PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plaCana v gotovini /--t t A ' Abb. postale 1 gruppo - tidia 4U llF Leto XXI. Št. 4 (5982) TRST, sreda 6. januarja 1965 SAR AGAT SE PRESELI JUTRI NA KVIRINAL Fanfani podpre levico KD in Mora? Skorajšnja združitev PSI-PSDI? Razgovoi med Pieraccinijem in Realejem v zvezi s petletnim načrtom Nenni bo izstopil iz vlade in se posvetil svoji stranki? - «La Voce repub-blicana» o pojasnilu, ki ga je KD dolžna svojim političnim zaveznikom ODMEVI JOHNSONOVEGA GOVORA PRED PARLAMENTOM 0 Johnsonovem vabilu sovjetskim voditeljem Katere državnike bo obiskal v Evropi? v * Če bi Johnson najprej vrnil obisk Hrušeova, bi se to zgodilo prvič v zgodovin! ZDA - V Moskvi še ni nobenega komentarja o njegovem govoru - Razgovor Harriman - de Murville merava na bližnjem zasedanju glavnega sveta KD odločno zahtevati potrditev in okrepitev politikje levega centra, tudi kljub kritikam na raCun dorotejske vodilne skupine. Ce k temu dodamo še okoliščino, da je Fanfani baje pripravljen boriti se do kraja proti hegemoniji dorotejcev, potem imamo tu fronto od levice, mimo Fan-fanija in njegove skupine, do pristašev Mora, ki Ji bodo dorotejci težko kos, Dorotejci morejo sicer računati na podporo dela pristašev Scelbe (skupine okrog Scalfa-ra in Elkana), vendar pa jim je ta podpora bolj v škodo, kot v korist, kajti večine jim ne more dati, če jih zapuste pristaši Mo-ra; hkrati pa bi to pomenilo tvegati nerešljivo politično krizo, o-stavko vlade in nove volitve.. Podpredsednik vlade Nenni se je že vrnil v Rim in je imel razgovore s svojimi sodelavci. Cez teden dni bo seja vodstva PSI, zasedanje centralnega odbora stranke pa bo okrog 15. t. m., da bi določili datum kongresa. Vedno bolj vztrajno se širijo glasovi, da RUM, 5. Dne 7. t,.m. se bo predsednik republike Sa-rogat preselil na Kvirinal iz svojega zasebnega stanovanja na Lungotevere Flaminio. rja se bo preselila tudi njegova hčerka Ernestina, njen mož in otroci. Hčerka, njen mož in otroci se bodo preselili šele čez nekaj dni. Saragat bo prebival z družino v isti zgradbi, v kateri sta prebivala tudi Einaudi in Segni, vendar pa ne v istem stanovanju. Minister za proračun Piferac-cini se je sestal danes s pravosodnim ministrom Realejem, da bi proučil z njim vprašanje sodstva v zvezi s pripravo petletnega načrta za gospodarski razvoj, ki bo v kratkem predložen parlamentu. Minister Preti je v razgovoru z novinarji dejal, da bo eden glavnih aigumentov na bližnjem zasedanju centralnega oduora Po Dl vprašanje združitve socialistov in da bo ta združitev za.ela najprej PSI in PSDI. Vedno v zvezi z združitvijo socialistov pa je poslanec Righetti (ki je že bil člarj vodstva pSDi) izjavil; »Menim, da bo do te združitve prišlo razmeroma kmalu. V luči perspektiv, ki jih je moč opaziti v zadržanju PSI ob prijikt predsedniških volitev, se bodo na kongresu PSI izluščili pogoji, na podlagi katerih bo sciaiislična združitev postala povsem pereča.* Zasedanje centralnega odbora PSDI bo verjetno med 17. in 24. januarjem, vsekakor pa pred koncem tega meseca. Po drugem uvodniku, ki ga je podpredsednik vlade Nenni objavil v glasilu PSI • Avantllv (,fn na katerega glasilo KD «11 Popo-lo» ni odgovorilo), in po pisanju glasila PRI «La Voce repubbli-cana», ki je postavilo zahtevo po novem vodstvu KD (sedanje vodstvo, ki vključuje pristaše Mora in »doroteicev*, je namreč v manjšini, ko so mu pristaši leve struje okrog «Forze nuove* odtegnili svojo podporo). Socialdemokrati še niso povedali javno svojega mnenja, in je zato težko napovedati,- kakšno bo njihovo stališče glede tega vprašanja. Znano je sicer, da "so že po kongresu KD predlagali vodstvo KD, v katerem naj bi neposredno sodelovali tudi predstavniki levice KD, vendar pa bi izvolitev Sa-ragata za predsednika republike utegnila omiliti njihovo stališče V nekaterih političnih krogih se namreč govori o poskusu, ki naj bi imel svoj izvor pri predsedniku vlade Moru, in naj bi vključeval vse naprednejše sile od levice KD do socialistov. Glavni smoter te akcije naj bi bil: ali vključitev leve struje v vodstvo stranke ali vladna kriza. Gre za tezo tistih desničarskih krogov, ki so negativno ocenili okoliščino, da je Donat Cattin u-maknil svojo ostavko na prošnjo Mora. Isti krogi so namreč mnenja, da pomeni umik ostavke sovražno dejanje nasproti tajniku KD Rumorju, in to ne sovražno dejanje Donat Cattina, ampak Mora, ker ga je on prosil, naj umakne ostavko. Ce k temu dodamo še to, da je podal ostavko še neki drug državni podtajnik, namreč poslanec Messeri (Id pripada Scelbovi struji), in da tega Mero m prosil, naj umakne ostavko, ampak je njegova ostavko sprejel, potem je stvar jasna. Vendar pa se zdi, da imajo prav oni, ki pozitivno ocenjujejo okoliščino, da je Donat Cattin u-maknil ostavko in vidijo v tem potrditev teze, da levica KD na- se Nenni namerava umakniti iz vlade in se posvetiti stranki v zvezi z možnostjo združitve med PSI in PSDI Kar zadeva vprašanje zunanjega ministra pa se je izvedelo, da niso vsi socialdemokrati istega mnenja kot Preti, da mora to ministrstvo pripasti PSDI Tako stališče ni naletelo na dober sprejem pri KD, ki bi hotela postaviti na to mesto Piccionija. Glasilo PRI «La Voce reoubbli-cana« objavlja danes uvodnik, v katerem zatrjuje med drucim. da so vprašanja ((poživitve vladnega programa in verifikacija političnih stališč strank vladne večine ter odnosov med tremi laičnimi strankami in KD lažna vprašanja: prvič, ker • s stališča programa je vlada močnejša danes, kot pred šestimi meseci, in zato ni moč postaviti političnega vprašanja glede tega programa, tudi če imamo o-pravka z zakasnitvijo glede določenih rokov zaradi dolgega zastoja vsakršne dejavnosti v zvezi s predsedniškimi volitvami; drugič, ker si danes ne bi nobena stranka, vštevši KD, drznila postavljati domneve o drugačni politični usmeritvi; tretjič, ker je bilo rečeno vse, kar je bilo treba reči o odnosih med KD in drugimi strankami večine. KD ve prav dobro, da obstaja pravilo nevmešavanja« v notranje zadeve drugih strank, vendar pa se vsaka stranka sodi po njenem uradnem izrazu, in zatrdno bi se pojavila zelo resna sumničenja glede zmožnosti KD da bi vodila neko politiko z večino, ki bi bila odvisna od ljudi ki ne verujejo v to politiko«. Vsekakor pa obstajajo vpraša-nja v večini levega centra: ((Dogodki v zvezi s predsedniškimi volitvami so pokazali v dramatični obliki nesoglasje glede teženj in smotrov med političnimi silami, ki vendarle pravijo, da hočelo iste stvari; pokazali so, da obstaja zelo resno nasprotje v oceni polj. tičnih smotrov, ki jih hočemo doseči s sodelovanjem levega centra: in to nesoglasje, to nasprotje se odraža v raznih programskih in političnih plateh, v katerih se ost-varja sodelovanje levega centra. Predsedniške volitve so nas nenadno prebudile in nam pokazale, kako daleč smo od herojskega razdobja levega centra, kako daleč je KD od neapeljskih stališč, od filozofije levega centra, ki jo je tam napovedal Moro. Resnično, edino pojasnilo, ki ga je moč zahtevati, mora zadevati to primerjavo med temi stališči in sedanjo stvarnostjo ter mora prisiliti vse k strogemu izpraševanju vesti, da bi ugotovili vzroke razkropitve, ki je otežkočila pot levega centra. Nenni ima prav: ne moremo hliniti, da se ni nič zgodilo niti moremo dramatizirati nasprotja in povzročiti krizo v negotovosti...