Our Write U« Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 28. Stev. 28. Faltered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, FRIDAY FEBRUARY 2, 1940—P ETEK, 2. FEBRUARJA, 1940 BLAGOHOTNO VPOSTEVAJTE! Naročniki, ki še niso poravnali za naročnino na list za leto 1939, so naprofteni, da to storijo. S tem, da pravočasno plačate naročnino, prihranile listu dosti na stroških pri terjatvah in nam omogočate s temi prihranki izboljšati list. Volume XLVIII. — Letnik XLV1II. FINCI PONUJAJO ČASTEN MIR SOVJETI ODGOVORILI, DA PRIZNAVAJO SAMO "NARODNO VLADO" na FINSKEM. MALO UPANJA ZA SPORAZUM Kallio želi končati nesmiselno vojno HELSINKI, Finska, 2. februarja. — Predsednik Kyosti Kallio je v imenu junaškega finskega naroda stavil ponudbo, da je sklenjen časten mir in da je končana barbarska in nesmiselna vojna. PONUDBA NASLOVLJENA NA RUSKO VLADO Predsednik m- je poslužil zadnje seje parlamenta za *vojo mirovno ponudbo ter jo naslovil naravnost na rusko vlado, ki ne priznava njegove vlade in noče priznati, da je Rusija v vojni s Finsko. Kallio pa je ponosno povdaril, da se Finska ne bo nikdar vklonila pred imperialističnimi cilji. Omenil je tudi prvo finsko mirovno ponudbo, katero je 10. decembra stavil vnanji minister Vaino Tanner in jo je po radio naslovil na ru-kega vnanjega komisarja Vjačeslava M. Molotova. Rusija priznava samo "narodno vlado" Edini odgovor Rusije na Tannerjevo ponudbo je bil, da Rusija priznava samo finsko "narodno vlado"' in da s to vlado živi Rusija "v miru in prijateljstvu." Finci ne sovražijo ruskega naroda Prisiljeni smo," je rekel Kallio, "uničevati ljudi, ki so nedolžni nad to vojno, ljudi, proti katerim nimamo nikakega vzroka, da bi jih sovražili kot narod. Zato je ta barbarski napad za nas nesmiseln in smo pripravljeni pogajati časten mir." S konvencije U. M. Workers Unija stavcev je bila suspendirana Če ne bo do avgusta plačana posebna naklada, bo unija izključena iz Delavske federacije. — Tipografska unija ima 80,000 članov. MIAMI, Fla., 31. jan. — A-meriška delavska federacija je suspendirala mednarodno tipografsko unijo, ki je ena n , , . ,. v.. .j, ]..••• * „ , . , najstarejših delavskih organi- Oeiavski voditelj očita delavski tajnici, da posveča odpravi nezaposlenosti zaeij v deželi, ker noče plača- premalo pozornosti. — Škodljivi vplivi so omajali zaupanje v N. L. R. Board -----1 se za Nemška krutost na Poljskem RIM, Italija, 2. februarja. — Poljska poslanika pri Vatikanu in Kvirin&lu sta diplomatskemu zboru predložila spomenico, ki trdi, da so Nemci pomorili 15,000 vodilnih Poljakov. Spomenica našteva in opisuje posamezne slučaje, med katerimi so tudi naslednji: V vasi Szamotuly je nacijska elitna garda na semanji dan '20. oktobra zaprla vse ceste, ki so vodile na sejmišče. Pripeljali so pet mladih Poljakov in jih postavili k zidu. Predno so umrli, so zaklicali: "Živela Poljnka," nato pa so jih na-ciji vstrolili z revolverji. Med jokom pričujoče množice so na-c-iji izbrali enega duhovnika, enega zdravnika, enega odvetnika in še nekoga drugega, ker so spadali v razred ljudi z "belimi ovratniki", ter so jih prisilili, da so trupla naložili na voz, jih odpeljali na pokopališče in izkopali grobove. (Nadaljevanje na 2. strani.) COLUMBUS, O., 31. jan.— Lewis je imenoval včeraj delavsko tajnico 'Frances Perkins "zinedenko" ter očital veleindustriji, da ni hotela sodelovati z delavstvom pri rešitvi problema nezaposlenosti. Jubilejna konvencija United Mine Workers, ki smatra nezaposlenost za najnujnejši ameriški problem, je soglasno pozvala predsednika Roosevelt a, naj skliče konferenco zastopnikov delavstva, bizne-sa, industrije in poljedelstva, ki naj uveljavi načrte za odpravo nezaposlenosti. To je že od nekdaj zelo priljubljen predlog Lewisovega Kongresa za industrijalno organizacijo. Istočasno so se delegati pre-mogarjev izrazili proti vojni, poudarili; da nočejo imeti z vojno nobenega opravka ter hvalili predsednika, ker je zaščitil Ameriko pred vsemi možnimi zapletljaji. Konvencija je pozvaia vse unijske uradnike, naj, podpirajo vsako nevtralnostjo odredbo, čije namen je preprečiti Ameriki vstop ;v vojno ter naj podpirajo postave, ki izločajo vojne dobičke. Jolin L. Lewis, voditelj pre mogarske organizacijo i n predsednik CIO, je dejal, da zaničuje tiste, ki nočejo niti s prstom zganiti za odpravo nezaposlenosti. — Nedavno je bila pri delavski tajnici, — je pripovedoval Lewis, — delegacija U. M. W. — Delavska tajnica je rekla delegaitom, da ne smatra nezaposlenosti za kdove kakšno izredno zadevo, ter je prosila delegate, naj dajo demo-, kratski stranki dovolj časa, pa bo vse dobro in prav. Po treh urah je bila delegacija i-stotako zmedena, kot je zmedena dobra gospa, ki vodi delavski department. Lewis je mnenja, da bi bila delavska tajnica mogoče dobra gospodinja, o gospodarskih STARlSl NE PUSTE CEPITI OTROK Ker sta riši v Weeliaw-ken, N. J., niso dovolili, da bi bili njih o v i o-troci cepljeni, dobivajo otroci pouk v privatnih šolah. m an "MAJNERJE JE TREBA PODPIRATI, NE PA POLITIKOV r Vse kaže, da bo na konvenciji United Mine Workers i-gralo precejšnjo vlogo vprašanje, če naj delavci financirajo politično kampanja.Vlože nih je bilo več resolucij, ki zahtevajo, naj dajo delavske organizacije svoj denar v koristnejše svrhe. V resoluciji lokalne unije v llolden, W. Va., je rečeno: — Mednarodni odbor ne sme! šnje za podporo in pomoč. zaj. Tozadevno dovoljenje je dala konvencija, ki se je vršila tistega leta. Po mnenju nekaterih delegatov bi bilo dosti bolje denar, če ga je slučajno nekaj odveč v blagajni, porabiti za podporo ubogih majnerjev, kot pa za volilno kampanjo. V glavnem stanu United Mine Workers prihajajo neprestane pro- ti posebne naklade za organizacijske svrhe. ISuspenzijo je odredil izvršilni odbor, ki ima tukaj svojo Običajno zimsko konferenco. Tipografska unija ima o-semdeset tisoč članov. Če naklada ne bo točno plačana do meseca avgusta, bo unija izključena iz organizacije. Po mnenju W7illiam Greena predsedniška Delavske federacije, stavci zato nočejo plačati naklade, ker se nameravajo pridružiti Lewisovemu Kongresu za industrijalno organizacijo. Ob svojem povratku iz Wash ingtona je rekel W7m. Green, da se izvršilni odbor ne bo odločil za aktivno podporo