta itd. Pri nas je železnica hotela narediti postajo pod moj-stranško »gobelo« (globeljo) tik za vasjo nasproti Požgan-cove gostilne ob levi obali Save, kar bi bilo za obe vasi, Mojstrano in Dovje, zelo ugodno in koristno, za železnico pa večji stroški zaradi neugodnega terena. Temu na- Gorenjski kraji in ljudje črtu pa so se uprli vsi občani, najbolj pa sami Mojstran-čani. Zgovarjali so se, da bo v vasi preveč hrupa, da bodo v nevarnosti otroci, ki hodijo na Dovje v šolo, pa tudi ostali vaščani, ki bodo tod hodili v cerkev, Dovžani pa, ko hodijo z živino v Mojstrano. Kljub temu, da je železniška uprava zatrjevala, da bo uredila vse varnostne naprave, da ne bo nobene nevarnosti ne za ljudi in ne za živino, ljudje niso hoteli poslušati. Med njimi je bilo sicer tudi nekaj pametnih, ki so nagovarjali vaščane, naj puste, da se zgradi postaja blizu vasi, zakaj v nasprotnem primeru jo bo železnica postavila kjerkoli, kjer bo za železnico ugodneje, za vaščane pa ne, ker bo daleč iz vasi. Med tistimi, ki so bili takega mnenja, je bil tudi tedanji občinski tajnik Miha Ancelj, rojen leta 1825, pa tudi več drugih, npr. čebelar Miha Ambrožič. Toda vsi ti niso zmagali, zato je železnica postavila postajno poslopje kilometer ven iz vasi, na lepem, ravnem terenu, imenovanem Vatiš. Za železnico je bilo to zelo ugodno, za vaščane obeh vasi pa ne, prava kazen! Dovžani in Mojstrančani so morali zato na postajo in z nje vse prevažati naokoli po globeli dva kilometra daleč — vse do leta 1935, ko je bila tovarniška cesta speljana dalje ob Savi na postajo. Kakor sem že omenil, tistega dne decembra 1870 ni šol nihče domov, ampak so drug drugega barali, čc bo šel na »štacjon« gledat železno kačo oz. mašino, ki sama vleče vagone. Za učitelja je bil takrat pri nas Radovi j ičan Matevž Mrak, ki je umrl leta 1880 in je tukaj pokopan. Tistega dne ni bilo pouka, ampak je nestrpne šolarje, kolikor jih je bilo, peljal na postajo, da tudi oni vidijo to čudo. Veliko vaščanov se je zbralo na postaji in vsi so na mrazu nestrpno čakali na vlak. Okrog desete ure — kot je bilo napovedano — se je že zaslišal vrisk vlaka z Ledin; poslušali so ga potem vse dotlej, dokler ni privozil na postajo. Nekaj žensk se je ustrašilo, ker so mislile, da jih bo vse povozil, zato so se skrile za postajno poslopje. Miha Ancelj, Mojstrana (Nadaljevanje in konec prihodnjič) 25-letnica organiziranega delovanja jeseniških slikarjev 16. februarja je minilo 25 let, ko so sc v Delavskim domu na Jesenicah zbrali likovni amaterji na ustanovnem občnem zboru svoje sekcije in jo poimenovali DOLIK (domači likovniki). Ustanovitelji: pok. Jože CEBUL.I, Nika HAFNER, Janko KOROŠEC, Janez KOZ AMERNIK, Franc KREUZER (pobudnik), Tine MARKE/, in Tone TOMAZIN so bili najbrž v Sloveniji in Jugoslaviji prvi, ki so organizacijsko povezali ljudske likovne talente, slikarje amaterje. DOLIK je v svojem programskem konceptu zajemal: — organizacijsko povezovanje ljudskih likovnih talentov — slikarjev amaterjev, — z rednimi tedenskimi rrc-čanji članov, s študijskimi večeri, s povezovanjem z akademsko izobraženimi slikarji in strokovnjaki ter prirejanjem razstav likovnih del članov in drugih slikarjev, dv; emskl in drugi slikarji. Pri izvajanju svoje široke vzgojne dejavnosti pa so se povezovali z Narodno galerijo v Ljubljani in delavsko univerzo na Jesenicah. Clanl so se najmanj enkrat tedensko sestajali na sestankih ali študijskih večerih, da ne omenjam številnih večerov, ko so postavljali svoj? In vse ostale r?.z.-'ave ter sodelovali ru otvoritvah raz-stav. To je tisoče in tisoče Ur, ki so jih poleg svojega rednega dela v tovarni in drugje ter slikanja prostovoljno žrtvovali za razvoj likovne umetnosti in likovne kulture. Tudi seznam krajev, kjer so dolikovci razstavljali kolektivno ali samostojno, nam pove zelo veliko: Jesenice, Mojstrana, Kranjska gora, Javomik, Bled, Radovljica, Gorje, Kropa, Tržič, Kranj, Škofja Loka, Žiri, Ljubljana, Trbovlje, Šoštanj, Maribor, Ankaran in Sarajevo, v zamejstvu pa: Čedad, Trbiž — Italija in Celovec — Avstrija. V seznamu je celo nekaj krajev, kamor so dolikovci edini doslej prodih s svojimi razstavami. Ob tem velja morda poudariti tudi to, da je za vse kolektivne razstave izbor slik narejen ali v lastni članski žiriji ali v širši žiriji, na kateri sodelujejo akademsko izobraženi slikarji ali umetnostni zgodovinarji. To neprecenljivo delo doli-kevcev je najbolj prodorno in vrednostno ocenil v zapisu za Sle.venski poročevalec leta 1947 akademski slikar Dore Kleme:ičič, ki je med drugim zapisal: »... Ljudski likovni talenti, ki so se morda v vsej Jugoslaviji prvi organizirali v društvu DOLIK In ki poleg svojega težkega fizičnega In drugega dela s toliko dobre volje razvijajo likovno umetnost, zaslužijo vso pozornost našega kulturnega sveta in vso ljubezen delovnega ljudstva... Ti ljudski talenti se ne bodo posvetili umetnosti kot profesionalci, toda kot posredniki med ljudskimi množicami in pro-feskmalntuni umetniki bodo Igrali posebno danes zelo važno vlogo ...«. To poslanstvo pa so dolikovci četrt stoletja Izredno uspešno opravljali. Ves ta čas so dolikovci delovali v neustreznih pogojih pod odrom v Delavskem domu na Jesenicah, pa tudi raz stavni prostori so več kakor skromni. žal se je ravno v pripravah za ta jubilej za vedno poslovil od svojih dolikovcev JOŽE CEBULJ, katerega velika zasluga je nepretrgano delovanje In rast sekcije. Zato bo najlepši spomin na velikega dolikovca uresničevanje njegove in naše skupne želje — DOLIK še nadalje krepiti, ga oplemenjevatl in razširjati. Ob srebrnem Jubileju jeseniškim slikarjem — dolikov-cem želimo še nadaljnje uspešne rasti, predvsem pa, da se jim uresniči njihova dolgoletna želja, da čimprej dobijo nove razstavne in delovne prostore. (Nadaljevanje) Poslovili smo se že od Turna, čeprav bi se še radi razgovorih o dogodkih in ljudeh iz te graščine. Tako bi bila gotovo mikavna pripoved o obiskih Krač-manovega študenta — poznejšega pesnika in pisatelja Matije Valjavca — z Bele pri slovenski grajski gospodi na Turnu. Nič manj zanimiva bi bila pripoved o snubitvi »Romea« — Lovra Tomana pri »Juliji« — Josipini Urban-čičevi. In kako se je s pripovedovanjem župnika Lovra Pintarja spletla zveza med lužinarskim sinom iz Kamne gorice in rahločutno grajsko gospodično s Turna. Pa še o obisku Prešernovega prvega groba v Kranju, kamor sta se na dan 8. avgusta 1. 1851 napotila mlada zaročenca Josipi na in Lovro. In da jc po šegi tistih romantičnih časov Josipina vpisala v svoj dnevnik to svoje doživetje. PRVI PREŠERNOV GROB ■B«o zgodbo pa res kaže 1 povedati — že zato, ker smo prav v preteklih dneh brali kako nevedna je kranjska mladina — bržčas le oni del, ki leta od plesa do plesa, se kiti z dolgimi lasmi in z maksi modo — saj se je v neki anketi izkazalo, da brumni kranjski srednješolec niti tega ne ve, da je pesnik pokopan v Kranju, nekemu ne preveč bistremu dekletu pa so bolj všeč romani o Angeliki kot Prešernove Poezije. Tolaži nas sicer misel, da Prešeren na svoji veličini nič ne izgubi, četudi ga rod, ki se zdaj ponaša z dolgolaso plitvosljo in splošno zanemarjenostjo, tako slabo pozna in upošteva. Gotovo bodo prišli za nami boljši rodovi, ki jim Prešernova veličina ne bo tako španska vas kot nekaterim kranjskim srednješolcem (glej odgovore na anketo v »Mladini« z dne 9. t. m.) No in zato, da bi vsaj preprosti in dobri ljudje, ki jih doseza to moje pisanje, vedeli tudi za manj znana dejstva o Prešernovem grobu v Kranju, posnamem iz dnevnika Josipine Urbančičeve-Turnograjske nekaj odstavkov. CRN LESEN KRIŽ ila sem na grobu ne-tumerjočega Prešerna — bila ondi presrečna iz istoga občutja, kteri je bil nesreča slavnoga pesnika, na strani mojega Lovrcta. Tresli so se zlatotoki na vc-černom nebu, ko sva stopila na mesto, kjer počiva truplo. u kterom je omagalo blago, od sveta neznano, zaverieno serce. Zelena travica pokriva njegovo zapuščeno gomilo. Čem, lesen, reven križ stoji na njoj — žalostno znamenje ni spričevalo kranjskih rodoljubov. Celo življenje nesretnoga pevca mi je stopilo pred dušne oči. Čemi, slabi križ še zdaj oznanuje, kako ta svet plačuje iskrenim rodoljubom. In stopi Lovre, beli pergament ni blekec pritrdi na les in te se blišči na čemom križu. Sledeče besedice je nanj napisal: »Dokler živ, si bil nesrečen — mrtev pak, si pevec večen!