GLAS

ftp;	.i - -s
■•.-..i : -•-■> -j -"Mgi


ARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 CORTLAKDT.
Entered aa Second-Claw Matter, September 21, 1913, at tke Poet Office at Hew York, H. Y,
the Act Oongre« of Hareh 3, lf7B.
TELEFON: 2876 COBTLAHD«,
NO. IGO. — ŠTEV. 160.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 10f 1917. — TOREK, 10 JULIJA, 1917.
VOLUME XXV. ~ LETNIK XXV.
Zalaganje Nemčije.
-ooo-
ŠVEDUA GLAVNA ZALAGATELJICA. TON ŽELEZA SO ŠLI V NEMČIJO. — TON IMA DOKAZE.
— MILJONI WASHING
-(MK>-
Washington, I). C., 9. julija. — Uradno poročilo naznanja. <la so dobivale centralne državo velikanske množim* f^lirncga materjala, ki se je porabil za — munieijo.
Zelo mnogo je Švedska izvozila v Nemčijo železne rude, katen> je dobivala iz Amerike.
Kaj ImmIo Združene države storile, da preprečijo izvoz železa v Ni'ineijo. se se in* ve; zavezniki pa so že svetovali ameriški vladi, da naj prekine pošiljanje živeža na Švedsko, d<»kler Švedska ne izjavi, da ne bo več jRjšiljala železa v Nemčijo.
Washingtonska vlada ima dokaze, da je prišlo v zadnjih dveh letih iz Švedske v Nemčijo P »lil jo nov ton najboljše železne rude. iz katere se prideluje najboljše jeklo.
V	prvem četrtletju letošnjega leta je Švedska dobila iz Združenih držav 1<> tisoč ton sirovega železa; mnogo svojega pridelka pa je fioslala v Nemčijo.
V	d veli letih je Švedska prodala Nemčiji 250 tisoč ton sirovega železa. Poleg tega pa je izvozila v Nemčijo 15 tisoč ton posebne železne rude za izstrelke ter velike množine bakra, einka. žvepla in drugih snovi.
Nemčija je v dveh letih dobila iz Švedske 200 miljo-nov ton eeluloze za izdelovanje eksplozivnih snovi. Vrednost tega uvoza v Nemčijo iz Švedske se eeni na 75 miljo-nov dolarjev.
Švedsko tudi dolžijo, da se je pregrešila nad zavezniki. Za Nemčijo so švedske železniee neprenehoma prevažale različen materjal. zavezniki pa so imeli vedno ne-prilik. Pošilja t ve, ki so bile namenjene za Rusijo, so po eele mesece zadržavali v Švediji.
Švedska ima okoli 600 tis<»č ton ladijske prostornine. ki n^v prometu. Zavezniki pa zahtevajo od Združenih držav, da skrbe za zadostno množino prevoznih ladij. — A ko pa s«* Angleška in Združene države dogovore, zaradi pošiljanja premoga na Švedsko, i>oteni se lahko dogodi, da bo Švedska primorana oddati svoje ladje v službo zaveznikov.
-ooo-
1
Prohibicijske postave.
PREDLAGAJO. NAJ SE DOSEŽE KOMPROMIS GLEDE ZAPLE-NEKJA SEDANJIH ZALOG ŽGANIH PIJAČ. — ZVEZNA VLADA BI IZGUBILA PRIBLIŽNO 620 MILJONOV DOLARJEV NA LETO — DELNA ZMAGA PROHIBICJONISTOV V S LE D SPRE JEMA TAKOZVANEGA SMOOT AMENDMENTS KOMPROMIS,
Washington, D. C.. f». julija. — [ Opazovale«* poi i tirnih dogodkov v j
\\ aahintrtoitu je iU* dunrs nrpspne-«Vn vstati brezbrižnost i. s katero jr tiirrjfl v soboto si'iiat predlogo, ki Ik» oropala /vezno vlado za »e-J kako 43) miljonov dolarjev na davkih t«*r povzročila vladi »troške v xnewkit nekako «1 vent o mtljonor, ■ la >»4' nakupi žganje. nahajajo£e isedaj v skladili. i h vrženih ohiiatVtiju. O mali stvari, tikajoči s«* dodntmnrn olxla«"anja v zne^kii od ševt ilo tt<*of miljonov. se j«» nu. pmvljalo in taklenrlo jm» kratkem «'asit dveh ur. Takozvana davvn-s predloga, u kateri razpravljajo <*»-! daj, ildth'i, davek nekako 4'JU mi-j Ijonov na žjrane pijaee. Vladna zaplemba zalo« /.{ranih pijae bi seveda pvxroeila ixpad te^a davku in i>oletr teira je treba še denarja, da >e nakupi obstoječe zaloge. Ta-iv-i/\ana Smoi»t predloga. kater« je bila nprejeta, določa, da nakupi zverna vlada obstoječe zaloge ž»ra-
nja za proizvajalne »trnek«" z dodatnimi desetimi mfstotki dobička. Veliko senatorjev je mnenja, da bo morala zvezna vlada v slučaju, di* zakon obvelja, plačati za žganjt tržno eeno. Na vsak način pa bo stala žgana pijača vlado najmanj osemdeset eentov za iralono. Z dodat nun i desetimi odstotki dobička bdo narasli stroški za tralono na devetdeset eentov, ker je davčni department na pjallagi gotovih poroeil ugotovil, da stane proizvajalce Žganja ga Iona žganja že sedaj oaemdenet eentov.
Senat je po večurrti debati v soboto po(H»ldne sprejel takozvano ('ummin« predlogo. a katero bi ae iztočilo v*e žganje in sieer z veei-no dveh glasov ter »prejet Smootov amendment. t katerim se daje prea »edniku
Smootov a men d meti t je bil sprejet brez vsake večje debate. Sena torji so s«- tako navadili metati na okoli 7. brljont dolarjev, da so sprejeli predlogo, s katero se bo izgubilo na stotine miljonov dolarjev brvz vseh eereinoaiij. Razpravljajo o stvari kot tla je to občinska sejt v NVw Vorkn. kjer se govori kakem poštnem nabiralniku. Pri zo j»etni razpravi je postalo malo boli živahno, a kljub temu je predlog zmagal, kajti opoeieija je bila s!a ba. —
S sprejemom Smootovega amend neuta so dosegli prohibiejonnsti v kimnresu svojo največjo zmago. — Zagovorniki mokrote so z velikim zanimanjem opazovali napmle-k porajanj.
Smotov amendment bo privedel najbrže do tega. da bo odpravlje no žeanje kot pijača, ki jo je mogoče kupiti na odkrit način. Pri tem pa seveda nastane vprašanje, kako bo evetela zakotna žganja rija, ko bo mogoče napraviti od sedem do osem dolarjev pri galoni iz enega bušlja žita, potem ko bo prepovedana prodaja žganja.
Številni lastniki salonov, ki so se ob pravem čosu založili z blagom, bodo napravili velikanske dobičke po sprejemu tega a mend men t a. Če bo vlada res konfiscirala in nakupila zaloge, nahajajoče se v skla d išči h. bodo odrimi ljudje od za log. nahajajočih se v privatni lasti. Vsled tega je jasno, da bodo zahtevali salonerji po 25 centov ali še več za drink*' in bodo postal« s tem vladarji situacije.
Glavar situacije pa je sedaj bri-njevec. Veliko je namreč število pijač, kojih temelj je briojevec. Veliko članov kongresa ve dostli povedati o brin je ven in ueinkova nju te pijače na razpoložeije človeka. dasi ravno se oficielno nikoli
Konec kitajske monarhije.
-ooo-
MONARHISTIČNA ARMADA PORAŽENA. — ČANG HSUN JE PODAL OSTAVKO. — CESAR SE JE ODPOVEDAL PRESTOLU.
-ooo-
GENERAL PERSHING S SVOJIM ŠTABOM.
Ruska fronta,
Inozeinci oproščeni.
Iz Nemčije.
Ruske č^te so zavzele pet vasi in Onim, ki imajo samo prvi papir, ne Nemški cesar nikakor ni zadovo-vjele nad 7000 vojakov. — VeJik bo treba iti k vojakom. — Mobili- ljen, da bi se sklenil mir brez anek-o jni plen.	j zacija Narodne garde.	sij. — Državni kancler.
Petrofcrad, Rusija. 9. julija. — Današnje oficielno poročilo naznanja. da >.o včeraj dopoldne Čete ge-uerala ivernilova po vročen- artilerijskem boju zavzele več sovraž-niških pozicij zapadiio od Stanislava.
*— Ko smo zavzeli prednje in najbolj važne aovražne jiostojaJike — pravi poročilo — smo zavzeli po vročem boju mesto Jezil pol. ter va>i Ciezov, Pavel he, Ribno in Sta-riljusjec. — Naša kavalerija je zasledovala sovražnika do potoka Lukva.
V	jej i smo 131 častnikov in 7000 mož te zaplenili oseminštirideset topov m veliko vojnega materi jala.
Ruski letalci so obstreljevali kolodvor v Pins-kti. Kolodvor je za čel na več mestih goreti.
V	Kavkazu so se morali Rusi pred Turki nekoliko umakniti.
Berlin, Nemčija, 9. julija. — Pi<i stripi in Zloti Lipi se vrše samo artilerijski spopadli.
Dunaj, Avstrija, 9. julija. — Neko oficielno poročilo, ki ga je izdal včeraj zvečer avstrijski glavni stan. naznanja, da so dobiH Av-strijei v Stanislavu ojačenja ter da so pognali v beg več močnih ruskih oddelkov. Ruske e«*te so bile namreč dospele <ir> prvih avstrijskih strelnih jar'.<>v, Pa so s<» mo-.rale umakniti.
Avstrijci so odbili tudi v dolini Bistrice n<*k napad.
izvedelo, koliko žita je pravzaprav treba za izdelovanje gina, kajt*. skoraj vsakemu človeku je znano, da se izdeluje ta odlična pijača iz brin, katerega drugače v privatnem življenju uporabljajo kot sredstvo proti vetrovom.
Pivo in vina tpr še veliko število drugih pijač, ki se precej sumljivo bližajo vrsti žganih pijač, so končno rešili splošnega poloma, vsaj za sedaj. To priznavajo zdaj tudi najbolj navdušeni ali zagrizeni zagovorniki splošne ameriške suše.
Izvrševalni uradniki in voditelji v kongresu bodo najbrže skušali udejstviti krompromis, s katerim se fco prepovedalo izdelovanje žganja za čas vojne ter tudi preprečili izgubo več kot 600 miljo nco dolarjev zveznih davčnih do hodkov. To izgubo bo trpela zvezna blagajna v slučaju, da obvelja revoluejonarai Smootov predlog, Fna&niki državnih departmentov nfislijo, da bodo zagovorniki splošne suše veliko bolj voljni za kompromis ko so dosegli tako veliko zmago.
Dali bodo navodila, ki bodo
Washington, D. C., 9. julija. — Predsednik Wilson je danes odlo-jčil, da bodo vse člane narodne gar-j de prfdelili redni armadi.
Ta določba stopi dne 5. avgusta v veljavo. Vojake narodne gardt bodo uporabljali bodisi v deželi, bodisi v inozemstvu, kakor bo pač ' nanesla potreba. Redna armada bo | štela potemtakem šeststo tisoč mož. . K tem pride meseca septembra 500 11* soč mož, ki so bili podvrženi kon-škripeiji ter 387 tisoč nadomestnih rezervistov. •
Washington, D. C„ 9. julija. — Da se bo preprečilo vse mednarodne zapletljaje ter da bi ne bile kršene pogodbe s tujimi deželami, je administracija sklenila, da bodo vsi inozemci, ki še nimajo prvega papirja, oziroma oni, ki imajo sa. mo ptrvi papir, oproščeni vojaške službe.
Izžrebani so lahko, toda v arma-: do ne bodo sprejeti.
Nek uradnik vojnega department a je izjavil:
— Mi prnv dobro vemo. da so inozemci patriotični, posebno oni i/, zavezniških dežela, nikakor pa ne moremo nikogar siliti, da bi pro-jti svoji volji stopil v vojaško služ-
I ho Združenih držav, j Vse časopisje je že dobilo natančna navodila, kako naj napoti rcgistrirance, 'da. se ne bodo vrnile ob določenem času kake neredno-sti. —
Vsi častniki narodne garde, k*; bodo vstopili v redno armado, bo do obdržali svoje šar^e. Izjema je le pri brigadnih in divizijskih poveljnikih. Te bo imenoval predsednik Wilson.
Narodna garda bo orgaiiizirana v šestnajst divizij. Vsaka divizija se bo vežbala na posebnem vežba-lrščn. Petnajst vežbališč je že pripravljenih.
Nemški rušilec se je potopil.
London, Anglija, 9. julija. — V soboito je nek nemški rušilec zadel ob mino severno od Ame landa v Severnem morju in se je potopit. Moštvo, razuai dveh, je vtonilo. Ladja je bila v službi samo dva tedna.
Bigamist obsojen.
Netvvorško sodišče je obsodilo včeraj 50-let ne ga Chas. A. S, Mc-Bowa na dve leti ječe v Sin-g-Singu ker se je vdrugič poročil, kljub temu, da njegova prva žena še živi in ni ločen ofd nje.
Aretirani socjadisti.
Philadelphia, Pa., 9. julija. — Včeraj so aretirali trinajst socialistov in jih postavili
Kodanj, Dansko, 9. julija. —
Danes zvečer je dospela iz Berlina strogo cenzurirana brzojavka, ki naznanja, da je sprejel včeraj cesar v a vd i ene i državnega kan-clerja in mu izrekel popolno zaup-nieo.
Cesar in državni kancler Beth mann Hoihveg sta namreč prepričana. da Nemčija nikakor ne sme skleniti miru brez anekcij in brez vojne odškodnine.
"Berliner Tageblatt*' poroča, da se vrše neprestano konferenc*, med raznimi skupinami nemškega rajhstaga in da bodo poslanci v najkrajšem času sklenili kompromis.
Ženeva, Švica, 9. julija. — Danes so sporočili sem nekaj podrob nosti o debati, ki se je vršila v sobot o v nemškem državnem zboru. Nemški državni kancler je izjavil, da Nemčija nikakor ne bo sklenila miru prej, dokler si ne bo zasigu-rala vojne odškodnine in nekaj o-zemlja.
Vodja centruma, Erzberger, je zahteval "status quo", to se pravi. da naj ostane vse tako kot je bilo pred vojno. — Svoj govor je končal s pripombo, da hi bilo najboljše za Nemčijo, če bi ljudje, ki imajo zdaj v a >et' v rokah odstopili. —
Amsterdam, Nizozemsko, 9. juh ja. — Neka brzojavka, ki je dospela nocoj iz Berlina, naznanja, da se je cesar danes zopet posvetoval z državnim kanclerjem. — V Berftn sta dospela Hindenburg in Ludendorff, Ko sta pojasnila cesarju vojaško situacijo, sta se vrnila v glavni stan.
V	nemških vodilnih krogih bodo nastale v najkrajšem času velike izpremembe.
Državni kancler Bethmann-Holl-Aveg bo najbrže odstopil. Na njegovo mesto bo prišel knez Buelow ali pa bavarski ministrski predsednik dr. Hertling.
Klerikalec Erzberger, ki ima baje najožje stike z Vatikanom, jt rekel, da nebo napravil papež no-benega poskusa za dosego miru, dokler ne bo Nemčija vstavila svo jega bojevanja spomorsklimi čolni.
V	soboto je poklical nemški cesar k sebi poslanike in odposlance Združenih držav. O Čem se je po svetoval žnjimi, se doztiaj še ni moglo dognati.
Bombardiranje Idrije.
Rim, Italija, 9/julija. — Včeraj popoldne je več laških zrakoplovov poletelo nad Idrijo in ao vrgli dve in pol toni raarMjira na mesto, zlasti pa na tovarno sa cinober. Navzlic temu, da so o-brambni topovi modno obetrelje vali zrakoplove, ao vendar pri bombardiranju dosegli vettk u-
Lonodn, 9. julija. — Mladi kitajski cesar Hsuan Trnig, katerega je general Oang-Hsun postavil zopet na kitajski prestol, se je odpovedal, potem ko so bile vladne r*ete poražene pri Lang Fangu, južno od Pekinga in potem, ko je mnogo monarhisticnih vojakov dezertiralo k republikanski armadi.
Peking je obkoljen od vseh strani in železnica iz Pekinga v Kalgan, po kateri je bilo Čang-Hstmu mogoče vbežati, je pri prelazu Nankov v rokah republikanske armade.
K oje general < 'ang-Hsun izprevidel, da se mu je ponesrečil načrt, zopet vpeljati monarhijo, je podal cesarju svojo resignacijo, cesar pa je nato naznanil, da se odpove prestolu.
Republikanske čete drže vse strategične točke južno in zapadno od Pekinga in pričakuje se, da se bo zadeva rešila mirnim potom.
Včeraj so iz zrakoplovov bombardirali v Pekingu cesarsko palačo. Iz zrakoplova, ki je plul v znatni višini, so vrgli tri bombe. Ubita je bila ena oseba; poslopja okoli Cang-Hsunovega glavnega stana so bila j^rušena.
Reuterjev poročevalec naznanja, da boji pri Lang Fangu niso bili zelo hudi. Cang-Hsunove čete so se umaknile proti Fengtai ob železnici, ki vozi v Tien-Tsin, ne da bi se upirale. Dezertaeije so razredčile Čang-Hsunovo armado m republikanci so ji bili vedno za petami. Republikanska armada je zasedla vse važnejše ceste in železnice, ki vodijo z jugozapada, jugovzhoda in severa v Pe-
Xa prošnjo monarhistične stranke bodo diplomatič-m zastopniki v Pekingu posredovali med obema strankama.