kateregakoli predsedniškega kandidata. Tekom svojega 59 letnega obstoja je Federacija podpirala samo enega predsedniškega kaaadidata in sicer leta 1924 Roberta La Folletta. Batovi delavci z našim denarjem financirati nobene politične kampanje, ne oziraje se, kateri stranki pripadata ta ali oni kandidat. Thomas Kennedy, tajnik in blagajnik United Mine Workers, je rekel, da je organizacija prispevala leta 193G v kampanjski sklad demokratske stranke $450,000. Nadalje je posodila skladu petdeset tisočakov, ki jih je pa dobila na- Organizacia ni razpisala v ta namen nobenih posebnih ases-mentov, pač so se pa vršile prostovoljne kolekte za izredne slučaje. Resolucije proti prispevanju v politične sklade so v soglasju z Lewisovimi očitki, da so maj-nerji prispevali za Roosevel-tovo izvolitev "dosti denarja ter več milijonov glasov." vprašanjih pa ne ve dosti več, kot ve naprimer Hotentot o moralnem pravu. — Marsikdo vam bo rekel,— je zabičeval Lewis delegatom, — da je ta ali oni politik velik prijatelj delavstva in da vse noči prečuje. Spati pa zato ne more, ker mu preveč rojijo po glavi evropski in azijski problemi. To njegovo razglabljanje pa ne bo preskrbelo mojim ljudem dela v rovih. Razen Lewisa so govorili tudi general J ohnson, Philip Murray, podpredsednik: United Mine Workers, (v včerajšnji številki je bilo napačno poročano, Murray ni predsednik UMW, pač pa podpredsednik) — in -Sidney Hillman, ki je predsednik Amalgamated Clothing Workers. General Johnson, bivši načelnik NRA, je pozival delavce, naj nikar ne izdajo svojih namenov niti tej niti oni stranki. Noben kandidat ne sme biti siguren, da je delavstvo na njegovi strani. Kongres obsoja odredbo naselniškega urada, da mora zapustiti 72 Batovih strokovnjakov deželo. WASHINGTON, D. C., I.1 dvanajst tisoč evropskih be-feb. — Znani češki industrija- guncev. Očividno je, da name-lec Bata je zgradil v Belcamp, ravajo ostati v Ameriki ter Md., veliko tovarno za izdelo- odjedati kruh ameriškim dr-vanje čevljev. Iz Evrope je im-; žavljanom. Batovi strokovnja-portiral v deželo 72 izveden- ki so pa prišli sem :v edinem cov, ki naj bi naučili tukaj- namenu, da nauče ameriške šnje delavce čevljev tako* iz- | državljane upravljati tujezem- delovati kot jih izdelujejo v raznih evropskih tovarnah. Ta način je baje mnogo boljši od ameriškega. Nedavno je naselniška oblast odredila, da morajo ti izvedenci zapustiti deželo, proti čemur je pa nastopil republikanski kongresnik Stephen iz Nebraske. V kongresu je za- ske stroje v Batovi tovarni. Sem so prišli zato, da preskrbe delo ameriškim državljanom. Da je bii Batovim izvedencem preklican vizej, so po zatrdilu kongresnika Stephena v prvi vrsti krivi uradniki CIO, tvorničarji obutve v novo angleških državah ter izdeloval-st rojev. hteval, naj naselniška oblast . „ . takoj prekliče svojo tozadevno i 01 lJarstll1 odredbo ter svojo zahtevo ta-j Bata je nameraval zaposliti kole utemeljil: | v svoji tovarni izključno le — Iz Evrope je dospelo zad-! mlade in v tej deželi rojene nji čas v Ameriko "na obisk"' ljudi. Državni senator prosi Potopljena nemška za podporo podmornica IIARRISBURG, Pa., 31. ja- LONDON, Anglija, 1. feb.— uuarja. — Urad za podporo admiraliteta je na- nezaposlenih je zavrnil pro- | znanila, da je neka nemška šnjo državnega senatorja W. t P°dniornica potopila angleški J. Eroe, ki pravi, da je brez Paniik Vadite, da pa je takoj dela, ker je izgubil službo priinato angleški bombnik potopil za odpravo nezaposlenosti. Hillman je zagotovil, da se med njegovo unijo in premo-garji ne bodo pojavile nobene posebne razlike. COLUMBUS, O., 1. feb. — Jubilejna konvencija United Mine Workers of America je obtožila Delavski urad (National Labor Relations Board) da z nekaterimi svojimi odredbami izpodkopuje Wag-nerjevo delavsko postavo. Po zatrdilu nekaterih delegatov gre Delavski urad dosti bolj na roko Ameriški delavski federaciji kakor pa CIO. Po zatrdilu Philipa Mur-rava, podpredsednika United Mine Workers, so razni "škodljivi vplivi" omajali javno zaupanje v Delavski urad ter povzročili med unijskimi člani zmedo in nesporazume. Pod "škodljivimi vplivi" je mislil Murray Delavsko federacijo, Narodno zvezo tvorni-čarjev ter Narodno trgovsko zbornico. Na konvenciji so prišle na vrsto tudi razne druge zadeve. "Junaški Finski" so dele- nadomesti zvezna organizaci-gatje zatrdili svoje simpatije, ja. odločno so pa proti temu, daj Predlagan je bd zvezni pro-bi Amerika posojala Finski1 gram, ki določa, naj bodo de-denar, ker bi se utegnila poja- lavci z majhnim zaslužkom de- do- Škoda znaša približno 15 viti nevarnost, da se dežela ležni brezplačne zdravniške o-;vmeša v evropsko vojno. | skrbe. V to svrho bi bilo po- Najvišja starostna pokojni-! trebnih za začetek približno o- ua naj ne znaša samo $40, pač! *emdeset milijonov dolarjev. pa $G0 mesečno in do nje najj "Proti um jski" državni Uh bodo upravičene osebe že z G0. i Pravl Virginije je j poslan oster protest. neki kemični družbi, za svoj senatorski termin je pa že dobil plačo. Rečeno mu je bilo, da je še vedno član državnega senata, ker se mora prav do konca leta udeležiti vseh podmornico. Križarka Ajax, ki je z dvema drugima križarkama prisilila nemško oklopnico "Admiral Graf Spee", da se je zatekla v pristanišče Montevideo, izrednih sej. Če je plačo, ki jo] J° vceraJ dospela v Plymouth, je dobil kot senator, že zapra- vil, je seveda njegova stvar. Johnson se v mnogih oziriu strinja z Lewisom, posebno v tem, da je treba puščati obe politični stranki v negotovosti. To je po njegovem mnenju najboljša strategična poteza vsakega delavskega voditelja. Noben delavski .voditelj ne srne pripreči svojih ljudi k vozu te ali one politične stranke. Philip Murray je rekel: — Prav nič presenetljivega ni, če v prizore izgrede ljudje, ki j zahtevajo pravico do življe- e nja, pa te pravice niso delež-1 pri ul)ravi socijalnega za-ni, ker ni rešen problem neza- varovanja naj bo soudeleženo ^poslenosti. Industrijalec, ki tudl delavstvo, češ, da bo mo-skuša svoje delničarje ali ka-j^6 edinole na ta način od- pital s tem zaščititi, da ne skr- *tranltl razne »edostotke. ipkega urada: Po mncnju dele_ bi za nezaposlene, je navade u r/0«0rftr0in;n. ——— t norec. Vlada v je dokazala, da Florida prosi pomoči WASHINGTON, D. C., 1. februarja. — Floridski kon-gresniki bodo prosili predsednika, naj se zavzame za tiste floridske okraje, ki jim je zadnji mraz povzročil veliko ško- milijonov dolarjev. FRANCOSKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ MOSKVE Francoski poslanik Paul E-bil'mile Naggiar bo jutri odpoto-| val v Pariz na 'neomejen do-Konvencija pa ni nastopila' pust." Angleški poslanik jsir le proti Delavskemu uradu, Seeds je pred kratkim odpoto-pač .pa tudi proti posebnemu val v London na "počitnice". kongresnemu odboru, ki je preiskofval poslovanje delav- te Zavarovalnina proti neza-jgatov je bil edin namen r Washington u ] poslenosti naj bo povečana in < preiskave Wagnerjevo postaji ni-kaj prida tozadevni državni sistem naj'.vo še bolj oslabiti. ki bodo najbrže precej dolge. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194$, — IM STRANI ZANIMIVOSTI STANE VAS SAMO S» «EN*6V. — V Zdnifaafli drfamOt Ufa ftUJete PfUHlwH ^XJLJLf* BODP.Nit Yo«i Friday, February 2, 1 940 SLOVENE (YTKXJSLAV) DAILY — * « ; o ttf rj* rrir ff GLAS NARODA" Ol NABOnA- p_............. LEW1SOVI OČITKI Mnenje o federalni Evropi ^Veliko ,se rita |m> vseli listih, slovenskih kot angleških, kako s umestiva angleška in francoska vlanla, kako bi onganiizi-rali združene državo Evropi1. Le potoni ho zagotovljen mir med narodi v Evroo>i. Ali pri tem na« i a ne kočljivo vprašanje, kako narodi navdušili za to stvar. Po mojem mnenju je stvar iapeljiva le na svobodni demokratični vteali. iAngiija in Francija naj ix>-kažefa celemu svetu, da st;i pripravljeni plavokrvno državljane, oziroma jih spremeni ti vse v rdečokrvno. Samo po sebi se razume, da veličanstvo, loivli, mailkiji, grofi in baroni, ki se vsi štejejo k pla-vokrvnkn, bi morali postati navadni državljani. V Evropi imajo še 10 veličanstev aktivnih, (kol ilk o je ne aktivnih, ne vem). •Države, ki bi stopile takoj ob prieotJku v federacijo naj se najprvo pomenijo za en je- Dalje vse vere in cerkve so ločene iz federacije in dli*žav, | verski pouk je ločen tudi iz vseh učnih zavonlov. Cerkev! in njih' posestva so tudi efb-| da-včena kot posestva družili državljanov. »Glavni problem ko upravo, ali pa bi se jih moralo prostovoljno odpo- j v.cvfiati in j inn prepustiti svo- i bodno santovladanje. Če hi federacija obdržala kolonije, potem so no hi mogla imeno-; vati federacija združeno Evro-1 po, amlpalk federacija Evropo in svetovnih kolonij. Če bi se1 vse to gori omenjeno uresni-j čilo. bil bi zagotovljen mir oe-le Evropo. Federacija in države bi lahko uporabile sedanjo podzemske utrdbe za kaklš-no bolj koristno .stvar, za kar ti služijo damilanes. Vsak bi laliiko potoval od enega kon- ....................................................... UjmiM^iiimiiii«1i>I'IIIIIIII*-|II»iiiiiiiii!I||||, D pošiljatve Na jubilejni konvenciji United Mine Workers v Co-Auniibu^, Ohio, je John L. Lewis, predsednik te velike organizacije nesramno napadel predsednika Roosevelta. Njega in njegovo administracijo je obdolžil, da sta se izneverila\me-riškemu delavstvu ter jim podtikal brezbrižnost in malomarnost z oziroma na ameriške nezaposlene. To ni bil globoko zasnovan napad, kot bi ga človek pričakoval od delavskega voditelja, ki je prišel, sami ne vemo iz kateregakoli vzroka do prepričanja, da je treba prekiniti zvezo s priznanim voditeljem ameriškega liberalizma. To je bilo podlo natolcevanje, ki bi ga od Lewisa nihče ne pričakoval. Lewis po ovinkih priznava New Dealu, da je sempa-tam kaj dobrega storil, z namenom seveda, -da ohrani edinost v demokratski aftranki, v splošnem se je pa po njegovem prepričanju New Deal po sedmih letih več ali manj izjalovil. Njegova kritika se ne tiče zmanjšanj* reliefa, ki je določeno v sedanjem proračun, kajti Lewisava uiržnja izvira se izza Delavskega dne, ko sedanji proračun ni bil sestavljen. Takih besed, kot se jih je posluževal Lewis, bi se ne poslužil niti najbolj zakoten in zagrizen republikanski politik, ki smatra za nekakšno dolžnost obsojtiti voditelja nasprotne stranke. Presenečeni ameriški javnosti je Lewis povedal, da so zavlailale pod predsednikom Rooseveltom :v Združenih drža-*ah skoro take razmere, kot &o vladale začasa Hoovrove ad-iini 't racije. Lewis naj bi nahitro prelistal vladni seznam, pa bi našel v njem omenjene take agencije, kot je naprimer WPA, ki je podpirala nad dvanajst milijonov Amcrikancev; Social Se cnrity Board, ki podpira ostarele, slepe, odvisne otroke in nezaposlene ter sprejema sedaj pod svoje okrilje vdove, sta-riŠe in otroke zavarovanih delavcev; urad, ki določa minimalno plačo in maksimalni delovni čas; mornariški delavski u-rad, nrad za delavske odnošaje, čigar zaščita kolektivnih pogajanj v temeljnih industrijah je omogočila Lewisov CIO:« Civilian Conservation Co>rps in National! Youth Adnuni-str&tion. iKako je bilo pod Hoovrovo administracijo I Banke so pokale druga za drugo, farmerji niso dobivali skoro nič za svoje pridelke, gospodarji so izgubljali hi£e, po mestih so se vile nepregledne krušne vrste, tovarne so zapirale vrata in postavljale ljudi na cesto, nezaposleni so stradali, za o-starele ni bilo nič preskrbljeno. Pa pride Lewis in primerja sedanje razmere z razmerami pod Hoovroin! V svoji zaslepljenosti ne more ali noče videti sijajne zgradbe, ki jo je predsednik zgradil s tako potrpežljivostjo in s tako skrbjo, ter zahteva takojšnjo "konferenco" zastopnikov delavstva, industrije, pol jedel jstva in Made. . Lewis se pojavlja s predlogi, dočim se New Deal lahko postavlja z uspehi. Resolucije na tej ali oni konferenci prijetno zvene, toda z doseženimi uspehi se resolucije ne morejo primerjaj. zik za vse države, ki bi pristo-jca Evrope do drugega, no da pilo v federacijo. Pa naj bi bil bi bil nadlegovan od finančnih angleški, franoostki, nemški ali italijanski," najbolje bi pa bilo, stražnikov: To je mojo mnenje in mislim da bi določili za uradni jezilk 'mnenje milijonov drugih po esperanto. Pri tem se ne bi j Evropi. mogel noben narod1 nič pritoževati, da jo zaipostavljen pri federaciji. Dalje naj se določi en denar za vso države, ki pristopijo v federacijo. Pod federalno vlado naj bi spadalo: glavna isodnija, vojaštvo (prostovoljno) pošta, Ibanke, telefon, brzojav, trgovino (zunanja) mineral i je (radtarne) železnice, parobrod-stvo, aeroplan-ski