* VENEC — DAR LJUBEZNI Preden nadaljujem, moram razložiti, zakaj je v Josipininem jeziku toliko hrvatizmov? Bila je to dediščina poučevanja zagna- > nega »Ilira« Lovra Pintarja pa j tudi vpliv zaročenca Lovra Tomana, ki je sicer tedaj veljal za pomembnega pesnika, a danes vemo, da je imel | presneto slab jezikovni vpliv na Josipino. Tudi Toman je i plul blizu ilirskih vod ... — No, raje poslušajmo ljubeznivo, čeprav kar sentimental- j no Josipinino pripoved, pisa- j no v tako imenovanem »luni- | nem« jeziku, vzdihov in lepo-rečja polnem: Vila sim jaz nesrečnemu i Prešernu iz lepih cvetličič venec. Obesim ga zdaj na leseni križ. Kaka sprememba zdaj! Bila je gomila pred zapušena — najbolj revna na pokopališču, in zdaj? Venec — dar ljubezni jo kiti! Zdelo se mi je, kakor da bi sc vse pesmice miloga pevca zopet uživele v rožicah. In zatonujc sonce u blesku večerne zarje, hladen pihljaj-ček bije čez okinčano gomilo, čudni miris razdihajo cvetlice, kakor da bi hotele počastiti neumerjajočega pevca. Tužno se tresejo travice, žalostno obesijo svoje glavice, kakor da bi hotele solzico milovanja potrositi na gomilo nesrečnega. Lahka ti zemljica, slavni Prešerni Prestal si taj svet, prestal njegovo nehvalelnost! Tamkaj si zdaj, kjer je duh oprostjen teživnih sponov, kjer se gleda u neznano morje luči in čistosti, kjer te ne more več raniti nehvaležnost sveta! — Srečen si zdaj! Za one, ki še ne vedo, nekaj besed pojasnila: pesnika so dne 10. februarja 1849 poko- J pali v grob, tik ob zidu na desno od vhoda na pokopališče (tamkaj jc sedaj vzidana bela marmorna plošča). Konec junija 1. 1852 so zaradi nagrobnika, ki ne bi pristojal h grobu ob zidu, pesnikovo truplo prekopali in prenesli na mesto ob glavni poti, kjer stoji zdaj nagrobnik. Pri prekopu ni bilo nikogar, ki bi izpričal, da sta grobarja svoje delo pošteno opravila. Ne kaže nam drugega, kot da lepo verjamemo. Sicer pa so pesnika — kot vse druge umrle zemljane — že zdavnaj vzele v sebe zemlje moči..; Kdaj pozneje bo treba tudi o Fidelisu Urbančiču, najmlajšem Josipininem bratu, kaj napisati. Pustil je grad io njegovo gosposkost pa se oženil s kmečko vaščanko. To dejstvo nam dela moža zanimivega in vrednega posebnega zapisa. Cas hiti, gradivo se kopiči* pisati pa moramo o zgodovini Preddvora! GRAD HRIB o in tako začenjamo pripoved o tretjeflj preddvorskem gradu, ki se je po nemško imenoval Obergortschach. Kot Turn tako je tudi Hrib nastal z odcepom od nekdanje veleposesti Novi Grad nad Potočami. Sezidan pa Je bil grad — današnji hotel Hrib — v 16. stoletju. 0& 1. 1850 so posest poimenoval' kar po novem lastniku dr. Antonu Fuchsu — Fuchsova gra' ščina. Šele 1. 1924 je pr'Scl grad iz rok Fuchsove rodbine v posest novega gospodarja Franca Dolenca. Pa še poglejmo, kaj je za' pisal o gradu Hribu (Ober* gertschach) stari Ivan Vaj; kard Valvasor v svoji Sla v' vojvodine Kranjske (str. 41 « enajsta knjiga): »Gradič II11 leži na Gorenjskem, šest m"! od Ljubljane in dve od mesta Kranja.« - »Kranjsko ime Porncn' vzpetino, torej ima gradič P tej ime. Nemško ime rzvtf". tudi iz kranjske besede. Gen ali grič jc prav tako vzpet"13' Prej se je grad imenoVg Obergeritschach, pozneje se je ime skrajšalo.« »Grad Hrib stoji na PriJf1' ni vzpetini ob tekoči vodi Kokri. Zgoraj na pobočju i'"a lepa polja in sadovnjake sploh leži v zdravi oko*1** približno četrt ure od fare Preddvor.« »Ni znano, kdo je grafl Hrib sezidal. Bil je nekaj čas3 last gospodov Paplerjev ,0 Ottov. Sedaj je lastnik gosp°* dov Johann in Fricdricha v0 n • Z nestrpnostjo ^»kovali ta dan. |Q. r,SlaVa 8e Je pričela ob terj • Najprej smo neka-«p0red "c| Priredili kulturni • Nato pa je pnišel na nas je kralj vrsto naš gost Fran Milčin-ski-Ježek. Veselo nas je pozdravil, zmenili pa smo se tudi, da se bomo tikali. 2e doma je pripravil zabavntf spored. Slišali smo zgodbo o »Ladji na radijskih valovih«, nato pa še pesem, katera je bila namenjena lenuhom. Ob poslušanju smo se prisrčno nasmejali. Zatem je z veseljem odgovarjal na vprašanja, katera smo mu zastavili. Nato pa je podelil učencem humorja Prešernove značke in priznanja. Ko je bila proslava končana, smo Ježka nagradili z dolgim ploskanjem. Veseli smo se vračali domov. Za konec naj napišem samo še nekaj besed. Zelo smo veseli njegovega obtiska in se mu za ta obisk lepo zahvaljujemo. Želje vseh učencev so, da bi nas prihodnje leto zopet obiskal. Slavko Cuderman, 7. razr. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Na Jesenicah se vsi navdušujemo nad hokejem. Med njimi sem tudi jaz. Najzanimivejše tekme so med Jesenicami in Olimpijo. če sem na igrišču pod Mežak-Ijo, se pridružim jeseniškim navijačem. Najbolj navdušeni pridejo na tekme s kravjimi zvonci, zastavicami in podobnim. Ostali navijamo tako, da drugega dne nimamo glasu, če tekmo gledam pred televizijskim ekranom, jo doživljam tako, da trpi kavč pod menoj. Letos so bile vse tekme zelo zanimive. Vesel in ponosen na uspehe »svojih« sem se vračal domov. V soboto sem sc smučal. Na bližnjem hribu sem zagledal prijatelja Matevža, ki se je že spuščal po bregu. Pridružil sem se mu. Ko sva se nekajkrat spustila po bregu, sva se odločila, da bova šla gledat oddajo na televiziji. Vendar pa sva se še enkrat spustila po bregu. Ko sem se spustil in sem močno odgnal, a pri doskoku mi je smučke potegnilo prišel do skakalnice, sem se narazen in sem padel. Ko pa sem sc poskušal pobrati, se nisem več mogel. Prijatelj me je domov odpeljal s sankami, v Škofjo Loko pa sosed z avtom. V zdravstvenem domu so mi nogo slikali, ko mi je zdravnik povedal, da je noga zlomljena, sem bil zelo žalosten. Vedel sem, da letos ne bom mogel več na smučanje in tudi v šolo nekaj časa ne. Iz škofje Loke pa so me odpeljali v Ljubljano, kjer so Otroške igre Kadar se otroci iz vasi zberemo na vasi in se tam igramo, je strašen direndaj. Norimo, se lovimo in se igramo; najraje smo kavboji. Toda hudo je, ker nihče noče biti ubit. Potem se spremo, vendar smo kljub temu kmalu prijatelji. Ko se naveličamo streljati, se izmislimo kaj novega. Včasih se skrivamo. Nekdo miži. Cisto gotovo pa malo pogledamo »za orientacijo«, kam smo se približno skrili. Ko rečemo, da smo skriti, pa začne z iskanjem. Ko gre mimo tebe, zacviliš seveda tako, da ne ve, od kod je glas prišel. Ko išče in nikogar ne najde, zakriči: »Jaz se ne grem! Saj nikogar ne najdem. Pojdimo se rajši kaj drugega!« Pokažemu se mu. Smejimo se mu, ker nas ni našel. Branko Likozar, 7. b r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Ti naši fantje so železarji. Jesenice so dom železarjev in težkega dela. Tu so možje > jeni borbe in taki so tudi na ledu. Na Je*": ' - di imnmo veliko mož, ki bodo zapisani v zgodovini. Preveč bi bilo, da bi napisal imena. Tudi mi mladi bomo hodili po poti, ki so jo začrtali naši očetje, da bomo v ponos našemu železarskemu mestu. Bogdan Bricelj, 7. a r. osn. šole Tone Čufar, Jesenice mi v bolnišnici dali na nogo mavec. Doma mi krajša čas prijatelj, ki pride na obisk. Miro Dolenc, 5. d r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka V pouk Največja drevesa Nasploh nimamo pravilne predstave, kako visoka so najvišja drevesa. Največkrat za primerjavo postavljamo k drevesu človeka, da potem vidimo, kako veliko jc. Toda šele številke nam nazorno prikažejo velikost. Celotno težo drevesa velikana cenimo na dva milijona kilogramov, od tega tehtajo približno 160.000 kg njegovi listi. Takšno drevo ima lahko 3300 m' lesa. Najvišja drevesa so mamutovci, druga po višini pa evkaliptusova drevesa v Avstraliji. Mamutovci so iglavci. Poznamo jih pod imenom sekvoje. Rastejo na ozkem pasu severnoameriške pacifiške obale, predvsem v Kaliforniji. Tam poznajo dve vrsti: veliko in rdečelaso sekvojo. Velika sekvoja velja kot najmogočnejša drevesna vrsta in kot današnje največje živo bitje na Zemlji. V kalifornijskem nacionalnem parku stoji drevo, ki ima obseg 31 metrov, v premeru 9,8 metra, visoko pa je 83 metrov, še bolj kot razsežnost nas preseneča starost, ki jo lahko dosežejo, še živeča debela drevesa cenijo na 4000 let. Ob začetku našega štetja so bili ti velikani stari že 2000 let. Rdečelasa sekvoja ni tako mogočna. V višino preko 90 metrov ne seže često. Obe veliki vrsti sekvoj so iz semena vzgojili v raznih delih sveta, tudi v srednji Evropi. Sadike malih vrst imajo v Angliji in severni Ameriki. Ime drevesa izvira od slavnega poglavarja Indijancev. Tudi evkaliptusova drevesa so visoka, saj dosežejo višino preko 100 metrov. Razširjena so v južni Avstraliji. Poznamo jih več 100 vrst. Iz evka-liptusovega drevesa — iz listov pridobivajo znano ev-kaliptusovo olje. Uporablj? se v tehniki in medicini. S Na Krvavcu! Med »• F" bji mi počitnicami R r,a ^na smučarskem leča- f Pet 7UVCU- Tečaj Je tra" ^ mn in v niem smo fc biln naučili. Najlepše . ° v Petek. /rsta "k™ PrCtl ž'čriico sc je N> čaVl .do'ga kača. Dolgo h bn,„ 1 ,n srečno prispeli !lf,iiCo arice- Mod vožnjo z !ne jurs.em opazoval zasnežen ' ki so se leketali leval ^ nad Vscmi pa je kra-^ Mogočni Triglav. ^liris^Snarici sm<> si natakni ^-nici 7° SC ^n™^11 k 3W\ v , njo smo se od-,h Krv, vlečnici in na sam »°8o ,?Vca- Ogledal smo si V na 1l,slaJoin- Zbrali smo "Seni in, i tokmovali, a ,mel sreče. Padci sem. Cez nekaj časa pa smo se zbrali pod hotelom in še enkrat tekmovali. Napovedovalec je štel pet, štiri, tri, dva, ena, smuk; in že sem se spustil po progi. V začetku mi je šlo dobro. Mimo so bila vratca in zopet ena. V zadnjem delu pa se mi je odpela smučka. Dolgo sem jo zapenjal in peljal dalje. Bil sem sedmi med mlajšimi pionirji. Preostali del dneva smo smučali kolikor smo sami hoteli. Na tečaju je bilo lepo in sklenil sem, da bom šel tudi prihodnje leto na smučarski tečaj. Jenko Miha, 4. a r. osn. šole Lucij.m Seljak, Kranj Naši fantje mmms 8BLIŽA SE . MAREC MOŽJE IN FANTJE! Pravočasno mislite na DARILA Darilne zavitke vam po želji aranžirajo v vseh prodajalnah Ž1VIL.A DELOVNE ORGANIZACIJE! Vse za pogostitev in obdaritev vaših sodelavk dobite v naših prodajalnah ŽIVIL. A KRANJ Zdenka J. iz Kranja: Že lani sern kupita blago za plašč, vendar imam premalo blaga da bi lahko imela plašč v mi-di ali maksi dolžini. Ali mislite, da bi lahko blago dokupila in plašč z nekakšno kombinacijo dokupljenega podaljšala. Blago, ki ga že imam je rumene barve. Prosim, svetujte mi kroj novega plašča. Stara sem 19 let, visoka sem 167 cm in tehtam 57 kg. Marta: Narisala sem vam dva plašča, oba kombinirana na približno enak način. Kombinirajte z belim blagom. Vse, kar je temnejšega na sliki, je v beli barvi. Plašč ima velik ovratnik, ki se končuje zaobljeno. Ima velike žepe in gladko hrbtno stran. Levi se zapenja na dva, desni pa na tri gumbe. Oba plašča sta oprijeta. Palačinke s krompirjem Za 4 osebe potrebujemo: 60 dkg krompirja, 2,5 dl mleka, 3 jajca, pol žličke zmletega cimeta, sladkorno moko in 2 žlici surovega masla. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo, mu dodamo mleko, rumenjake, cimet in sladkor ter vse skupaj zmešamo. Nazadnje primešamo testu še trd sneg iz beljakov in spečemo palačinke. Krompirjevi zrezki Potrebujemo: 1 kg krompirja, 3 do 4 kg moke, sol, 2 jajci, 1 drobno čebulo, maščobo za cvrenje. Opran, olupljen surov krompir nastrgamo na strgal-niku za repo in primešamo moko. Jajci, sol in drobno sesekljano čebulo razžvrkljamo ter prelijemo krompir. Zmešamo vse skupaj, oblikujemo zrezke in jih hitro spečemo na vroči masti. Pečenih zrezkov ne smemo postavljati enega na drugega, ker se preveč zmehčajo in niso več tako okusni. Namesto čebule lahko primešamo tudi zmleto ali na kocke zrezano pre-kajeno meso ali ostanke pečenke. i I m** m Kotiček 2sa ljubitelje cvetja Več lilij v naše vrtove PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Pri nas so holandske čebulice lilij naprodaj šele drugo leto, čeprav sodijo lilije med najlepše vrtne cvetice. Že od nekdaj so bile priljubljene posebno po podeželjskih vrtovih. Počasi prihajajo k nam poleg znanih lilij še malo ali manj nepoznane vrtnarske vzgoje — visoko kultivirani hibridi. Lilije so bile že od nekdaj cenjene in opevane. Zgodovina jih omenja že 1500 let pred našim štetjem. Pripisovali so jim tudi zdravilne moči. Lilija je bila znamenje čistosti, lepote, ljubezni. Z njimi so krasili cerkve, grobove. Danes je povpraševanje po lilijah v svetu vedno večje, saj se po lepoti lahko merijo z vrtnicami. Lilije pa imajo svoje zahteve glede rastišča v vrtu, ki jih moramo poznati, če hočemo, da nas bodo desetletja razveseljevale s čudovitim cvetjem, mnoge tudi s prijetnim vonjem. Lilije najbolj uspevajo v rahlih propustnih tleh, ki so dobro zagnojena s preperelim hlevskim gnojem. Svežega gnoja ne prenesejo. Težja ilovnata tla izboljšamo s šoto. Prav tako ne marajo stoječe mokrote v tleh, čeprav ljubijo veliko zračno vlago. To lahko ustvarimo umetno, če zemljo 10 cm na debelo prekrijemo z vlažno šoto, ki oddaja zraku vlago. Lilije tudi ne prenesejo suše in celodnevne sončne pripeke. Dobro se počutijo med trajnicami na primer ostrožniki, rudbekijami, floksi, s katerimi se tudi po barvah čudovito ujemajo, ali pa med rododendroni in azaleja-mi v rahli polsenci. Tla pred sajenjem za lopato globoko prekopi jemo. Sadimo jih dvakrat tako globoko kot so čebule debele. Ker so naprodaj večinoma spomladi, jih sadimo z izjemo bele Lilium candidum spomjadi. Učinkovite so v skupinah od najmanj ene do treh čebul iste sorte. Tako tudi bolje, uspevajo. Pred voluharjem jih zavarujemo lahko z žično košarico, s katero obdamo lahko naenkrat tri do pet lil j. Lilije ostanejo stalno v zemlji, brez potrebe jih ne presajamo. Lilije gojimo tudi kot lončnice v sobi. Vse sorte v sobi odlično uspevajo. Hortikulturno društvo v Kranju ima na zalogi osem sort lilij v raznih barvah. O* zdravnik Cepljenje proti tuberkulozi ali besežiranje II. Ravno tako so otroci cepljeni, tudi če so se rodili doma. Vsak uspešno cepljen otrok ima tudi P0-zitivno tuberkulinsko p**1 izkušnjo. Ta z leti postopoma ugaša in otrok P° stane »negativen«. Vendar kljub negativnosti ob te* berkuliinskem preizkusu organizem ni popolnoma brez moči, da bi se up" bolezni. Reakcija je sicer ugasnila, toda odpornost organizma ni popolnoma upadla. Kljub uspešnem« cepljenju — prej sem *e omenil, da nli 100-odstotno — morajo starši zelo skrbeti za pravilno prehrano, nego in higieno, če naj obranijo otroka pred '° zahrbtno boleznijo. Kot smo že rekli z •£ zaščita kljub cepljenj" upada vse do zelo obcid' Ijivega obdobja — pubertete. To pa je velika lesna in duševna sPre' meniha. Vsaka bolezen le sedaj zelo odveč, ker s° telesne sile usmerjen8 drugam. Ker je v Sloveniji tuberkuloza v precejšnjem upadanju, smo omejili na ponovno zaščito oziroma bcsežiranjc otroka šele v pubertetu-Razumljivo, da bomo ceJ! pili samo tiste otroke, 1" imajo negativen tub«*** linski preizkus. Zato v °* mih razredih osemle'K otroke najprej testiram0 in šele pot v m cepimo, cC je to potrebno. Izjemo«13 cepimo tudi starejše 0**" be kot tudi mlajše otroke, in to tedaj, če so fa primer vsii člani v dritž'11 tuberkulinsko negativu1 ali če je v družini tub**; kulozni bolnik. Z Bct' vakcino cepimo v nadleht, nekoliko ulžj* kot pri cepljenju Pr°* črnim kozam. Količina cepiva je 0,1 ccm. Na me«»»' kjer je bilo cepivo vbrj*j gano, nastane B*)*^. vzbokllna. Po priblu^J šestih tednih se na I**! mestu odpre ranica, katere se cedi izcedek-traja približno 14 dni- * cedek se posuši, nasta^ hrasta, ki odpade po &c do treh tednih. Na mestu pa ostane ,Tia.e brazgotina kot znamenj uspešnega cepljenja, dr. Gorazd Zavrni* DRUŽINSKI POMENKI Motnje krvnega obtoka JI spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa p° najnovejših statističnih J^aikih boleha v Jugosla-*Ji najmanj dva milijona tebivalstva zaradi sprememb °zilju spodnjih okončin, |fr povzroča motnje krvne-■ obtoka. V naših speciali-*ičnih ustanovah in inštitu-^ *a medicino dela so ugo-J^15. da od tega števila od-okrog 70 odstotkov na f^vke oziroma delavce, za-fslene v industriji, posebej njihovo delovno mesto za- ^'eznijo je vsak pacient ne-'°te Postal član velike dru-*ne bolnikov, ki trpijo za "otnjami obtoka v spodnjih *0«cinah. Strokovnjaki se ?VedaJo, da se ta družina p*hno povečuje. Marsikaj k Vzrokih te boleznli nam je h,*Ranega, priznali pa mo-Jj».da je pri njej tudi ^eJ nepojasnjenega. I^^dvsem si nismo še na kako preprečiti na-naraščanje števila jmkov s to boleznijo, kako ^arovati že naše otroke, bodo trpeli zaradi istih h k ^kkave na tem področju I Nadaljujejo. Naše farma- Ifetl! 6 tOVarne Se Ze,° ilV .&J^n° ukvarjajo s tem Ui? mom. seveda v najtes-1 w> sodelovanju z zna-\C Jugoslovanskimi in tU-■ jj strokovnjaki s tega pod-1 medicine. Preučujeio L>Je '^azlič Mtoi ^ ^° oznacuiemo kot I hje a°'.isko pretočne mot-h^fj v spodnjih okončinah, ^hje.in možnosti prepreče-te J* in posebej zdravljenja fl0se , ni- Da b> se karkoli Nn na tem P°dročJu> Je rvant potrebuo poleg priza-Ja strokovnjakov v na-lii *,:lravstvenih ustanovah lu^i ^acevtsltih tovarnah 'cnejše vplive na bo- d^iplinirano sodelova-nikov. Silmo na ta na- SIJ) —•«•», '.miki na la ■•«• Vsat C b° •»bko ustavilo ali ht^a 7.manJ!ialo nenehno na-NSk takih bom'kov. To ^Hjpafc "i samo medicinski, *k0no (odi hud socialno He mski Problem moderne *Ute' P/oblem, ki zahteva \>.l at'^no tcamsko delo, ^'azem strokovnjakov in j |evnost bolnikov. ^lav^ave in statistična ob-"iih , hotenj obtoka spod-*e v ,Končin so pokazale, da "goslaviji odstotek bol- nikov, ki bolehajo za prevari-koznim in varikoznim sindromom, giblje med 10 m 20° o, in sicer med 30. in 70. letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo vznemirljivo poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri limenujejo minus varianta pokočne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi. Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogostne pri osebah, ki dalj časa stojijo, in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi. Člani delovnlih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati. To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Će še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajani v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih ( okončinah, potem je jasno, j da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora j zdravstvena služba, posebej I služba medicine dela, bolj ' spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okonči-nah, ker bi pravočasni ukre-pi in zdravljenje gotovo po-i zilllvno vplivali na izboljša-j nje stanja pri nas. I V takih pogojih in pri ta-| kih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno nio-i rala določiti organizacijo dela na tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, , ki bi teamsko obdelovali bol-! nikc s prevarikoznim lin varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, derma-tovenerolog, kirurg za ožilje Ud.). (Se bo nadaljevalo) dr. D. L. j HLADILNIKI 1 H 715 135L 1 H721 230L 1 H 717 175L 1 H"72S 23CDL tropasovno hlajenje zgornji pas hladilnika -super hlajenje pod-1S°C srednji pas hladilnika -vlažen hlad za jedila spodnji pas hladilnika -zmeren hlad za živila gjJTLEJlfE Družbena denarna pomoč Družbena denarna pomoč je oblika socialne pomoči in socialne varnosti. Dobijo jo občani, ki so nesposobni za pridobitno delo in nimajo dohodkov, s katerimi bi krili najnujnejše življenjske potrebe. Vsaka občina ima v svojem proračunu namenska sredstva za denarne pomoči ogroženim občanom. V kranjski občini so za loto 1970 za- visoki c bonbon "GUMIJEV bonbon Humi Gostinsko podjetje ZELENICA Tržič prireja VESELO PUSTOVANJE V restavraciji Posla v soboto, 20. 