V soboto je prišlo v Peking okoli 250 ameriških, japonskih m francoskih kolonijalnih vojakov, da bi varovali tujce. Te čete so pri Lang Fangu nekoliko zakasnile, roda niso jim delali težav in so mogle oditi proti Pekingu.
Kakor se poroča iz Tokio, so nemški agenti podpira-h nomero, da bi se na Kitajskem zopet postavila monar-Listična vladna oblika.
Zapadno bojišče.
Francosko bojišče.
Pariz. Francija. 9. julija. — Južno od Filain so bili artilerijski boji zelo hudi.'Opolnoči so Nemci naskočili Pantheon. Dasi je bil napad zelo ljut, smo ga vendar odbili.
Med Bovettes in Chevragny smo izvršili protinapad na zakope, katere so nam Neei prejšnji dan odvzeli. Po vročem boju je bila nemška odporna sila zlomljena. Pregnali smo .71 h iz postojank v dolžini l'>00 metrov.
V Champagne smo odbili napad na eesto med St. Hilaire in St. rou-plet. Blizu Verduna smo odbili dva nemška napada na višine, katere smo včeraj zavzeli v bližin'i Le Mort Ilome.
Berlin, Nemčija, 9. julija. — Z namenom, da si izboljšamo postojanke, smo izvršili v bližini Che-min-Des-Dames napad, ki je imel velik uspeh. Naskokujoče čete, se-stojeČe iz saških, turinških. renskih in westfalskih polkov, so premagale se težkoee. razrez ale s žično ograjo in so zavzele francoske zakojse južno od Pargny-Filain v dolžini tri in pol metra.
Malo pred tem naskokom so si nasavske in westfalske čete priborile pot v francoscke strelne jarke ob cesti Ijion-Soissons. Ko so dovršile svoje delo, so se sopet vrnile z večjim številom vjetnikov v svoje zakope.
Francozi, ki so se vedno brani-fi z veliko nevstrašenostjo. so ime-li težke izgube, ki so bile posebno
velike v nočnih protinapadih. Zajeli smo 800 mož in 30 častnikov. Tudi velike množine vojnega ma-terjala je padlo v naše roke.
London, Anglija, 9. julija. — X uspešnem naskoku smo sinočii vje-li 35 nemških vojakov, med njimi enega častnika. Sovražni napad južno od Loos je bil odbit.
Nočno poročilo:
Sovražne čete eo vdrle vnaše zakope pri Warneton, vzhodno od Laventie.
. Nemška arfcilerija je bila zelo živahna v bližini Bellecourt, Yprej in Nieuport.
Zaradi oblačnega "neba ni bilo zračnih bojev.
Ki L
Laško bojišče.
Rim, Italija, 9. julija. — Na celi fronti so se vršili boji. V manjših spopadih z avstrijskimi! Četami smo bili uspešni.
V soboto smo odbili zračna napad na Albanijo. Sovražni zrakoplovci so vrgli na več krajih mnogo bomb, ki pa niso povzročile nikake škode.
Dnnaj, Avstrija, 9. julija. — Pri Vodicah smo odbili en sovražni na« pad.	~ i j
■ —:— > Zavezniška konferenca,
London, Anglija, 9. julija. —» Zavezniki bodo v kratkem sklicali v Parizu konferenco, na kateri bodo razpravljali vojaške in politične zadeve na Balkanu.
To konferenco zahteva ruska vlada in angleški zunanji minister. Balfour je izjavil v poslanski zbornici, da vsi zavezniki žele to konferenco.
Pošiljateljem denarja.
* 0 —i l f
Kakor že znano, ne sprejemamo nie več denar za iz« plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
- Lahko pa vedno še izposljnjemo izplačila vojnim ujefr nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki »o
martini po laški armadi. ___ w „
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi-» smo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
-IfflMli
u
■ LOV«
NARODA
M
■ 10
r.)
PUBLISHING
<a corporadoL)
LOUIS BETTEDIK, Treaaoror.
O O X F A S T
H m i, *
w tre* t,
of Manhattan. New York a tj, N. X.
■ txlo leto tHJ» list M Ameriko
Jo OlMd<n»»>Min>m...... |380
K S Ictft m «■»	2-00
B mrt Ml............... • ••
Za celo leto cs mesto New York $6.00 Za ped leta m mesto New York.. 8.00 Za četrt leta m mesto New York 160
"iiLAB NJlEODA" lshaja rssk daA lsvssmJtt nedelj in prasnlkor.
-GLAS NARODA"
(Tolce of the People") MHHkC every dar except Sundays and ___Ktttoacrlptloo yearly $3.50.

Dopisi bras podpisa in osebnosti se ne prlotenjejo. Denar naj se blsforoll pofilljatl po — Honey Order.
kraja narofatko* prosimo^ da ss nam todi prejinja MliHfc
nasnani, da hitreje najdemo naslomlka._
Dopisom ln poftll jatram naredite ta naslov: "fl L A 8 NAHODA'
New YoriE C9ty
Telefon: 2870 Cortland t.
Sila Rusije raste.

ievtnje in razširjenje ru-*ive kaže, <la nastanejf, i ko nove možnosti v vojaški si-leiji na iztočni fronti m da sk r«* tudi v |H>litk*n»-m oziru lah-velike izpremembe. Obem možatim nove ofenzive pa je dal a za princ Lvov, ministrski prv<i lili k provizoričue ru^ke vlade: To ni h- stopujevita rekon-ukeija aruiade, temveč prvi del poisef« procesa poprave, ki je ravnost čudovita ter dokazuje, i j po mojem mnenju, da navda «Vte pristno revoJueijonanii in
ižarski duh ler zavest po«luni-a. ki 2a imajo, da redijo Rusi-iii upiivajo na dogodke po sve-v smeri, kot si to želijo vsi na rdni ljudje. V t>*m času je postalo jasno, da K n sija mre separatnega miril, in s tem je splaval po vodi lep nemški sen.
Ministrski predsednik Lvov je v svoji zatlnji izjavi ponovil neomajni vklep Rusije, da sploh ne razmišlja o separatnem miru, in s potrjena izjava grofa H je Moja, ki je na tozadevno vpra-ije brzojavil:
— Separatni mir je .sploh nemo-
'ostalo je jasno, da se hoče Knit boriti iiaprt-j, dokler ne bo uiljena nemška avtokraelja. — drugi strani pa je zopet posta-jasno, da prevladuje v Rusiji
?>r
'tli
splošna zahteva po miru in sicer na podlagi nikakih aneksij ali vojnih odškodnin. Koliko se razlikuje ruska vojna politika od politike nekaterih njenih zaveznikov, je razvili no iz sklepa provizorične vlade, v katerem se ne odobru je prisilnega o< 1> t op a grškega kralja Konstantina. Ruski ministri pa se niso zadovoljili le s tem ter dali izraza svojo obsodbi nasilnih metod z ozirom na male narode, temveč ko tudi dodali dotični spomenici pripombo, da bi se morala vsaka zavezniška vlada vzdrževati v<akega vmešavanja v zadeve Ln politiko narodov, ki se ne nahajajo v vojni. Da pa da rusko ministrstvo t<*m svojim izjavam pov-darka, se je vprizorilo ofenzivo ter spravilo Rusijo nazaj na stališče aktivne sile v vojni in moči, ki ima svojo besedo pri rešenju vojaške situacije.
Razvoj ruske ofenzive na vzhodnem pozor išču vojne postaja vsak dan bolj resen in pomemben, kajti Rusija je sklenila boriti se z vsemi svojimi silami ter bo spravila skupaj moči z nevrjetno naglico in list vešnostjo.
Cesar pa ni nihče pričakoval, se Ik) vendar .zgodilo. Najmlajša in najbolj radikalna izmed vseh demokracij sveta, bo izvajala velikanski u p! i v rta bodočo zopetno zirnditev sveta.
—
GLAS NABODX 10. JUL. 1917.
Hudič bo vas vzel!
Delavec, kateremu se pote noge, ima peklenske bolečine.
Najvrednejši ud delavca je noga, in. oni ki ne neguje svojih nog postane vragova žrtev.
r'rmmiT.niMtrti s mnynMii.
ČLANI AMERIŠKEGA ZRAKOPLOVNEGA ODBORA.
Dopis
Waukegan, m. jGerjol, Mike Smolčič. Joe Carkar Dolgo že zasledujem dopise iz'i11 John Dohrovoljc po .£1; Frank različnih slovenskih naselbin, iz Jeraj 50^; Jas. Zore $2; društvo'
kateiih se odlašajo dopisniki ter pošiljajo v javnost dopise z vsa
Ljubljanica" prispevek proste vstopnine k banketu £14.50; An-
kovnstinrini -poročili. To je dolbra Bartel m Frank Na,gode po in prava misel, katero bi moral'. J<)e &tarn 50 f; Joe Petrič 25f; naši rojaki in rojiakinje malo bolj John isum.ro v	Toraj skupaj
vpowtevati. Saj imamo na raz;po-t$2:'2-&> in z zgoraj priobčeno svo-lago dovolj časnikov, kateri <nas to vsega skupaj JM4S6.40, za ka-■seznanjajo sirom Združenih držav ^ero svoto izrekam vsem v imenu
o napredku ki razvoju posameznih naselbin ali pa združenega naroda slovenskega. Seveda pri nas Slovencih je vkoreninjena neka čudna lastnost; izraziti ime t:* bolezni, aJi kakor-<bi se smelo to imenovati, je težko, to pa rad' lega, ker se naš narod nikakor ne more ali noče naučiti nevtralnosti slede izraza svojih misli po dopisih ali javnih govorih. Na-pak j" najti vsepovsod, ako gledamo .samo na to, kaj je slabega med dobrimi poročili ali dopisi, temveč gledati moramo tudi, kaj je dobrega med slabim. Ako bi oni ljudje, kajteri so se podali na za; pad iskat zlata, posnemali in ob-
društva S^iov. Nar. Dom najsrč-nejšo eahvalo.
Ne smean ipa pozabiti omeniti mimogrede naše slovenske naselbine v svojem dopisu, katerega smer je le v korist in napredek društvom, delničarjem iti splošno vsem rojakom iz naše slovenske naselbine. Kakor je iz znano cenjenim čitateljem po širni Ameriki, se že deluje štiri in pol leta na to, da si omislimo in postavimo nujno prepotrebno stavbo Slovenski Narodni Dom, o kateri stavbi se je že govorilo, pisalo in delovalo na vse načine. Sodbo o delovanju prepustim čitateljein naj iščejo jedro sami. Kakor ima
držali tiste napake, o katerih sc vsaka stvar dve strani, tako so mislim izraz/iti od zgoraj, tako bi,mora tudi delovanje društva Sloni oral i prej omenjeni ljudje reči :| venskega Nar. Doma presoditi od iskali snrio zlato v kopah, ali ni ga j začetka do darnes. Govori na j
-ooo-
Gompers in Roosevelt.
V petek zvečer sta se pri zborovanju v Carnegie Hall v New Vorku trčila dva različna svetova.
Zborovanje je bilo prirejeno z namenom, da se pozdravi odposlanstvo, katero je poslala osvobojena Rusija v Ameriko. Zastopniki revolucionarne Rusije so se ta večer ladiko prepričali, da me-nčaiuska demokracija, meščanska repubuka ne more odpraviti na sprotja, ki loči tiaao družini v dva tabora. Tukaj, kakor v monarhi antičnih državah v Evropi, ostanejo nasprotni v» dalje. Nasprotstv« vladajo med delavci iu kapitalisti v vseh državah, pa naj bo njin« jfck čelu cesar, kralj ali pa kak predsednik. In, kakor r«*«io, zastopniki rcvolucijoname Rusije «o se na omenjenem zborovanju lahko mnogo naučili ah prihodnost. •
Zaletela sta se e<len v drugega: kapital in delo. Roosevelt je 'bil Kaatopnik kapitalizma. Gompers pa »iMtopnik dela. (iompers j* pove*Ul, da je kapitidizein kriv jH»l»ojev v East St. Ixmisu, PI.
S|KWt»tka »o je smatral prepir jta osebno zadevo. Kmalu pa se je njiozualo, da sta se zgrabila dva
*3astopnika dveh različnih strank. Po svojem mišljenju so se tudi poslušalci pridružili tej ki oni Čimbolj se je jezil Roosevelt, tembolj so aplavdirale lože in parket. Čimbolj se je Gotrepers branil Rooseveltovih pesti, teml>olj so ploskali na galeriji m zaničeval no se ji* slišalo vprašanje na Ivomse-velta : Kdaj si še kaj storil za de-fcavee i
Roosevelt je bil opravičen ome niti d(*godke v East St. Louisu in jih grajati. Toda ni imel prav. ko je izjavil, da ljudska sila nima nikake pravice. Pozabil pa je na nasilje, ki je bilo storjeno nad delavstvom n>a<še dežele; pozabil je namenoma Calurmet, Mieh, Ludlow. Colo., in Crottcm River. N. Y.. kjer je ljudska sila bila opravi«'ena, da. celo potrebna.
Roosevelt je trdil, da v Ealt tSt. lx>uisu ni bilo povoda za iz-g^fde. Gompers pa, kot zastopnik delavNtva, je moral pobijati Uoo-se vol to ve trditve. Povedal je, da je vzrok v Ulinolsu. Izjavil je, da so izgreda zakrivili kapitalisti, ki so z juga poklicali cele množice črncev, da bi znižal i delavske plače belokožeem.
-ooo-
Rarmere v turški armadi.
Solun, Grška. 9. juUja. — Ka kor m poroča iz Male Azije, se nahaja turška armada t najda lostnojMan. položaju. Med vojaki o rsK^rje^e bolezni zaradi neza kostne hraiie. Poklicali m že %-so / ^ndarmerijo, dm izpolni vrteli.
Med Arabci in Kurd i to se ne miri tako razširili, da je šel tor iški vojni minister Knver paša v
u ■ — i
Izgredi na Moravskem.
Kodanj, Dansko, 9. julija. Z Danaja poročajo, da «o na Moravskem zaradi pomanjkanja hrane izbruhnili nemiri v velikem obsegu. Čerte, ki 00 bile poklican da zadušijo nemire, so streljale in mnogo oseb je bilo ubitih in ranjenih.
najtt; pač pa so delali ravno 11a-siprotno; iskali so zlato in našli s » ga med kamenjem in peskom v zelo malih drobcih.
Tako je tudi med nami: poslati dopise v liste je lahko, ali slovenski narod v Združenih državah se zaveda, in kakor sam gori navedel, da so čitatelji lista tisti, kateri z razumom iščejo pravega jedra, katero jedro se pozna, ali je dobro ali ne. Pravi čitatelj pozna i*, čtiva misli pisatelja ; ravno tako, kakor dober zdravnik bolnika. V jprej omenjeni bolezni je za-popadeno tudi drugo; namreč dopisnik pošlje dopis, časnikar ga priobči v listu. Sedaj pa, ako mi vsebina ne ugaja, kritizira se list in onega, kateri ga priobči. To je tudi napaka, k art or a se da ravno tako odpraviti s potrpežljivostjo. Omenil sem zgoraj, da se počas'. razvijamo največ s tem, ker pre malo mislimo in vrednost jedra ne preiščemo do dua ter prenaglo sodimo.
Rad bi še nadaljeval o tem, ali imam omeniti čitateljem iz naš; naselbine o napredku društva Slovenskega Narodnega Doma. katerega zadnje poročilo je bilo dne 12. januarja t. L Takrat j bila priobeena svota $1254.02 kot prosti darovi in doneske veselic. Od takrat do danes je prišla šc sledeča svota: Prebitek veselice
10. svečana £69.02; dobitek dar društva sv. Jožefa ioO prodan na številke s sreekanjem. Darovali so: Hrvatski tamiburaški zbor $3;
po $1: L. Lab in Fr. Malavašič; po 50^: Fr. Oblak an Ana Drob-nič. Za tikate Hrvatski tambufa ški zbor SQf. Za rent plinove peči Franklin Co. .44. Za prav ila Igu. Stržinar, Peter Stanovnik in M al. Velkovrh po 10*. Prebitek ban ketne veselice brez darov $50.01
Darovali so za banket: Fr. Pet-kovšek $5, John Maček $2, . St Grabelšck $1.25, Fr. Jeraj $1, Jakob Hodnik 50<\ Jakob Breneič Fr. Podboj 50f, Fr. Kranj-50<, Joe Vrhove $1, Martin Gove-kar za ubito kupo 10^. Za iz\-estja prejelo $1.50, po Joe Vrhovcu za izvestja 4?1.25, po Fr. Malavašiču in Miošku za uvestja $1.50; za pravila 80f; John Serarov dar 101; Fr. Barle, M. Svete, M. O-grin, John Zialar, Mat. Ogrin (S),
IZ URADA
i. T.
JOHNSTOWN, PEN NA.
*	GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 9304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: J. A- MATIJAŠ1Č, c.jof Wood lawn Trust Co., Wood-lawn, Pa.
GL tajnik: JOS- DUPJN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa.
Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 591, Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, e.|of First National Bank Alliquip-pa, Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
za slov. oddelek:
Ga. FANI SUSMAN, Forest City, Pa.
FR. LAVRlO, Cleveland, Ohio.
za hrvaški oddelek:
J0S. VINCETIC, Monessen, Pa.