promet, šolo in dragi učni zavodi, zdravilišča in medicina in vsa težka industrija. Kllavni urad federacije naj bi bila palača Lige Narodov v Ženevi. Upam, da bi švicarska vlada odstopila federaciji oni kanton. y kateri spada mesto Ženeva. To bi bilo tako, kot jo v Ameriki Washington D. C. Ljmfstvo naj dobi splošno tajno vovililno pravico za oba spola nad 21 let starosti. Vsaka država, "ki bi pristopila v federacijo, bi imela svojo državno vla-do, to je governerja, senatorje in kon greš. Vsi državni uradniki bi morali obvladati federalni jezik in jezik o noga naroda, ki ga govori ljudstvo, v kateri državi bi bili ushtžbeni. Vsaka država bi imela svojo policijo za vzdrževanje varnosti in reda. Vsakemu narodu, ki šteje sto tiisoč oseb ali več, ki jo naseljen v državi, ki pristopi v federacijo, naj bi se pou-čovalo v ljudskih in višjih šolah v federalnem in njegovem jeziku, pri tem bi odpadlo vso narodne manjšine. Anton Potokar. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem Icurru. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KEIt SE f'KXE SEDAJ HITKU MENJAJO SO NAVEDENE CENE POUVHŽENE «1'JtEMEMHI GOItl AM DOLI NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.— Is L O V E N l C PUBLISHING COMPANY -'ll:|||||||l>-'l||||||||||iM|||||||||||i KOŽICA Ko sem dospel v to deželo — precej let je že tega — je v newyorSkein Downtownu zelo živahno utripalo slovensko življenje. ^Poletne 'večere ter ob sobotah in nedeljah so se ton dvorani, pikniki pa pri *4Revnem Lazarju" na Long Islandu. Ob četrtkih, sobotah in nedeljah je bil ples 'pri tolminskem rojak^i Vogriču na Graham Avenue v Brooklynu:. zbirali naši rojaki na vogalih, j Zabave in razvedrila je bilo kakor nekoč doma pred cer- j torej za naše razmere dovolj, lovijo, in ni ti bilo .treba na- Iz stare domovine ,so lieiieho-praviti petih korakov, pa si lia-.nia prihajali novinci — fantje letel na našega človeka. Za in dekleta — ki «1110 jih z Nevsakdanjo potrebo so nam bile seljem in temeljito uvajali gostilne med 1. in 10. cesto, veselice so se vršile v Arling novo življenje. Prihod slehernega novinca nam je bil pravi doživljaj. Nekega dne je završalo med nami: — Ali si jo že videl Nekje z Zapada je prišla! Rosie gu. Jusuf ji je za eel klicati'^ il,M3 in lepa Je ko tavžent naj se vrne. eeš, da ni mislil,,mo-sostnien Marija Krst i če v n in'begniti ji je i>omngal njen iz- po ročila. Za moža so ji izbrali bogatega sn-eda Omera Redi-ča. Ko so prišli svatjo v hišo po nevesto, je dekle |M>be^nilo ^kozi okno k svojemu izvoljencu in se ž njim poročilo. Po- n.1011 hlapec Peter Vulvojevič iz Jakubovea. Kretiveva je Vulvojoviča ki je oženjen in o-če treh otrok, a je na tihem hodil za njo, pregovorila, da je k sekiro ]x>1>il 17-letno Cieo, ženo 20-lotnoga miznrja I>ra.i>litina Krojtoviča, v katerega jo bila sama zaljubljena. Vulvojevič je Creo ubil, ko je na travniku pasla živino zločinsko Tjssnovalke umora Ko sta bila Vulvojevič in Krstičeva prowl 8 meseci obsojena na smrt, sta profila poiniloščenja a jima je bila prošnja zavrnjena. Jiustifiikaeijo je izvršil ki^nik H?art. Romantična ugrabitev bosanske lepotice IV vasi Radžiči blizu Gra-dačca je imela lepa Hatidja AFusič vtx* častilcev, toda vse je po vrsti odklonila. Imela je rada Sulojnia Džaniča iz druge vasi toda njeni starši so bili proti temu, da bi se z njim po- (Nadaljevanje s 1. strani.) i 4 l * • 4 « ' < T Velik pokolj v Gdiniji Splošni pokolj se je dogodil v Odiniji, kjer so Ncmci polo-vUi 350 talcev vseh poklicev, zlasti pa izobražence in trgovce. Vsak si je moral izkopati svoj lastni grob. Istega dne jih je bik> izmed 350 vstreijenih 300. To pa je &amo nekaj slucajey usmrtitev Poljakov. Poijdki jeajk odpravljal Nacijska vlada je takoj mljpravila poljski jezik iz javnega življenja in Poljaki niti med ^eboj ne smejo govoriti poljsko. Poljska imena -ulic so bila nadomeščena z nemškimi. Poljski čaaopisi so prepovedani in mesto njih izhajajo nemški. Ku-rier Pozhanski je sedaj Ostdeutscher Beobachter. Nemci ponižujejo, Poljake Nemci smotreno ponižujejo Poljake in jih smatrajo za manj vredne. Na mnogih krajih so nabite naredbe, med katerimi so tudi naslednje: L Poljaki se morajo odkrivati nemškim častnikom in civi-Iktom s trakovi na rokavih. Poljaki «e morajo na nlicaH umikati Nemcem, da morejo neovirano. hoditi. 3. Na tfgth Poljaki ne morejo biti postrežem, dokler nik> n^Ifnf^Ii vse, kar so hoteli. Ravno tako je po tr^govinali ifrsti flbfiizia*in pokajene krade eo v prvi vrsti namenjene! yrmcii i.„ ■ - - - • ' Slepega prvorojenca je ciganom prodal V Obrenovcu živi siromašen delaved Stanislav RMič, ki mora preživljati številno družino. Njegov navdarejsi sin, 17-iIotni Zvonko je bil nekaj bolan un očeh, nedavno pa je l>opolnomn oslepel. Tedaj mu je neki cigan iz okolice ponudil 1200 din. če mu slepega sina proda. TCistrč je ponudbo sprejel in odstopil slepega pr-vorojenega sina ciganu, ta pa mu je na roko odštel 200 din, čajo o tejle zanimivi zgodbi:] medtem, ko s<» se za ostali del Mlada Belki^i, hčerka trgovca ! kl,il)nino Pogodila na obroke. z dr vi n i v Kosovski Mit n.vici, |Xesivrni Ivai^k<» s katerim se je zagledala v sosedovega ]trf,v Ils1ll.im obračal voljenee sam, ki je prišel njo z oboroženimi tovariši. Nenavaden dokaz ljubezni 'Iz Kosovsko M it rovice poro- se sina Ji^ula Solinioviča. Ti dni se je ojunačila in liru nazgovoru priznala svojo ljn-ibozc-n Jusuf pa jo mislil, da so dekle norčuje iz njega, zato ji je dejal: " Verjel ti bom šele. če preplavaš reko.** Na to besede je zaljubljena Bel kisu brez pomi.sleka stekla proti 'bregu reko. in se vrga v IimIo-ne valove. S krepkimi zamahi je pričela rezati mrzlo votlo in so bližala nasprotnemu bre- SRKDl&fE ZA SIX)VENSKE FOMHJRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za «imik. J. MARSICH. INC. 463 W. 42 Street New York je oee brez us]M'iia ouraeai na najiinzličnejše dcbnxlelno u-v! stanove, d« bi um pomagali do Zdravja, bo zdaj v eiganski družsbi služil za berača in bo njen glavni rednrk. ROJAK OKR K VAL Anton Svet, st., je impoluo-ma ozdravil in se nahaja na svojemu domu: .'