« MOSKVA, 5. — Doslej tu ni bilo uradnih ali novinarskih komentarjev Johnsonovega govora. «Izvestija» so nocoj objavila dopis iz Washingtona, v katerem se omenja skoraj dobesedno tisti stavek, ki vsebuje vabilo sovjetskim voditeljem, naj obiščejo ZDA. V krogih zahodnih diplomatov trdijo, da je sovjetsko stališče razumljivo, ker v Johnsonovih besedah ni moč najti izrecnega vabila sovjetskim voditeljem, temveč samo izraz dobre volje. Tako vabilo je namreč združeno s precej strogo proceduro preko normalnih diplomatskih poti. Po drugi strani pa se pripominja, da bi moral pravzaprav Johnson prvi obiskati Sovjetsko zvezo, ker je bil zadnji na obisku v ZDA leta 1959 tedanji predsednik sovjetske vlade Hru-ščov, ki ga Je povabil Eisenho-wer. Ob koncu potovanja je bil nato prav Eisenhower povabljen, da bi obisk vrnil. Toda pozneje so to vabilo preklicali zaradi znanega incidenta z letalom «U-2» v maju 19CO, zaradi katerega so se sovjetsko-ameriški odnosi poslabšali. Drugi vzrok pomanjkanja sovjetske reakcije na Johnsonov govor pa je treba iskati v previdnosti, ki je značilna za sedanje sovjetske voditelje po odstavitvi Hruščo-va. Ce mora namreč biti vsaka sovjetska odločitev »kolegialna«, potem ni mogoče pričakovati avtomatične reakcije, ki je možna le tedaj, ko daje pobude samo ena '"""""""""""""H""..................................iiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiuiiiuiiiiiiiiiin........ INDONEZIJA ŠE NI IZROČILA PISMENEGA SPOROČILA O IZSTOPU IZ OZN Predsednik japonske vlade poziva Sukarna, naj sklep o izstopu prekliče Zatemnitev v Singapurci - Izjava Vojka Pavičiča, zastopnika OZN v Džakarti - Malezija zahteva sklicanje Varnostnega sveta DŽAKARTA- 5. — Zastopnik OZN v Indoneziji Vojko Pa-vičič je danes zjutraj izjavil, da ni prejel še nobenega uradnega sporočila o izstopu Indonezije iz OZN in da je vest o tem prebral v časopisih. Poudaril je, da bi zelo obžaloval, če bi bila vest resnična ter dodal, da zastopstvo OZN normalno nadaljuje svoje delo. Zastopstvo šteje 90 strokovnjakov, ki pripadajo uradom za ---------------*— tehnično pomoč ali pa specia- liziranim ustanovam UNESCO, Unicef, svetovni zdravstveni organizaciji, svetovni meteorološki organizaciji in svetovni organizaciji za civilno letalstvo. V Tokiu je predsednik vlade Eisaku poslal osebni poziv indonezijskemu predsedniku Sukar-nu, naj prekliče svoj sklep o iz. stopu iz OZN. Eisaku poudarja, da je Japonska imela s svojim izstopom iz nekdanjega Društva na. rodov leta 19'3 slabe izkušnje ter da ima OZN važno vlogo glede miroljubnega reševanja mednarodnih problemov. Iz Hanoja pa poročajo, da je sCvernovietnamski tisk odobril izstop Indonezije, češ da je «v skladu z interesi Indonezije in mirom v jugovzhodni Aziji in na svetu*. Malezijska vlada je proglasila zatemnitev od 18. ure zvečeT do 7. ure zjutraj, in sicer samo v Singapuru in prepovedala obalno plovbo na tem področju. Neki singapurski list piše, da je malezijska vlada zaprosila avstralsko in novozelandsko vlado, naj pošljeta v Malezijo čete in vojaški material. Danes je v Singapur prispel tudi drugi kontingent petdesetih angleških padalcev, Prvih petdeset je prispelo v ponedeljek. V prihodnjih dneh pričakujejo prihod še več sto padalcev iz Anglije. V Londonu še vedno pozorno spremljajo razvoj položaja zaradi izstopa Indonezije Minister Bot-tomley se je posvetoval danes zelo dolgo z visokim britanskim komisarjem v Maleziji Headom, ki se bo v četrtek vrnil na svoje službeno mesto. ■■in................................................. NENADNA SEJA ZAHODNONEMŠKE VLADE Nevihta v kozarcu vode: vprašanje združitve Nemčije Razgovor med Erhardom in ameriškim veleposlanikom v Bon-Pomirljive izjave glasnika bonske vlade von Haseja na BONN, 5. — Danes, še pred koncem Je bila seja bonske vlade. Zaradi tega je Er^_ar,d. svoje počitnice na Bavarskem. Sejo so sklicali zaradi vest ki davno prišle tudi vesti, da ame- riška vlada želi vedeti, kakšno je stališče bonske vlade tudi glede dokončnih nemških meja in evropske' varnosti, preden bi pod vzela kakršne koli korake v Moskvi. Vse te vesti so zelo razburile nemško časopisje, vladni glasniki pa so se vzdrža- li vsakršnega komentarja. Ne vemo kakšna bi bila r®a't<5J' ja bonske vlade na te vesti, če bi seja vlade bila predno je Ernam govoril z ameriškim poslanikom v Bonnu, ki se je danes vrnil iz Washingtona. Tako pa je Erhard imel priliko govoriti še P red sejo vlade z ameriškim poslanikom, ki mu je poročal o svojih razgovorih z ameriškimi državniki . Po seji vlade Je njen glasnik von Hase izjavil med drugim, da Je bonska vlada povsem glede stališča ZDA o nemškem vprašanju po pojasnilih, J, dal kanclerju Erhardu ameriški veleposlanik George Moghee poslanici Johnsona kjer govori tum o nemškem vprašanju. Glasnik Je dodal, da bonska vlada ^atra, da more imeti zaupanje v - . je zaveznike glede rešitve nemške ga vprašanja. Bonska vlada bo nadaljevala svojo politiko brez dvo-umja in bo težila za tem, da obdrži nemško vprašanje na prvffln mestu v mednarodnih razgovorih. Vir določenih nesporazumov, je doaai glasnik, je iskati v nepopolnih poročilih dopisnikov o izjavah, ki so jih dali nekateri visoki funkcionarji ameriške vlade. Kar je bilo objavljeno s tem v zvezi — je dejal med drugim von Hase — ne ustreza ameriški politiki. Bonska vlada je nenehno obveščena o razgovorih med Washlngtonom in Moskvo. Bonska vlada soglaša z ameriško vlado in z drugimi svojimi zavezniki, ki smatrajo, da je