IVO MATAN, Monessen, Pa-
ljudstvo, katero odločuje pri tej stvari, ki je največjega pomena kar jih do danes bilo v korist in napredek v naselbini, odkar ob-Sftoja. Delničarji! Društvo Slov. Nar. Dom vas kliče in vabi, da se tvdeležujete sej in želimo vas videti zbrane ne samo po številu, ampak tudi po zbranih mislih ter skupnih nasvetih v oziru stavbe, katera se bo začela graditi v" najkrajšem času. Vdeležujte se sej, da bo stavba, katero neobhodno potrebujemo, odgovarjala potrebnemu namenu, vsem koristim ter splošnim zahtevam, <Ja bo z naj boljšimi doneski brez vsake navlake donašala največje obresti Stavba, katera se začne graditi. Dasiravno je japonskar policija naj bo narejena tako, <Ja bo izra-islabše Plačana kot 0111 a v katerrko-žala narodni čut in nas opominja !H drusri id^želi na svetu</e jo ven' la, da ta inarod tudi živi v stari ■ r smatra za ravnotako uspešno
Cenjenim pevskim društvom pod okriljem J. S. P. Zveze v naznanje.
Odbor, ki ima nalogo preskrbeti vse potrebno za koncert J. S. P. Zveze 2. septembra 1917, i ms dovršeno, kar mu je bilo mogoče do sedaj.
Konec it se bo vršil samo eden in ne dva, kakor se je prvotno mislilo. Za koncert se je najelo Colonial gledališče, vogal Superior Ave. in fi. 0. St., Cleveland. Ohio, za konferenco J. S. P. Zvezi spadajoeih društev dne 'L sept pa dvorano J. liirka. 600B Saint Clair Ave., Cleveland.
Posamezna društva maj se odzovejo kar prej mogoče na poziv vrhovnega pevovodje Ign. Hude-ta. Naznanijo mu naj. katere pestiti bodo pela v posameznost i mo-
ški ali mešani idbor, označiti je treba ime skladatelja, koliko je pevcev in pod katerim vodstvom se pesem poje. S tem zamore vrhovni pevovodja sestaviti program in odbor more delati naprej, kar se tiče tiskovin in splošne reklame za koncert.
Vstopnice koncertu je založilo gledališče iti jih je samo nekaj nad trinajst slo. Prične se jih mz-prodajati takoj med Slovenci. Srbi in Hrvati. Katerega bo zanimal prvi največji jugoslovanski koncert v Clevelandu, ne bo odlašal kupiti vstopnice. Ko bodo vse razprodane in je vi nimate, ne morete biti navzoči pri koncertu, 7j::ito -sezite po njih takoj.
P. Kogoj, predsednik J. S. I'. Zveze.
Cleveland, Ohio.
Tak mož ne more delati in nje-I govo življenje je spojeno s stalnim trpljenjem.
Rabite PEDISIN. PEDISIN za-
brani nogam utrujenost, mehurje in tudi rast kurjih očes.
Noga potrebuje PEDISIN in nič drugega.
Velika družinska škatlja zadostuje več mescev in stane $1.00.
Naročite se takoj na sledečem naslovu:
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St. E. Cleveland. Ohio.
je merjenje padavine, se je vprizorilo v prvem stoletju po Kristu. Vprizorilo se jih je v Palestini in rezultati so se ohranili do današnjega dne.
Med Rimljani je metereologija kaj slabo napredovala. Prevladanje barbarstva po padcu zapadnega rimskega cesarstva j»' tvorilo seveda veliko oviro pri napredku znanosti, katero je bilo mogoče ohraniti živo le s pomočjo krščanske cerkve.
Cerkveni očetje, ki so pisali komentarje jrlede tedenskih dotikov. so večkrat urinili dolsre razprave glede atmosfere *ije pojavov. Eksperimentalna znanost trinajstega stoletja pa je dovedla do opazovanj v štirinajstem stoletju.
Bilo pa jc šele v drugi polovici devetnajstega stoletja,Ma jc postala meteorologija deloma eksakt-na veti a. Narod pa kljub temu ne vrjarne niti oficielnim vremenskim prorokom.
Klasična zgodba.
Japonska policija.
dom ovira i.
da
Nm Moravsko je bila poslana ministrska komisija, da proučil Jakob Puatovrh so darovali vsaki v krajih, kjer so se vršili po $1; Peter Tnček m John Giear
_ . .. .	' J**
- "iffio^_
se vrši dne 15. julija redna knm mesečina seja v M. Slanovi dvora ni; začetek točno ob pol dveh po
j in zvesto, kajti v tej deželi se ponavadi ne spravlja zvestobo in uda-nost v zvezo z denar jem in zasluž-
Opozarjam toraj vse delničarje.'^°aVadi^ne spravlja zvestobo in uda-
To pa je le en vzrok za uspešnost japonske policije, pravi "Ja-
poldne. Narodno podporno dru- ^ - ,t t^ • 1 4tvo	•	pan MagazineDm^i vzrok je
Du^flo r^vol^ Je DaJn+Pre-	da pripada velik del ja-
C 1 ^ nS -,SV°J	S, PO^skih policijskih častnikov sta-
teim, <ia je prelozdo s^oio ra-cluo o - j	, ,
sejo na vočer poprej. Delnk'^i™	tekozva-
Vpoštevajte toraj dL 15. julija^'™. Ja^"3em JarM>Mke'.kl,lz
<la pridete vsi do Eadnj.^ n o? Prieipyehnh o^rov zan,eUJe.K, de-i-** k^i	• J ®	nar m zasluzek.
nSrtVtlt11 CJ ^ Podloženi. Edino orožje japonskega polici-načrti, katea-e vam predloži začis + •	* .. A
ni stavibinski odb«. Toraj da ^ K meC S"'0 °r°T	^
m-irl«	- —. J' di roparji. Plača navadnega straž-
^TSLZT'J: ^ T :n :e- niora služiti deset let, predno dobi «te vso stvar, da se ne bo zavla- naivižio nlačo
Zaeno vas Pro fTpL^ izdatke dobi meseč-
mSii -e t^r na ta	prispevek $3.00 do $5.00. De-
IVI	P^mno obvre- tektivi in policisti, ki znajo več je-
^o™ 4 I6™ * P^^'»co 2iko dobijo na mesee nadalinth ZrXkJ "amen ]KK3°	do $5.00. Povprečni policist,
t	olnenJ°no se" če tudi služi celo svoje življenje,
-ar ,iaj-3ia fd,,JI ne d<>bi ^^ kofc s12-50 ™
pra-1 rsk>v 1 •mesec- ^ ^
"T er *nem poveča dohodek, je aretacija kake-Kro« ker ob času stavbarskega' posebnega zločinca, ki mu pri-
dela bo potreba gotovo skupnih'nese od $25 do $50.00.
sej in pomenkov, nakar vas bom j V kmečkih okrajih je disciplina
vedno pismeno obvestil potom do : manj stroga in policist sme spreje-
pisnice, kar md je danes nemogo-!mati 0(1 far™erJev darove v obliki
če. Toraj ne vzemite nič za slabo sadeževindrugih pridelkovVča-i«	j	, .sili zgrade bogati ljudje pri vhodih
m potrudite se, da vas pnde ko- na svoja pogestva majhne h^CP,v
likor mogoče, da tako odloča ljud- katerih lahko žive polieisti Drez-fdci glas večine. Vdeleiite se vs: plačno.
do zadnjega anoža, da tako prej! Na isti način dajo tudi v mestih zraste sad v^ega dela.	i ljudje policistom na razpolago ka-
Z združenimi močmi za Sloven-' ^sobo; kjer lah*° stanu.je- Tfke
_k;	- tv___ihwe in taka posestva imajo potem
•ki Narodni Dom!	seveda* »vieo, da zahtevajo ne-
tajnik.

licista se stavi pod ono hišnega gospodarja na vratih, kot svaril za eventualne roparje.
Seržanti pričnejo službo s $15.0C na mesec ter se jim lahko zviša plačo na $50.00. Skušnje za ta mesta, ki so splošno predmet hrepenenje so zelo stroge. Med kandidati je pogosto najti graduirane - s cesarskega vseučilišča v Tokio. Vsak policist je po petnajstih letih neprestane službe upravičen do pokojnine.
Meterologija,
Meteorologija kot znanost je še v svojih povojih, vendar pa je to panoga splošnega znanstva, ki je morda tako staro kot človeštvo samo. Pričetke meteorologije je najti takoj v pričetku civilizacije.
Napačno bi bilo predstavljati si, da ima bogato znanje glede vremena, ki ga je najti v Bibliji, posebno v knjigi Joba v pesnitvah Homerja in Hezijoda, svoj izvor v Palestini ali Grški.
Splošna razširjenost znanja glede vremenskih razmer v teh spisih kaže, da je morala imeti to znanje svoj izvor v prvotnem postanku kulture ali civilizacije onega čas*.
Dosti je vzroka za domneve, da je mogoče veliko moderne znanosti glede vremena zasledovati-dO ko-necnih indo-germanskih virov. Pri Grkih je zasledovati do 5. stoletja prod Kristom redna meteorološka opazovanja, kojih rezultate se je o hranilo do današnjega dne.
Velika nadarjenost Grkov za čisto ali abstr&ktno znanost jih je napotila, da so pričeli sestavljati metereoloske teorije. V prvem stoletju pred Kristom se je že zgra-dil^ v Atenah takozvani stolp vetrov,
Naslednjo vojno anekdoto je povedal angleški konzul Nugent v
Chicagu:
—	Stvar se tiče srrškega armad-nega zbora, ki se je udal Nemcem in katerega se je kot gosta pro vedlo v Nemčijo, kateri že itak primanjkuje živil.
V Chemnitz se je predstavil oddelek sestradanih grških vojakov tamošnjemu vojaškemu poveljniku ter rekel:
—	Povedalo se nam je, da bu vlada tukaj preskrbela par racij.
—	Da. in to je tudi res, — je rekel prijazni nemški poveljnik ter vzel s svoje pisalne mize velik paket kart.
—	Tu so vaše grške racijske karte, katere smo dali napraviti nalašč za svoje spoštovane grške goste. Te karte dajejo vsakemu grškemu vojaku pravico do šestih oliv na dan in sicer skozi pet dni. V dnevih brez oliv je vsak izmed vas upravičen do enega biskvita in pol pinte nadomestila za kavo.
Ne ve se še, če je ta storija resnična.
PATRIJ0TI!
Stric Sam išče
500 PEKOV 100 KUH0V 25 MESARJEV
za hraniti U. S. vojsko
SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJ BO UR
Peki, kuhi in mesarji se Iščejo, da služijo Z. D. v svoji obrti.
Vam ni potrebno vežbatl se »U opravljati vojaSke dolžnosti razen svojega posla.
Ako znate peci aH knbati. Stric Sam vas boce — če pa ne znate peči ali kuhati vas bo pa Stric Sam nauči L
VPIŠITE SE DANES!
STOPITE V ČASTNE VRSTE za časa vojne. STAROST 18 DO 45 LET Pb£apekwi $33 At $44 w plača' thU
$38 n $36 m i Urad rek rotacije:
vogal Sttb Street ki 6tfa At«„ New York.
TOAg &A»ODA, j& SXTC: 19\T.
■FT

ujenje
Evroptk* vojna je zbudila Daljni Iztok t*-e porodila misel, da m prestavi .svetovno silo z za na istok. Tej klrji se daje v številnih japtMtskih in ki-listih ter je pričela zavzemati obliko {»an-azijskega gibanja, kojega meelo je; Ceia Azija je eoo.
V "Ch«w* Koron'* (Central na revija) pravi I'nowike Vakamija, odli-en japonski publicist. da propad.« zaparina civilizacija pod tež«» svojih pritiklin. Izjavlja, da je bilo aieer i^Mtxiti velikanski napredek glede stn>j«-v in mehanike v KploMneiii,, da pa se ni napredovalo % umetaoMtih. Vprašuje, kje je ona velika literatura, ki bi morala priti z razvojem tiskarske uiitH dosti t
K je je kako izboljšanje v arhitekturi tla bi pa bilo mogree opazki f Zopudna gledaliaea in gledališka oprema sta se l<ipo razvila in doseglo m* je efekte, ksrterim w divi nku, a nikjer ni drama-ti»'tiega d«-la, ki bi bilo »Miakovred-iw» t a(wet«H» samo. l/vrstni stan-ila«*'' miiettKvsti in kiparstva je standard »/ dimu* preteklih <-a nov. I« van redno veliko število kratkih pov«*ti in ■"-rtie je zadu-iilo vso e parno ui tipične jvoezijo tier neproduktimo#t filototije kaže tendenco, ki prevladuje v zapadli i misli.
Z dtifcgimi txtmbuii rečeno; za-]>a«liui driižl ii se je i/premenila
v*l«*d jutpmlka uporabljenih zna-liost i. doc i m ni nobenega kjmpen* aacijskejra razvoja v člov -ški misli, da bi se \<*ilo druibo naprej v »voji izppptn^njeni obliki. Vlada mnirti' pomanjkanje harmonije meti idejami kri prakso.
On vprašuje, ee ne pomeni to notranji bank«rot ;:apadne civilizacije, In nato odgovarja on na •roje lastno vpraiuuije z izjavo, da Art v« je jo zapadni not odi vse svoje krame izdajdbe in sisteme ter vf»- druiriit dragocenih stvari na oltar velike in bedaste vojne, ki pometija samomor K v rope..
V" tej vojni pa vidi prdiko z a Azijo. I/jodje z /upada so sebični in misli vsakega se mredotočuje-jo na njeni t»amem. Napravilo pa bi se veliko napako, <"e oi se »ni-| sdilo. da je Amerika od i na dežela, ki ne pripušča Azija tov. Zapadni ljudje izključujejo Azijate, kjerkoli jih morejo. Pravica Zapada je krivira Iztoka. I soda Azije je sedaj na tehtnici. A/ijati se morajo ali podvreči sebietw volji za-padmkov, ah pa oiivotvoriti azijsko politiko, ki bo izključevala zapadne narode.
Na Kitajskem ifcaje izraza skoro Mtim mislim dr. Siki Jat T sen. Ta Vknoko iiaobfH/.«-iii človek -pripada ipreeej vplivni skupini Kitajcev, ki ni na vse načine prizadevajo, da bi obdtžali Kitajsko izven vojne. Zagovarjajo p* nasprotno »vezo vseli a/ijskiji narodov po<l vimMvoqi, čeprav u«* dejan»ko Ue-gemomgo .Japonske. Zagovarjajo nadaljo mnaneipaeijo vseh ar:j-akih narodov »hI političnega vpliva Za pada ter priznanje azijske Monroe doktrine.
Ti možje upajo dobiti za vsaki iztočni narod prosto in avtonomno v lado pod v»»d«tvom Jaqxnijike in Kitajske ter vsi ti proMti narodi naj Im bili zavarovani proti evropski in ameriški agresiji <pe morni japonski armadi in mornarici, katero naj bi podpirale oja-čene sile Kitajske.
"Far Ka.stern Review" pravi, da pan-azijsko gibanje kaj izvrstno prija i>ečeuemu dijaškemu elementu in da se je pričelo širiti l>o Japonski, Kitajski in Indiji.
V	Indiji pridobiva gibanje na sili vsled preganjanja Mrs. Besani od at rani angleške vlade. Ker so si pridobili neko površno znanje o Kapadmh metodah in potih, so dijaki prepričani, da je njih znanje zadostno za z<»petni preporod (njih rojstnih dežal in vsled tega se tudi hočejo oprostiti zunanjega vpliva in vodstva. Ta čut je ue tam ostrejši, ker se je ponovno ranilo njih ponos, kajti naj bodo posamezni belci še tako osebno pnjamii. so vendar ne morejo po-vqpeti nad misel, da predstavljajo črne ali rmene rase nekaj mferi-jomega in manj v rednega.
Paai-azijsko gibanje na Japonskem ima seveda za predmet povečanje Japonske in nje vpliva, dočim se skuša na Kitajskem do-se&i splošno izboljšanje glede politike in narodnega gospodarstva.
V	kitajskem jeziku. baje ni no&e-
stvari v tej čudoviti deželi pa je videti domačina, ki bi se smejal.
Nikomur ni znano, kaj misli japonska vlada o tem gibanju. Gotovo pa je, da posveča japonsko časopisje veliko pozornost tej stvari in nekatere ugotovitve časopisja so taok rosnične, da se morajo pogrcMiiti globoko v duha čitoatelja. Izvaja se, da smatrajo evropski narodi od onega časa naprej, ko so prišli pred 300 leti Nizozemci in Portugalci v Orient, te dežele kot kraj, kjer je mogoče prklobiti si bogastva ter jih tlačiti po svoji najboljši volji. Ev-rsipski narodi se niso prav nič o-botavljali izvajati najhujše re-presalije. Tlako so zasedli Angleži otoke Južnega morja. Tako je postala Indija »rigleška posest. Od časa opijske vojne naprej je trpela Kitajska vsled tiranije belega moža. C'e bi ne zadala Japonska lbelen«u niožu udarca v rusko-ja-ponski vojni, bi padla cela Azija pod jarem belega tujca. Ta vojna pa je iapremenila nabiranja liele-gi'j moža glede Azije. Obenem pa je tudi prebudila prHbivalstvo Azije.
Nihče, kdor čita liste, prihajajoče iz Azije v teh dneh, ne more biti v dvomil, da so topovi, ki so pričeli grmeti na liojiščih Francije. vzbudili Iztok iz letargije in ravuodušnn*iti.
Solne* -pu vzhaja na Iztoku!
Zgodba o Robertu Glive.
V	otroških letih se ga je označilo kot 4•družinskega tepca". V njegovo debelo glavo niso moffli niti učitelji, niti stariši vtepsti najbolj navadne stvari, ki spadajo k splošni izobrazbi. Če bi bil navaden slaboumnež. bi se družina sprijaznila s to mislijo ter jo prenesla. On pa je vedno iskal trublov ter jih tudi našel ter se zapletal v stvari, ki so dišale po kriminalu.