>41 E. 5th St., X. V. Citv. Prijatelji, ki so bili namenjeni obiskati ga v bol-nišniei, ga bodo našli doma. ADV E R 1 5 E ju GLAS NARODA ustnic, rjavih oči in črnolasa in naravne rože so cvetele na beli polti njenega obraza. Za vsakega je imela lep pogled in prijazno besedo. Doma je bila nekje z Dolenjskega, odkoder se je odpravila k svojim sorodnikom v državo Kansas, iz Kansasa jo je pa potegnil k sebi veliki New York. Delala je v velikem restavrantu v doljnjem delu mesta ter je bila vsak večer in vsako nedeljo prosta, toda v našo družbo je prihajala le ob sobotah. Nihče ni vedel, kje je stanovala. Spremiti se je pustila le do postaje nadulične železni-ce na 1. cesti. Če siiio ji skrivaj sledili, nam je vedno na 42. cesti ali pa še prej zmedla sled. Z vsemi je bila enako ulju-dna in prijazna in nikomur ni uaklanjala nobenih prednosti, kar nas jo Še bolj -diažilo. Ei!i smo precej divji in napram ženskam le malo obzirni, toda Ro-ie je bila izjema. Kadar je bila v naši družbi, je utihnila surova kvanta. Vztrezali smo ji kot smo pač vedeli in znali, vsak po svojih najboljših močeh. Za vsako prijazno besedo nam je bila hvaležna, rada je pela in plesala ter ustvarjala s svojim zvon-kim smehom dobro voljo vsepovsod. Nekoč sem jo vprašal, če ji prija delo v restavrantu. — Ne posebno, — je odvrnila. — Človek m >ra marsikatero pre-slišati. Taka dekleta, veš, smatrajo nekateri moški z,t nekakšne cunje, ali sama ne vem, kako bi rekla. Misli, da te je že kupil, če ti da nikelj napitnine. Večkrat sem že skušala dobiti službo pri kakšni družini. Imam dobre reference, znam kuhati in vsa lomača dela, pa me nikjer nočejo. Sama ne vem, čemu ne. Jaz sem vedel, zakaj je ne vzamejo. Lepota, ki je nekaterim prosta vstopnica kamorkoli, je bila Rosie r oviro. Go>pe na Fifth, Madison in Park Avenue ter na Riverside Drive so se bale za svoje može; bogate matere za svoje sinove. Se jim je pač nevarno zdelo imeti v svojem domu poosebljeno zapeljivost. Bilo je pustno soboto, leta 1914. Rosie je prišla že precej pozno zvečer v dvorano na Graham Avenue v Brooklyniu. Prvič, odkar sem jo poznal, se mi njena veselost in vedroet ni zdela pristna. — Nocoj gre vse na moj račun, — je rekla. — Bodimo veseli! Jaz sem mogoče zadnjič. Jutri se bom poročila. . . (Konec jutri.) .; "iAiiUL r*' — *«* Tod Friday, February 2, 1940 BLOYENB (YUGOSLAV) DAILY IWIXHA? IM)8TALJ \ . . < . RAZBOJNIKI V NAŠIH KRAJIH NEKDAJ • i/ ltu»lmjni^tvo, ki je močno iazpa>slo po z;u! n ji svetovni vojni, je bujno cvetelo tudi v preteklih -tolcl jih. Zlasti po tridesetletni vojni 1618—164«, je bila varnost v milili deželah loti j majhna. Ta vojna je pripravila Nemčijo z množico nesramne drhal i. Po sklenjenem \wstfal>kem miru «o vznemir-jale talke tolfK' tudi avstrijske dežele. Cvetela je romantika deželne ceste, zlasti v spodnjih pokrajinah ob Dravi in S:ivi ter postala prava deželna nadloga. Roparji so hodili o-krog preoblečeni kot romarji, menihi, turški ujetniki, vračajoči se v domovino, ter napadali samotne popotnike, voznike z otovorjenimi vozovi, plenili, ropali tf)ožigali in morili. Potovanje ljudi in prevoz blaga Lila brez močno ol>oro-ženili straži brr „niočna. pravi jeni na tae samostanski lovec je ustrelil dva raa-Inijiiika. Ojnut in menihi so se poskrili. V boju so bili umorjeni štirje samostanski hlapci. dvanajst pa smrtno ranjenih; še več pa nevarno poškodovanih. Plen je bil zelo velik. Razbojniki wh!jami, puškami I peljal dobro oboroženo četo V prvi polovici 16. stoletja! in dolgimi noži Vrli (^rao-1 md^čanov in kmetov ter je v .»o se nat«elili Uskoki na Kranj-1 lneljci so mislili, da so to gra-1 zvezi z ljutomerskim županom ničarji, ki vozijo strelivo in o-j v krvavi bitki premagal Kru-premo na vojno granico. Ko so jce. Okrog 300 razbojnikov je zvedeli, kakšne goste so imeli, obležalo mrtvih, mnogo je bilo je bilo že prepozno. Mnogo je i ujetih, mnogo se jih je pa uto- kmete, tla so jim morali tudi sami pripeljati blago v tabore. Knuei pa »se nitio zadovoljili le s plenom na Murskem polju, temveč so vdirali daleč noter v Slovenske gorice. (V*ar niso mogli odnesti s seboj, so zažgali ali sicer uničili. Kdorkoli je še utegnil, je bežal, kolikor so i?a noge nesle, proti Mariboru. Zakaj grozodejstva teh nitfbojnifkov so bila strašna; nekaterim so porezali nosove in ušesa, drugim so odsekali roke ali noge. mnogo pa so jih do smrti mučili in po-strelili. Ni čuda. da se je razlegal od Mure t.ju globoko v Sloven>ke gorice en sani klic: " Beži te, bežite. Kruci gredo!" Ko je bilo že vse končano in oplenjeno, je prišla ixmior iz Radgone. Župan Dra-š je pri- sketu okoli Žužemberka m Mbrindola. Prignalo jih je turško nasilstvo v Srbiji, Bosni in Hercegovini, zato so iskali mirnejšega zavetja pri svojih sosedih na severu. Avstrijski vladarji in kranjski deželni glavarji so jih radi privzeli na svoje ozemlje, ker so jim nudili varen branik proti turškim vpadom. Uskoki so doibili brezplačna zemljišča, od katerih iprva niso niti davkov plačali. Bili so močni, drzni in siloviti ljudje ter so mo-rali biti vsak čas pripravljeni na vojno. Vdirali so tudi sami <"<•/. Kolpo in Uno na turško o/rmlje ter so se pogosto vračali z polnim plenom. . V 17. stoletju pa so ponehali turški vpadi in s tem je bilo prav za prav konec uxkoske obrambne naloge. Toda boja-željni Ue nikakor ni-1 so mogli privaditi mirnemu in rednemu življenju. Ropanje jim je |M»stalo nelntk^na obrt, zato so s<> zdrževali v razbojniških tolpah |*o žutiiberskih, ^rorjan^ki-h in šneperških go- pretrpela oil hajduških razbojnikov tudi Bela Krajina. Tako so napadli leta 1778 Semič, kjer so .popolnoma oropali žuipniišče, strašno nraoili in u-morili župnika Stariho, ter n«a Vinici leta 1776 vikarja Koče-varja. Celo v 19. stoletju razbojniški naoadi lia.fdukov niso ponehali. Leta 1776 so napadli celo Kočevje in messto oropali. KponVin na njihov napad 1. 1829 na Gorenje Vrh polje pri St. Jern« ju hrani slika v Narodnem muzeju v Ljubljani. SeJe sredi preteklega stoletja je bila razbojniška zalega hajdukov na Kranjskem zatrta. /Ravno tako hudo kakor U-skoki mi Kranjskem, ali pa še hujše so divjali na Štajerskem Kruci. Bili so to ujnimi madžarski kmetje, ki so si pripeli na ramo križ in se zbirali v začetku 17. stoletja v križar--ke čete, češ, da ImkIo šli na pilo v Muri. Nadaljevanje pride. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno zoveljnik pali |»o domači deželi. Lju dje -o jih imenovali hajduke. Ti >o imeli svojega poglavarja harambašo, kateremu so se morali brezpogojno pokoravati. /m razne prwtupke in ujwire je izrekal kazni, celo smrtne. Hajduki so imeli med kmečkim prebivalstvom svoje plačane vohune, berače, zakotne gostilničarje in. razne iz-prijence. Ti so jih vodili po skrivnih stezah in jim poročali, kje in tockaj bi se izplačalo ropati. Po končanem ropu je haramfba£a razdelil plen. vsak -e je moral zadovoljiti z določenim deležem brc® ugovora. .Shajali so se najrajši v samotnih cerkvah in podružnicah. Tam so se gostili in ve--elili. zunaj pa so bile postavljene straže. Napadali so vasi. trge, graščine, cerkve, župni-šča in celo mesta. Valvazor poroča, da so bili ljudje zaradi hajdukov tako prestrašeni, da so pri gorjan-skih podžupnijaii, pri Sv. Miklavžu in Sv. Gori, po končani služili I »ožji vzeli s seboj vso nrašno obleko in opravo, cerkveno |x)Kodo in orodje, da, celo zvonove so sneli in odpeljali s se«boj, ker bi »icer v>e odne-sli. Valvazor jih primerja tatovom in roparjem, ki so kradli in ropali tako pri Turkih kakor pri domačrh. Najhujše so plenili v 17. in 18. stoletju. Njihov največji napad je bil 29. julija 1786 na močno utrjeni koetanjevički samostan. Napadla ga je ▼ Večernem mraku dobro oborožena tolpa raz-feojn > kov^ do 50 mož. Me-btl? nič pri- Jurij Dosa je planil nad graščine in ropal in plenil, kjer in kar -e je dalo. Nato so udarili čez Muro in štajersko stran ter opustošili okolico Ljutomera in Ormož«, kjer so oropali cerkev raznih dragocenosti za .">00 goldinarjev. Proti koncu 17. stoletja je stopi! na čelo tem upornikom E-nierioh Tokolv. ki se je imenoval "kralj Krucev" ter je imel svojo krono okrašeno z velikim dragocenim kaminom. Toda kmalu je minila njihova slo-va. desar^ke čete so ga premagale in mu zapleniFe krono, on -»am se je rešil z begom. V tem času Kruci niso prišli na Mursko polje. . Prehod čez Muro jim je zabranil župnik Simon Pomat. Spomin na ta dogodrtk. starodavna slika, visi v občinskem uradu v Ljutomeru. Tokolvjev naslednik in poveljnik Krucev je bil Pnanc Rakoccv. Pod njihovim poveljstvom so ti razibojniki najstrašnejše divjali po Štajei skem. Že leta 1704 so prihrumeli v velikanski množici čez Muro, se razprostrli čez vse M*unsko polje in oropali vse vasi. V Ljutomeru se jim je sprva usrpešno postavil v bran župan Jurij Smrekar in jih odgnal a že prihodnji dan so se vrnili v še večjih trumah, vdrli no v trg, oropali žcpnfšče in cericev, oplenjena poslopja pa zažgali. V oropano cerkev so (postavili svoje konje. Na Razkritju, Moti in v Braneku so imeli tabore, kamor so Spravljali svoj plen: žito. vino, moko, seno, živino. Prisilili so Človeške hijene (V Dubrovniku so prišli na sle«| nezaslišanemu zločinu, ki je razburil we mesto. Neznani zločinci so namreč oskrunili več grobov na dubrovinskem p la vos I a v nen i po k opa I i šču. Odprli so grobu Lee in grobove bogatejših rodbin ter i>okrad!i zlata zobovja in nakit s trupel pokojnikov. Dosediij je ugotovljen, da so skrunilci prizadeli osen i grobov najuglednejših rodbin. Xt4cemu pokojnemu trgovcu so raz3wli lobanjo in odnesli zlato vilico. razen tega pa šc odtrgali pokojniko-vo roko. na kateri so bili dragoceni prstani. Policija mrzlično zasleduje gnusne zločince in je doslej ugotovila, da je v neki dubrovniški zlatarski trgovini neki Beograjčan ponujal naprodaj zlato vilieo. I>u-brovnisko prebivalstvo vneto .pomaga policiji, da bi čimprej izsledila te hijene v človeški podobi.. VOHUNSKO SLUŽBO OPRAVLJAJO GOLOBICE. Zanimivo je, da pomeni za golobe mobilizacija v resnici imobilizacijo, ker za časa> vojne ne sme noben golob-pismo-noša zapustiti golobnjaka. Na to se mora strogo paziti, ker m drugače ne bilo mogoče zaslediti golobov vohunov, katere spuščajo tuji agenti v sovražnikovo ozemlje. Kakor igrajo pri ljudeh y spijo neki službi glavno vlogo lepe ženske, ki znajo izkoristiti moške slaibosti, tako tudi med golobi vršijo vohunsko shižbo izključno samice. Od časa do časa spusti sovražnik lepo golobico v nad i, da bo samca — premotila in ga privedla v svoj golobnjak. To je edina golo-bova slabost! Ta nakana se posreči in na ta naorn pride sovražnik do nasprotnikovih skrivnosti. PO VELIKI NESREČI V PREMOGOVNIKU M — - j j^p** ^K '' j L k 9T' >' r^fl K |C3H jHBlp^Si M9B E^SSHF' Družine in prijatelji 91 premogarjev, ki so izgubili življenje pri eksploziji v rudniku v Bart-ley, \\. Va., čakajo pred vhodom rudnika na reševalec, dokler jim ni ugasnilo vsako tipanje na rešitev. Od leta 1928 je bila to največja rudniška nesreča v VV. Virginiji. Papeški obiski v prejšnjih časih Nedavno je paj>ež l*ij XII. na slavnosten način vrnil obisk italijanske vladarske dvojice v Vatikanu. Ta papežev obi.*>k v Kvirinalu je dokončno za-zaključil dobo 60 !et. odkar vrhovni |>oglavarji cerkve načelno nisio več z»pušeali vatikanskega ozemlja ra^en za kakšen kratek |M>čitnišjki obisk Oaistell Gandolfa v zadnjih letih, kar pa i k i imelo liolteneira oficialnega značaja. V teli letih pa se zlasti ni dogajalo, da bi papeži spre jem a'i in vračali obiske via larskih o-sebnosti. iVčasih je bilo to drugače. 8pomniti m* j«- treba — da ne posežemo preveč nazaj samo na dolgo potovanje, ki i;a je opravil leta 17s'l2 pap<■/. !*ij VI., da bi na Dunaju obiskal cesarja Jožefa IT. Pij VI. je takrat zapustil Rim v jutru 27. jaiu potem, ko je bil uredil vse |H)trebu.» za primer, da bi ga na |K>tovanju doletela smrt, ko je oddal svojo oporoko in pasješki prstan kardinalu (\mli.ju ter določil s posebno bulo, naj >e izvolitev novega papeža izvrši v Rimu, če !»i ura Gospod med dolgo odsotnostjo poklical k sebi. f\ -e rimtske ce>te. |h> katerih se je vozil odhajajoč papež, so bile natrpane z ljudmi, saj je bilo že dve >to let, odkar Rimljani ni^o več videli odhajati vrhovnega cerkvenega poglavarja na doliro pot. Me;ia tuli ru>ki pre-stolonasleihiik in njegova žena. Sicer pa je papež zavrnil v«'> s«.iaj, kake-nim sta bila inlšla |km]»cz Lev X. v Bolo'_rno. dr> l>i srečal franeo-kim kraljem Francem I. in pozneje Kleuieiit VII. prav tako dvakrat v Bologno, »la bi >e srečal > ce>arjem K.ii om Y. in tretjič v Marseilleu. da bi >e po-^.