treba najprej doseči soglasje o nemškem vprašanju, predno se začne diskusija z ZSSR, ker se bodo pogajanja mogla odvijati ugodno le na ta način, ko bo Moskva v to privolila. Eden od nesporazumov zadeva dejstvo, da bi bonska vlada morala že vnaprej sporočiti koncesije, ki bi jih- bila pripravljena dati. Predlogi, ki jih vsebuje finski memorandum od avgusta arije S° Še vedno odPrto vPra' V uradnih krogih bonske vla- Pripominja, da bonska r tsaaa ri ga vlade združene Nemčije da prevzame to odgovornost. Več * i° nemSlci državniki podčr-tah, da bi združena Nemčija morala imeti po njihovem mnerviu !TeJ£- ,leta 1937- Dodajajo pa d® „bA bll° taktično zgrešeno bo' vedat! ze sedaj, na kakšne kon-cesije • bi bili pripravljeni. Kar„ 7uadfva trgovinske odnose med Vzhodno Nemčijo in Franci jo ter med Vzhodno Nemčijo in ZDA, je glasnik bonske vlade von Hase izjavil danes, da Za-hodna Nemčija ne vidi nobenega razloga za zaskrbljenost v trgovinskih odnosih Vzhodne Nemčije z zahodom. Na tiskovni konferenci je von Hase izjavil, da tudi povečanje trgovinske izmenjave med Vzhodno Nemčijo in Francijo' ne pomeni občutnega povečanja celotne trgovinske izmenjave Vzhodne Nemčije z zahodnimi državami. Glasnik ministrstva za gospodarstvo pa je v svoje strani izjavil, da je trgovinska izmenjava Vzhodne Nemčije z zahodom v razdobju od leta 1960 do leta 1963 znaša-la nekaj več kot 150 milijonov do larj:'*', medtem ko znaša trgovinska izmenjava med obema Nemči-jama vsako leto skoraj 500 milijonov dolarjev. Na sedežu OZN pa je predstavnik Indonezije Lambertus Palar izjavil, da bo kmalu odpotoval v Džakarto, kjer bo razpravljal z vlado o izstopu Indonezije iz OZN. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo poskušal Palar prekričati Sukarna, naj ne prekine vse.i vezi z OZN. Pred tem je Palar razdelil danes vsem delegacijam OZN prepis pisma, ki nosi datum 30. decembra 1964, in ki je naslovljeno na predsednika glavne skupščine. V pismu je rečeno, da pogajanja, ki so imela za rezultat izvolitev Malezije v Varnostni svet, «niso potekala brez pripomb«. Predsednik skupščine je namreč izjavil, da je Indonezija sprejela izvolitev Malezije «brez pripomb«. V resnici je Palar tedaj le ((načelno« protestiral, ni pa vložil nikakršne pripombe proti izvolitvi Malezije na seji, ki je bila 29. decembra lani. Po drugi strani pa je predstavnik Malezije Ramani v pismu od 31. decembra 1964 obvestil Varnosti svet, da je Indonezija od 13. do ?4. decembra sedemkrat napadla malezijsko ozemlje. Dne 24. decembra so Malezijci zajeli sedem indonezijskih čolnov z 22 vojaki in s precejšnjo količino vojaškega materiala. Leta 1964 je Indonezija povzročila več kot 200 in* cldentov, med katerimi je bilo o-krog sto mrtvih in ranjenih pripadnikov malezijskih varnostnih sil. Indonezijske izgube pa znašajo baje nad 500 mrtvih in ranjenih. Ramani je zahteval zaradi tega sklicanje Varnostnega sveta. ^Mednarodna politika» o borbi proti dogmatizmu BEOGRAD, 5. — Časopis ((Mednarodna politika« obravnava stanje v mednarodnem delavskem gi-ganju in ugotavlja v zveži z znanimi nesoglasji, da gre za bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja socializma in svetovnega miru in da se spor v teh vprašanjih ne more odstraniti z abstraktnimi formulami o enotnosti in z molčanjem -in kompromisi «v interesu višjih smo-trov«, ((Mednarodna politika« označuje dogmatizem kot ((nasilje nad družbo in mednarodnimi odnosi« in ugotavlja, da zastavo konservativnih dogmatskih sil nosijo danes vodi-telji kitajske države in partije. Po mišljenju časopisa bi se morale vse revolucionarne države in partije zoperstaviti dogmatizmu z odločno borbo za demokratično rešitev teh tako zunanjih kot notranjih nasprotij, da bi prišlo do napredka procesa demokratične krepitve in napredka sodobnega socializma. Javljen odlok, ki je bil odobren 29. avgusta 1964, s katerim se razveljavlja odlok iz leta 1941, na pod lagi katerega je bilo okrog 400.000 Nemcev ob Volgi preseljenih v druga področja pod obtožbo sodelovanja z nacisti. V danes objavljenem odloku je med drugim rečeno: • Življenje je dokazalo, da so bile te lažne obtožbe brez kakršne koli podlage in da so bile rezultat samovolje, ki je vladala v dobi kulta Stalinove osebnosti. Dejansko je velika večina Nemcev v ZSSR skupaj z vsem sovjetskim ljudstvom s svojim delom olajšala zmago Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo.* V odloku je rečeno dalje, da so bili Nemci preseljeni v Ukrajino, v Kazakstan, Uzbekistan in Kirgizistan ter igrajo sedaj aktivno vlogo v sovjetskem gospodarstvu in političnem življenju. Odlok določa, tudi, da bodo Nemci dobivali pomoč za ohranitev svojih tradicij in za obrambo svojih koristi. Ze po Stalinovi smrti so Nemci dobili ponovno svoje prve pravice. Z odlokom ministra za kulturo leta 1957 so bile ponovno vzpostavljene šole z nemškim jezikom, sedaj pa se bo stanje teh šol izboljšalo, okrepil se bo tudi njihov oseba. V neuradnih krogih v Moskvi pa se kljub temu siisijo izrazi zadovoljstva spričo Jonnsonovin besed. Zato se pričakuje, da bo odgovor sovjetske vlade ugoden, toda ta odgovor bo prišel do izraza ie tako, da bodo sovjetski voditelji uradno povabili Jonnso-na, naj vrne obisk, ki ga je leta 1959 opravil Hru-cov v ZDA. Doslej seveda ni nikakršnih znakov, da se bo to zgodilo. Najprej morajo sovjetski voditelji proučiti posledice, ki bi Jih tako vabilo imelo. V zahodnih diplomatskih krogih so mnenja, da bo sovjetska vlada predvsem upoštevala možnost, da bi vabilo negativno vplivalo na sovjetske odnose s Kitajsko. Po odložitvi mednarodne konference komunističnih strank do 1. marca t. 1. so — po mnenju zahodnih opazovalcev — sovjetski voditelji v zelo delikatnem položaju, ker se baje trenutno med Pekingom in Moskvo vodijo določeni razgovori. Tiskovna agencija Tass poudarja v svojem poročilu iz Washingtona, da je večino svojega govora Johnson posvetil notranji politiki in orisal v splošnih potezah ustvarjanje tako imenovane ameriške ((velike družbe«. To geslo pomeni u-resničenje vrste ukrepov za zboljšanje šolstva, pobijanje siromaštva, zmanjšanje brezposelnosti, zboljšanje zdravstvene službe, odpravo rasne diskriminacije, zmanjšanje kriminalitete zlasti med mladino, in pomoč pasivnim krajem. V Washingtonu pa se je v dobro obveščenih krogih izvedelo, da je ameriško veleposlaništvo v Moskvi včeraj sporočilo sovjetski vladi Johnsonovo upanje, da bodo sovjetski voditelji