V zdravem telesu prebiva zdrava duša. *) CKonec.} Ugovarjati bi utegnil kdo pri tem, da je vse to nevarno, da bi si pri tem deček lahko roko ali nogo zlomil, ali se usekal, ali zbodel itd. Res je to, treba mu je tedaj nasvetovati, koliko naj si v tej ali uni reči upa, kako naj orodje derži in rabi, da se ne bode poškodoval. Vsakkdo naj pomisli — na tisuč in tisuč se jih je žc pogreznilo v globočino morja, pa ljudje se vender še zmiram vozijo po morji; na tisuč jih je na železnici konec storilo, pa hlapon še zmirora žvižga po železnem tiru; na tisuč jih je bilo že nesrečnih od vinske kapljice, in nikdo ni še zavoljo tega opustil svojega vinograda: hočemo li zavoljo neprevidene nesrcče, ki se je primerila le kedaj, žertovati ves blagor, ki nam dohaja po telovadbi? Prevdarimo dalje! Iz dečkov prihajajo naj več kmetje in rokodelci — ali ni treba včasi na drevesu žagati, sekati veje, tam na visokem vozu postavljati žerdi? ali ni treba včasi celo na streho zlesti ? — Da, na strelio, na zvonik gre tesar, krovec, in izveršuje visoko nad zemljo svoja opravila, bo li on za to ali uuo kaj pripraven, ako se nikdar ni učil hoditi po lestvici ? Pa ne samo kmet in rokodelec potrebujeta urnega krepkega telesa; ampak vsakemu še tako visokemu gospodu se lahko primeri taka, da se zamore rešiti samo z bistrim umom, z urno nogo, s krepko roko. Telovadbe so tedaj zelo važne za mladost; samo ravno pred kosilom in koj po kosilu niso dobre. Naj tedaj vsaj nihče, ne brani otrokom primerno telovaditi, ako že sam nima veselja jim k temu pripomoči. *) V 16. 1. str. 245, v 6 v. tega .spisa beri: na gorkomeru, mesto: zrakomeru. ri>. f) Človek je iz duše in iz telesa. Duh mora biti gospodar, telo pa je njegovo orodje, kterega popolnoma vlada. Vendar je pa med obema terda vez, da eden brez drugega ne more obstati; in ako eno boleha, to tudi drugo v rasti in razvitku zadcržuje — tako, da bi morali tii reči: bolna duša dela bolno telo. Bolno duSo pa delajo strasti, n. pr. jeza, nevošljivost, strah, prevelika žalost, hrepenjenje po kaki reči itd. Ena ali druga spodjeda nježno mladost ko červ, ki se vrine v mlado sadiko in jo počasi uniči. Naj bi pestunje to dobro prevdarile, preden otroka dražijo nevede, zakaj, inmu velijo jezo spuščatina ljudi, živali ali na nedolžni kamen; s tem zbujajo v nedolžnih sercih jezo in maščevanje. Ni prav otroka plašiti s straliovi, češ, da ga vkrotim; straliovite podobe, ki so se otroku v glavo vrinile, plašijo ga povsodi, da si ne upa nikjer biti sam, ter izcimijo dušno bolezen. Šiba naj bo strali za otroke. Ni je treba pri otrocih nikakoršno zvijače. Ima otrok do tebe zaupanje in Ijubezen in se je pregrešil, dosti bo, da ga posvariš; čeje pa tako obdivjal, da te ne sluša, modra roka z šibo bo vse poravnala. Vse žive dni ti bo otrok, ako ne hvaležen, saj priznal, da si mu bil pravičen; ako si ga pa z zvijačo prcvaril, bode te pregledal prej ali pozneje, ne bode, ti več zaupal, in prirastla mn bode dušna bolezen nczaupuosti in nejcvere. Sveto pismo pravi: »Terma se je hiulo vkorciiinila dečku v serco, ali (modra) šiba jo bo izruvala.« Naši prededi so si izmislili prislovico: »Šiba novo mašo poje.« Tedajni svet pa vpije: Proč šibo! šibo iz Sol! — Prašam: Ali je dandanašnja mladost rcs tako dobra, da ni nič več popravljati na nji? — Ktera kazen je pa boljša, tista, ki predrami otroka kmali, in ga, ako ne poboljša, vsaj toliko poniža, da spregleda svojo krivico in ga potem sprijazni s svojim prednikom, ali pa tista, ki torpi več časa, znabiti ga boli vse življenje in na sercu nosi zvijačo, serd, lirepenjeiije po maščevanji i. dr. ? Ali ne delajo take nenaravne kazni dušne bolozni ? Šiba je, to se samo po sebi razume, le za otroke, pri kterih so z drugim nič ne opravi. Ali bi bil sinek tatek postal, ko bi ga bila mati pervekrati dobro našibala, ko je kaj ptujega donra prinesel? Prašal bi še, koliko ljudi so jetnišnice, ktere niso sklenjene z delavnicami, že poboljšale. Pa vse to bi me predaleč pripeljalo; namen je le govoriti, kako bi se mladost obvarovala dušnili bolezni, ki so mladosti toliko nevarne. Tu pa pridemo do domišljije, ali prav, do povedke, knjižice in knjige, ki zbuja domišljije, ki so nikdar vresničiti ne dajo. Mladost sama polna domišljij, grabi radostno po takih spisih, si serce navezuje na nje, in tako stopa od pogube do pogube. Proč, na germado z njimi! one pogubljujejo nježno mladino našo. Vsakdo ve, da smo vsi več ali manj podložni postavam, predstojnikom itd. Treba je torej, da se otroci vadijo že v pervi mladosti, da so pokorni svojim staršem, učenikom itd.; potem jim tudi ne bode težko, vdajati se svojim predstojnikom. Že v šoli se kaže pri nekterih otrocih nepokorščina, da hočejo vedno kaj drugega delati, mesto to, kar se jim ukazuje. Mar ni treba pokoršcine, kjer se podučuje blizo sto ali več otrok vkup ? Kaj bo iz takih otrok? kdo jih bode imel, ako bodo vedno po svoji glavi delali ? čigava škoda bo ? — Med družinami so pa tudi nekteri majhni trinogi, ki odbijajo otroku vsako še tako nedolžno reč, češ, da njegova ne velja — mesto da bi bili veseli, da se otrok sam od sebe kaj dobrega spomni in po svojem izpelje. Prosta dobra dela so višje cene od vseh drugih. Obvarovati je pa tudi troba mladost tužnosti, posebno pa tiste otroke, ki so k tem nagnjeni; k temu so pripravne razveselivne igre, priraerne družbe, petje, godba in vse, kar zamore razveseljevati otroke. Draga mladina! le imej svoje nedolžno veselje, nočemo ti ga kvariti; prezgodaj še boš zagledala britkosti in razgraje resnobnega življenja. H koncu ne moremo in ne vemo boljšega povedati, kakor so rajnki župnik Vertovec v svoji knjigi »Kemiji«, sporočili: »0 dragi očetje »in matere! čujte nad slabim nagnjenjem svojih otrok; nikar in ni»kakor jim tega ne dovolito , kar z gordo, z jezo ali s togoto prašajo; »ali so no spodobi, da bi bili otroci staršem in no starši otrokom po»korni? Izredite si iz njih po vkrotenji njih slabili nagnjenj angelčke v »svoje veselje in v njih srečo, ne pa, jim berzdo puščaje , hudnbe v »svojn žalost in sramoto, in njim v veliko nesrečo«. Ni na celem svetu ljubšega Od raladine nježnoga serca. Po Nimajerji in drugih spisal P. Cebin.