•ij. I - Francem L •Pij VI. si j,, določil za |M»to-vanje -anio štiri kočije in maloštevilno spremstvo. Na meji avstrijske monarhije pa ga j«1 sprejela telesna straža Jožefa II. da bi ga spremljala in mu stregla do konca potovanja. V Ljubljani je prišla papežu naproti nadvojvod i n ja Marijana, cesarjeva >eta eesaV in p;rjwž izstopila pred et^arskim gradom. sta otUla v dvorno kape-!o. kje j* >o pevci zaipeli "Te Deum". Papež j«' odšel nato v krasno urejeni apartment pokojne ee.sariee Marije Terezije. kateri mu j«' l»il dohn'-en za ves njegovega biva- nja na Dima jn. a cesar je imel tudi svoj stan tik poleg njegovega. da sta se mogla kadar koli nemoteno razgovarjati. (Precej bolj prisiljeno je bilo potovanje, ki ga je opravil Pi-je\1 nashMlnik Pij VIT. na Franc«asko, da bi kronal Napoleona I. Sveti oče je odpotoval ia Rima 2. nov. 1804, sredi goste množice. Spremljali so ga štirje kardinali in -t i r je škofi. Dne 23. nov. je dospel v Foutainohlau. Na poti v St. Herein se je sestal s Korjom, ki je stopil iz kočije istočasno ž njim. Objela sta se i n nadaljevala pot v isti ko-čiji. IXne 2. dec. je bilo v no-tredaur^ki katedrali svečano kronanje. Pij VII. je ostal |w>-teni v Parizu nič manj ko štiri mesece. Dne .'»(). marca se je izvršila svečana poslovilna avdienca, med katero je Napoleon podaril paipcžu dragocen tri nožni k in umotniL^ko izdelan oltar iz pozlačenega srebra s šestimi svečniki in svetimi posodami, cesar pa je prejel v dar krasen molek iz starih drairuljev. . /Dne 4. aprila je Pij VIL odhajal sredi ogromne množice, ki je kl(M*e sprejemala njegov zadnji blagoslov. Po kratkem bivanju v Fontaineblau se je napotil v Ohalons, kjer je slavil veliko noč. IG. aprila je dospel v Lyon, potem pa je odpotoval čez Alpe v Turin, kamor je dospel 23. aprila. Tam se je srečal spet z Napoleonom in njegovo žka kraljica Marija Kristina, da obišče pa)>eža Pija IX. in papež ji je tri dni pozneje vrnil obisk v palači Albani ,kjer je bivala. Vladarji in člani vladarskih rodbin, >0 pozneje sicer Še prihajali v Rim in obiskovali papeže, vendar so imeli ti obiski manj oficielen značaj. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo~ spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begn s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — KaM sem v Mekko romal — Pri tamarih — Med Jesidi Cena $1.50 » PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPET AR JEV 4 knjige, s slikami. 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob n j akti. — Mohameda nski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma ftetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadn. — Za fivljenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Freklestvo zlata. — Za detektiva. — Med KomanČi in Apači. — Na nevarnih potih. — Wmnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komaačih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenic Publishing Company ti 1 l j 216 WEST ! 8th STREET NEW YORK. N. Y. ITtlQDX"« t^j Fridayr February 2, 1940 KXIVIR1 (TUUUBLXTT Uf Vaški Apostol Spisal L. GANOHOFEK; za "Glas Naroda" priredil X. X. ----49 = « Imel je eno samo misel: nekje kupiti košček zemlje in ograditi na njeni hišico s tremi sobami. Te sobe je Peter takole razdelil: "Največja Ik> za miater Nano in za njeno lini:? rijo, najbolj svetla ]>a za Elizabeto, in najslabša zanj." Zn dvesto goldinarjev se že dobi zemljišče. Hiša bi veljala o-« ms t o goldinarjev. Vse skoijKij nekako tl>oč goldinarjev. Toda imeti jih je t-bra! "živeti Bog, kje naj jih vzamem?" l>a bi si jih izposodil? Te mi-sli ni imel Ueter. Da bi jih (zaslužil? IVodoigo bi trajalo. Najti jih? Najdeno fcivar je treba vrniti. Toda imeti srečo in zadeti v loteriji ti oč goldinarjev? Zadeti jih z božjo pomočjo! I Ob teli mislih je napravil Peter drzen škofe preko vseh propadov, ki >o ixxlnevi zaizijali pred njim.. 44Zdaj so ljudje talki, kakršne je ustvaril Bog. Zidaj jim li<> pustil ravnati, kakor hočejo. Plačevati in kaznovati zna. V .-plofetiem jim pa pušča njihovo pot. In ko imajo ljudje b -edo, stoji ob strani in gleda. Zato ni mogel zaradi kajže (polagati, ker so imeli Občinske možje besedo. O ijirdje ničesar ne vedo in ne morejo škodovati. V ju bo pomagal. Za trd no vem, d*a bo pomagal." < To sjKwsiiaiije je navdalo Petra, kot da bi mu šel kdo z vročim likalnikom pieiko duše. Razločno, tako razločno, da bi jih lahko otipal, jo fidel tri številke v mračnem ozračju fcvoje kamre. NMttlar v svojem življenju ni niti krajcorja Max il v loterijo. Toda sedaj! Sam Bog mu je navdahnil to tinsel. V loteriji pridejo številke, kakor Bor? hoče. Ljudje pri tem nindjjo besed. » O pravih številkah ni Peter n.ijtuauj dvomil. In jutri, v ponedeljek, bo šla navsezgodaj potoMka v mesto. Peter je skočil iz jmstelje, v glavi >e mu je zavrtelo, da se je moral oprijeti omare. Iz predala je vzel mošnjiček, v k lereni je bilo dvainpetdeset goklhiarjev, vse njegovo premoženje. Nato se je oblekel. Sulknjiča ni mogel zapeti, ker mu je bila dbieka na prsih zaradi obvoze pretesna. Klobuk je fiozabil Opotdkajačih korakov se je odpravil skozi Skedenj v teman večer. Na jeklenomodrem nebu je bila zvezda pri zvezdi, na juž-A'fu koncu neba so ve ]>a zbirali oblaki. Peter je pogledal proti nebu. Oblakov ni videl, pač pa samo zvezdo. 4'Tako bo, kaj no?M Precej dolgo mu jo vzelo prodno je prišel do ceste. Večkrat je moral jfocivati. Toda zdelo so mu je, da z vsakim korakom narašča zdravje v njem. Upanje mu je dajalo moč. Daleč zunaj, prr.v na koneu vasi, je stanovala potovka. Vsak ponedeljek >e je od*pravila v mesto s stavami lahkovernih ljudi. Dosti denarja je znesla, le malo ga jo prinesla nazaj. , < (Ko je stopil Peter vnizko sobo. je moral skloniti glavo, da J'O ni zadel v strop. Potovka je sedela ob petrolejki in nekaj šivala. * •"Glej ga, glej, loprvilcža!" je vzkliknila in ni i^koro verjela svojim očem. 41Torej si se izlizal, kaj?" , • 44Nekoliko da.** « "MPo kaj si pa prišel k meni? Pa mi še vsaj ne boš začel pridifovati?" • 141 Ne, ne." H4Torej, kaj hoeoš?" »"Stavil bi rad." **\No, zdaj se bo pa cerkvi streha podrta," se je zarežala in stopila |>o knjigo, da bi črno na belem vpijala upanje Petra Zdaoalika. Vzola je p<'ro v roko *4 To rej, kakšno številke imaš?*' 4'Številko or.o. Številko trinajst 1 ti številko devetdeset." Prodno jih jo zapisala, ga jo j »ogledala. •4Te tri pa nnlko prihajajo. • Kolikor se jaz spominjam, jih -e ni bilo." 