obiskali ZDA že v letošnjem letu. To se je zgodilo «precej ur« prej kot je Johpson začel brati svoj govor. Johnsonovo vabilo sicer ni ((specifično«, pač pa je podobno vabilu, ki ga je izrekel Johnson v svojem govoru. Vladni funkcionarji so izjavili, da ne bi bili prav nič presenečeni, če bi sovjetski voditelji odgovorili s pozivom Johnsona, na.j obriče Sovjetsko zvezo in vrne obisk Hru-ščova pred šestimi leti. Glede Johnsonove izjave, da bo obiskal Evropo, izjavljajo v istih krogih, da nikakor ni omenil katere države namerava obiskati, ker trenutno vlada nima pripravljenega nobenega zadevnega programa, "endar na je znano, da bi Johnson želel obiskati Francijo, če bi pre-iel vabilo od de Gaulla. Ameriški vladni krogi dodajajo še, da tudi glede izmenjave televizijskih programov, ki jih ie omenil Johnson, še ni nič določeno. Ta izmenjava naj bi omogočila sovjetskim voditeljem, da bi govorili ameriškemu ljudstvu, ameriški ra sovjetskemu. Obisk in izmenjava programov bo po mnenju ameriških funkcionarjev predflnet takarinjih razgovorov med obema vladama. V Parizu je vodil danes ameriški državni podtajnik Harriman s Couve de Murvillom enourni razgovor, pri katerem so sodelovali tudi ameriški veleposlanik Boh-len, načelnik afriškega urada državnega departmaja Machilheney, s francoske strani pa ravnatelj za afriška vorašanja Soutbu. Harriman je po razgovoru iziavil časnikarjem. da sta z Murvillom • pregledala splošno obzorje*, in da «ni bilo hobene posebne točke za poravnavo in tudi nobene- Harriman je izrazil upanje, da bo jutri v Londonu govoril s predsednikom vlade Haroldom Wilso-nom. Jutri se bo Harriman udeležil tedenske seje stalnega sveta NA TO, na kateri bo tudi belgijski zunanji minister Spaak. Razpravljali bodo predvsem o afriških vprašanjih, zlasti pa o Kongu. V londonskih komentarjih o včerajšnjem Johnsonovem govoru se med drugim poudarja, da vladi ZDA in Velike Britanije še nista uradno proučili napovedanega predsednikovega obiska v Evropi. Toda uradni londonski krogi izjavljajo, da bi bil Johnsonov obisk v Londonu dobro sprejet. Po drugi strani pa dodajajo, da so obveznosti ministrskega predsednika Wi]sona v prihodnjih mesecih precej velike, ,n sicer potovanje v Bonn in Berlin od 21. do 23. januarja, obisk v Parizu in Rimu, za kar datum še ni bil določen, obisk v New Yor-ku na sedežu OZN, kjer bi se udeležil zasedanja glavne skupščine in tudi govoril, pred tem pa bi vodil razgovore v Washing-tonu s predsednikom Johnsonom. Poleg tega se pričakuje, da bo spomladi obiskal London predsednik sovjetske vlade £osigin in s tem vrnil obisk bivšega britanskega vladnega predsednika Mae Millana, toda tudi za ta obisk datum še ni določen. Komentarji v Washingtonu WASHINGTON, 5. Poročila o i pa je iiprecej bled glede zunanje govoru predsednika Johnsona pred politike«, ker glede tega ne pove parlamentom poudarjajo pred- ničesar novega, zlasti glede «te- vsem, da so poslušalci prekinili 57 krat govornika, ki je bral svoj govor 47 minut. S strani demokratične večine je bil govor takoj sprejet s simpatijo. Načelnika o-beh strank, demokratične in republikanske, sta govor takoj pohvalila, le republikanski senator Thur-mond ga je ostro kritiziral. Dejal je, da gre za «strašen kup splošnih trditev«, v katerem šo ((svetovna vprašanja s pičlimi frazami potisnjena ob stran«, medtem ko so «nujna obrambna vprašanja o-menjena le z nekaterimi splošnimi stavki.« Republiški senator Miller pa je dejal, da je Johnson ((postavil temelje sklepu, da se vojna razširi na vojaška oporišča Severnega Vietnama«. Parlamentarni opazovalci so mne- žavnih vprašanj, kakršna so: Vietnam in jedrska politika v NATO.« Johnsonovo ustoličenje bo 20. t.m. V Pentagonu pa so sporočili, da je državni podtajnik za mornarico Paul B. Fay odstooil, da hi mogel opravljati svojo privatno službo. Državni tajnik Rusk pa je danes tri ure poročal senatni komisiji za zunanjo politiko o glavnih svetovnih vprašanjih. Sestanek je bil tajen. Po seji je predsednik komisije Fulbright povedal novinarjem, da je Rusk optimistično orisal pers-pektive odnosov s Francijo. Rusk pa je dejal novinarjem, da bo Johnson obiskal tudi Pariz. O Kongu je rekel, da obstajajo zelo dobre možnosti glede prekinitve tuje intervencije s pomočjo Enotne a-friške organizacije in Združenih na-nja, da Johnson ne bo naletel na rodov. Za Vietnam je dejal, da je težave, ko bo predložil v odobritev nenehno v stiku z veleposlanikom načrte o zdravstveni pomoči starcem, o razvoju šolstva, znižanju in posrednih davkov. Republikanci pa vidijo v govoru ((utopističen bi drag načrt«. Johnsonovo vabilo sovjetskim voditeljem pa ni naletelo na takojšnjo reakcijo in*-je politične kroge presenetilo. Poluradni krogi trdijo, da bi moral pred obiskom sovjetskih voditeljev v ZDA .vsekakor Johnson obiskati Sovjetsko zvezo. Poudarjajo pa tudi važnost tistega dela Johnsonovega govora, v katerem je omenil možnost povečanja trgovskih izmenjav s socialističnimi državami, kar pa ne spreminja pogojev, ki trenutno veljajo za takšno trgovino. Med temi pogoji je tudi poravnava sovjetskega dolga za a-meriške dobave med vojno in sovjetski pristanek na nekatera mednarodna pravila. Znano Je, da je sovjetska vlada pred kratkim izrazila voljo, da prouči vprašanje svojih dolgov. Končno se je zvedelo, da sta o vabilu sovjetskim voditeljem razpravljala pred kratkim Johnson in Rusk Možnost takega «sestanka na najvišji ravni« je bila omenjena tudi med prejšnjimi razgovori — v New Yorku in Washlngtonu — z zunanjim ministrom Gromikom, toda vedno «v zelo splošni obliki.« Ameriški veleposlanik Dobrinin je glede obiska dejal, da gre za ((zanimiv predlog«, toda dodal je, da ga bo moral proučiti, prej kot ga bo komentiral. Vsekakor bi bil Johnsonov obisk v Moskvi prvi obisk nekega predsednika v zgodovini ZDA v Sovjetski zvezi. «New York Times« in «New York Herald Tribune« pišeta, da predstavlja Johnsonov govor «dobro spodbudo za notranjo politiko,« da —V ivc /,« [JUldVUdVU JU 1UUI UllUCUC' tisk ter njihove kulturne ustanove.[ga sklepa, ki naj bi $a sprejela*. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMitiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiMmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO VOLILNI ZMAGI AJUB KANA V PAKISTANU Krvavi spopadi v Karačiju: 33 mrtvih in okrog 100 ranjenih v Sest oseb je živih zgorelo v požganih stanovanjih • Spopadli so se pristaši Ajub Kana in opozicije, ki jo vodi Fatima Jinah . Ajub Kan obsoja ameriško, britansko in sovjetsko pomoč Indiji PO RAZSELITVI V LETU 1941 Objavljen je odlok o pravicah Nemcev v Sovjetski zvezi Gre za okrog 400.000 Nemcev, ki so živeli ob Volgi in so jih preselili v razne sovjetske republike MOSKVA, 5. — V uradnem listu I Opazovalci trdijo, da so povorke vrhovnega sovjeta je bil danes ob-1 napadle mestni predel beguncev KARAČI (Pakistan), 5. — Med pristaši pred kratkim ponovno izvoljenega maršala Ajub Kana za predsednika republike in pristaši opozicije, kj io vodi Fatima Jinah, je prišlo včeraj , zvečer v zahodnem predmestju Karačija do krvavih spopadov. Rezultat je Dil 33 mrtvih in okrog 100 ranjenih. Sest oseb je živih zgorelo v ruševinah svojih stanovanj, ki so jih zažgali. Uničili so več sto barak beguncev, ki so zapustili vso mestno četrt, v kateri so stanovali. ' Danes zjutraj Ko bile vse ulice in trgovine prazne. 'Videti je bilo samo gasilce, ki so se trudili, da bi pogasili požar. Poleg gasilcev so po ulicah krožili vojaki v vojni opremi na tdnkih z mitraljezi, skupaj s policijo. Po: licijske oblasti so uvedle policijsko uro. Tajništvo »Skupne opozicijske fronte* je objavilo izjavo, da je spopade povzročila Ajub Kanova-«Pakistanska muslimanska lipa* z organizacijo povork, s katerimi je proslavljala zmago na volitvah. in ropale njihova stanovanja, pred katerimi je bila svetilka — znak opo;,...je, ki jo vodi Fatima Jinah kijuo intervenciji oborože nih sil. Napadi so trajali vso noč do jutra. Predsednik Ajub Kan je danes v nekem govoru izjavil, da Je vojska pomoč ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze Lidiji povzročila v Pakistanu »težaven položaj.« Ajub Kan je med drugim dejal: »Kitajska ni tako nora, da bi napadla Indijo in ti veliki vojački izdatki indijske vlade prav gotovo ne bodo prispevali k izboljšanju sedanjega položaja. Gre za nepotrebne stroške, ki bodo Indijo uničili. Indija bo morala te stroške opravičiti in se spustiti v kako pustolovščino. Ne pozabimo, da smo mi prvi na indijskem seznamu kot sovražnik številka ena Pakistan je začel resno dvomiti v razumevanje angleške politike. Upali smo, aa bo Anglija, spričo svojega izkustva v Indiji, v večji meri uveljavila svoj vpliv. Na žalost ni bilo tako. Indija razpolaga danes s petkrat večjim vojaškim potencialom kot Pakistan. Pakistan vodi politiko mirne rešitve kašmir- skega vprašanja«. Glede Kitajske je dejal: ((Kitajci so naši sosedje in z njimi hočemo živeti v dobrem sosedstvu. Ne more se sezidati zidu okrog države s 700 milijoni prebivalcev. Pakistan bo ostal v paktu Seato, če bo ta pakt ostal obrambni pakt.« Saragatov odgovor na Titovo čestitko BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel od predsednika italijanske republike Giuseppa Saragata naslednjo brzojavko: «S posebnim zadovoljstvom sem sprejel tople čestitke, ki ste mi jih poslali ob moji izvolitvi za predsednika republike. S toplimi občutki do sosednega Jugoslovanskega naroda vračam želje za blaginjo ki ste jih poslali Italiji in meni osebno. Strinjam se z vašim prepričanjem, da se bodo odnosi prijateljstva, ki vežejo naši dve državi, nadalje krepili v interesu napredka in miru na svetu.« Po novoletnih praznikih se še vedno vodi v Italiji polemika predvsem med krščansko demokracijo in socialisti, po drugi strani pa med strujami v KD sami. Gre predvsem za vprašanje doslednega izvajanja programa vlade levega centra. HkraU pa se sirijo govorice, da bo Nenni iz-stopil iz vlade in prevzel vodstvo stranke, V KD pa namerava baje iantani podpreti levico in Mora. Vse svetovno časopisje poroča danes o odmevih, na katere je naletel v svetu Johngonov pred-sinočnji govor v ameriškem parlamentu. Glavna pozornost je pri Pr.r™e™ reakciji moskov-skih vladnih krogov in v sovjet* snem tisku. Toou v Moskvi ni opaziti se nikakršnih komentarjev razen zasebnih izjav, da ima vabilo, ki je »splošnega značaja« lanko le ugoden odmev. Predstavnik Bele hrie je takoj povedal, da pomeni v tem trenutku Johnsonovo vabilo predvsem dejstvo, da je ameriški predsedniK sovjetskim voditeljem ponudil roko in da .je uradno vabilo za sedaj postranskega pomena. Politični opazovalci pa so soglasno mnenja, da bi moral dejansko nujprej Johnson obiskati Sovjetsko zvčzo in s tem vrniti obisk, ki ga je pred šestimi leti opravil v ZDA Hrusčov, ki je povabil v SZ tedanjega predsednika Eisen-hovverja, pa je bito vabilo zaradi znanega incidenta z letalom «U-2» preklicano. Zato je verjetno, da bo najprej vlada SZ povabila Johnsona, nato pa hi sledilo njegovo vabilo sovjetskim voditeljem. Indonezija, Id je na Silvestro-vp ustmeno napovedala izstop iz OZN, še ni o tem izročila pismenega uradnega sporočila. Zelo verjetno je, da se bo predsednik Sukamo premislil in sklep o izstopu preklical. Včeraj ga je predsednik japonske vlade v posebni poslanici opozoril na negativne posledice izstopa ter mu omenil slabe izkušnje izstopa Japonske iz bivšega Društva narodov. Iz glavnega mesta Pakistan« pa poročajo o krvavih spopadih med pristaši ponovno izvoljenega predsednika Ajub Kana in pristaši opozicije, ki jo vodi Fatima Ji-nah: rezultat spopadov je bil 30 mrtvih in okrog 100 ranjenih. Taylorom in izrazil upanje, da bodo v Sajgonu dosegli politično enotnost. Fulbright pa je poudaril, da so senatorji izrazili zelo lazlična mnenja glede osnovnih a-meriških ukrepov v Vietnamu. O možnosti obiska sovietskih voditeljev v ZDA je govoril danes tudi predstavnik Bele hiše. Dejal je, da ZDA še ne vedo za sovjetsko reakcijo na vabjlo, naj sovjetski voditelji obiščejo ZDA. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali nameravajo ZDA poslati sovjetskim voditeljem uradno vabilo. Poudaril pa je, da je pri vsem tem ((resnično trenutno važno dejstvo, da je Jonhnson odkrito ponudil roko sovjetskim voditeljem.« Demokratični senator Morse je izjavil, da Johnson v svojem go-O"1 prikrival ilegalnosti ameriške akcije v Južnem Vietnamu.« Morse je dejal: «Mi ne branimo svobode v Južnem Vietnamu, kajti ,am ,ni bll° bivoli svobodne via-de; to nesrečno državo je vedno vodila diktatura, ld je vladala kot ameriška lutka.