Ta človek je bil Robert Clive, sin dobro stoječega Angleža. Eden njegovih življenjepiscev ga označuje na sledeči način:
— Velik, grd. len in stupiden je ostal do svojega osemnajstega leta velik ignoramus. Leta 1744, ko je bil star devetenjast let, se ga je tio&lalo v Indijo, — kot malovaž-nega uslužbenca angleške East India Company. — Pri tem se je mi-" slilo, da bosta njegova ignoranea in splošna nerazsodnost manj padli v oči v tej divji deželi kt pa do ma.
Na kratko rečeno je bil Clive tako ponižan doma. da se ga je poslalo v Indijo, kjer bi njegova nič-vrednost vsaj ne onečaščala njegove družine.
V	teku polnejših dvajsetih let pa je ta "družinski tepec*' in splošna izguba ustanovil indijsko cesarstvo, bil multi-milijonar, baron ter si pridobil nesmrtno slavo —
V	času, ko je prišel Clive v Indijo, je bila slednja vladana povečini po domačih vladarjih in poki kraljih, o katerih se je domnevalo, da so podložni velikemu mogu-lu, ki pa jih je v resnici zatiral in izaetavaL
Portugalci so že pred dolgim časom ustanovili v Indiji bogate trgovske postaje. Portugalce pa so na to pregnali Nizozemci in Francozi so še pozneje vzeli Nrzozem-cem največji del trgovine v Indiji. Konečno so prišli na vrsto tudi Angleži, ki so skušali faitrgati Fran cozom trgovino iz rok. Francija se je v času, ko je dospel Clive v In d i jo. pečala z načrtom, da napravi iz dežele veliko francosko provinco. —
Clive je pričel svoje življenje v Indiji kot uradnik. Cela ta njegova družba se je izkazala kot polomija prve vrste, kajti vse delovanje Cliva ie obstajalo iz večnih pre pirov s tovariši ali pa celo iz dvobojev, katea-e je Clive izzval. Nato pa je p ris spopad med Francijo in Anglijo glede lokalne nadvlade in Clive je zapustil svojo službo v uradu ter sprejel mesto poročnika v nekem polku.
Ta skoraj izgubljeni človek pa je pričel v onem trenutku kazaiti svojo vrednost. Bil je drzen, nev-strašen vojak, ki se ni bal ničesar ter ni vedel, kaj se pravi biti poražen.
Francija je podpirala nekega Chun d a Sahiba za prazno mesto podkralja v Dekanu. Angleži pa so vedeli« <d* je bil obljubil Chunda . .	pomoč Franciji ter so vsled tega
ki bi s&r&zala pojem nasprotovali njegovi kandidaturi.
Sahib je oblegal neke «n-
COPYRIfiHT N*W||_»^fWJMU. WAi*^
BRIGADNI GENERAL J. E. KU HN
predsednik vojaške visoke šole v Washingtonu.
ve na skrivnem 500 mož proti glav- vlja ladjam dočim so v pristani-nemu mestu Chunda Sahiba. Ar- ščih in s provizijskih ladij se jem-eot, katero me.4to je presenetil ter 1 je zaloge le tedaj, kadar so bojne zavzel.	j ladje na visokem morju in kadar
Kot je pričakoval Clive, je Chun- je zaloga svežega sočivja posla, da Sahib v resnici prestal z oble-' Skrbna mati kateregakoli naših ganjeni Trichmopolysa terse vrnit 'mornarjev je lahko brez vsakega v hitrih pohodih, da reši svoje glav'strahu. da bi dobival njen sin ne-no mesto. Skozi petdeset dni je zadostno in slabo hrano. Hrana, ka-Clive s svojimi par možmi branil (ter0 se mu daje na morju, je do-mesto proti sovražniku, katerega bra. če ne boljša kot jo je kedaj je konečno celo prisilil, da se je u- dobival doma. maknil.
Vspričo tega čina se je razlega-
Zaloge živil na ladji Obstajajo iz kruha, nasoljenega in prekaje-
Ia slava Cliva po celem svetu. Pitt. neffa mesat konserviranega sočivja. angleški ministrski predsednik, je vključno fižol, grah dn riž. nadalje označil Cliva kot "generala, ki ga iz konserviranega sadja, kave, čaje poslalo nebo". Clive je dokon-;ja< kako. kondenziranega mleka, cal svoje uspehe z uničenjem Chun- Slir0vega masla, soli, sladkorja, pode Sahiba. s čemur se je utitiilo pnii ženfa> makaronov, sira, kisle-nadvlado Anglije v južni Indiji. I „3 zelja, ter raznih dišav. To je le
Nawab iz Bengala je leta 1756 majhno število iz predmetov, ka. masakriral Angleže v Kalkuti. — tere se ima v zalogi in s katerimi Poslalo se je Cliva s 1900 možmi. ;se zagotovi. da se daje mornarju da se osveti. S to majhno četico je!vsaki dan nekai drugega in da ni uničil m porazil armado 34,000 hrana preveč enakomerna.
ir". .	. . . i- i	nedeljo obstaja obed iz roast-
JJfir	^^r beefa. krnha. kave, surovega m.-
i ', a r T J8? T f. isla' sir:" i" sadja. V pondeljek bo cesarstvo Anglije ter se izkazal ta-1
ko dobrim državnikom kot
vojakom. V priznanje njegovih zaslug se ga je imenovala baronom ter slavilo po celi Angliji.
Postal je neizmerno bogat. Tedaj pa so se pričeli oglašati nje-gvi sovražniki ter blatiti njegov značaj. Clive se je vsled tega vrnil v Anglijo, kjer se je ravnalo z njim kot s hudodelcem. To ga je tako potrlo, da se je dne 22. novembra 1774 usmrtil.
Prehranevanjs naših mornarjev.
Dobro znano dejstvo je, da koraka armada na svojih želodcih in isto velja tudi glede mornarice, kjer je vprašanje dobave in razdelitve živil eno najbolj važnih, s katerimi se ima pečati mornariški
morda dobil mornar prekajeno slanino, kuhan riž, kakao z mlekom, kruh in surovo maslo ter sadje.
Jfornarica sprejema v svojo službo kuharje, ki se razumejo na posel ter znajo pripravljati jedila za poljubne število oseb. Kuhar mora tudi poznafti hranilno vrednost predmetov, s katerimi ima opravka. —
Kuharji na bojnih la'djah pa si neprestano prizadevajo, da izume-jo nova jedila ter povzročajo s tem včasih velika in radostna presenečenja. Kuharji pa so predvsem dobri gospodarji, ki znajo varčevati z blagom in si dvakrat premislijo, predo vržejo kako stvar proč.
Največji problem, ki ga je imel rešiti mornariški department, je bila dobava provizij za brodovjt velikih bojnih ladij, ki je napravilo dolgo potovaije krog Južne A-merike v San Francisco pred desetimi leti. Broklovje je obstajalo iz 16 bojnih ladij s 13,000 možmi ter iz šestih torpednih čolnov s 450
departmertt. Če človek pomisli, da je včasih bojna ladja oddaljena od'možmi. Provizije za to brodovje so postaje na obrežju skozi mesece in zahtevale več kot 6,500,000 funtov
da se nahaja na mestih, kjer ni mogoče dobiti svežega mesa, zelenjave in pitne vode, potem se lahko izprevidi, da zahteva problem prehranjevanja te ali one mornariške skupine veliko podrobnega znanja in pazljivosti.
Splošno prevladuje prepričanje, da žive vsi mornarji Od hrane, obstoječe iz slanine, fižola, kave in par drugih predmetov. Zelo malo pa je ljudi, 'ki vedo, da ima naš mornar v sedanjih časih boljšo hrano kot kateri drugi mornar na svetu. Hrane pa ima v izobilici ter pripravljene od iznčenih kuharjev, katere se je sprejelo v službo edi-nole v tem namenu.
Eden najvažnejših problemov, katere je treba rešiti, kadar gre ladja v aktivno službo, je dobava živil. Dasiravno napravljajo dandanes ladje zelo malo velikih potovanj, je vendar na krovu vedno zaloge ca dva meseca. Številne dobavne ladje ali provisqske ladje, ki spadajo k mornarici, pa slede brodovju. dočim se Tirtijt t do-
blaga različne vrste.
Imenovano množino se je nabavilo le za petmesečno potovanje \ San Francisco. Kupilo pa se je naslednje: — 1,200,000 funtov pše-nične moke; 20,000 funtov oatmea-la; 61 funtov koruzne moke; 25,000 funtov kako; 20,000 funtov sliv; 475,000 funtov breskev v posodah, nadalje nad 1,000.000 svežega govejega mesa; 100,000 funtov ko-štrunovega mesa; 50,000 futov šunke; 150,000 nasoljenega svinjskega mesa; 15,000 funtov teletine, 10,000 funtov frankfurtaric in ta ko dalje.
Razventega pa se je nakupilo na tisoče funtov čebule, fižola, krompirja, kislega zelja, rib, sira in tako dalje.
Iz vsega navedenega je izprevid-no, da dobivajo mornarji zelo raz novrstno hrano in sicer v obilici.
s gojenjem golobov v prostem ča ml Poste po podrobnosti na: Stephen Vidovič,
50,000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ZASTONJ
Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, M se hočejo ženiti, možje, ki •o bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem Času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdravi, močni in krepki — v tej knjižici lahko najdete nas-
ZASTONJ MOŽEM
vete, ki vodijo Ho tega.
POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI.
Alt trpite
na sifilisu ali zastrupljen ju krvi, kapa viet, živčni slabosti, na spolno-uri-narnih in drugih nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon-stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-mu, ali na želodčnih, me burnih, in led« vičnih boleznih?	#
Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žoleno ri-ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, Orne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanjef Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo? Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obupani in žalostni f Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški — mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor .samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.
»■■■■»mUMMMMMT«—»»»■»»»■»■»»»»»»»»»»■»»■■■»■HMMMMMmMMmWMIWHWHWimi
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
DR. J. RUSSELL. PRICE CO., S.700MadUoa A Clinton Sts.. Chicago. III.
Gospodje:—Zanrtna me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete eu izvod.
6TEV. IN ULICA ALI BOX____
MESTO ........................
.DRŽAVA
Na zahodu.
' Vidim in vem, da ste najple-memtegši človek, ali vendar..."
"' Vendar l Končajte, Margareta!"
''floram vas odbiti."
Zrak je vzdrhtel od njenih besed in potem je bilo vse tiho. — Ona se je zagledala v rožni grmiček, ki je poganjal kraj njenih nog, a on v vrtnarja, ki je kancem vrta obrezoval sadno drevje.
' • Margareita, ali ras — resnično me odbijate — zamietate mojo lju-bewen?"
^Kolika sreča, da bi jo mogla sprejeti! Toda saj veste, da sean že ljubila... "
'•Ali tega je že dolgo."
Dolgo, aanpak zame ni minilo."
' Margareta, vi hote zametajte življenje!"
"Oh, moje življenje je kon čano!?'
''To ni mogoče! Polna ste že mladega, svežega življenja."
"Po zunanjosti sodite."
"Ta va« lepi obraz, vaše črne, &i»rke oei, vaš mladi stas... Kaj to govorite, Margareta? Vaše življenje se tie niti začelo ni."
"Ali pocanate primero o lepem i\lečeni jabolku, ki je znotraj gnilo? Tako je tudi pri meni: Mlado telo, ali v mjem se je utrnilo življenje."
"Cenim .človeka, ki ste ga ljubili, nad njegovim grobom se me polašča čustvo spoštovanja in žive simpatije. Spoštoval sem njega in vas enako. Tri leta so minila, odkar ga ni več. V tem času sena vas vzljubil, pa sem mislil, da me imate tudi vi nekoliko radi, Margareta."
"O, rada vas imam, Andrej, ali -ne ljubim vas!"
"Zdi se mi, da vas dobro razumem. ' *
Vstal je ter stopil pred njo. "Ne morem vam ipovedati, kaj občutim!'1
"Odveč bi bilo, da mi pravite o tem."
Iztegnila je proti njemu svojo msalo, belo roko ter ga pogledala s solznimi očmi, toplo, se&trinsko.
Andrej se je nagnil k njej, poljubil ji je roko, potem je počasi odšel iz vrta.
Margareta, sedeča na naslonjaču, si je podprla z desnico glavo ter je zamišljeno gledala za njim. Odmev njegovih korakov se je razpršil v zraka in je zamrl v tihem vetrecu, ki se je igral z njenimi lasmi okoli bledega iiea. * *
Margareta je sedela v svojem starem naslonjača v senci na vrtu. Pravkar so vzcvele prve vrtnice, ona pa je bila bledejša kot navadno. Na fhodn je tonilo solnce; dekle gai je spremljalo s trudnimi, ugaslimi očmi.
"Kako vam je, Margareta?"
"Hvala, dobro. A vi, Andreji'
"Dofcco."
"Jaz ljubim zahod soluoa. Mar bližje mi je on. Prvi vaš poljub gareta.	(b» Ziineril plamen hrepenenja
"Tudi jact; ali videla sem ga njim, a vas bi z grozo odbila. Za-samo enkrat!"	t«» si ne skušajte pridobiti moje
"Mogli bi ga videti še drugič/' ljubezni, ker v>ak vaš poizkus me "Solnce vzhaja samo enkrat na le še tem tesneje združuje s predan... Tudi moje sobice je zašlo.'tek losi jo. Saj pač sami veste, da pa ne vzide nikdar več."'	j bolest ni ozdravljiva, ako požene
"Pustiva tak pogovor, Mar ga! globoke korenine." reta. Odločil sem se, da vam sej Andrej je vstal in jo je prijel enkrat izpregovorim o najini za- 7-a roko. devi. Vi ginete, umirate, a jaz te- "Z Bogom, Margareta!" gane moreni gledati. Vzbudite se, "Samo malo še. Ne jezite se. | bodite mi sauuo malo dobri. Potap-;Ali viditetam na zapadn ona dva , lj=ate se v preteklost, a ona vam' divna rdeča žarka.* Kako sta le-iapodjeda življenje. Pozabite!" ,pa; prva znaka zahajajočega
"To sem si rekla gotovo že sto- *olnra.T krat. Ali moreun kaj za to, če srce j Pogledal ji je v obraz in je opa-inoče ubogati?"	izil "a nj*-<iii
dve veliki rd-či lisi.
"Da|jte, da vam pomagam po-J "Da, to so prvi znaki mojega zabiti, kakor drugi otrok pomaga zahajajočega soLuca", je vzdihnil matari pozabljati bolest nad iz-'"1 je tužno zrl na oni dve lisi. Pogubljenim prvim..."	j tem pa se je hitro poslovil in je "Ne morem — to je ves moj odšel. Ko je stopil na cesto, je odgovor. Ljubezen enega otroka solnce pravkar izginjalo za gore. bi mogla prenesti na drugega, ali; Andrej je gledal otožno za njim. ljubezen enega moža na drugega, ne — to ne gre!''
"Ali zakaj, zakaj ne?"
P.ilo je povsod vso tiho; cvetke so tejinstveno iz dih aval e svoj "Poslušajte me! Pridete k me- dehteči dih, a vetrie jim je lju-ni, da se nekaj pogovoriva, da me bi m k al glanrice. pozabavate; trudite se, da bi mi! Margareta je ležala v svojem
ustregli, a dosezate ravno nasprotno. Odpirate mi tihe rane." "Jaz? S čim?"
"Ko me gledajo vase oči sorko,
naslonjaču kakor kip. Jiila je bedo oblečena, bledih, upalih iic, ugaslih oei ter nepremična kakor mra-mor. Strmela je v solnce, ki je od
se spominjali njega; kadar zro atflioda sem vprio vanjo svoje kr-name očitaijoče, sne zopet sporni-j vave žarke. Sohiee se je čim dalje njajo njega. Ko mi poljubljate bolj rumenilo, deklica pa je ble-'roko, se spominjam njega. Tako dela; solnce je padalo vse glob-je on delal, tako je on .gledal. Po-J Ije in globlje. — njen dih pa je vsod on in zopet on. Kadar mi go-'postajal vse krajši in krajši — vorite o ljubezni, mi zadrhti srce. <kve solne.i na zahoda, dve solne i toda za njim. Saj mi je on tako v umiranju!
govoril; in namesto da gledaim' Vse tiho... Cvetke so tajin-vas, vidim vse bolj živo njega, stveno izdihavale dehteči vonj. a Namesto da čutim ljubezen za vetrie jim je nežno poljubljal vas, me duši moreča bol za njim. mlade glavice. Tiho, neslišno je In čim bolj se mi približujete, izdihnil poslednji dih dveh sobic, tem bolj ste »ni oddaljeni lin tem vsako na svojem zahodu...
Kadar Je kako drafitro namenjeno kupiti bendoro, sastavo, rogaJj* fodbeae Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete ure, verliice, priveske^ Itd., ne kupite prej nikjer, dn tudi nas xa cene vprašate. Upračanje Vas 16 2c. d* si bodete prihranili dolarje. Pete rtč vrat pošiljamo brezplačna Plfflte panj.
IVAH FAJK * oo.
PA
SLOVENSKO
podp. društvo
®
svete Barbaro
U ZKDINJEinS DSŽA VE SEVERlfE
Bedel: FOREST CITY, PA.
hilHiHrw 4w SL Jamarja IMS v drftavi
GLAVNI I GRADNIKI:
Prcrfacdal*: F. 8. TArCHFR, «74 Ahsay Are., Rock Spring Wyo.