2. in v torek, 23. 2. 1971 z začetkom ob 20. uri Maske vabljene. Najboljše bodo nagrajene. gotovih 550.000 din za stalne, začasne in enkratne pomoči, kj jih izplačujejo prek Centra za socialno delo. Anal iza 152 oseb, ki so v lan sik em letu prejemale denarno pomoč, nam kaže, da je bilo med njiimi 142 oseb, ki so bile brez vsakih sredstev za preživljanje in jim predstavlja socialna pomoč edini vir dohodkov. Devet je bilo med sociialnimi podpi-ranci tudi preužitkarjev, ki so kljub pismeni ureditvi njihovega materialnega položaja socialno ogroženi. Med tistimi, ki so prejemali pomoč, je največ ostarelih ljudi, ki so že dopolnili šestdeset let. To so Jjudje, ki so v letih, ko so bili pridobitno sposobni, delali na kmetijah sorodnikov kot dninarji, hlapci in dekle pa tudi ma-tere-gospodiinje. S staranjem so počasi prehajali na breme družbe, ker si niso pridobili nobenih pravic iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Večina teh ostarelih ljudi je brez otrok, nekako tretjina pa je takih, ki prejemajo socialno pomoč, čeprav imajo otroke in b; le-ti morali ski1xiti zanje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je od skupnega števila socialnih podpirancev več kot petina duševno prizadetih in kot taki niso sposobni za pridobitno delo. Materialno stanje podpirancev. posebno tistih, ki jim socialna pomoč predstavlja edini vir dohodkov in niso deležni nobene pomoči sorodnikov, je zelo slabo, saj družbena pomoč ne presega 300 din mesečno. Najbolj so ogroženi tisti, ki živijo sami ali pa s tretjo osebo, to je tistim, ki nima do njih po zakonu nobenih obveznosti. Prav tem ljudem je treba v bodoče posvetiti več pozornosti in izboljšata njihovo življenje. P rok trideset ljudi pa je v letu 1970 prejelo tudi začasno denarno pomoč. Večina prosilcev se je znašla v težavah zaradi začasne nezaposlenosti, bolezni, prevelikih izdatkov itd. Nekateri občani so že z enkratno pomočjo prebrodili težave. 2e več let pa materialno šibkim občanom pri Centru za socialno delo nudijo tudi enkratno pomoč v jesenskem času za nakup ozimnice. L. Bogataj OBVESTILO Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Kranj obvešča vse lastnike obrežnih zemljišč, potokov in jarkov na območju občine Kranj, da je že v letu 1968 stopil v veljavo Odlok o določitvi manjših potokov in jarkov in obveznem čiščenju strug (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/68), ki nalaga vsem lastnikom obrežnih zemljišč potokov določene obveznosti. Po tem odloku sc za potoke in jarke na območju občine Kranj štejejo vsi naravni in umetno napravljeni vodotoki, razen reke Save, Tr/.iške Bistrice, Kokre in Belce. Upravljale!, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč navedenih vodotokov so dolžni redno čistiti struge, odstranjevati neprimerno zarast in gojiti za varstvo bregov primerno zarast ter odstranjevati naplavi jene predmete, ki zapirajo pretočni vodni profil. Čiščenje strug je potrebno opravljati redno, še posebno pa po vsaki visoki vodi, obrežja pa očistiti neprimerne zarasti vsaj enkrat na tri leta. Navodila za strokovno izvedbo del daje Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj. Ker je ugotovljeno, da se določila navedenega odloka ne izvajajo, opozarjamo vse lastnike obrežnih zemljišč, da k čiščenju strug in obrežij potokov takoj pristopijo, ker bodo v nasprotnem primeru predlagani za uvedbo postopka o prekršku. Oddelek za gospodarstvo SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Ob akciji »Napisi naj bodo v redu« Turistično društvo Jesenice je za akcijo »Smeti na svoja mesta« in »Napisi naj bodo v redu« imenovalo posebno komisijo. Le-ta naj bi nadzorovala stanje v mestu in bližnji okolici. Pri zadnjem pregledu je komisija ugotovila, da je na-I pis nad trgovino Gorenjskih j oblačil na Jesenicah ob Cesti i maršala Tita že močno do-I trajal. Upajo, da ga bo pod-j jetje iz Kranja še to pomlad I obnovilo. B. B. Pustovanje v hotelu Bor Preddvor poje Sonja Gaberšček v gradu Hrib Preddvor igrajo Bratje Arnol danes in na pustni torek !. nagrada za najboljšo masko tridnevni penzion. Škofjeloški gimnazijci na Starem vrhu Šolsko športno društvo Janez Petcrnclj na škofjeloški gimnaziji jc tudi letos organiziralo enotedenski smučarski tečaj za dijake na Sta- Posvetovanje o regulaciji potokov Pred kratkim je bilo v Zalogu pri Cerkljah zanimivo posvetovanje o regulaciji strug hudourniških potokov Doblič, Pšata in Reka. Potoki izvirajo pod Krvavcem in tečejo proti Zalogu in naprej proti Ljubljani. Ker struge potokov niso urejene, voda večkrat ob večjih nalivih prestopi bregove. Posvetovanja so sc udeležili predstavniki Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, Gorenjske vodne skupnosti, predstavnici občine Kranj, kmetijski strokovnjaki, predstavniki Kmetijske zadruge Cerklje, Občinske konference SZDL Kranj in drugi družbenopolitični delavci. -an rem vrhu. Udeležilo se ga je 50 dijakov. Letos so se dijaki vozili vsak dan ob 8.30 iz Škofje Loke do spodnje postaje žičnice ter sc proti večeru vrnili. Transturist je dal smučarjem precej popusta. Celotna cena, v katero je vračunana celodnevna W ta za sedežnico in vlečni ter prevoz do spodnje g staje žičnice, jc veljala 50«* na posameznika. Prijetno P* čitniško razpoloženje je M rilo le slabo vreme. M. Podrektf Dasko klub tudi v Cerkljah Mladinska organizacija je v Cerkljah spet zaživela. Za slovenski kulturni praznik so mladinci skupno s skupino KUD Davorin Jenko pripravili lepo proslavo in dostojno j počastili spomin pesnika 0 Franceta Prešerna. Prejšnjo soboto pa so in1 dinci odprli tudi svoj ^ klub v prostorih zadrug doma v Cerkljah. Klub odprt vsako soboto zvečer-: Od 5000 voznikov Ee 600 članov AMD AMD Jesenice jc v minulem letu povečalo število članov od 500 na 600. čeprav je porast velik, pa s tem ne morejo biti zadovoljni, saj je na Jesenicah in v okolici skoraj 5000 lastnikov motornih vozU. Verjetno je majhno število članov vzrok tudi v tem, da lastniki jeklenih konjičkov niso seznanjeni ^ tehničnimi, turističnimi i pravnimi storitvami, ki svojim članom nudi Tudi AMD na Jesenicah svoji servisni delavnici 1*^ nudi razne storitve v° ^ kom. Zato upajo, da ^..^ že letos včlanilo v dru* več voznikov kot leto ?x<% p V- Obnovitev kulturnega doma na prvem mestu Preteklo leto je bilo za krajevno skupnost Železniki uspešno, saJ na nekaterih področjih zastavljeni program celo presegli turo. Na pomoč ot Naštejmo nekaj najpomembnejših del. Zgradili so novo kino dvorano na Češnjici in televizijski pretvornik na Miklavžu, dobili so načrte za glavno kanalizacijsko žilo od Železnikov do Češnjice, na pokopališču so zgradili mrliške vežice in ob-dukcijsko sobo ter uredili javno razsvetljavo. Če bi naštevali vsa opravljena dela, bi nam vzelo preveč prostora. V kratkem lahko samo povemo, da so za komunalne novogradnje in vzdrževanje obstoječih objektov porabili dobrih 52 milijonov starih dinarjev. Tajnik krajevne skupnosti Železniki Miha BERTON-CELJ nam je med zadnjim obiskom zaupal, da bo letošnji proračun znašal okrog 50 starih milijonov. Od kod se bodo stekala sredstva? Glavni viri so naslednji: prispevek od uporabe mestnega zemljišča, prispevek od voda-rine, občinska dotacija, ki bo po predvidevanjih znašala 12 milijonov starih dinarjev, dohodek od taks in dve anuiteti od prodane gostilne na Češ-njici. Nekaj denarja pa bo gotovo primaknilo tudi Gozd-BO gospodarstvo iz Kranja za I vzdrževanje krajevnih potov. ' Petdeset milijonov na prvi pogled ni malo, vendar v pri- merjavi z letošnjim delovnim programom krajevne skupnosti Železniki ne pomeni tako veliko. Na prvem mestu je adaptacija kulturnega doma v Železnikih. V njem bo prostora za vse kulturne in zabavne prireditve razen kinoprodstav, ki so v novi dvorani na češnjici. Svet krajevne skupnosti je o tem že večkrat razpravljal in naročil načrte. Po predračunu naj bi preureditev veljala okrog 100 milijonov starih dinarjev, vendar Železnikarji računajo, da jo bodo zvozili z 80 milijoni. V domu bo potrebno urediti ogrevanje in razsvetljavo, treba bo vgraditi nove pode, zgraditi nov oder in nov strop ter prezračevalne naprave, razen tega pa dozidati prizidek, v katerem bo stopnišče, sanitarije, kuhinja, blagajne itd. V zgornjih prostorih doma pa bo po načrtu večja klubska soba za največ 50 ljudi. V njej bo po potrebi lahko tudi knjižnica. Ker bo ureditev doma precejšnja naložba, bodo v Železnikih veseli, če bo uresničena do 1. maja 1972. leta. In še vprašanje od kod denar. Glavno breme bo na krajevni skupnosti, sledijo pa gospodarske organizacije Selške doline in ne nazadnje ustanove, ki financirajo kul- skupščine ne gre p rev«* čunati. . $ To pa ni edina letošnj;' ^ loga krajevne skupno«**' -j variš Bertoncelj nam ^ j, naštel še več takle: razširitev pokop Vrstni ^ ureditev kanalizacije tt njih Železnikih in d°k0lJj nje druge etape kanal^0vfj na češnjici, ureditev ?