« — 2 — 6. januarja 1965 Vreme včeraj; najvišja temperatura 7,2, najnižja 3,6, ob 19 url 5,2 stopinje, zračni tlak 1029,2 nestalno raste, vlaga 66 odst., nebo jr 'no. morje mirno, temperatura morja 10,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 6. januarja Trije kralji Sonce vzide ob 7,46 in zatone ob 16,36 Dolžina dneva 8,50. Luna vzide ob 10,11 in zatone ob 20,01 Jutri, ČETRTEK, 7. januarja Zdravko URADNO POVABLJENA TUDI SLOVENSKA SKUPNOST med predstavniki KD, PSDI, PSI in SS Slovenska skupnost je na pogajanju o sodelovanju s KD v devinsko-nabrežinski občini uradno pristala že 4. decembra DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Napovedani razgovori O odborih V petek se bo sestala komisija V ponedeljek so se nadaljevali razgovori med predstavniki KD, PSDI in PSI o sestavi pokrajinskega in občinskih odborov naše pokrajine. Na tem sestanku so predstavniki omenjenih strank skleni li, da povabijo na razgovore o sestavi pokrajinskega odbora levega centra in občinskega odbora devinsko - nabrežinske občine tudi predstavnike Slovenske skupnosti. Sklep je bil sprejet na osnovi stališča Slovenske skupnosti, ki ga Je pisineno izrazila Krščanski demokraciji 4. decembra, ko je izjavila «da je sprejela predlog, da se prično pogajanja za uresničitev sodelovanja s Krščansko demokracijo in drugimi strankami levega centra« in da bo «ta diskusija naravno vsebovala tudi sestavo odborov levega centra in sodelovanje Slovenske skupnosti«. Na tej osnovi so torej KD, PSDI in PSI zaključile, da se je Slovenska skupnost odločila za sodelovanje in so jo tudi uradno povabile na skupen razgovor, ki bo predvidoma v četrtek. V razpravi bo položaj v pokrajini in devinsko -nabrežinski občini. Na istem sestanku predstavnikov treh strank levega centra je bilo govora tudi o stanju v ostalih občinah in je v tej zvezi pokrajinski tajnik PSI Pittoni sporočil, da je nujna sestava občinskih odborov v vseh okoliških občinah, zaradi česar je PSI pričela z razgovori s KPI za sestavo odborov v Miljah, Dolini in v Zgoniku. Včeraj pa se je sestal pokrajinski cdbor PSI, na katerem Je tajnik Pittoni poročal o dosedanjih pogajanjih in ugotovil, da je predvsem treba čim prej sestaviti vse občinske in pokrajinski odbor, da se preprečijo komisarske uprave, ki bi bile v škodo prebivalstva. To je še zlasti pomembno za miljsko in dolinsko občino, ki imata pred seboj vrsto perečih vprašanj v zvezi z gradnjo naftovoda in je torej nujno, da jih upravljata napredni občinski upravi, ki bosta upoštevali potrebe prebivalstva. V teh dveh občinah — kot tudi v zgoni-škl občini —■ je PSI v skladu s svojim predvolilnim programom in sklepi vsedržavnih organov stranke pričela z razgovori s KPI, da se ustvarijo čim bolj napredne občinske uprave ki so v konkretnih pogojih teh občin tudi edino možne. stališčem Slovenske skupnosti, ki je uradno pristala na pogajanja o sestavi občinskega odbora s KD in je PSI izključno zaradi tega novega položaja spremenila svoje prvotno stališče, ki ga je zastopala med volitvami in v volilnem programu, saj PSI in KPI sami v tej občini brez svetovalcev Slovenske skupnosti nimata zagotovljene večine. Na vsak način pa PSI ne namerava neposredno sodelovati v upravi devinsko-nabrežinske občine. Iz vabila KD za konkretna pogajanja med KD, PSDI, PSI in Slovensko skupnostjo sledi, da je Slovenska skupnost že 4. decembra uradno sprejela stališče, da se pogaja s KD za sestavo odbora v devinsko-nabrežinski občini, kar pa ne sledi iz nobenega uradnega jav- nega dokumenta, ki jih je Slovenska skupnost objavila v večjem številu v zadnjem razdobju. Podrobnosti o sestavi odbora v devinsko-nabrežinski občini kot tudi o sestavi pokrajinskega odbora niso znane. Vedno bolj vztrajno pa se čujejo govorice, da gre za italijanskega župana v devinsko-na-brežinski občini, zaradi česar pa naj bi v zameno dobila Slovenska skupnost v pokrajinskem odboru odborniško mesto. S tem pa se seveda celotni položaj zapleta, saj je na dnevnem redu tudi neposredno sodelovanje PSI v tržaškem občinskem in pokrajinskem odboru m se v tej zvezi govori tudi o reorganizaciji tržaškega občinskega odbora, v katerega naj bi vstopila dva socialistična svetovalca. iiiiiiiiiiiriimifin..milil....11111111111.........................................Hlinim,,, za uresničenje norm statuta Zbiranje podatkov o vodah in vodnih napravah v deželi - Izšla je šesta številka Uradnega vestnika - Obdaritev otrok Po božičnih in novoletnih praznikih je začela deželna uprava zopet bolj živahno delovati. Po vesteh iz Rima pa bodo tudi v kratkem odobrili nekatere norme za uveljavljenje deželnega statuta. V petek se bo sestala prvič v Trstu paritetna komisija, ki se ukvarja z omenjenimi normami. Svoje sestanke bo imela na sedežu deželnega odbora. Komisija bi morala predvsem proučiti vprašanja, ki se tičejo prenosa državne imo-vine na deželo; nadalje norme o uresničenju statuta glede nadzorstva nad krajevnimi ustanovami in nad ustanovami za socialno skrbstvo ter končno statut konzorcija občin v pordenonskem okrožju. Deželni statut predvideva namreč, da mora imeti dežela lastno iiiiiiiiii!iifiiiiiiiiiiiiiffiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„|l|„|||l„lll„llllll SEJA UPRAVNEGA SVETA DELAVSKIH ZADRUG Odobritev petletnega načrta za razvoj zadružne ustanove Poleg drugega bodo v prihodnjih petih letih odprli Se norih samopostrežnih poslovalnic in dve veleblagovnici osem Na včerajšnji seji upravnega sveta Delavskih zadrug so bili prisotni tudi člani ravnateljstva in načelniki posameznih odsekov. Na tej skupni seji je bil soglasno odobren razvojni načrt Delavskih zadrug v prihodnjih petih letih. Predsednik Stopper je prisotnim obrazložil ta načrt in poudaril, da je namen načrta, okrepiti gospodarsko moč te velike zadružne u-stanove in razširiti njeno delovanje. Načrt že v naprej določa okvirni razvoj Delavskih zadrug od začetka letošnjega leta do konca 1969. Ta večletni načrt za razvoj Delavskih zadrug predvideva med drugim tudi otvoritev osem novih samopostrežnih poslovalnic in dve novi veleblagovnici, da se v čim večji meri poveča obseg prodaje Položaj v devinsko-nabrežinski ob-, blaga. Hkrati pa,- .imajo v načrtu zvezi s I tudi zmanjšanje poslovnih stroškov. čini pa je izpremenjen v liiiuuiiiMsiiiiiiiiiiiniHiunitiiiHmuiiiiiiiimiiiiiHiifiiiMrmiMimiiiiiiiiiiimuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii THAGIČEN DOGODEK V UL. UDINE Upokojenec se je zadušil v dimu goreče postelje Kol običajno je v postelji pokadil zadnjo cigare, lo, a je zaspal, preden je utegnil ogorek ugasiti Kajenje zadnje cigarete v postelji je bilo predvčerajšnjim zvečer usodno za 70-letnega upokojenca Vittoriij Korieha, ki je živel sam, v eni sami