Podpredsednik : JAKOB EMtLENC, box 181, Brought on. Pa. TaJnLi : FRANK PAVLOVČI^, box 047, Forest City, Pa. PowuAul tajnik : AVGUST G OST IA A. bo* 310, Forest City, P*. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 SL CIalr Ave., Cleveland, Ohta. BomatrA blagajnik: ANT. HOC8EVAR, RFI>. No. 2, box 11%, Bridgeport Ofeidk
NADZORNI ODBOR:
P»ada«Infk nad*, odbora: JOSIP PCTERNEL. baz 06. Wlllofk, Pa. L nadsorbik: J KRNKJ HAFNER, box 65, Bardlne, Pa. L aadaonU*: IVAN GEOSlU, 885 E. 1ST tli St., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, L porotnik: PRANO TEROPČIČ, R F. D. No. 3, box 14«. Fort Smith. Ark. I. porotnik: JOSIP GOLOB, So. 14th St., Sprlugfleld, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
pr. JOSIP V. GRAHEK, (M3 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glaallo: "GLAS NARODA", 82 Cortl.ndt St., New York, WS*.
I
Cenjena društva, odroma njih uradniki eo naprošenl poSllJatl rae do-liae direktno na plavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj ae pa po-
Kija edino potom postnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nlka:
kor pa ne i-.tom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovCiC, Farmer*
k Minem National Bank. Forest City. Pa.
V elo^ajo. da opazijo drnstvenl tajniki prt poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenuUuma naznanijo nradu glav. tajnika, da napako popraviti.
** m mu
od	28 Matieič >>ane 6516;
od postaje štev. 39 Pmk Josip 8488; od postaje štev. 50 Rabieh Ivan 5366; od postaje štev. 55 Deželan Ivan 1301; od postaje štev. 78 Kovačic Jakob 5740; od postaje štev. 86 Jenko Ivan 8357; od postaje šfev. 94 Vidmar Josip 9446.
pri postaji štev. pri postaji štev. pri postaji štev. pri postaji štev.
Ignac 8885; pri postaji štev. pri -^«taji štev.
Črtani člani in Sanice:
1 Rozina Leopold 9623 ;
4 Koejančič Frančiška 124, Kocjančič I. 502;
6	Kovačič Matija 147, Frank Leopold 9530;
7	Lnzar Alojzij 6036, Bankše Ignac 213, Resetič
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. P. Dr. Sv. BARBARE.
Spremembe v mesecu juniju 1917.
Pristopili člani in članice:
k postaji štev. 43 Lak Pavel 9863; f i»o«»taji štev. V! Prelog Alojjeij 9M>7; k po taji š»f-v. 65 Troha F.lip 9>64, C'ekada Ivan 9865 k postaji štev. 76 D liga r Andrej 9868; k postaji štev. m! Karnič Frane 9S66.
Suspendirani člani in članice:
»rt r
prt pri
pri
pri pri
pri pri pri pri pri
l*ri ■H
i ji štev jrareta Hi?*, poataji št«*v (MMttajl iti*v po*taji *tev Franc 7TFJ
pm pri
pri (
iwri pri
1	< % ntr Ivan 9063, Zupančič Frane 3814, Zalar Mar-Zatar Ivan 5318;
2	Kjv«ii Alojzij	Stu. iua Fruate 2542;
3	Anton Mlinar 6656, Sever Ivan J-OOO; ♦I Jerman F>ane s>42. Zorman Ivan 1518, Kvajšek N lie 'h>vp 7631, štetij Anton 9-548, Oblak Tona* 8927. Vii-i t- I Viu i	>t"piir .iak*»b	Ma.stanak Miha-I IWW, Korenčič Andrej 6192;
oslaji štev. 7 <V*tali»" Josip 207;
- \'ovi>vfl -losip »697. Orjak Alojzija 1067, Fabae Kav nikar Alojzij 9573; 11 IJeba .1 o> p 5» »77. Opuhar Matevž 6834;
13	Skarln-e Frank 5905;
14	A ubi l Josip 5661, Fritz Terezija 8328; 1«. ttimotii Alojzij 5764, Zupančič Frane 690; 17 OImt.- Anton '>713, A Hi Ivan 6322, Da rim« Matija 9452, P*l< Jntik Toma/. !»717;
1^'iiu t v Turka j t 4»74"i, Eržen Ivan 3802; p. ),. i r v _«. «ilavM<i lian W5, Kalinšek Ivan 9109, Kočjavš A i "j/i i 91 '.-I: Z ti | *a nt- F. ^2*7. (epek Franc 7706, Hlapše Ivan f.443 K. bar Frank 7!0\ M»helič Josip h746, Marčun 9581. M eat«-k A nt. i M. Ko- r Ivcu M61, tVrnigoj Anton 8024. Lu-k me J tie j	z. k -Uieli Anton 8475, Zalokar Jo*. -fOOO;
p»*»faj» št. v. 2** Peteniel Ivan 2247;
:-"-'<« -	33 H«k . var Ma »ja 1136, Ušeničnjk Matevž 9013,
771-, Boriugrar Frank 6214. Fšeničnik Kat. 1237;
Ko/ man A loj/i j M4:t6. Orifbersr Terezija 1134, ♦»k:v Petrovič Ivan ^90, Kirar Terezija 1135; ^»9 Horvat Ivan h958;
41 Kl»er Juliju- -»^6. (iiejrerl Frank 9844, Vebovee
i J..b Matija 7722, Pavlieh Alojzij 8949. Kozale
postaji *t*»v
Frane	62W postaji postil ji štev poMtaji štev (Ht^taji »lev
|M>staji	štev
Obran Jo««i| (mlaji it«', ika«Ia Frane posta ji štev.
postaji štev. Frank 375®
8 Bajt Anton C501; 14 Stri eel Matija 9276; pri fKtstaji štev. 15 Spendal Frane 621; pri postaji štev. 22 Smole Jernej 8866, Pettkof Jurij 3737 r pri postaji štev. 25 Razeršek Ifjnae 6829;
pri oostaji štev. 2fi Blatnik Alojzij 2424, Brnnee I,eoq>ol<l 8729, Mesojedec Rudolf 8944. Jekovee Matevž 9181; pri postaji štev. 27 Linassi Friderik 9010;'
pri postaji štev. 28 Lijaki Pavel 9582. Fiuidak Rok 6001, fljaki Matija 9656;
•pri -postaji štev. 29 Gornik Jurij 9560;
pri postaji štev. 33 Bobnič Anton 4656. Resnik Jakob 7257; pri postaji štev. 37 Stajner Josip 5660, Krašovec Marija 1000, Staj-ner Leopold 1399, Stajner Pavlina 133, Krašovec Ivan 7617, Kraskrvec Frane 3762; pri postaji štev. 41 Keber Anton 8636; pri postaji štev. 44 Palir Frane 7316; pri postaji štev. 53 Razpotnik Ivan 2707; pri postaji štev. 55 Greporino Maksino 8656; pri postaji štev. 58 Ugarkovič Nick 9457; pri postaji štev. 65 Urbaneič Ana 1202;
pi-i postaji štev. 67 Raspet Ivan 59C8, Seme Bla;ž 6437, Reprenšek
Matija 9588; l>ri postaji štev. 69 Bum Peter 8828; pri j>ostaji štev. 71 Plantar Josip b757; pri postaji štev. 72 Zafuta Ivan 6045; pri postaji štev. 76 Žehcl Ivan 7481; liri jKKstaji štev. 86 Iluranik Franc 8296; pri postaji štev. 91 Bakovec Anton 7904.
Zopet sprejeti člani in članke:
K postaji štev. 1 Marinčič Marija 422, Marinčie Marija 60, Kumar Anton 7707, Kotar Lourene 8957, Anžlovar Josip 590, Yrhov šek Marija 67, Bokal Anton 6729, Hiti Alozij 7899, Bevc Frančiška 875, Zidar Frane 5675, Mar*kovič Matija 6316. k postaji štev. 2 Stucin Frane 2542.
k postaji štev. 3 Sadovski Mihael 4513, Goršin Ivan 1677, Škerl Jakob 9415, Baloh Alojzij 4021. !c postaji štev. 4 Rojrlič Anton 6653;
k postaji štev. 6 Fink Avgust 6383. Luder Josip 4004, Mervar Franc 4030, Mesee Matevž 5931, UšetničnJk Ivan 7234, Čelhar Franc 8205, Zupančič I«?nae 9315; k porifcaji štev. 8 Dra^o\ič Niek 8273, Sopčič Frane 4753; k postaji štev. 11 Bavman Marija 397, Talarovski Peter 4746, Rogelj Marija 320, Rogelj Jernej 4518, Safer Ivan 4655, Bavman Franc 2361;
k postaji št^v. 16 Martoneli Peter 6024; k postaji štev. 21 Stegič Josip 1*093; k postaji štev. 24 Zijrlav Franc 9698;
pri postaji štev. 26 Kužnik A-nt on 4347, Burja Josip 8767, Planinšek Anton 8685, Razstresen Jakob 9202, Dolšak ^van 6804. Koeja« Ignac 6698, Carman Frank 9213, Oven Franc 8887, Fhrk Alojzij 9396;
pri postaji štev. 27 AKlrijan Markus 7345;
pri postaji štev. 33 Škufca Josip 6954, Kvas Alojzij 9828, Gorene A-
lojzij 4830. Tomažič Apolonija 1237; pri postaji štev. 37 Tome Katarina 957, Zorko Frančiška 975, JančK-
Franc 578, Brezovar Stefan. 9252; pri postaji štev. 44 Starman Lovrene 3781, Smarda Josip 5649, Blaži«" Rudolf 2712, Cepin Ana 363, Femec Anton 6761, Cepin Fran 5397. Kovačic Jakob 4722; pri postaji štev. 53 Zaviršek Franc 5176, Zaviršek Ana 1206, pri postaji štev. 54 Saugus Matt. 6590; pri postaji štev. 59 Kolarie Alojzij 5161; pri postaji štev. 60 Goričar Franc 7811, Mohar Martin 3774; pri postaji štev. 67 Blažič Anton 4083; pri postaji štev. 69 Durich Ivan 7971;
pri postaji štev. 72 Svigelj Matija 8061, Kristan Frank 7986;
pri postaji štev. 79 Franeel Pavel 6616;
pri postaji štev. 93 Rnpnik Marko 7129, Rupnik Peter 8891.
prt
pri pri
Frane 2*59, Elw-r Avgiuct M»52;
f m »staji štev. 14 IMutar Julijns 4327, < ofuta Martin 4553. Oblak Ivan 6011: tMtvtaji štev.
fioataji štev. kove Peter
poUaji štev. postaji štev.
16 Sii* Ivan 69!>4;
>\ Ibniovifli t ire por n739. Gašper Ivan 8218. Ba-7'»52. G rabe k J.-ip 76M, Pertorejj Florijan 8137. Gorjub Peter 6*1-1; jH>#taji štev. 55 Sturm Anton;
58 Lukan Josip 9525;
60 * tine Martin 3878, Goričar Anton 4250, Fili-c jan I v mi 6287;
podaji stev. »3 Glinš-k Ivan **40, Mlinar Igrnac 4741; lMM4aji štev. 64 Ko^za Mihael 9840;
in ruta j t štev. 65 Kom pare Kami 6229, Murm Josip 8664; poataji štev. 66 Matjaš<č Anion 9813;
poitaji štev. t> Krebs Mihael	Avnšek Ivan 5871, Gulič Ma-
rija 627;
poataji štev. 69 Niklovič Mihael 1472; postaji štev. 70 Pot{>e*kar Agata 1175;, postaji štev. 71 šu*taršič Jakob 5542;
postaji štev. 76 Turbaa Josip 7336, Nagel Franc 7337, Ručigoj Josip *J26. \*ončtria Matevž 6305, Furbas Terezija 1180, Baša Alojzij 9621;
poataji štev. 77 Zaletel Anton 7150;
postaji štev. 79 Oraien Alojzij; Franeelj Pavel 6616, Kambich Anton 666;
»ji Štev. 85 Bister Jowfa 247, Bister Marija 3808;
•v. 86 Podobnik Martin 7589; gi štev. sf) sy<rstipta Josip 8332, Szessipta Ana 1021, Szezčpta
v. 90 Airress Anton 8499; 92 Ijeban Jakob 8122; g» stev. 97 lhhlflc Just m 259.
Pasivni člani:
pri postaji štev. 91 Nadvoimk Frane 8504.
■
pri pri pri
l»ri pri pri I»ri pri
pri pri pri
Prt
pri
Prestopili člani in Slanice :
Od postaje štev. 6 Stopar Jakob 8855 k postaji štev. 55; od postaje štev. 8 Breznikar Martin 7817 k 55; hI postaje štev. 10 Jeran Ivan 9196 k 68; mi postaje štev. 10 Sajn Ludovik 9442 k 43; »d postaje štev. 17 l>ernae Alojzij 9436 k 3;
oii postaje štev. 22 Radišek Marija 707, Lapajna Franc 6178, oba k
postaji štev. 81; od postaje štev. 26 Ule Andrej k 33; od postaje štev. 29 Žakelj Karol 7778 k 84;
od postaje štev. 41 Zalašček Mihael 5190, Cizarle Ivan 7897, Ciaarle
Matilda vsi k postaji štev. 92; od postaje štev. 51 Malle Lovrenc 2083 k 13; od postaje štev. 57 Ceslovnik Jakob 8652 k 13, Dimec Franc 4094
k postaji štev. 43; od postaje štev. 59 Kogovšek Ivan 8531 k 44; postajo štev. 65 Sustar Franc 8159 k 66^ postaje štev. 68 Banič Terezija 753, Banič Alojzij 897 k 7; od postaje' štev. 71 Duša Frank 8858 k 57; od postaje štev. 92 Dolenc Josip 5950 k 71.
Umrli člani in članice:
Sekol Martin 444 elan postaje štev. 11, umrl dne 18. jun. 1917; Veber Anton član postaje štev. 30, umrl dne 14. jun. 1917; Tomas Valentin elan postaje štev. 1, »mri dne 13. jun. 1917; Kumer Anton 7707, član postaje stev. 1, umrl dne 20. jun. 1917.
FINANČNO POROČILO ZA MESEC JUNU 1917.
1
od
Stev.	Dohotki:
1.	323.32
2.	39.07
3.	265.60
4.	70.30
5.	21.72
6.	177.97
7.	142.83
8.	161.97
9.	51.43
10.	77.04
11.	86.29
13.	109.19
14.	34.64
15.	41.87
16.	161.37
17.
96.00	18.
9.00	19.
37.00	20.
2.18	21.
0.9S	22.
54.00	23.
12.53	24.
69.00	25.
30.80	26.
•5.00	27.
36.00	28.
72.00	29.
2.85	90.
359.71 50.30
145.72 93.23
139.27 53.12 93.48 35.51 55.12 321.93 108.41 28.73 140.77 180.70 *fii£7
54.00 11.00 92.00 69.00 88.00 28.00 64.00
155.00
57.00 45.99 156 JO 29.00 131.50
33.
34. 36. 36. 87. 39.
41.
42.
43.
44.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
122.86	12.00
64£3	
97.23	87.00
21.32	
109.89	125.00
75.68	21.00
155.86	107.00
65.51	71.00
94.95	46.50
252.36	342.-00
60.85	11.00
88.77	55.00
40.45	
56.36	500.00
84.31	28.00
18.23	
6.70	
193.77	51.00
68.43	31.00
143.76	143.00
35.07	
43.90	203.00
107.58	75.00
48.10	102.00
48.85	14.00
16.98	
«54.00	
167.06	56.00
27.97	87.16
84.07	
179.54	34.00
72.84	10.50
62.19	8.00
111.01	46.00
54.65	23.10
16.44	
20.33	16.22
15.03	
72.52	10.00
62.74	
43.07	2.26
70.72	
64.25	
54.92	
27.19	
29.62	39.00
29.71	
97.77	10.00
48.87	14.72
26.73	28.00
29.52	
44.12	60.00
47.19	
74.43	66.00
42.48	
32.96	19.00
44.02	
37!t>9	
30.18	
29.11	
7747.53	4139.79
sobratskim pozdravom
Franc Pavlovčič, gi tajnik.
0 te ženske.
(Tri zakonske ertice.)
(Nadaljevanje.)
—	Ločiti?! Torej resno...
—	Nu da, kaj sem li hotela — storiti dragega T Ubiti pri živem telesu se mu nisem hotela pustiti. Njegovih ši-kan, njegove rastoče ljubosumnosti nisem mogla — prenašatti več. Rekla sem mu torej, da se ločim od njega. Pa pre prosil me je, naj ostanem v njegovem stanovanju radi ljudi j... Boji se priti ljudem v zobe! Zla sti bi mu bila sitna ločitev radi — svojega stanu. Direktor na gim naziju je... saj veste! — Ostala sem torej, a stanovanje sva povsem delila. On na desni, jaz na levi, a na sredi debel zid. — Tako sem sedaj čisto samasvoja, svoj gospodar in svoja gospodinja, ki ni odgovorna nikomur za nič. — Celo živim ob svojem imetku.
—	Hm, čudno razmerje, — sem v zadregi pripomnil. — Vi mlada — on mlad, pa tako življenje! — Nu. zdite se mi povsem zadovoljna m srečna sedaj!
—	O res, čidto zadovoljna sem. Rada bi videla, da ostane vedno tako, — je dejala ona. — Zabave in družbe imam dovolj; ničesar več si ne želim, kakor da me pusti Blaznik v miru.
In tako mi je pravila se mnogo, mnogo o svojem zakonu s — prijateljem Janezom odkritosrčno, zaupno, skoraj najivno.
Spodaj pa je sviral a in svirala strastna ciganska godba, in pari so se vrteli in vrteli..