°^M da v Dašnici, kjer je naselje s 45 stanovanj* ] hišami, izdelava načrtov ojačanje vodovodnih >dpla^ na Rudnem, ^~r-anuitet za prvo etapo 'izacije na Češnjici >" n>1 ,i'1 in zevanje celc vrste ko nih naprav, za kar bodo (jj rabili okrog 5 milijonov rih dinarjev. lgJ Razen tega bo krV I skupnost tako kot '^Ll magala ostalim kraWfl organizacijam in drU ^if s katerimi ima dobre se in bo z njihovo P0"1^ lažje uresničila zastnvUl,!'>v,|.j črt. Razen tega ima k1* , skupnost dobre odnose 1, škofi9 činsko skupščino ka in njenimi Splošno vodno or .gam skup Gorenjske, s Cestnim P^, jem, z RTV, z rept*J : Urbanističnim zavodom- v vodom za snomenišk0 stvo itd. spomer J. Ko^ \ TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din POPUSTI PRI NAKUPIH V ^ MESECU MURKE y od 15, februarja do 10. marca HLADILNIKI GORENJE PRALNI STROJI 663 BIO GORENJE mu % (M o Najemnike grobov Pozivamo k plačilu letne najemnine *a leto 1970 za prostore grobov na sanjskem pokopališču. Najemnino je treba plačati najkasneje do 15. 4. 1971 v pisarni pokopale uprave ali pa na sedežu podjetja v Kranju, Mladinska ul. 1. najemniki, ki do omenjenega foka ne poravnajo svoje obveznosti, Izgubijo nadaljnjo pravico najemnica in bodo prostori za grobove dodelani drugim najemnikom. °°enem tudi obveščamo, da je treba najemnino za grobove za leto 1971 Jačati najkasneje do 15. 10. 1971. Komunalni servis, Pokopališka uprava Kranj PROJEKTIVNO PODJETJE KRAKU Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Modna konfekcija KRIM obrat Kranj Cesta JLA 5 sprejmemo i IS lil M) za čiščenje prostorov za nekaj ur dnevno. Oglasite sc osebno v pisarni vsak dan od 6. do 14. Združeno podjetje Hoteli Toplice Bled s svojimi organizacijami, objavlja prosta učna mesta za gostinske poklice: Grand kotel TOPLICE 6 natakarjev 2 kuharja 2 kuharici 1 hotelskega vratarja Hotel JELOVICA 2 natakarja 2 kuharja 2 hotelska vratarja Hotel KRIM 6 natakarjev-ic 4 kuharje-ice 1 hotelskega vratarja Hotel LOVEC 2 natakar j a-ici 2 kuhar j a-ici Pogoji: dokončana osemletka. Podjetje s stanovanji ne razpolaga. Prijave sprejemajo organizacije združenega podjetja Hoteli Toplice Bled Vabimo starše zainteresiranih kandidatov, da sc udeležijo skupnega sestanka in ogleda delovnih mest 5. marca ob 16. uri v Grand hotelu Toplice na Bledu. Razpisna komisija podjetja Čevljarna Ratitovec Železniki, češnjica 37 razpisuje ob reelekciji delovno mesto direktorja podjetja Pogoji: poleg splošnih pogojev po 88. členu statuta, da ima višjo strokovno izobrazbo obrtne ali ekonomske smeri ah da je visoko kvalificiran delavec v čevljarski stroki s 15 let dela v čevljarstvu, od tega 10 let na vodilnem delovnem mestu. Prijave na razpisano delovno meto z dokazilom o izpolnjenih pogojih naj pošljejo interesenti v 15 dneh po objavi oglasa. TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije, Ljubljana, Kamniška ulica 25 razglaša prosta delovna mesta 1. 6 NK delavcev 2. čistilke Pod 1.: za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata pri škofji Loki pod 2.: za čiščenje pisarniških prostorov v obratu Trata pri škofji Loki Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri škofji Loki, v 15 dneh od dneva objave. Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL Kranj razpisuje licitacijo za prodajo rabljenih OS: 1. kombi IMV v voznem stanju 2. expres aparat »Meteor« 3. moped »Simson« v nevoznem stanju 4. 6 črpalk za vino 5. točilni pult — hladilna naprava 6. pomivalna miza nova 7. 2 kotla za centralno kurjavo — Zrenjanin 8. toplotna miza 9. kuhinjska miza s predali 10. žar z napo 11. razni gostinski inventar Licitacija bo: pod 1. do 3 r.a dvorišču restavracije Park 25 . 2. 1971 ob 9. uri pod 4. v trgovini Delikatesa 25. 2. 1971 ob 11. uri pod 5. v gostilni Zlata riba 25. 2. 1971 ob 12. uri pod 6. :n 7 v hotelu Kazina Jezersko 26. 2. 1971 ob 8. uri pod 8. do 11. v skladišču hotela Bor v Preddvoru 26. 2. 1971 ob 10. uri KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj obrat Komercialni servis prodaja v svojem skladišču, cesta JLA 1 (bivši Bekscl): koruzo, pšenico, otrobe, pšenično krmilno moko, krmila za krave molznice in krmila za perutnino. Cene konkurenčne. — Se priporočamo vsem kmetovalcem! i oglasi Razpisna komisija pri knjižničnem svetu MATIČNE KNJIŽNICE Radovljica razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Pogoj: višja izobrazba in najmanj 5 let prakse v knjižničarski stroki. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. ISKRA Elektromehanika Kranj. Savska loka 4 proda: 1. 1 TOVORNI AVTO FAP 5 t, letnik 1956, neregistriran izklicna cena 8000 din 2. 1 TOVORNI AVTO FIAT 615 B, 1,5 t, letnik 1960, neregistriran, izklicna cena 3500 din Interesenti naj vložijo pismene predloge za nakup z navedbo cene, ki so jo pripravljeni plačati, ter naložijo v višini 10% od izklicne cene kavcijo. Ponudbe je treba poslati do 25 . 2. 1971 investicijskemu oddelku tovarne, kjer so na razpolago tudi ostale informacije. Takoj zaposlimo SKLADIŠČNEGA DELAVCA v skladišču Stara cesta 1. Pogoj: vojaščine prost. OD po pravilniku o OD Kombinata Žito. ŽITO, DE Pekarna Kranj PRODAM Prodam KRAVO in dve leti staro TELICO. Sp. Brnik 66 650 Prodam nerjaveča (rost-frej) VRATA za peč, levi ŠTEDILNIK, trodelno OMARO in POSTELJO z vložkom. Rozman Janez, Zg. Bitnje 16 651 Prodam 4000 kg REPE ali zamenjam za butare. Žlebir Franc, Dvorje 30, Cerklje 652 Ugodno prodam skoraj nov italijanski kombinirani OTROŠKI VOZIČEK »Peg«. Turuk, Kranj, Dražgoška 6 653 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 30 kg. Nasovče 10, Komenda 654 Prodam 2 m3 25 mm in 2 m3 50 mm suhih SMREKOVIH DESK in 70 m2 ladijskega PODA. Mulej, Studenčice 4, p. Lesce 655 Prodam kompletno ČRPALKO za hišni vodovod. Dorfar-je 6, Žabnica 656 Prodam diatonično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 657 Prodam 100 belih NESNIC. Mrvar Ciril, Strahinj 14, Naklo 658 Prodam štiri PRAŠIČE, težke po 80 kg in manjšo SLA-MOREZNICO. Lahovče 47, Cerklje 659 Prodam ELEKTROMOTOR Rade Končar 5,5 W. Naslov v oglasnem oddelku 660 Prodam pet let starega KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Benedik Franc, Ješetova 30, Kranj 661 Prodam nov ŠIVALNI STROJ singer cikcak, prenosni, z električnim priključkom, po lastni ceni. Informacije na telefon 81-153 ali Glu-har, Al. Travna 4, Jesenice — Javornik 662 Prodam KONTRABAS. Ho-temaže 5, Preddvor 663 Prodam 200 kg težko SVINJO za salame. Voklo 30 664 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo v kratkem tretjič teletila. Jama 3, Kranj 665 Prodam SLAMO in REPO za krmo, suhe BUTARE in LATE 3X5 cm. Sajovic, Ve-lcsovo 24, Cerklje 666 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, STAJICO, KOŠEK na kolesih in MOPED T-12. Dru-lovka 45/F, Kranj 667 Prodam SENO. Podbrezje 54, Duplje 668 Zaradi selitve ugodno prodam dva KAVČA, kuhinjsko OMARO in skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Stamenkovič, Komenskcga 1, Kranj 669 Ugodno prodam svetlo češ-njevo SPALNICO s posteljnimi vložki. Ponudbe poslati pod »prilika« 670 Prodam ŠIVALNI STR^1 Naslov v oglasnem oddelku, ji1 Prodam KRAVO, do^ mlekarico. Partizanska J Kranj 61 Prodam novo dolgo ^ POROČNO OBLEKO, rok«J ce in torbico — vse za ^ din. Naslov v oglasnem <* delku 6" Prodam KRAVO s teletoj Voglje 98 Prodam dva BIKCA. Strt nikova pot 21, Šenčur Prodam zazidljivo PABl LO. Naslov v oglasnem cd" ku ,, Prodam PSA vole jaka (« diča). Hosta 5, škofja IJ Prodam šest tednov stjj' PRAŠIČKE. Voklo 13, M Prodam 150 kg težkega P^i ŠICA. Srednje Bitnje 9 i tPi Ugodno prodam skoraj »CIRKULAR« z diesel «5 jem 9 do 11 KM in la'lKJ KONJA. Poizve se pri Fay ju, ključavničarstvo, Ra $ ljica, Gubčeva 17 Valilnica v Naklem daja vsako soboto ^ natrta in neoplojena . ca, nesposobna za valjal po 0,40 din. KZ Naklo — valil«"* MIZARSKO » PRESO« J razno orodje prodam. " fjf ka 8, Kranj Prodam dobro KRA A teličkom. Lahovče 17, Cer$ Prodam KRAVO, ki I nec marca teletila. Ovs«s J Podnart Prodam sladko Brnik 69 SENO- j mesa; Prodam polovico MEf^j^ prašiča. Velesovo 31, ^e / Prodam 30 kg težkega ^ ŠIČKA. Apno 10, Cerklje a Prodam SEME črne d«1 j? Sp. Brnik 45 ^ Prodam PRAŠIČA za Velesovo 18, Cerklje $ Prodam 13 let staro■ LO, sposobno za vsa »y, dela. Podboršt 19, P- *° £ Prodam nova OK^A^i trodelna in dve dvodelf ■ p k,je 14 dM Prodam STROJ z mj 1 Tončku na Koroški p senice SOBOTA, 20 februarja 1971 Prodani KRAVO s teletom . a'i brez. Bukovica 53, Vodice 693 j Ugodno prodani pleskano i trodelno OMARO, HLADILNIK EKA in ŠIVALNI STROJ bagat. Ogled pri Po- j ljanec — Brodar, Oldhamska i 1, Kranj 730 j Prodam šest tednov stare ; PRAŠIČKE in 170 kg težkega j PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 3 731 Prodam delovnega VOLA, PUlIALNIK za seno in motorno KOSILNICO reform, fatinec 6, Preddvor 732 Prodam mesnato SVINJO 23 salame. Strahinj 18, Naklo 733 Prodam PUNTE in BANKI-NE. Lahovče 21, Cerklje 734 Prodam ELEKTROMOTOR Ifcmens, 11 KM, 1400 obr. ^rnidova 3, Cirče, Kranj 735 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Vehovec Janez, Voklo 56 736 Prodam 86-literski bakren KOTEL za kuhanje. Naslov v oglasnem oddelku 737 Krajevna skupnost Vodovodni stolp proda na licitaciji KOSILNICO IRUS v nerabnem stanju v sredo, 24. februarja ob l0- uri v KS Vodovodni stolp. Kupim 2000 kosov zidne OPEKE. Marinšek, Naklo 2 699 Kupim dve UTEŽI za traktor pasquali. Peternel, Mošnje 22, Radovljica 700 Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Sporočite na telefon 85-284, Skorja Loka od 6. do 14. ure 701 Kupim rabljen KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ. Rozman, Bukovica 17, Vodice . Wi O TO B M A v OZi L A ZAPOSLITVE mmamammmaammm MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem takoj. Plačam dobro. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. Peternel j Jože, strojno mizarstvo, Škofja Loka 637 IZGUBLJENO Prodam dobro ohranjen j FIAT 750. Svoljšak Jože, Go- \ dešič 92, škofja Loka 703 [ Prodam PRIKOLICO za j osebni avto. Krt, Kurirska : pot 7, Kranj 705 Prodam MOPED V-14. Ravnic Milan, Cesta kokrškega od;eda 21 b, Kranj 705 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Zupin, Apno 2, Cerklje 706 Ugodno prodam FIAT 750. Zalog 62, Cerklje 707 DOM »RADE KONČA R« BAŠELl Preddvor išče ŽENSKO za delo v domu. Samsko stanovanje in hrana v domu. Zaposlitev je stalna. Od Klanca do Zaloga sem izgubil večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim naj denar vrne proti visoki nagradi Bohincu Lovru, Gli-nje 6, Cerklje 722 ?r. ' \ Ve STANOVANJA Moškemu dam vso oskrbo, če po službi pomaga na manjši kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 717 Dobra družina sprejme GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro od 18 do 30 let. Naslov v oglasnem oddelku 718 Poštena družina išče GOSPODINJSKO POMOČNICO v starosti od 17 do 25 let. Vprašati na Sp. Brniku 30, Cerklje 719 Prodam dobro ohranjeno ^ENTRIFUGO himo. Hegler, M°ša Pijade 48, Kranj 738 Prodam večjo količino kr-ttulne PESE. Narobe Janez, i bodreča 53 739 Prodani dobro ohranjeno , JLAMOREZNICO s puhalni- , £°rn in verigo. Voglje 76, Sen- i cur 740 KrWdam SEMENSKO GRA-f?ORO. Remic, Pšenična Po ,Kg »0. Cerklje 741 : podani KRAVO, dobro "carico, /bilje 4, Medvode P 742 ^"odam M LATI LN ICO na I pn°torni pogon. Bolka Angela, rozenik 20, Cerklje 743 R^odam ROČNO SLAMO- ^.NICO. Britof 45, Kranj ' 744 ; Kupim brejo KRAVO. Po-I Ratar, Valburga 39, Smlednik 694 s Kupim TRAKTORSKI SA-JlLEC krompirja. Žcrovnik, V^«-' 18, Medvode 695 toKupim, suhe SMREKOVE PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bttnje 97, žabnica 696 Kjerkoli kupim stoletno — I ••artjše: SKRINJO, PREDAL-. ^K-KOMODO, MIZO, STO-j-E. FOTELJE, DIVAN, lesen Klp. OGLEDALO, SLIKO na steklo ali platno, tudi posamezno, polomljeno ali drugo. Ana Seber, Maribor, Maistro-Vj> 17/II 697 Kupim stabilni MOTOR di-4 do 10 KM. Podbrezje 64. Duplje ^98 Kupim STANOVANJE ali dam nagrado za stanovanje z odločbo na relaciji Medvode -Škofja Loka do meseca ma-j ja. Ponudbe poslati pod »5M« 599 ! V Kranju prodam TROSOB-NO STANOVANJE v izmeri 100 m' Naslov v oglasnem oddelku 648 Zakonca brez otroK iščeta skromno SOBO (možnost kuhanja in pranja) v Kranju ali v bližini. Ponudbe poslati pod »takoj« 708 Ženski oddam SOBO in KUHINJO v Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »takoj vse-ljivo« 709 Tričlanska družina nujno potrebuje KUHINJO IN ŠOBO. Naslov v oglasnem oddelku 710 Iščem enosobno STANOVANJE ali sobo s sanitarijami na Bledu. Najemnino plačam naprej. Ponudbe poslati pod »500.000« 711 Zamenjam trosobno lastno STANOVANJE v Ljubljani za manjše v Kranju. Ponudbe poslati pod »doplačilo« 712 Sprejmem SOSTANOVALCA. Kranj, Jezerska 6 713 V Kranju oddam opremljeno, ogrevano SOBO. Ponudbe poslati pod »dogovor« 714 KRANJSKE OPEKARNE KRANJ sprejmejo 25 NK DELAVCEV v obratu Stražlšče. Nastop dela 1. 3. 1971. Ž1TOPROMET SENTA, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 zaposli KV DELAVCA trgovske stroke za PRODAJAL CA v SKLADIŠČU. Pismene ponudbe pošljite na naslov 720 NOGOMETNI KLUB TRIGLAV KRANJ išče HIŠNIKA ali HIŠNICO za pranje dre-; sov. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo na stadionu med 16.—18. uro ali pismeno na naslov NK Triglav Kranj, Kranj p. p. 126 721 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici KRANJA. Naslov v oglasnem oddelku 636 V Kranju ali bližnji okolici kupim manjšo HIŠO ali trosobno STANOVANJE. Ponudbe poslati pod »Kranj« 715 Kupim starejšo HIŠO ali PARCELO, najraje v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »enostanovanjska« 716 živilski kombinat ŽITO Ljubljana DE GORENJKA tovarna čokolade Lesce objavlja prosto delovno mesto REFERENTA za plan in kalkulacije Pogoj: srednja strokovna izobrazba in zaželena praksa. Nastop službe zaželen takoj. KMEČKI FANT, 21 176, želi spoznati pridno in pošteno kmečko dekle od 18 do 21 let zaradi ženiive. Ponudbe poslati pod »Pomlad« 723 TVD PARTIZAN KRIŽE vabi občinstvo na pu-stovanje, ki bo v soboto, 20. februarja ob 19. uri v domu Partizana Kii/e Maske zaželjene — najboljše bodo nagrajene. Igra Veseli gorenjski kvintet. OSTALO KOVINSKE JERMENICE vseh dimenzij dobite takoj. Ljubljana, Milana Majcna 47 724 V najem oddam suh SKLADIŠČNI PROSTOR 10 X 8 m1. Naslov v oglasnem oddelku 725 ODDAM dobro vpeljano GOSTILNO v najem z odkupom dobrega imentarja. Gostilna Mulej, Potoki, Jesenice Luskovec Marija, Grad 26, Cerklje obveščam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil mož Luskovec Vinko, Grad 26 727 'RI3E0ITVE AKTIV ZMS PREDOSLJE priredi v soboto, 20. februarja 1971, ob 19.30 VESELO PUSTOVANJE s celovečernim programom v kulturnem domu. Igra ansambel VIŠKI FANTJE. Rezervacije zaželene. Vabljeni! 642 GOSTILNA »ZARJA« TRBOJE priredi na pustno nedeljo, 21. februarja, ZABAVO s PLESOM. Igral bo kvintet IGORJA JAMNIKA. Vabimo vas na to tradicionalno prireditev! 643 PGD ZALOG priredi v soboto, 20. februarja, ob 20. uri PUSTOVANJE v osnovni šoli v Zalogu. Zabavali vas bodo VESELI TRGOVCI 728 GOSTILNA »ALEŠ« na BREGU prireja v soboto, 20. februarja, PUSTNO ZABAVO. Maske zaželene, najboljša nagrajena 729 Cestno podjetje v Kranju I. RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA 1. vodjo enote kamnolom v izgradnji 2. referenta za družbeni slamku. Za delovno mesto pod 1. se zahteva višja šola gradbene ali strojne smeri s petletno prakso, pod 2. se zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske ali njej enake stroke in 3 leta delovnih izkušenj. II. OGLAŠA PROSTA DELOVNA MESTA 1. šoferja vozila do 2 ton nosilnosti 2. administratorja Za delovno mesto pod 1. se zahteva poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj; pod 2. dvoletna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Interesenti za objavljena prosta delovna mesta naj se javijo pismeno ter priložijo dokazila o ustrezni izobrazbi na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest. nesreče NEZGODA PRI PREHITEVANJU V ponedeljek, 15. februarja, nekaj po deseti uri zvečer je na ce-,ti drugega reda med Kranjem in Mengšem voznik kombija Marjan Juvan iz Milj pri prehitevanju dveh tovornjakov zavozil s ceste in sc prevrnil na bok, pri tem pa je poškodoval letališko ograjo. Mimo je pripeljal voznik tovornjaka Vincenc Pavec iz Cerkljanske Dobrave, ki je za seboj vlekel tovorni avtomobil, upravljal ga je Franc Brili. Oba voznika sta ustavila, da bi pomagala vozniku kombija postaviti vozilo spet na cesto. Za tovornjakoma pa je tedaj pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Dušan Bratina iz Kranja, ki na zasneženem vozišču ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v stoječi tovornjak. Škode na vozilih je za 12.000 din. AVTOMOBIL ZANESLO S CESTE Na cesti prvega reda med Naklom in Bistrico je v torek, 16. februarja, zjutraj voznik osebnega avtomobila Savo Ka-menšek iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti v blagem desnem ovinku zapeljal z mokre in delno zasnežene ceste v obcestni jarek. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 5000 dinarjev. OPLAZIL MOTORISTA V bližini bencinske črpalke v Radovljici se jc v sredo, 17. tebruarja, popoldne pripetila p.ometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Franc Kunstelj iz Radovljice je malo pred bencinsko črpalko pri Radovljici prehiteval voznika motornega kolesa Janeza Glo-bočnika in ga pri tem oplazil. Globočnik je izgubil ravnotežje in padel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V četrtek, 18. februarja, ob deseti uri zvečer je voznica osebnega avtomobila Rozaliia Jeza iz Kranja pripeljala s stranske ceste v križišče v Podvinu in izsiljevala prednost pred voznikom osebnega avtomobila Viktorjem Pavčičem iz Kranja, ki je vozil iz Radovljice proti ćrnivcu. Pri trčenju je bil voznik Pavčič ranjen, škode na vozilih je za 10.000 din. ZASPAL ZA VOLANOM Na Cesti talcev v Škofji Loki je v petek ob pol petih zjutraj voznik osebnega avtomobila Matevž šmid, stanuje Otoki pri Škofji Loki, trčil v betonski steber ograje na desni strani ceste. Nesreča se je pripetila, ko je voznik zaspal za volanom. Voznik je bil laže ranjen. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje. Škode je za 9000 dinarjev. Potrebovali so rezervne dele Utopitev v bazenu V četrtek, 18. februarja, nekaj pred šesto uro zvečer je v bazenu zimskega kopališča v Kranju utonil Razini šepič, star 18 let, iz Kranja, Zlato polje 2. šepič jc bil v bazenu skupaj s sodelavcema Seidom Alibabičem in Ibrahimom Ikanovičem. Za krajši čas se je šepič od njiju oddaljil, kmalu nato pa so ga opazili na dnu bazena. Odpeljali so ga v kranjski zdravstveni dom, vendar je bil že mrtev. Po ugotovitvah zdravnika je tuja krivda izključena. Pred kratkim so kriminalisti našli v stanovanjih treh mladih fantov iz 2abnice in Sv. Duha pri Škofji Loki avtomobilske dele, za katere fantje niso mogli dokazati, da so njihova last. Lani je več lastnikov mopedov in osebnih avtomobilov prijavilo na postajo milice, da je bilo ali vlomljeno v avtomobile ali so bili odpeljani in razstavljeni mopedi in podobno. Dolgo časa ni bilo nobene sledi, ki bi vodila do storilcev. Klobčič pa se je začel odvijati potem, ko sta dva iz skupine osmih mladoletnikov vlomila v BMW in fiat 750, ki sta bila parkirana pred hotelom Creina v Kranju. Tokrat so se kriminalisti vprašali, ali je sploh mogoče, da takih tatvin ne bi opravljali fantje, ki se ne spoznajo na mehaniko. Sled jih je pripeljala do skupine mladoletnikov, od katerih se res dva učita za avtomehanika, eden ima celo svoj avtomobil, med ostalimi, vseh je osem, pa jih ima nekaj tudi mopede. Vseh ukradenih rezervnih delov seveda niso vstavili v svoja vozila, pač pa so jih prodali. R. Ž. in J. Z., oba stara 17 let, sta maja lani v nezaklenjeni drvarnici v Crngrobu odvila z mopeda zadnje amortizerje, izpušno cev in vplinjač. Lastnika mopeda sta oškodovala za 500 din. Ukradene dele sta potrebovala za svoja mopeda. Julija lani sta U. H. in I. M. z veseličnega prostora v Zg. Bitnjah vzela moped, ga odpeljala v gozd za vasjo, tam moped razdrla in si dele prilastila. Ogrodje mopeda sta pustila v gozdu. Nekaj delov je U. H. potreboval za svoj moped, ostalo sta prodala. Dva meseca kasneje so U. H., I. M. in R. ž. z veseličnega prostora v Zbiljah spet odpeljali neki moped in ga skriti v gozdu odmontirali ter si dele prilastili. Avgusta lani Zahvala Ob težki izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka in bratranca Henrika Obida se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju urološkega oddelka klinične bolnice Ljubljana in bolnice Golnik, posebno prim. dr. Dolencu Bogdanu in zdravniku dr. Veselu Valentinu za lajšanje trpljenja in dr. Ivanu Vidmarju za vso nego in skrb na domu, vsem sosedom, znancem in sodelavcem kolektiva Iskre, ki so pomagali v težkih urah. Zahvaljujemo se šoli Lucijan Seljak in Gimnaziji Kranj za cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Udoviču Vinku za pomoč pri pogrebu in za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, hčerki Tatjana in Vesna, sin Rado, oče, brata, sestre in drugo sorodstvo Gobovce, 13. februarja 1971 sta dva od skupine vzela moped izpred trgovine Dekor v Kranju, »i odpeljala na njivo koruze pri Polici, moped razdrla in dele odpeljala v nahrbtniku. V začetku novembra lani so z avtomobila znamke škoda, ki je bil parkiran zvečer pred kinom Center v Kranju, odvili obe kolesi na levi strani ter jih prodali, denar pa so si razdelili. Novembra so odvili kolesa tudi s »spačka«, ki je bil parkiran pred samskim domom Tekstilindusa v Kranju. Kolesa je potreboval za svoj avtomobil I. M. Konec decembra lani sta L M. in U. H. odprla nezaklenjen spaček, ki je bil parkiran v Stošičevi ulici v Kranju in pobrala iz avtomobila več delov ter nekatere predmete, ki so bili v avtomobilu-Istega dne sta vzela visoko napetostne kable še iz enega »spačka«. Seznam vlomov v tuja vozila in krajo raznih avtomobilskih delov dopolnjujejo Se tatvine smuči in smučarskih palic na novoletnem sejmu " Kranju, tatvina ure v zimskem kopališču ter še nekaj manjših tatvin. L. M- Konfekci' Mladi rod ZID Kranj, Pot na kolodvor 2 išče večje število šivilj in delavk za priučitev šivilje v konfekciji. Interesentke naj se čimprej zglasijo v upravi podjetja. Cestno podjetje Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev z izklicno ceno 1. TatraLJ282-01 12 ton — vozen, letnik 1963, 80.000 din 2. Fiat Campagnola LJ 413-92 letnik 1963 12.000 din 3. snežni stroj rezkar Rolba letnik 1958 55.000 din Licitacija bo 22. 2. 1971 ob 11. uri na sedežu podjetja v Kranju, Jezerska 20. Ogled vozil je možen na sedežu podjetja. Licitirajo lahko pravne in fizične osebe, ki pa morajo pred začetkom licitacije vP^a' čati pri blagajni podjetja 10% garancijski znesek od izklicne cene. Zahvala Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame. sestre in tete Ane Juvan roj. Benedik sc iskreno zahvaljujemo tistim, ki so nam pomagali v težkih dneh in jo spremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo zdravniku dr. Hriberniku, g. župn1' ku, pevcem, sosedom in darovalcem cvetja. žalujoči sorodniki StražiSče, 19. februarja 1971 Občinsko prvenstvo v smučanju V vodstvu ŠŠD Žirovnica Občinska zveza za telesno kulturo Jesenice je organizirala tekmovanja za prehodni pokal Joža Gregorčiča. Učenci osnovah šol občine so tekmovali v tekih, skokih in veleslalomu. Pretekli teden so na Hrušici izvedli tekmovanje v tekih in skokih. Po teh dveh disciplinah je osvojilo največ točk ŠŠD Žirovnica, ki je dalo tudi največ tekmovalcev in že sedaj kaže, Qa bo tudi letos osvojilo prehodni pokal. SKOKI — ml. pionirji (tekmovalcev — 9): 1- Sandi Lužnik — 141.5 točk, 2. Franci Langus — 136.0 točk, 3- Zoran Prešeren — 130.5 točk (vsi ŠŠD Žirovnica). Pionirji (12 tekmovalcev): 1 Andrej Mežik — 182.5 točk — ŠŠD Kr. gora, 2. Dušan Justin — 181.0 točk (ŠŠD Žirovnica), 3. Miha Rožič — 179.5 točk (ŠŠD Kr. gora). St. pionirji (6 tekmovalcev): L Ivo Zupan — 200.0 točk, 2. Marjan Metcrc — 174.0 točk, 3 Zvone Legat — 172.5 točk (vsi ŠŠD Žirovnica). TEKI — ml. pionirke — 1 km (7 tekmovalk): Brigita Dolžan — 5,19.5, 2. Sonja Rožanc — 5,21.1, 3. Moj-03 Legat 6,01.2 (vse ŠŠD Žirovnica). Pionirke — 1 km (9 tekmovalk): 5 !• Lidija Baloh — 5,16.3, 2. Dušanka Rožanc — 5,51.0, 3. ^anka Vidic — 6,01.2 (vse ŠŠD Žirovnica). St- pionirke — 2 km (8 tekmovalk): 1 Rina Legat — 10,18.1, 2. Zdenka Jalen — 10,29.8, 3. Draga Jančar — 10,45.3 (vse ŠŠD Žirovnica). Ml- pionirji — 2 km (5 tekmovalcev): 1- Marko Baloh — 9,19.8, 2. Milan Leben — 10,00.0, 3. Zoran Uežman — 11,58.1 (vsi ŠŠD Žirovnica). Pionirji — I. skupina — 2 km (5 tekmovalcev): ft i- Bogo Legat — 9,27,2, 2. Božo Oman — 9,41.1, 3. Zorko «ogelj __ 10 04.9 (vsi ŠŠD Žirovnica). Pionirji — II. skupina — 3 km (7 tekmovalcev): f. Brane Gričar — 11,37.1 (ŠŠD P. Voranc), 2. Milan Paulus i,6'3l-0 (ššD Mojstrana) 3. Miro Novak — 16,44.1 (ŠŠD P. Voranc). St- pionirji — 5 km (5 tekmovalcev): , J- Franc Podobnik — 19,36.1, 2. Slavko Čuden — 20,45.2, r Stanko Kajdiž — 21.27.0. Z.Felc C ah izbirni turnir Vrste pred žičnico v Mojstrani. — Foto: F. Perdrm neeteljo oo šaftovsko dru-v° Boreč organiziralo dru-P del dvokrožnega turnirja ta Sestavo kranjske reprezen-nce za prvenstvo slovenskih mest. Po prvem delu so zbrali največ točk: Matjašič 20, Šmid 19, Bukovac 18,5, Iva-novič. Valjavec 16,5, Vojičič 16, Jovič 15,5, Zbil 12. Hokej G( renj* ki derbi Triglavu Na igrišču pod Mežakljo sta sc v okviru republiške lige pomerila gorenjska rivala Triglav in Tržič. Hokejisti iz Kranja so bili boljši in so zmagali s 5:3 (2:1, 1:2, 2:0). Kranjčani, ki igrajo iz tekme v tekmo bolje, so prikazali dober hokej, poln uspelih akcij. Tržičani so bili po tehnični strani slabši in so to pomanjkljivost hoteli nadomestiti s fizičnimi obračunavanji. Pri Triglavu so se najbolj izkazali Mule j, Stojano-vič, Pavlica in Sajovic. Pri Tržiču pa so bili najboljši Hladnik, Meglic in Cebulj. I. Purič Športni novinarji so zborovali no^vit111 • zdruztnia športnih I, narJev Slovenije so v ln?