sobi, v petem nadstropju siavbe v Uj Udine 4. Koncil se je predsinoenjim vrnil domov, ko je še prej popil nekaj kozarcev vina. Stanovalci so potrdili, da, je vsak večer prihajaj domov nekoliko v rožcah. Ko je Korich legal v posteljo, pa je navad-no pokadil zadnjo cigareto preden je zaspal. Tudi predvče-lajšnjim je storil isto, prižgal si je cigareto, toda zaspal je prej preaen je ugasil ogorek. Ta mu je padel iz rok na volneno odejo, ki je začela počasi tleti Prostor se je kmalu napolnil z gostim dimom, Ki je Korieha najprej omrtvičil, potem pa zadušil. Nesreče so se zavedli stanovalci, ki so včeraj zjutraj okrog 7. ure opazili dim, ki je unajal izpod Korichovega stanovanja. Klicali so ga, toda niso dobili odgovora. Lato so poklicali gasilce, ki so takoj prihiteli in odprli vi ata stanovanja, polno dima. Komaj Se je dim nekoliko razkadil, so jjasilci opazili na napol sel-. gani postelji truplo nesrečnega Korieha., V Ul. Udine so nekaj minut potem prišli agenti letečega oddelka policije in agenti znanstvenega oddelka. Sledil jim je sodni zdravnik dr. Nicoli-ni, ki je po pregledu trupla ugotovil, da se je korich zadušil približno o-sem ur prej-. Po opravljenih formalnostih so Korichovo truplo prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. V Ul. Ginnastica ga je podrl skuterist Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli i'2-letnega delavca Bruna Škerla z Zgornje Grete 469, ki se bo moral zdraviti 2U dni zaradi zloma desnega gležnja. Škerl je povedal, da ga je malo prej v Ul. Ginnastica, blizu Ul. Nordio, podrl neki skuterist, ki je vozil proti Trgu Goldoni. Neznanec je Škerlu priskočil na pomoč, toda ker je ponesrečenec mislil, da se ni pobil, je skuterista odslovil, ne da bi ga prej vprašal za osebne . podatke in za številko evidenčne tablice skuterja Nesreča pristaniškega delavca Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 56-letni delavec Fran* cesco Romanu iz Ul. Imbriani 10. Stal je na pomolu 6 v Starem pristanišču in z rokami kazal smer delavcu v žerjavu. Nenadoma ga je zadel tovor, ki ga je žerjav vlekel kvišku ter ga vrgel v odbijač ustavljenega železniškega vagona. Pri nesreči se je Romanu, ki je uslužben pri Javnih skladiščih, pobil po desni roki ter si jo verjetno zlomil. Pes mu je presekal pot Včeraj popoldne je 25-letni kovač Lucijan Berce iz Koludrov.ee 11 z vespo privozil na cesto v Saležu in trčil v psa, ki je tedaj zasledoval drugega psa ter mu presekal pot. Zaradi nenadnega sunka se je Berce prevrnil z vespe ter se pri tem pobil in ranil po desni stra'hi obraza, desnem sencu, roki in stegnu. Udaril se je tudi v glavo. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Včeraj je začel tržaški radio zopet oddajati rubriko «Danes v deželi«. Odbornik za delo in socialno skrbstvo Giust je orisal poslušalcem glavne naloge, ki jih po-verja deželni statut njegovemu od-borništvu. Poleg tega razvojni načrt predvideva izboljšanje nabavne mreže, ki se bo morala razvijati vzporedno z zmanjšanjem stroškov razdelje-. valne mreže. Razvojni načrt predvideva tudi podrobnosti o razvoju Delavskih zadrug, in sicer: povečanje obsega prodaje blaga, povišanje kosmatega dobička, zmanjšanje stroškov za razdeljevalno mrežo, omogočiti vsaki poslovalnici aktivno bilanco in zmanjšanje upravnih stroškov. Razvojni načrt Delavskih zadrug vsebuje tudi obširen program dela, ki ga bodo morali uresničiti vsi uslužbenci zaposleni v tej veliki zadružni ustanovi v prihodnjih petih letih. Zato načrt zajema u-pravna vprašanja, vprašanje oseu-ja, nakupa blaga, povečanja prodaje, odnose med ustanovo in člani, vprašanje hranilnega oddelka, vprašanje , izkoriščanja mehanografske-ga centra, reklame in vseh ostalih dejavnosti za okrepitev ustanove. V obrazložitvi tega načrta je predsednik Stopper poudaril važnost razvoja Delavskih zadrug v okviru splošnega razvoja potrošniških zadrug v korist potrošnikov. Izrazil je prepričanje, da bodo smotri nakazani v načrtu pravočasno doseženi, ker vodstvo Delavskih zadrug lahko gotovo računa na predanost članov in kakor tudi na podporo oblasti, ki so, kot je poudaril Stopper, vedno cenile delovanje te velike zadružne ustanove. Tradicionalna obdaritev mestnih stražnikov Danes je praznih sv. treh kraljev, ali Zaključek božičnih in novoletnih praznikov. Po običaju, ki so pa prinesli iz italijanskih pokrajin, na ta dan obdari otroke stara, vsa skrivljena in nagubana starka «Be/ana». V trs tu se je ta običaj v toliko uveljavil, v kolikor na ta dan obdarijo o-troke nekaterih javnih ustanov, kot v drugih italijanskih pokrajinah. Tako bodo danes ob 10. uri na pomorski postaji razdelili darilne pakete otrokom pristaniških delavcev, v Ul. Ghega bodo razdelili darilne pakete otrokom članov obrtniškega združenja, medtem ko so včeraj dobili pakete otroci karabinjerjev. Obdarovanje na današnji dan pa se je najbolj uveljavilo za mestne stražarje in je tudi bolj slikovito ter Zanimivo. Na glavnih križiščih v mestu se bodo začela kopičiti darila že v jutranjih urah. Tudi letos bodo že idopoldne prinesli svoja darila predstavniki oblasti, ustdhgv in podjetij ter številni šoferji v znak priznanja in hvaležnosti možem, ki v lepem in slabem vremenu skrbijo za varnost in red na cestah. Danes bo med čuvaji reda in šoferji vladalo nekako premirje; šoferji bodo še bolj previdni in disciplinirani, policaji pa bodo svoje beležnice spravili v žep in bodo zamižali na-eno oko. Dežela je priredila prvi praznik tako imenovane «Befane». Obdarila je namreč otroke uslužbencev deželne uprave. imovino, sestavljeno iz gozdov, rudnikov, mineralnih voda in toplih vrelcev, kamnolomov in nekaterih nepremičnin, ki so sedaj last države. Kar se tiče nadzorstva dežele nad krajevnimi ustanovami, bi morale norme določati, da se ukinejo pokrajinski upravni nadzorni odbori ter določiti, kakšne pristojnosti .