In tudi jaz sem se zavrtel tisto iu»č še p ar krat z gospo direktorico, ki se mi je zdela čim dalje lepša...
V duhu sem zavidal prijatelja Janeza in grešil s tem morda proti deveti zapovedi..
Ko pa je prenehal ples, sem jo spremil do njenega voza.
Predno na je stopila v voz. kateremu sem uslužno odprl vrafc-ea, je prijela z drobno, ozko ročico svoje elegantno -krilo, je dvignila naglo na obeh straneh kvi-škn. da so se pokazale črne, fine debelo napete nogavice ter čipkasti rob belih, širokih malo preko kolen segajočih hlač.
In skloni tli
ne. In tediaj mi je iznova stisnila s svojo baržunasto mehko ročico roko ter me povabila, naj jo vendar naslednjega dne poselim.
Obljubil sem ji rad in — voz je oddrdraL
Jaz pa sem položil iznova kazalec svoje desnice na čelo ter zinil glasno za vozom:
—	Janez, cel tepec si!---
Ko sem stopil drnzega dne iz hiše, kjer je stanovala direktorica Blazniea, bi se bil škoraj zadel ob vojaškega zdravnika, dr. Pfeniga, s katerim sva z doktorjem Strnadom služila skupaj prostovoljskega p al leta pri domačem pešpolku .v Celovcu.
Vesela sva bila. da sva se sešla in se talko j izpoznala.
—	Pa odkod prihajaš? — me je vprašal dr. Pfenig, ko sva se pozdravila, napotivša se na kupo vina.
—	Od direktoriee Blaznice, — sem odgovoril.
—	Kaj? — Tudi ti? — se je začudil Pfenig: ter se poredno režal.
—	Kaj li misliš, prijatelj? — 'tudi jaz'! — kaj hočeš reči? —-sem strmel.
I>r. Pfenig pa se je nato še hu dobnejše režal.
—	Hinavec! — volk v ovčji obleki ! — me je zmerjal zdravnik.
—	Veruj mi, da te ne razumem! — sem mu zatrjeval. — Blaznik mi je bil kolega na Dunaju; sinoči sem se seznanil na čitalničnem plesu še z gospo in povabila me je k sebi...
—	Povabila, povabila! prav dobro. A ti? A ti?
—	Jaz, kaj jaz? Nič! Zopet te ne umem!
—	Nič! Ha, ha, ali res nič? — O, o, nič! — Nič — nič! Amice,
lepo te prosim, nikar ne zameri, i T a . .	. . .
če se ti usodim reči v največjem1 \ doktorica se mu je jedva na-
prijateljstvu, da si - tepec! Smlha1?'	Smo JaZ m dru'
Strme sem obstal in v svojem za- WfPRT??1(?a1ll'1 čudenju sem odpiral svoja usta ta- - 7"dl Jak°b ^	°
ko na široko, kakor kapelj, ko pa- '	& ?mU Se
de na suho	čudil, saj ne bil vedno resen moz.
—	Jaz tepec? Pa zakaj? Kako Tak°	vladalo nekaj možno? mesecev mej Prstom, gospo Ano in
In Pfenig mi je razložil po svo-'	...
je, zakaj je postal prijatelj JaneJ J^1* ^T* ** ^ tako strašno nervozen in siten, da *>redo;ala; Vžasih 81 ™ tn-se je moral iti z dopustom zdra- f T ,Prstora "V1? ~ *ledat-vit v kopel ji — in zakaj sta se lo- k° del™;	®o«e navad-
eila Blaznikova.	'	lno	z cenenem, ki nam je
Potem pa sem izvedel, da nosi ™ljiZn0 ^azkazf>val ^ in ono na
Janez po zaslugah lepe ženske že	.
različne nečastne izrastke in	Kmalu potem sem nale el Lon-
ginija v Prstovi hisi, a doma je bila doktorica — sama. Jakob je bil za bolniki.
Sešel sem se pa tudi z Longini-jem pri Prstovih, ko je bil Jakob doma. Zdelo se mi je torej vse v
Tako so govorili ljddje ter ugibali in ugibali, kaj je gnalo dr. Prsta v smrt.
Nu. izvedeli niso resnice nikdar. Prijatelj Jakob je bil ožeojen že deveto le/to. Imel je lepo, ponosno, navidezno hladno ženo. Otrok nista dobila. Žal!
Včasih mi je pisal- pohvalil se je, da ima dobro prakso, da ga ljudstvo ceni in spoštuje, da se peča le zdravništvom in da mu je politika deveta broga. O svoji ženi mi navadno ni omenil Ylruzega, ne-<ro da je zdrava.
Vedno sem torej menil, da je Pr-stov zakon prav srečen.
Ker sva bila soseda, obiskala sva se včasih; zlasti po leti. Nu, poslednje leto sva se veselila, ker so dozidavali železnico, katero so gradili prav mimo krajev, v katerili sva bivala midva. Hotela sva se poslej posečati z vlakom prav pogosto.
V	zadnjem času pa se je Jakobova narava jako izpremenila. — Postal je čmeren in vznemirljiv. Mislil sem, da je kaj bolan. Nu, potožil mi ni nikdar.
V	poslednjih mesecih pa sem videl v hiši doktorja Prsta cesto inženerja Longinija. Bil je lep Italijan jako finih manir, izboren pevec in posebno dovtipen človek.
Zabaval je vedno vso družbo. Zapazil sem, da se laska doktorici na prav premetene načine, ki niso mogli vzbuditi nikake slabe misli. Doktorica se je vedla do inženerja prijazno, a po svoji navadi hladno, nekako dostojanstveno. Nikdar mu ni izkazala kake posebne pozornosti.
Kadar smo šli odkod domov, je stopala doktorica zmeraj s soprogom roko v roki, Longini pa ob nji, sipajoč okoli nju ploho vedno novih dovtipov.
kraške na čelu, ter sem se kmalu urepričal, da mi je nadejal prijatelj Pfenig radi moje slepote z vso pravico naslov: ---tepec! —
IV ..	redu...
.	*	Gospa Ana je bila hči učitelja
Našli so ga mrtvega, na zofi s kopo otrok. Imela ni ničesar, ko ležečega. V srcu je imel dolg. si- se je omožila. Celo poročno krilo la oster in droben nožiček, sličen ji je kupil Jakob, ki se je zaljubil bodalu.	vanjo z vsakim živcem.
Ko so me poklicali k njemu, je In vendar ie prišlo do tega! _
bil že mrzel in trd.	I Bilo pa je vse to predlanskim...
Zaplakal sem ob njem, saj je bil Lani sem se se5el nenadoma zo
tako blag in rahločuten, tako po- pet z Longini jem. Po smrti dr. sten in odločen mož.	prsfa se nisva videla več.
Pa taka usotda — taka smrt! Ko sva se srečala slučajno iz-Na mizi pred zasebno lekarno nova, vodil je ob roki svojo sopro-sem našel odprto pismo:	g0 — bila je gospa Ana, bivša —
vdova prijateljeva... Sramota žene me je pognala v Tik za njima je stopala široko smrt. Ker ne morem kaznovati oblečena in s pisanimi trakovi o-nje, katero ljubim, usmrtim se dičena kmetska dojilja z otrokom sam. S tem pa izbrisujem vse ki je bil že nad lefto dnij star. madeže, s katerimi je pokrila Izogniti se nismo mogli. Usta-ona moje pošteno ime, mojo hi- vili smo se torej za par hipov, iz-šo, modo obitelj. Iz ljubezni do pregovorili nekaj običajnih fra* nje se končam, ker mi v taki ter se ločili.
sramoti ni možno živeti več. Mo ln tedaj mi je postalo 3e le j*, jo smrt pa naj kaznuje nad njo sno vse!
Oni. ki naj bo milostljiv moji Longini in ta otrok, ki je star
dusi!	i že nad leto dnij — da, da, vse sem
Dr. Jakob Prst. j razumel!
j Iznova pa so me obsuli spomi-Naglo sem skril v žep to pismo ni na oni dan v kavarni "Treh nesrečneža, prav v tistem hipu je Gracij," na grozilne besede mo vstopila komisija.	jih treh zaljubljenih prijateljev,
In pokopali so ga z vso častjo, na delavca, ki je umoril svojo nekatero zasluži mož, ki se je trudil zvesto ljubico ter zabodel same-resno za blagor človeštva in ki se ga Sebe. pa misHl sem si, kako je pokazal povsod in vsikdar zna- drugače so govorili in delali oni čajnika. ^	j trije in kako različna je bila i pri
—	Zmešalo se mu je... hipna njih teorija od prakse... blazn etf ost!	(Konec.)
To je bil očitni vzrok Jakobove	--1—
smrti; pravega vzroka ni vedel — Nemiri v Kolinn ob Renu razen mene — nihče.	x,. . _ . ... '
—	Nihče?______Nizozemsko, 9. gultfa. —
Nu, vedela je pač teidi ona, nje- L^S T^ŽT*- nem^m gova žena, ponosna Ana. A kazala "^usinjsKem jpestu, je procrteše-teea ni	!no najstrožje obsedno stanje
Ko so io priklicali k mrtvecu,	80 ? v mestu zo-
je s krikom in vikom vrgla -	vehki nenun, ki so
ezenj, pa omedlela. |naf9ta.	'f™*1 ker so
In za pogrebom baje niti iti ni	«k^ee. Voja-
mogla. Preveč je piakala... preveč	* demonstrante
je baje bila obupana...	j^nala m mnogo oseb je bilo
Ljudje pa so zmigavali z glava-! rnnj€~"_ ____
mi ter dejali:	j Skušaj pozabiti, ako se ti je
-Moj Bog, tako srečen zakon, zgodila krivica. Ne misli na ma* pa tak konec! — Kako rta se lju- ščervazge 1 bfla! — Glejte, gospa doktorica	* * *
d* morda zblaxni še ona I.. P Dtog svojo besedo in
po dobrem

GLAS

' — ■ .......q
JtfL. 1917.
noci.
SENTIMENTALEN ROMAN. (Is spominov sanjale*.)
Ruski spisal T. M. Dostojevski j.
(Nadaljevanje.)
—	Ah, ipri nas je tudi Tekla!
—	Matrena je dobra, samo nekaj jej ne^iostaje: domišljije nima, Nastenjka, prarv nikake do urialjije; a to ne de nič...
—	Vseeno; <ibe bode.ti lahko skupaj. Samo pridite jutri k nam.
—	Kako to? K vam? Dobro pridem...
—	Naj mirte pri nas stanovanje im. vrhu, kjer j« prazno. Ifcih. je v njem stara gospa, a se je prebila, a babies, vem, hoče imeti mladega človeka; jaz jej pravim: "čemu mladega človeka?" a ona:
dva se je vrgla v njegov dbjem že se je zapet obrnila k meni, pri skočila kakor veter, kakor blisk, in predno sem se m.^el zavedeti, objela me z obema rokama krop vratu in krepko, goreče me poljubila. Potem pa, ne da bi črhniia niti l*«edico. vrgla se je zopet k njemu, prijela ga za roko ia po-
no, da bait* je-®tals nasproti, je začela razpadati ter je potem-nela, da se je obok olupi!. da so okniee počrnele in razpok ale ter stene iz tamno-rumene barve postale pegaste...
Ali solnčni žarek, kateri je nenadoma. zasvetil izza oblakov, se je zopet skril pod deževno meglo iti vse je zopet postalo mračno pred mojimi očmi; ali morda je šinila pred menoj tako neprijazno in žalostno vsa perspektiva moj t bodočnosti; in videl sem se takega. kakoršen sem sedaj, ravno čez petnajst let, ko sem se postaral v ist.i sobi. istotako sam. z isto Matreno, katera se kar nič ni V/.-pamet ovala v vseh teli letih. In da bi jaz pomnil svoie žal je-
JUTRO.
Moje noči so se končale z ju-
•tako, sama sem že stara, a nik-i^rom. Dan je bil slab. Šel je dež dar ne misli, Njwtcojka, da te ho- >» iatattio trkal na moja okna: cm njemu snubiti". Jaz sem pa v J* krto temno, zunaj mrač
••pomnila, da je to radi te?.** —
—	Ah, Nastenjka!...
In oba sva se smejala.
—	No, dosti. A kje pa stanujete? Sem že pozabila.
—	Tam pri —sketn mostu, v Barannikovi hiši.
—	To je neka velika hišsf
—	Da, velika.
—	Ah, veta, lepa hiša; a ve*te. le pustite jo in pridite hitro k nam..
—	Jutri, Nastenjka, takoj jutri; tarn sem nekoliko dolžan za stanovanje, a to ni.* ne dč... Saj dobim kmalu plaro...
—	A veste, morda jaz začm-ni poučevtarti: sama *a naučim, pa dem druge poučearala_..
—	Izvrstno... jaz pa dobim kmalu mfrido, Nastenjka...
—	Tako, jutri bodett- soj
—	I>a, m pojdiva p»*4usat "Se \iljskega brivea ker ga bodo sedaj kmalu predstavljali.
—	Ds, pojdeva. rekla je smej«-se Nastenjka; — ne. rajne orn a poslušala kaj drugega, ne **Briv-
—	No, dobro, tpa kaj drugega: seveda, to bo bolje, «» jaz še mislil nisem na to...
Ko sva to govorila, hodila sva kakor v sopuhu, v megli, kakor da sama issva vedela, kaj se «»odi s nama. Sedaj ava se ustavila in dol m pogovarjala s*» na enem mestu. Meda j sva zopet šla m zašli Bog ve kasn. in zuqiet smeh, zopet] solze... Tn m izmisli Nastenjka. da hi sla domov, jaz si je ne upam ssdrzevati in jo hočiim spremljati ven do doma; napraviva se na jx>t in esa četrt ure dosjieva do — najine klopi. Tu ona vzdihue in -20-pet j«* jej f m »kaže solza v očeh ; j a:' se preplašim, otrpnem... A tu mi (»na strdka roko ka iu»* *.opet vleče hodit, klepetat, govorit...
—	Ca* je sedaj čas. da grem domov; mislim, da je zelo pozno.I dejala je ttapuided Nastenjka. — do*Li je teh otroearg!
I)s, Nastenjka, a jaz sedaj ne Taspsn več; ne pojdem domov.
—	Tudi jaz menda ne zaupam; Mamo sprejmite me...
—. Seveda!
—	Sedaj pa gotovo prideva do stanovanja.
—	Seveda, seveda...
—	Častno henedo?... Saj je pa -trelia kdaj vrniti se domov!
—	Častno besedo! odgovoril sem smej« se.
—	No, pojdiva!
—	Pojdiva.
—	- Glejte nebo, Nastenjka glejte! .hirtn bo preb^i dan; kako sinje nebo. kak mesec! Glejte, onvi rumen* megla ga sedaj zakriva:
glejta!... Ne, šla je mimo (Xejte vendar. g4ejte!...
Tuda Nastenjka ni gledala me fie, tsmveč «1ala je molče kakor pribija; čez trenutek je poštah' nekako plašna in začela stiskati sh k meni. Njena roka je xativ petals \ moji; jaz sem jo pogle-dal .. Opnla se je nusne še bolj.
V tsm trenutku je šel mimo naju mlad človek. Nakrat »se je ustavil,
Krpo nsju pogledal in potem sopet naredil nekoliko korakov Sit* sii je zatrepetalo...
—	Nastenjka, rekel sera po* IfVasno, — kdo je ta Nwrtenjka?
—	TU je on! zacepetala je iu še že, še trdneje se pritisnila k mr -
Jas sem jadva stal na no
Nastsnjka Nastenjka! Ali zaslt"al se je -za nama glas m tutek je mladenič napravil nekoliko korakov, sk kriki Kako se je ikose
je isvila is mojih! tn naproti!... Jaz
tegnila ga za seboj.
Jas sem dolgo stvil in gledal zn nje. Nastenjka! Da bi nagnal te-njinia... Naposled sta mi oba i/.-jnien oblak na tvojo jasno, mirno giui!a izpred oči.	i srečo, da bi z grenkim očitanjem
I nairnaJ tugo ua tvoje srce. zastrupil je s tajnim grizenjem in je napravil, da. bi bilo otožno v sreči, da bi stri vsaj eno onih nežnih cvetlic, katere si vpletla v svoje črnc kodre, ko si šla ž njim pred oltar... O, nikdar, nikdar! Bodi jasno tvoje nebo, bodi svetel in srečen tvoj mili smehljaj, bodi blagoslovljena za minuto blagra ki sreče, katero «i dala drugemu, samotnemu, hvaležnemu srcu'
I Jože moj! Ena minuta sreče' Ali je morda to malo, čeprav le enkrat v človeškem življenju*...
(Konee.)
no. 1 ■ lava me je bolela in vrtelo >e je v njej; mrzlica me je tresla po udih.
—	Pismo, gospod, po mestni po-šti. je prinesel pismonoša, dejala je Matrena.
—	Pismo! Od koga? zakričal sem in skočil s stola.
—	Ne vem. gospod, poglejte, morila je napisano, od koga je.
Odprl sem pismo. Bilo je oil nje.
Nastenjka mi je pisala sledeče:
Dragi prijatelj!
O, odpustite, 041 pustite mi na kolenih Vas prosim, odpustite mi!
Ne obsojajte me, ker se nič nisem spremenila pred vami: rekla sem, da Vas bom ljubi hi m Vas ljubim še sedaj, še bolj, nego ljubim. O, Buže! Ako bi mogla ljubiti oba na-eukrt! O, da bi bili Vi on'

čaj za poskušajo,
IS ČUDODELNIH SASTUM urana aen-carijooetna zdravniška iznajdba - FATHER ktOLL>NCEKJEVECA GLASOV IT EC A RaST-L'NllCEG* CmJA — Ako imat* rttnutixem. x*»rt>. B^iito kri. noredni xelodec. ctaroboi. nerad v ledicah ali jatjmh. pošljite na dopisnici svoj« ime in prejeli boat* bre«platni zavitek. Naslov:
MOLUNCER MEDICINE CO.