'Peter je pritisnit prst na mizo. 4*I»odo pa zato zdaj prišle. Ti kar piši. Stevi-ko eno Una naš gospod Bog. Ijjubezen iin:i Številko trinajst, najhujša stiska ima pa številko devet-iltM -t." • *4No ja, kakor hočeš.'' Potovfka je pisala. 44Koliko pa hočeš staviti? Nemara dvancjttt krajcerjev?" •4Petdeset goldinarjev." 4iPotovka je kar odrevenela. 44Kaj noriš, grbec?" NV da bi odgovoril, je Peter s tresočimi prsti od vezal njo in naštel pred potovko petde>et srebrnikov. 'Majajoč z glavo je vpisala številko, "Goldinar mi boš za -pot.** ' Peter ga ji jo dal. "In ko pridejo številke, koliko bom zadel T" • "Co pride ena, plačajo sedonikrnt. To bo tristopetdeset goldinarjev." "Premalo bo," je odkimal Peter. t4ČV prrdejo vse tri, ti plačajo štiri tisoč k rat. Grbec, Valdhoferjevo iKjeostvo lahko kupiš £ tem denarjem in še polovico vasi." I iPeter se je preplašen branil z roko. 44 Ne, ne, toliko pa že n; čeiM. Več, kot človdk potrebuje, ne sme zahtevati." 44Pa *tovi na d*e številki, na an^bo. Izplačajo ti štiri-di-elkratno vaoto. To je dva ti>oč froldinarjev." ,4To bo j mi neka*ko prav." se je oddahnil Peter. 4 4 Eno številko tdrej prečrtaj. Ja. prečrtaj tisto o ljubeani. Tri- Vojaki Iz železa in jelda Kruna r jen je ladij, letal in motornih vozil na daljavo, ki je bilo dolge dobe sen tehnike, danes že ni več neznano. Toda tehniki pripravljajo v svojih labotarijili še bolj presenetljive iznajdbo, ki obetajo ves svet postaviti na gl-avo. iPrvič se je svetovna javnost o najnovejših tovrstnih poskusih mogla poučiti na svetovni razstavi v New Torku. V resnici pa je tak 44robot" ,ki vidi, sliši, govori in so premika, veliko starejša iznajdba. Najpopolnejši tak stroj jo francoski fizik Francois Diu-aud pred 5 loti predvajal pred člani znanstvene akademije v Pariza. Veliki fantia»ti svetovne literaturo, kakor Bellamv, .Tule* Verno in II. G. Wei's. ki so slutili, kako popolno si bo človek podvrgel vse elemente sve-tovja, so pošiljali človeka na dolga potovanja na mesec, o- krog zemlje v nekaj dneh, z ) sieci pa ^arsa so »m ppjj|aja]j na 2ent-tem sluca- hy] okiop„; _ toe prošnja rešuje. K(»s je «-i-profesor Du-Icer* 1,11 fawpw v ziidnjeni saud je medtem odpravil tmli Kwlanju dodal četrt mi ijona te pomanjkljivosti. Nje-ov do,arjev ^tn^ke priselje-rolwt je sedaj mivaden avto,,! TliAk<* in natnralraaeii>ke slu-ki ima spredaj odbijače. Ako aH tu<1i stMll,j malokdaj odbijač zadene na kako oviro,«ilo^ija. ihx bi Prosilec za «lrniri se papirnati trak ustavi in papir hU poklican iw držav-Kproži se drug trak, ki robotu Jonski izpit prej kot osem hip-n-i primer ukazuje pokrov na FPC0V lK>to,n- ko ^^ Pr" levo < premerom 2 m ali kaj vo Pohodno prošnjo. pov. Ane v Dulutli, Minn, je umrla Terezija Šara-bon, vdova po zitanem salu-narju, stara G8 let in doma od nekod na Dolenjskem. V Gilbert, Minn, je umrla Mary Indihar, stara G7 let in doma od Dobropolja na Dolenjskem. V Ameriko je priŠUi 1. 1892 in sicer v Tower, zadnjih 30 let pa je živela v Gilbert, Minn. V No. Chicago, III. je unirki v-starosti 78 let Josepliine Miller, doma od Sv. Križa na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 39 let in zapušča sina Antona Striharja in več vnukov in pravnukov. d; ■ 'V KeefKitinu. Minn, je umrl John Draškovič. star 45 let, ki je tam bival 10 let. Zapušča vdovo in pot otrok. t V Avella, Pa., jo 22. jan. u-iiitI John finzel, star 59 let in roien v Poljanah nad ftkofjo o. Zapušča ženo, tri sinove in |>et hčera. 4> Pred dnevi jo v Pittsburghn umrl Peter Klobučar, star 54 lot in doma iz Draguta^a pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 38 let in zapušča družino. f Dalje je v Avella. PSa., umrla Katarina Bogataj, roj. For-tnna, stara 52 let in doma iz Trate-Gorenja wis. Zapušča moža in dve hčeri. * fPred dnevi je umrl v Joliet, 111., Georsre Požok v visoki starosti 85 let. Bil je star naseljence. ki je dolgo let delal v tamošnji jeklami. t V Milwaukee, Wis. je pred na.st ;e Že tako ali rako nerodna Številka. Torej eno in dfc- kratkim n mrl John Gabriel v * etde-et. Petdeset goldinarjev na Boga iu na najlrujšo gti-j^tarorti lot. Doma je bil h tko. Zapisi! Trebnjega ra Dolenjskem in je T>rlšol v Ameriko pred 30 leti. Zapušča soprogo, sina, hčer in več sorodnikov. + /Zadnje dni so našli v No. Cliio-fo. II!., v tu razi ustreljenega Franka Novaka. Kaj ga ^e Dognalo v smrt, ni znano. Revna ženiea si," je svetoval Peter, 44še ti bi stavila Bojen je bil v Račni pri Gro- V Milwaukee, Wis., je v bolnišnici umrla At rs. Marp Fran-jresli, roj. Plesec v starosti 51 let. Doma jo bila iz Ročice v Savinjski dolini in je prišla v Ameriko pred 35 leti. Zapušča moža, hčerko in dva sinova, v starem kroju pa polsestro. t V Clinton. Ind.. je nedavno umrla Terezija Mioliar, stara 91 let in roj. v Št La* ribe rtu nad Savo pri T^itiji. V Ameriki je živela 32 let, in tu za-puŠoa sina, dve hčeri in več vnulkov. Potovka je zaslišala iu mu dala potrdilo. 4%Na, to mora£ »praviti." "Seveda, seveda." Peter je previdno zvil listek in ga opravil v žep. Oči so mu zažarele. Kar je videl v duhu prid seboj, je bila li.iša s -treho in okni: veselje stare žene in sreča Elizabete. . naleti na oviro, se tudi ta pa-!lS8,81S o-eb, ki jim je bilo po-piniat! trak ustavi in se sproži' deljeno državljanstvo 1. 1939. nov. tretji ali še četrti, dokler t tvorili ^o odbijač ne pokt.že 4 prosto pot' dani k i — jeno bivši britanski po-namreč 47.500. Za spet začne delovati prvi j njimi prihajajo po številu It1UuihqI Mesija .L>i. JegliC) Mladim Sreem. iwvesti -m luladlno (Ksavor MeAko) Maron, krščanski deček a Lib* 28. POL MILIJONA IN0ZEM CEV ZAPROSILO ZA DRŽAVLJANSTVO V L 1939. jjuhV « T V (Nadaljevanje prihodnjih.) supljem na T>olenjskem m Ameriki je živel 40 let. pivca ženo, 4 sinove in 2 hečri. te In seep-o (V lj* Sal le, lil., je pred dnevi umrl Ernest Borišek, st«ar 60 let in rojen nekje na Do-lejnkem. V Ameriki je bil 31 let in tu zapušča ženo, tri sinove. dve hčeri in brata, v sta-Za-| rem kraju pa mater, štiri bra- Več kot 213,000 deklarantov (inozemcev s prvim papirjem) je v fiskalnem letu 1939 (od 1. julija 1938 do 30. junija 1939), vložilo prošnje za naturalizacijo in državi janstvo je bilo v istem letra podeljeno 188,818 o-«