° v Klubu kulturnih in ljan Venih klavcev v Ljubic ' Pregledali svoje delo. ZllaS ie 3"lctno obdobje je ak'|jvn°' da so njihovi člani n° sodelovali na vseh prireditvah in uspešno poročali o športnih uspehih in neuspehih. Z Gorenjske so člani združenja športnih novinarjev Slovenije naslednji tovariši: Jože Javornik (športni urednik Glasa), Teo Lipicer (di- industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov rektor Radia Jesenice), Lojze Katnik (Večer Maribor), Ne-nad Antomič (RTV Ljubljana), Dušan Dragojevič (Sportske novosti in Dnevnik) in Polde Karlin (Delo Ljubljana), kot novega člana pa so sprejeli še športnega sodelavca Glasa Dušana Humra. Na zboru združenja športnih novinarjev Slovenije so razglasili tudi rezultate najboljšega športnika in športnice Slovenije. Največ glasov sta dobila telovadec Miro Ce-rar in kcgljavka Eva Ludvik. Za najboljšo prireditev so proglasili organizacijski komite Košarka 70, za najboljšega športnika novinarja pa poročevalca Dnevnika Jeseničana Jožeta Pogačnika. Novi upravni odbor združenja športnih novinarjev Slovenije si je zadal vrsto nalog, ki jih bo skušal uresničiti. Zbor bo še naprej vodil predsednik združenja športnih novinarjev Slovenije Evgen Bergant, urednik športne rubrike Dela. — dh Start ligaškega prvenstva SRS Na osmih kegljiščih v Sloveniji so v soboto in nedeljo startali kegljači za naslov /etošnjega ekipnega prvaka Slovenije. Lanskoletni prvak — kranjski Triglav — je nastopil v Trbovljah, kjer je premagal mariborskega Konstruktorja s 6979:5733, v Hrastniku pa istega nasprotnika s 7146:7045. Ostala dva gorenjska predstavnika Jesenice in Kranjska gora pa sta gostovala v Mariboru in Žalcu (Jesenice) ter Trbovljah in Hrastniku (Kranjska gora). Rezultati srečanja: v Mariboru: Jesenice 6730, v Žalcu: Jesen ce 7161, Kranjska gora pa je prvi dan podrla 6904, in drugi dan pa 6413 kegljev. ATLETSKE VESTI Na terenu za kranjskim stadionom je bil v soboto prvi letošnji klubski kros, ki pa so se ga udeležili le tekmovalci v moških kategorijah. Zaradi lepega vremena je bila proga izredno dobra, kar so potrdili tudi rezultati. Pri starejših mladincih, tekli so 2300 m, je bil po pričakovanju najboljši Iztok Kavčič, le štiri sekunde za njim pa je pritekel na cilj Tone Vegnu-ti, ki je s prvim nastopom dokazal, da je čez zimo zelo napredoval. Pri mlajših mladincih je na enako dolgi progi zmagal Boga Mlinar, med pionirji, ki so tekli 1000 m, pa je bil najhitrejši Miroslav Zalokar. REZULTATI — starejši mladinci: 1. Kavčič 6:38,6, 2. Vcgnuti 6:42,5, 3. Kogoj 6:54,8, mlajši mladinci: 1. Mlinar 7:06,3, pionirji: 1. Zalokar 3:46,9, 2. Pire 3:47,5, 3. Bre-mec 3:50,7. Devet predstavnikov Triglava (7 moških in 2 ženski) bo v soboto in nedeljo sodelovalo v Celju na prvenstvu Slovenije v dvoranah. Zaradi omejenega prostora bodo na sporedu samo teki in skoki. V okviru priprav na prvenstvo Slovenije v krosu, ki bo v začetku marca v Mariboru, bodo najboljši kranjski sred-njeprogaši prihodnji teden nastopili na medklubskem krosu v Ljubljani. Šele po tem tekmovanju bo znana dokončna ekipa za slovensko prvenstvo. M. Kuralt Razpisna komisija pri podjetju Tiko Tržič razpisuje prosto delovno mesto: mojstra ključavničarske delavnice Kandidat mora po sistematizaciji delovnega mesta imeti srednjo šolsko izobrazbo ali delovodsko šolo strojne smeri in najmanj tri leta prakse na ustiv/ nem delovnem mestu. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa. Prijavi je treba priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. €5 JLA S SOBOTA, 20. februarja W ' 1 It ■iz? r a s a n 3 o S g o v o r i Kmetje na Gorenjskem vse bolj opuščajo setev krušnih žit in vse več njiv je zasejanih z rastlinami primernimi za silažo, deteljo in travami. Vedno bolj se uveljavlja specializirana proizvodnja. Na Gorenjskem se veliko kmetov ukvarja s pitanjem živine in mlekarstvom. Tri kmete v Poljanski dolini smo vprašali, kaj bodo letos sejali in katero delo na kmetiji jim prinaša največ dohodka. »Kokelj Vida, gospodinja pri HlipČerju na Dobnu evi pri žireh: »Imamo sedem ha obdelovalne zemlje, v glavnem njive in travnike. Žita za kruh ne sejemo več, prav tako ne krmilnih rastlin, le nekaj ovsa za silažo. Letos ga bomo posejali kakih 80 arov. Prejšnja leta smo sodili tudi veliko krompirja, letos pa ga mislimo bolj malo. Slabo se proda, pa še veliko dela je z njim Ker sva z možem sama za delo na kmetiji, sva gospodarstvo usmerila v rejo živine. Imamo nekaj krav, največ pa pitamo teleta za prodajo.« Jezeršek Jernej, gospodar pri Maticu na Hotavljah: »Pri nas imamo dobrih pet ha obdelovalne zemlje. Skoraj vse njive sem že zasejal z deteljo in travo, ker se mi še najbolj splača rediti živino. Še najmanj dela je z njo, pa še kar dobro se proda. V hlevu imam trinajst repov, od tega pet krav. Pšenice in ječmena ne sejem, am- pak več koruze za sila/o in tudi za zrnje, ki ga rabimo kot krmilo. Krompirja bomo letos vsadili le dobrih 35 arov. Ker smo ga prejšnja leta veliko pridelovali, mislim, da se mora zemlja malo odpočiti.« Debeljak Pavle, gospodar pri Žagarju v Hotavljah: »Njiv in travnikov imam dobre štiri ha in kake tri ha senožeti. Največ se ukvarjam z živinorejo, tako, da sejem le koruzo za silažo in krompir za domačo rabo ter nekaj ovsa za krmo telet. V hlevu ima 14 glav živine. Pšenice pa na našem koncu nikdar nismo sejali, ker ne 'rata'. Ko se moka za kruh še ni kupovala, smo jedli rženega.« L. B. že nekaj let organizira smučarski klub Triglav marca ali aprila v Kranju tekmovanje v smučarskih skokih. Vsako leto pa je pri organizaciji! tekmovanja materialno pomagala tudi občinska konferenca socialistične zveze in hkrati podelila pokal. Ko je izvršni odbor na Četrtkovi seji sklenil, da tudi letos organizatorjem materialno pomaga, so člani izrazili upanje, da tokrat ne bo tako kot lani. Ko so namreč lauii aprila poprašali enega od predstavnikov za iz . vedbo tekmovanja, kdaj bo predvideno tekmovanje, da bo predstavnik občinske konference SZDL lahko izročil pokal, so izvodeli, da je tekmovanje že bilo in da so organizatorji! kar sami izročili pokal občinske konference SZDL. TUDI TO SE ZGODI Odbornik kranjske občinske skupščine tovariš Japelj je na četrtkovem posvetu takole komentiral uresničevanje nekaterih nalog zapisanih v prejšnjih resolucijah: »Pred tremi leti je bilo zapisano v resoluciji, da se v StražiŠču začne z urejanjem javne razsvetljave. Ker do tega ni prišlo, je bila ta naloga naslednje leto zapisana v resoluciji kot prvenstvena. Čeprav ni bila izvedena, je lani ni bilo v resoluciji! s pripombo, da jo je tako ali tako treba najprej uresničiti, ker je bila že dvakrat zapisana. V letošnjem predlogu pa je zapisano, da tovrstnih investicij v občini sploh ne bo. Tistega, ki je vsako leto pojasneval, kako bo s tem vprašanjem, sedaj vabim ob polni luni v Stražišče. Trikrat ga bom zavrtel in če bo v temi čez pol ure znal iz Stražišča, mu bom dal nagrado.« Karnevalska parada na Hotavljah Podjetni Hotavcljci tudi ob pustu ne bodo mirovali. Turistično društvo Slajka organizira v nedeljo, 21. februarja karnevalsko parado, ki bo krenila na pot ob 13. ure izpred zadružnega doma na Ho- tavljah. Karnevalski sprevod v katerem bodo sodelovali tudi vsi nagrajeni rekviziti s smojkarskega tekmovanja, bo šel do Gorenje vasi ter se pri Anžkovi gostilni obrnil nazaj proti Podgori do gostilne Ce- stnik. Tu bo povorka krenila proti Hotavljam in se zaključila pred zadružnim domom, kjer bo velika pustna zabavna prireditev. -lb France GOLOB iz Šenčurja bo star 72 tet. 1919. leta je postat član domačega gasilskega društva, pet let kasneje pa že član upravnega odbora. Od 1947. leta dalje if predsednik šenčurških gasilcev in je nastarejši ter najvztrajnejši gasilski predsednik v kranjski občini. Zato ni nič čudnega, da ima na svoji uniformi vsa najvišja republiška gasilska priznanja in odlikovanja. Odkod taka vztrajnost? Sam pravi takole. »Vem, da mora vsak človek v svojem življenju neka] žrtvovati skupnosti. Zato mi za dosedanje delo pri gasilcih ni bilo nikoli žal, čeprav bi zaradi starosti rad spustil vajeti z rok in jih prepustil mlajšim. Ti mi pa pravijo, da je najbolje, če še ostanem, ker bo le tako Šert' Čursko gasilstvo napredovalo tako kot doslej. Sem pat vajen tega opravila. No, prepričali so me.« Golob pa ni aktiven samo pri gasilcih, temveč tudi v svetu krajevne skupnosti, pri SZDL in Rdečem križu- Odkar je naš sogovornik predsednik šenčurških gasilcev so zgradili nov dom, so opremili in kupili nov avto. Vaščani so pri tem nesebično pomagali. Sedaj Pa bi radi kupili novo motorko in še marsikaj. Zelja nikoli ne zmanjka. Franc Golob ima samo eno: da bi hil° v Šenčurju in okolici še naprej toliko zanimanja za g<*; silstvo in da bi se v njihove vrste vključilo še več mlajših, ki jih tod okoli ne manjka. -jk Namizni tenis Kranj zmagovalec Na prvem delu ekipnega prvenstva druge slovenske na-miznoteniške lige, ki je bil odigran v Hrastniku, so imeli največ uspeha mladi igralci NTK Kranj. Ekipa Kranja je premagala vse nasprotnike, medtem ko je ekipa Jesenic zasedla zadnje mesto. Jeseničani so prišli v Hrastnik z drugo ekipo in je bil torej neuspeh že naprej znan. Rezultati gorenjS**? ekip: Kranj : Jesenice ^! Kranj : Sedemela 5:0, K^1, : Joco Zagornik 5:0, Kr^J Bežigrad 5:3, Kranj : Fu; nj 5:1, Kranj : Kajuh 5:1, K-r^ : Hrastnik 5:1, Jesenice medcla 3:5, Jesenice : ' £ grad 1:5, Jesenice : Hras ^ 2:5, Jesenice : Fužinar 3:5. , senice : Kajuh 2:5, Jeser»c Joco Zagornik 3:5. A. N<>vaK