21 MaKaftr mjj g
14 Cast Park War (V. S.) Pittsburgh« Pa.
Kako je bil Razputin sežgan'
0 telesni utrujenosti.
Niti športniki ne poznajo znakov telesne izmučenosti j»o težkih naporih in si s prenapenjanjem svojih sil veliko škodujejo. Navadno mislijo ljudje, <H se lahko toliko časa brez škode napenjajo, lokler lahko tisto vajo, naprimer vožnjo s kolesom, veslanje, tek plavanje itd. izvršujejo, ne da bi

V viharnih dnevih petrograjske revolucije je kneginja Marija Bol-konskaja vodila dnevnik, iz katerega povzamemo mnogo zanimivih, do zdaj še ne poznanih, dogo-dljajev.
Kneginja poroča, kako je bila (carica presenečena, ko je izvede-ttog vtsli. kaj bi sedaj sto- L ^ s0 je ear ^povedal presto-
rila za Vas! Vem. da Vam jejju _
težko m hudo. Jaz sem Va»
•utili slabost in bolečine v miši cah. To je pa velika zmota, po j bili vsi ostali.
sebno pri kulturnem človeku, kje, | DoffokWci zadrije-a časa pa so
poučili tudi ruskesra carja, da je vsa slava sveta minljiva in če tu-
uxalila, a Vi vc«te — lji*lw.š malo časa, pomniš žaljenje. A Vi me ljubite!
Hvala! Da! Zahvaljujem Vas /ta to ljubezen; kajti v mojem spominu .je ostala kakor sladak sen, katerega se dolgo spominjaš, ko se zbudiš; kajti večno se bom spominjala onega trenutka, ko ste mi tako bratski odkrili svoje srce in tako velikoduš 110 sprejeli v dar moje potrto srce, da bi je hranili, nežili. zdravili .. Ako mi odpustite tedaj bo sponnin na Vas vzvišen v meni z veČmm hvaležnim čuvstvom. katero nikdar m izgine iz mojega srca... Ta spomin ohranim, bom 11111 zve sta, ne izneverim se mu, ne izneverim se svojemu srcu-orno je preveč stalno. Ono se je še včeraj tako hitro vrnilo k onemu, katerega je bilo vredno.
Saj se Še vidimo, saj pridete kram. saj nas ne ost&vite. Vi bodtte vedno moj prijatelj. moj brat... In ko mu
Kakor poglavje kakega romani pa se bere poročilo, kako je bil sezgran menih Razputin. V kralt kem bo ta dnevnik izšel pod naslovom: "Dnevnik kneginje Mariji Holkonskaje preti in po petrograj ski revolueiji".
O Hazputinu piše knejrinja Ma rija sledeče:
— Vazilij je bil kastelan pri kne snji BoHconskaji. 14. marca jt prišel k knesrinji in ji je pripovedoval, kaj je doživel preteklo noč Pozno zvečer je imel neko opravi lo v poslopju za vozove v carje vem dvoru.
Tam so mu neki zaupali taj nost. Pokazali so neko rakev, ki jc stala poleg carjeve poročne koči je. V rak v i je bilo truplo meniha Kazputina.
Iz najbližje okolice carice se je izvedelo, kje je grob novega — "svetnika*'. Da pa ne bi Razputi nov jrrob prišel do posebnega u-gleda in da ne bi morebiti ljudje napravili celo božjo pot, so skleni li. da se rešijo menihovega tru pla. —
Povedali so policajskemu komi
, . .	, . . isarjn, ki je takoj sel v Carskoje
ztfjrlmate. mi podaste roko... ...	. ,	,. .
♦	-	*	selo. kjer so pa ze rakev pripeljal
da* Naj mi jo podaste, saj st** ' —,	. » . . , —
itn inl Ann lolrn nAntn ia i«t ^ a nA AVI
Saj
int oprostili, kaj ne da' me ljubite kakor prej ?
O, ljubite me, ne Oi»tavljaj-te me. ker Vas sedaj tako ljubim, ker snm vredna Vtašs Ijuheaiti, ker jo zaslužujem, mili moj prijatelj! Prihodnjo
na železniško postajo in jo položi-
li v železniški voz. To pa ni osta lo tajno in ljudstvu se je reklo da bodo Razputina pokopali m pokopališču v Volkovo.
Ponoči so prenesli rakev iz že lezniškega voza v tovorni avtomo
j ..	.. » .. . T» i bil, na katerem je bilo več strojev
nedeljo se omo*tm z njrni. Po- ^ je	^ posUjo_
vrnil se je zaljub\ji?n. nikdar
ni pozabil name___Ne jezite
*e. da Vam tako pišem o njem. A priti hočem k Vam skupaj ž njim; Vi ga bodete ljubili, kaj ne da ?
Odpustite, ^»ominjajte se in ljubite
Svojo
Nastenjko.
Dolgo sem pr»» itaval to j»"ismo; solze ho mi srlile iz oči j. Nuposletl mi je padlo iz rok in za k ril sem obličje.
—	- Luubček! Ljubček! začela je Matroua.
—	Kaj je, starka?	~
—	Pajčcvino sem vso ometla s stropa; sedaj se lahko žeuiš, goste povabič in še takoj...
Ponoči je peljal avtomobil zf nekim drugim avtomobilom po ce sti proti Wyborg. Nameravali s« truplo zakopati ob ceSti in pokri ti grob s snegom, da bi nikdo ne vedel, kje se nahaja grob.
Vzeli so s seboj lopate m moti ke in poleg Vazilija so bili poo blaščeni da izvršijo to delo, še trije carjevi služabniki, dva šoferja in tri osebe nove vlade.
Zaradi slabega vremena pa ste avtomobila obstala in jih navzlk vsemu prizadevanju niso mogli spraviti naprej. Dogovorili so se da bodo rakev nesli malo naprej zakopali jo pod sneg in jo bodo prihodnji dan pokopali.
Neka vojaška straža obstoječa iz dijakov, pa je postala pozorna in je zahtevala pojasnila. Podatki Gledal sem Matreno. liila je še pa stražc niso zadovoljili. MeU dobra, ljubka starka, a ne vem t(Hn ^ prjHi vojaki na konjih. Ti f**kaj se mi je naenkrat zdelo, da!^ spravili tovorni avtomobil h njene oči so ugasnile, da njeno blata in je mogel zopet peljati. —
lice je velo in nagubančeno... Ne vem, zakaj sem si naenkrat predore val, da je moja soba postarela tako, kakor starka. Pod in stene ao potomnete: pajčevine je bilo
Ne
ikaj
Vojaki pa so zaporvedali, da mora avtomobil ostati na polju, sprem ljevalci pr so morali iti na vojaško poveljstvo. Pred vojaiko oblastjo so vse re
Mi je snieno povedali
Vsi oil idejo v spremstvu vojaštva proti mestu, kjer je stal avtomobil.
Nabrali so mnogo lesa in so na ložili veliko srrmado. iz rak ve so nato vzeli truplo, ki je bil balza mirano.. Grmado in truplo so polili z bencinom in v kratkem je švigal visok plamen proti nebu.
To se je zgodilo ob petih zjutraj.
Menihov pepel so raztrosili po polju in ga zametali s snegom. — Kovinsko rakev pa so vzeli s seboj in jo bodo pretopili.
Nikolaj Romanov.
Ko je nastopil Nikolaj II. vlado, je takoj pokazal, kake vrste mož da je. Odbralo se je deputacijo zelo odličnih ruskih plemenitašev. da prinese novemu carju svoje čestitke. Gojilo se je veliko upanj, da bo mladi vladar bolj napreden kot pa je bil njegov prednik.
Vsled tega se je sklenilo, da se mu predloži zelo ponižno prošnjo za oživotvorjenje zastopstva, ki naj bi imelo "pravico" biti vprašano za svet od cesarja, kadar bi se mu to zljubilo. Delegacija jc štela več sto postarnih in častitljivih plemenitašev ter se jo ie po stavilo v vrsto v neki veliki ilvo rani Zimske palače v Petrogradu Ta je stala in čakala več kot d v"«* uri. Konečno je prišel oddelek dvorne straže ter se postavil z velikanskim truščem pred'prestrašene odposlance.
Nato je prišel v dvorano, mali ear, zelo razburjen ter pričel v varstvu svojih velikanskih vojakov upiti na odposlance ter jih zmerjati na vse mogoče načine.
Glavna vsebina njegovega nagovora na odposlance plemenitašev. pa je obstajala v stavku, ki se je glasil: m
— Pozabite na svoje brezsmisel-ne sanje.
Lahko si je misliti, s kakimi čustvi so sprejeli plemenitaši te besede. ki so kazale, da hoče nadaljevati mladi car s politiko svojih prednikov ter biti avtokrat kot so
so različni organi različno dobro! razviti.
Mišičevje na telesu je še najlažje umetno ukrepiti in ga razvijati še naprej, zato dobe športniki in telovadci prav lahko vstrajno, krepko maiskulaturo, ne dobe p-< — da navedemo le ta slu«*aj — tej muskulaturi primernega, vstrajmega srca. Pri njih sc utrudi srce veliko prej nego musku latura. Če tirajo torej taki ljudje ■tvoje vaje do pnpolne utrujenosti rok »11 nog, so s tem -svoje mišice utrudili, srce pa preutrudili ter presilili. Ce se to ponavlja, ima to za srce izelo slabe posledic-*. " Tudi najbolj trenirani športnik nora skrbno paziti na delovanje irea i«i pljuč. Če začne žila zelo hitro biti, naprimer 120krat v mi auti, ali če postane slaba, nepravilna. sunkovite, je treba takoj preuelnatti z vajo. dokler ne doseže spet 'normalne hitrosti (70 do SO udarcev v minuti). Tudi prehitro dihanje je treba regulirati. :ako, da pride kakih 1? mirnih, irednjc globokih dihljajev na minuto.
V veliki zmoti se'nahaja tisti, kdor meni, da je močno muskn Jozno telo že znarmenjo zdravja in adponie sile. Mišice same na sebi imajo z zdravjem kaj malo opraviti, čepra> se ne da tajiti, da bi £narsikdo moral imeti nekoliko boljšo muskulaturo. Naše zdravje pa je odvisno od dobreg-a stanja našega celega telesa, predvsem iihalnih in prebavljenih orga-aov i«i onih krvnega obtoka. Mi-sieasti atieiti niso navadno nič bolj zdravi od slabičev, ker ravno svoji muskulaturi zaupajo več dela. nego ga prenesejo njihovi drugi organi, naprimer ravno sree. Prvi anaki škodljivih posledie so: nabiranje maščobe in nadušljivost. ki jih opažamo posebno pri rokoborcih in dvigaleih težkih ročk.
di je človek slučajno ruski car in samozvanec.
Nizozemsko parobrodstvo ovirano
Amsterdam, Nizozemsko, 8. julija. — "Handelsblad" piše, da e nizozem. parobrodstvo zelo ovi-•ano, kajti ladje ne morejo peljati iz pris-tanišč, ne da bi «e mogli igniti angleški, ali nemški vojni zoni.
Nizozemska vlada ie bila prisiljena, da je sama napravila pot za nizozemske ladje. Morje, koder bo J'o vozile ladje, bodo očistili min in bodo varovali plovbo, če bo tre ba, z o 1 ožjem.
S. R. K1RBY, FRANK GOUZE predsednik.	blagajnik.
BfINEJtS STATE BANK, Chi&holm, Minn.,
ae vam vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor čekovni promet, hranilne vloge in zavarovalnino.
Naša banka je pod strogim dr žavnim nadzorstvom in vse vaše vloge so pri nas absolutno varne Plačujemo po 3% od hranilnih vlog._(19—6 v 2 d)
KM AMI HAftOCAJTBSE HI HAJYX0J1
COfVKICHT MAKRI« * IWIM, WA«M-
Sir Eric Gsddes,
angleški generalni major.
Družinska tragedija.
St. Paul, Minn., 8. julija. — Ko se je Joseph Kumarek vrnil domov, mu je udaril plin v nos. — Slutil je, da se je zgodilo nekaj strašneera. Vlomil je vrata in našel svojo ženo in tri otroke v ^starosti od osmih mesecev do treh let mrtve.
Na mizi je ležala nota, ki je raz vozljala tragedijo: "Ne morem d'alj prenašati. Delala sem trdo, to da dosegla sem nie".
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBUBG), OHIO.
GRADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8682 B. 82. St^ Clerelaad, Ohio. Podpredsednik: GUST STRAJNER, 993 E. 63. SL, Clereland, Obla Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St, Cleveland, Oblo. Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Osage Are., Clveland, Ohio. Blsfajulk: MIKE VRČEK, 3684 H. 78. St., Cleveland, Ohio. Zapisnikarlca: ROZI MAUER, 3522 E 82. St, Cleveland, Oblo.
NADZORNI ODBOB:
U MART G LIHA, 3606 E. 78 SL, Cleveland, Ohio. - - MARTIN MARTINŠEK, 3569 E 81. SL, CleTeland, Ohio. . _ PRANK VBCEK, 3684 E. 78. St_, Cleveland, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Bnrke Ave., Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC, 3C84 E. 78. St., Cleveland, Oblo.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN. 3684 E 78. SL, Cleveland, Ohla
Seja se vrSl prvo nedeljo v meseca ob 9. ari dopoldne t Mike Platevl dvorani, 3611 E. 81. SL, Cleveland, Ohio.
POPOTNIKI.
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hoCete nastaniti v nagi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno In zanesljivo blago.
Ako dospe te v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite p SL Clalr karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov: -
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Pri meni se lahko dobi letni L_:.oar za 20c. pofitnih znamk.
DR. ROSENTHAL,
L
«22 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 leL Ako Imate tajne bolezni, syphiirs, Čankar, kapavl-co, izgubo semena, bolno kri, ne rv ozn ost, že- - .-<* lodec, ledice, mazulji, revmatizem in druge W bolezni, upraSsajte za nasvet Dr. Rosenthala In povedal vam bo če ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek čas Je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni a zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki Jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On žeU zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Pitta bar (h a čex 20 let.
Uradne nre:teden«lto od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih ia sobotah od zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.
Govor! »e slovensko.	Ne zdravi po Doiti.	Izrezi te in obdržit* to objavo
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prrj-komosroče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Kje je Francoz?
STATE DEPARTMENT OW
LABOB BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION
Kiti naseljence ia jim pehnag* Splošni nasveti pojasnila in po mo£ zastonj. V vseh jedkih. Po jasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite sli piiitel NswjoiiU nrndt 290 Fifth Ave
Baehnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary-No. 260643 Brloffar Frank
No. 33073^ Oebular Alojzija
No. 44675 Derjranc Anton
No. 44798 Dokusovič Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Dvoršek John No. 329710 GrguriČ Blaž No. 260573 Jaklich Louis No. 329634 No. 331028 Janes Jožef No. 329909 Janeš Anton No. 260618 Janežič Peter
333817 Jaukovic 'Mihael
330395 Jerele Mihael
No. 329612 Jermančnik Frank
No. 329736 Kastelic Franc
No. 329725 Kastelic John
No. 44708 C. E. Kinzie Mrs.
No. 331554 Knans Marija No. 328900 Knana Joe
No. 329633 ^Cošir Frank No. 329631 Kuret Alois

Kostrevec Mary
No. 44844 KovaČ Frank No. 260641 Krivec Jernej No. 333635 Kukec John
No. 329697 Kulovic Josip No. 330772 Laurič Anton No. 330640 Lenaršič Josip
No. 44555 Lesh Anton No. 260645 No. 260608 Levar John No. 44372 No. 44815 Levstek Frank
No. 331362 Loknar Anton No. 260599 MalavašiČ 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John No. 331014 Morkun Anton No. 331355 Mihelič Peter No. 260590 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Modrijan Frank
No. 44346 Oswald Joe
No. 260621 Oswald Luise No.-260632 Paternoster John
No. 333673 Pekol John No. 44749 Poldan Marko
No. 44518 Poncir Franc No. 331088 Potochnik VaL
No, 330676 Rajsel Anton . No. 831288
Rajscl Jozef No. 44271 Kak Ferko
No. 330001 Rakua Agnes Xo. 330060 Ranch Math.
No. 260622 Resman Frank
No. 44296 Respct John No. 333592 Rolls Anna
No. 329638 Rosuian Heinrieh Xo. 329983 Samide Frank No. 330721 Sinčič Jolin No. 330762 Skufca John No. 44808 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spanicek Ro/i
No. 328894 Sparmblek Joe
No. 330661 S tarče vie Johana
No. 331070 Sum rada John
No. 329941 Tehler Anna No. 328896 Tischler Frank
No. 330232 Trbežnik Martin
No. 331091 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No, 239741 Turšič Frank No. 333841 Anton Vever No. 329670
Virant Frank
No. 44488 Fakliach John
No. 330404 Žagar Frank No. 331286 N o. 260698
GLAS NAROTVA. 10. JT7!- 1317.
nt
Jugoslovanska
tšl —:
m
Katol. Mota
aa
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v ELY. MINN.
GUkVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL EOVANŠEK, R. P. D. No. 1? Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
O lavni tajnik: JOSEPH PISITLER Ely, Minn. Glavni bUfrajnik: GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, Bl
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GL A S NARODA".
GERSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za4 4 Glas Naroda' • priredil J. T.
>ti čoln se ni izkrcal niti na tem niti na onem bregu. — Zakaj so veslali proti nasprotnemu bregu, če se niso hoteli tam izkrcati? — To jc znamenje, da je bil njihov cilj povsem drugje. — V kakem skriva liscu, v kakem močvirju, ali sam vrag ve. kje.
—	Hm, seveda -- je reke! Smart in se zamislil. — Z bliskovito ji&elico mu je šinilo v glavo vs?, kar mu je pripovedoval zjutraj Torn Barnwell.
—	Ali zagotovo veste, da se ni^o tam izkrcali!
—	Vem, vem. — Vse sem prebredel. vsem sem izprašal.
Med tem se jima je približal Tom Barnwell.
—	No. kako* — je npil že oddaleč. — Ali se boste usmilili uho /ega dekleta, ali ga boste zopet postavili na cesto?
—	Jaz bi že — se je smejal Jonatan v zarlregi, toda moja žena iioče. — Ona pravi, da bi jo imela toliko časa pri sebi, da bi ozdravela. s tem pogojem seveda, da bi ji potem nekoliko poir ^^la v kuhinji. » ^ %. .
—	To ste vi izposlovr.li, moj dragi prijatelj? — je vzkliknil Ton. veselo.
—	Kdo. jaz' — se jt* začudil krčmar. — Mojo ženo vprašajte, »na ima glavno besedo. — Predno se pa nadalje pogovorimo o tem, mi morate nekaj povedati.
—	Kaj pa? --- je vprašal Tom.
—	Veste, brez laži in brez prikrivanja.
—	Le brez skrbi bodite. — ('«• mi bo mogoče odgovoriti na vaše vprašan je,.vam bom odsrovoril.
—	Povejte mi, kje ste naši: nbogo deklico in kaj vam j«* pove-lala. —
Tom j«- cisto natančno povedal vse. kar se je zgodilo.
—	Ali niste mogli izvedeti od nje, kako je dospela na otok? — O je ponesrečila ladja, na kateri se je vozila, ali so jo napadli? — je
vpraševal Smart.
—	Ne, ničesa natančnega nisem mogel izvedeti, toda slutim, da se je zgodilo nekaj strašnega. — Neprestano govori «> krvavih glavah in truplih, o smrti, o svojem možu.... Natančnega pa ne vem ničesar.
-- Torej vam vzroka še dozdaj ni povedala? — je vprašal Irec.
—	Takoj, ko sem jo dobil, je ^ovoriua o ptiču, katerega so hoteli imeti zaprtega v zlati kletki. — D:, se plazijo za tem ptičem in da ga skušajo vjeti.
—	No. zlate kletke ni imela, četudi je bila vjeta — je rekel Smart.
—	Na katerem otoku je pa bilo? — je vprašal Irec. — Ali na o-toku št v. 63? — je vprašal lree.
—	Natančne številke ne vem.
—	Kaj ne, da sta v bližini še dva druga otoka?
(Dalje prihodnjič).
Tla svetovnega morja. ( Ako si komu storil krivico, te Domeva se, da obstajajo tla sve ne zamudi, da jo poravnaš! tovnega morja iz lave in gotovih
23
mm
Nadal ie vanje). 17.
vrst kamenja. Se bolj značilno pa ie. da so na gotovih mestih pokrita mo^ka tla z meteoristi, ki so prišli /. drugih svetov ter padli v teku brezštevilnih let v morje.
Boji na Balkanu. Pariz, Francija, 9. julija. — Sinoči je sovražnik poskusil en naskok na francoske postojanke ob kolenu Črne, pa je bil odbit. O artilerijskih bojih poročajo ob Črni in severno od Bitolja.

VAN BUREN.
:e bil -pravil Tom Barnwell Marijo na kro>
He
V a Ija
in
da je žnjo namenjen v
Nezavestna je ležala na postelji. — Ki je plul po Mississippi in se vstav-
P
Kot sn»o že omenili, rnika "Van Buren**
Ko m, ga vsi v p rek vpraševali, kaj se je zgodilo, je na kratko od-voril da je uekle njegova bolna sestra in ■no.
Marija je bila čisto oslabela Buren je bil močan parni k le v večjih pristaniških mestih. Proti večeru je dospel parnik v Heleno. — Tom se je podal * .Ojo	naravnost v Union hotel. — Vsem je povedal, da se je slu-
»jii..	s svojo bolno sestro, ki je dospela iz New Orleansa
htvtuar Smart mu je odvrnil, da je žesnka res potrebna postrež e. toda pri njem je najbrže ne bo mogla dobiti, ker nima prostora
—	Ali je Edge wort h še v mestu? — je vprašal Toni.
—	Ne, danes zjutraj se je odpeljala njegova ladja.
—	Kam naj grem s tem ubogim bitjem?_ Vse
vsa moja obleka je na krovu.
Tu pogovor j,- pa prekinila Smartova žena. ki je zahtevala, naj Ioni takoj izgubi iz hotela in naj vzame svojo vlačugo seboj
—	To je njegova sestra — j< ugovarjal Smart. -- Sestra? Kakšna sestra? — Vsi mornarji imajo sestre in jaz
.V dobro vem. kakšne. - .laz imam preveč dela z zdravimi ljudmi, In se mogla b m ga t i za bolnike — N'e, i„ ,,e! — V moji hiši ne!
—	\ esle kaj > je rekel Smart.
—	No. kaj!
—	Monla ho jo vzel sodnik Dayton k sebi? >i ima tudi neko daijnjo porodnico svoje žene.
—	Ali mislite, da »a bom lahko dobil?
moje potrebščin*
Poročen je in pri
ia. Ki
ivon T pa
Al M« , k
. zdaj Smart
i bi reje žen« ijti jaz
na
ve k bi
en. On je n. kam odjahal. žensk pa tudi še iVi
ova žena odšla v kuhinjo, ga je vprašal Tom: ne bilo mogoče pregovoriti vaše žene? ? - Ne vem. — Najbrže ne. — No, jaz bi jo že pre sem gospodar, pa je nočem žaliti, žalosten odpravil proti obrežju, nesrečna Marija 'i v posebni sobi.
18.
SUMNJA IRCA OTOOLE.
d<
zatem je stopil v kremo naš stari znanec Irec 0'Toole.
—	O, Pat riek' — je vzkliknil krčmar. —- Že dolgo časa vas nisem videl — Kje ste se pa klattfi?
—	O, prokleto, jaz vern marsikaj. — Nekaj vam bom povedal, da se vam bodo Sasje jezili — Mislite, da sem bil izginil? — Ne, ne, fcaruo na skrivaj >eru bil odšel. — Upam, da nama ne bo nikdo prisluškoval.
—	Prisluškoval? — Torej imate na vesti kako skrivnost? — Kaj pat — Povejte vendar!
—	Zdi se mi, da bo zunaj veliko bolj varno.
Po teh besedah je lree odšel iz gostilne in se opravil proti bregu Radovedni krčmar je bil takoj za njim.
—	No. ka m pa bežite ? — Saj naju vendar nikdo ne zasleduje.
—	Smart! — je rekel free naenkrat — goto,o se še spominjate onega čolna, ki pred kratkim odplul v ono smer T
—	- Seveda se ga spominjam.
—	Dobro. — Oni čoln se ni izkrcal v Weathelhope.
Moj Bog in kaj zato? — se je zarežal krčmar.
-— Kavno tega ne vem in to me jezi.
—	Vsled tega bi ne bilo treba take tajnosti.
. *elo resna, vi niti ne sumite oe. — Ni-
—- Ti-
Ne zahtevaj od drugih dobrih lastnosti, katerih niti sam imaš.
fOZOK KO JAKI
Bodi zveist din odkritosrčen ter ne tlel a j ničesar, kar bi ne smela videti javnost!
*
Ne brigaj se za zakonske razmere drugih! Skrbi, da bo v tvoji hiši red!
*
Trudi se vedno, da boš živel -v niru. Prepir in razpor te vodita v sužnost.
Mfct
■ ■itkMtatktlM.bkar tsd brka t* brado. Od tac* wtmmllm narttj -v tih bawl ca« ta tata) taaj« kakor t"di bual takt Is brate trn Mbodo odpadali ta kortlbaiall trganj« t rokih. Matih daah »opni mana oz dr. tata. tara. krasta ta svata _ kuhata*. oaabUaa v par dneh m-odstranim. Kdor bi Bala adrvlla braa-rahU mu ]im«B n WOO. Pilita takoj po eaolk. ki mm takoj pošljem zastoanj.
Krasni lapnl KOLEDAR mm tate 1917 dobita ako aeAliaU « eanta ta paitalaa.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
Slovenic Publishing Company
I 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
POUČNI KNJIGI:
Umov tol—1 Orkrcaia ^»fliiil—	chlTO
Hitri računar	—.40
PoUodeUtvo	wmM
Sadjereja v pocovorlk	n.W
Slov.-aofMki la aad.-«Uv.	
tlorar	«U0
Trtna d la trlovaja	»—.40
Omna Itvlaonia	k-JO
Umni kletar	eJO
Umni kmetovalM	■lIO
Veliki iioraHke««WH	fLOO
faaSek Caetttl	i
IABATNI IN BAZNI DKM« KNJIGI:
Don >
famal, aula Japonka Udor, pobotnl la raanlb stanov ( Jama nad Dobnh JaroBfl Joan Mlaerla Jurl baron Tega CralJlCin KorcJAa brata Nekaj la O Jotlkl la
Zlatokopl Zlatarjevo sla to Življenje na aratr. dvora aH Smrt eeearjevlfia Rudolfa (Tra* ffwtlja t Meyerllnca) Strah na Sokolskeni gradil 10» zvez.
V rakrl kraj bombe Zaklad kupOevalca f Una Mina kaplja traila Grob ▼ svetilnika Gospa ■ kenerektia brlljantaai Kako 90 t Jell Jacka mptnb TjonrtnMkl ponarejale! denarja
fU»
min
$g.oo
Kil mJI
Bil mJI
lAZGLJEDNICIl Newjorlke e cvetlicami, bme> rletlčne, boUCne, novoletna ln velikonočne komad pa docat pa
New Xorka ■
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo let«» za pol leta $*J.OO in za četrt leti pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Francisco, Cat: Jakob Ix>všln. Denver, Celo.: Louis AndolSek in Frank Skrabee.
i I^eadville, Colo.: Jerry Jamnik. I Pueblo. Colo.: Peter Culig, Joha derm. Frank Janesh in A. Koehevar.
Salida, Colo, in okolica: Lonii Costollo.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton. Ind.: I.ambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Itudm&n. Aurora, III.: Martin Jurkas in Jer nej I*. VerhiC.
Chicago. III.: Jf>s. Iiostič, Jos. Blisli in Frank Jurjovec-.
Depue. III. in okolica: A. MHfaanr-h. Juliet. 111.: Frank Bauibh h. Anto, B.imhich. Fran'i T-iuri«-h, A. Oberst«.! in John Zaletel.
Salle, III.: Matija Komp. I.ivingslon. 111.: Mih. Cirar. Nokomis. III. in okolica: Matb. GalshPk.
North Chicago, III. in okolica: Anton Kohal hi Math. Ogrin. So. Cliicaeo, IU.: Frank T'erne. Springfield, III.: Matija Barborič. Waukegan, III. in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovšek.
Cherokee, Kans.: Frank R^Žisnik. Kolumbus, Kans.: .Toe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Rok Firm in Frank Kfrne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In IVter Sohneller. Mineral, Kans.: Frank AnguSttn. Kingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. Iakov'»-h. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kol*1, Martin Rade in Pavel Shalt*. Detroit, Mich.: Jos. Glask-h. M an isti que, Mich. In okolica: Jonn Kotzi'm.
Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrieh in K. Zgone.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. •To?. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis M. Perusek.
Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Bibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe
Adamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frani Petrieh. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SternLsa. Little Falls, N. Y.z Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton, O. In okolica: Matb. Kramar.1
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik m John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debeve, Chas. Karlinger, J. Marinke. Frank Meh, John Prostor ln Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anzel*. Louis Balant in J. KumSe. Niles. O.: Frank Kogovgek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Ores.: M. Justin In T Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica:
Ipavee.
Burdine, Pa. In okolica:
Demšar.
Canonsburg, Pa.: John Koklieh. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovanšek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina ln Anton Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sun >r. Export, Pa.: Ixmis Supančič in Fr
Trt'bets.
Forest City, Pa.: Mat. Kamln, Frank l>el»en in K. Zalar.
Farell, Pa.: Anton Valentinčlč. Greensburg, Pa. in okolica: Fran i
Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1n John Polanc.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton
Osolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. DemSar. Moon Run, Pa.: Frank Maček In Fr. PodmilSek.
Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R Jakobich, Z. Jakshe, Klarieh Mat., J Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar South Bethlehem, Pcnna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hi en. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fraiu ehifrer.
Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Hillock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Ka'itelie. Tooele, Utah: Antral Palčič.
Black Diamond, Wash.: G. J.
Porenta.
Davis, W. Va. in okolica: Johj Brosieh In John TavIelJ. Thomas, W. Va. in akaUca: V
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander t Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Mart!a Kos, John Stampfel In Heronin Svetili: Weal Allis, Wis.: Anton DemSar in Frank Skok.
Rack Springs, Wya.: Frank Fortnna. A. Justin, Valentin Marclna In VaL
StdldL
Nova nemška miljonska armada.
London, Anglija, 9. julija. -Neko poročilo na 'Morning Post' ba Stoekhohna pravi: Iz zanesljivega vira se je zaznalo, da je Nemčija poklicala nanovo en mi-
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsvlvaniji West Vingriniji naznanjamo, jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naroč-
nt
da
Ijon mož pod orožje. Praiijo eelo, nino za "Glas Naroda" in izda-
da jih je bUo mobiliziranih do dva miljona. med njimi nmnieij ski delavci in vojaški delav«-i v mdnikih.
Iščem svoja prijatelja j OSI PA JKŠELMIK, podornače PUŽK. m JOSIPA WIDERW01IL iz Drage. Oba prosim, da se mi čim prej javita — Ed. K. Turk, P. O. Box 144, I.vons Ga.
(3-17-7)
Anton John
Iščem JAKOBA PETAH. Pred šestimi Mi se je nahajal nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega v njegovo dobro. Frank Primožieh, 15 Court St.. Newark, X. J.	(7-10—7)
vati pravoiročna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da nm bodo šli na roke.
S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda".
Iščem svojega prijatelja ANTONA KOČEVAR, Pred tremi leti mi je pisal iz Minnesote. Pro-
do
ve
sini cenjene rojake, če za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Stric, R. F. I). 1. Box 125, Johns-tovn, Pa. f<Ml—7)
Kje se nahaja moj strie.nik M D-VJK MIK Lir? Lansko leto je bil nekje v Lonisiani. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za nje-goa naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John Miklič, Box 4 If?," Dtnin-polis, Ala.	(7-10—7)
Ne tipi nobeno krivice! Kaži vedno, da n naroden, in nebo ou teč človek.
Rtid bi izvedel zn naslov svojega brata FRANKA ŽI G. podoma-če Mežnarjev iz Iške vasi. Pred 12. leti se je nahajal v Sharonu, Pa., in zadnje pismo sem pa prejel od njega iz Minnesote. Ker pa že dve leti ne vem več za njega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sani oglasi. — Anton Žug, Box C66, Farrell, Pa	(1M1—7)
HARMONIKE
bodisi kakrSnekod vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, bres na daljnih vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St- Cleveland. Ohio
Dr. LORENZ*
Ju sem edini slovensko govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh u, Pa.
Uradne ure: dnevno od V. dopoldne do 8. uro »večer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. IX) KEN Z, Specialist molkih bolend, •44 Pcnn Ave. EL nadst. aa allea, Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO,
Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik
OBVESTILO.
Vse one moje cenjene odjemalce, kateri ste od mene naročili Jolumibia slovenske gramofonske plošče štev. E 3258, 3259 in 3260, prosim kot vaš rojak za malo potrpljenja. Na stotine sem jih imel v zalogi, toda vse sem raapočal; lal sem tovarni novo veliko na -očilo za iste plošče, katere, upam. dobim v zalogo v par dnevih. Ka-korhitro se to zgodi, jih bom pričel takoj razpošiljati, do tedaj pa ponovno prosim vse, počakajte že par dmi, gotovo dobite blago za vaše denarje, bodite vsi brez <krbi.
So priporoča za nadaljna naročila vaš n dani rojak
Ivan Pajk, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo Sli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
DOCTOR KOLER
«38 PENN AVE„
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr- Koler je najstarejši alorenakl zdravnik, ipecialitt ▼ Pltt» barghu. ki ima 23Ietno prakso v zdravijehju tajnih raožkih bolcici SifilU ali zaatrupljraja krvi zdravi z (r!a»ovitiro	ki ga j«
izuma! dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las, bolečine V kosteh, pridite in iz£istfl vata bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Semeaotok. Icapavec ali triperin tudi vse druge posledice, ki naatanejo radi tesra. Te bolezni zdravim po zadnji matodi t najkrajl 5em času.
Kakor hitro opazite, da vam ponehuj« moika zmofaoat. ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi ix mehurja, ozdravfm v kratkem (asa Hydrocclo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in airer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih tudi pri spuilanju ▼ode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine, otekline, srbečico, ibofls in druge koine bolezni, ki nastanejo vsled nečist? krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
Uradne ure: od 9 do 8. Oh nedeljah od 9. do 3.

Veliki vojni atlas
vojskujočih se »evropskih držav in pa ko-ionijskih posestev vseh velesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov.|]

CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandi St,	New York, N. Y.