še ostanejo na tem področju prefekturam. Na zadnjih sestankih paritetne komisije v Rimu so že proučili in odobrili nekatere zakonske načrte, ki bi jih morala sedaj odobriti vlada. Ti zakonski načrti se tičejo finančnih norm, nalog vladnega komisarja in državnega pravobranilstva v odnosu do dežele. * * * Včeraj je izšla šesta številka u-radnega vestnika dežele, ki vsebuje v glavnem ministrske odloke, ki se - tičejo pordenonskega okrožja. * * * Deželni odbornik za javna dela dr. Masutto je že pred nekaj tedni začel zbirati podatke o vodah v deželi in o raznih delih in napravah, kot so n. pr. vodovodi, jezovi, nasipi rečni nasipi itd. S temi podatki bodo sestavili nekakšno «karto» o vodnih virih v deželi. Odbornik se je že obrnil na razne občine, naj mu sporočijo podatke. Sklepe o tem je sprejela posebna komisija hidravličnih strokovnjakov, ki ji predseduje dekan tehnične fakultete v Trstu prof. Ramponi. Komisija je priporočila, da je treba uskladiti delo držav-niji organov, krajevnih ustanov in konzorcijev, ki delujejo na hidravličnem področju. Pri tem ne gre za navaden teoretski študij, marveč za predvsem praktična vprašanja; treba se je namreč spomniti le raznih vodnih virov, ki so potrebni za vodovode, t. j. za dobavo vode raznim mestom in industriji. Obvestilo avtomobilistom Tržaško županstvo sporoča, da bodo z 11. januarjem uvedli obvezno uporabo nadzornih ščitkov za parkiranje vozil tudi na odsekih naslednjih ulic: V Ulici Carducci na strani z lihimi hišnimi številkami od Trga Oberdan do Ulice Valdirivo; v Ulici sv. Katarine na strani z lihimi številkami od Korza Italia do Ul Ponchielli; na Korzu na strani s sodimi številkami od Ul. sv. Katarine do Ul. Roma ter v Ul. Bat-tisti na strani z lihimi številkami od št. 1 do Ulice Xidias. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE IGOR TORKAR PRIMOŽ KOZAK DIALOGI Lepo predavanje v Lonjerju Na pobudo prosvetnega društva Lonjer-Katinara je imel Stojan Spetič v društvenih prostorih v Lonjerju predavanje o evropskem odporniškem gibanju in o pesmih, ki so nastale za časa odpora. Predavanja se je udeležilo zelo veliko število občinstva, ki je nagradilo predavatelja s toplim odobravanjem, saj je jedrnato a hkrati dovršeno orisal pomen odporništva in zanosne pesmi, ki ga je spremljala v krvavih bojih. Pri tem je omenil pesmi, ki so nastale za časa borbe v Jugoslaviji, Italiji, Španiji itd.. ŠTUDENTSKA SOBA SAŠA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska priredba: JOŽE BABIC PREMIERA v torek, 12. januarja 1965 ob 20.30 (premierski abonma) v sredo, 13. januarja 1965 ob 20.30 (abonma I. ponovitev) v četrtek, 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red A in B) v petek, 15. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red C in D) v soboto, 16. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 17. januarja 1965 ob 16. uri (abonma I. popoldanski) v sredo, 20. januarja 1965 ob 20.30 v četrtek, 21. januarja 1965 ob 20.30 v nedeljo, 31. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) iiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiibiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiii,iil,im,II,l,i,iiii,i,„i„iiii,,iii,tlMill„„liillltml,mltl S POMILOSTITVENIM ODLOKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE Izraelski državljan Brichta izpuščen iz koronejskih zaporov Obsojen je bil na štiri leta zapora pod obtožbo ropa v hotelu «lmpero» na škodo zlatarja Lupinija Na dan Novega leta so izpustili iz koronejskih zaporov 28-letnega izraelskega državljana Mladena Brichto, katerega je bil konec leta 1963 obsodilo tržaško prizivno porotno sodišče na štiri leta zapora s pravico do pomilostitve 1 leta zaporne kazni. Brichto so izpustili iz zapora na podlagi dekreta o pomilostitvi, ki ga je izdal predsednik republike Saragat po svojem ustoličenju. Kot je znano, je predsednik Saragat podpisal ao sedaj kakih 20 podobnih dekretov. O Brichtovem primeru smo svoj čas obširno pisali. Gre za mladeniča, ki je pred več leti živel v Zagrebu. Ker je bil Jud po rodu je zaprosil jugoslovanske oblasti za dovoljenje, da se izseli v Izrael. Njegovi želji so ugodili in Brichta se je naselil v Izraelu, kjer je nekaj časa delal v nekem «kibu-zu». Pozneje se je vključil v izraelsko obmejno policijo. Nekega dne je zaprosil za trimesečni do- RIIIIIMIIIIIIlilllllllllllllllMVIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUlMIIIIIIIIIIHIlllllllKlIlllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllltllllllllnilllllltlllllllllllllllllllll NOVA PRIČEVANJA 0 TRAGIČNI NESREČI V UL. SVEVO Republiški prokurator izdal ukaz o aretaciji šoferke Bertanijeve Nesrečni povzročiteljici hude nesreče je včeraj v bolnišnici umrla mati ■ Ranjena Ciugovazova se še vedno bori s smrtjo Mlado šoferko Giordano Berta-nijevo, ki je predvčerajšnjim povzročila strahotno nesrečo v Ul. Italo Svevo, so aretirali. V bližini njene bolniške postelje stražita dva karabinjerja. Ukaz o njeni aretaciji je že predvčerajšnjim zvečer, ko so karabinjerji še vodili preiskavo, izdal republiški prokurator dr. Ballarini. Nesrečni Bertanijevi usoda noče prav nič prizanesti. Najprej krvavi dogodek na 'istem nesrečnem pločniku, kjer je podrla "štiri osebe, eno pa ubila, potem aretacija, predsinočiijim, ob 18.30 pa ji je na drugem kiiuškem oddelku bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, umrla mati 55-letna Andreina. Izdihnila je, ne da bi vedela o strašni nesreči, ki jo je povzročila njena hči. Na bolniški postelji v nevrokirurškem oddelku pa leži Bertanijeva in še ničesar ne ve o materini smrti. Strašna tragedija, ki bo žal pustila dolgotrajne duševne posledice v mladenki, ko se bo zavedla in bo okrevala od živčnega pretresa. Kaj bi še ponavljali o nesreči.,Dogodki so itak znani, le okoliščine, kako se je vse bliskovito dogodilo niso še popolnoma jasne. Ena teza je tista, ki smo jo opisali v naši včerajšnji številki, tej pa so se pridružila tudi druga pričevanja. Zdi se, da je Bertanijeva v odločilnem trenutku pritisnila na pedal plina, namesto na pedal zavor. Nekdo pa celo trdi, da se je šoferka prestrašila, ker da je opazila avtobus, ki se je začel premikati. Bodi tako ali drugače, dejstvo je, da leži v mrtvašnici truplo smrtno ponesrečenega Zupanca, v bolniških posteljah na raznih oddelkih pa štirje ranjenci, od katerih se Giugovazeva še vedno bori s smrtjo zaradi hudih poškodb. Preiskava na kraju nesreče je zaključena. Sedaj so na vrsti preiskovalni organi policije in sodišča, ki bodo o tem dogodku sestavili obširen zapisnik. Bertani-jevo čakajo še hudi dnevi, ko se bo za svoje nenamerno dejanje morala še zagovarjati pred sodniki. Kakršnakoli bo obsodba, e-no bo ostalo v Bertanijevi duševnosti. Nikoli ne bo pozabila tragičnih trenutkov, ki jih je preživela predvčerajšnjim in ki ji bodo pustili sled skozi celo življenje. pust ter se podal na Dunaj. Tu je podal ostavko na svoje službeno mesto ter se posvetil boksu. Po nesreči pa si je zlomil roko in je nato odšel v Pariz, kjer se je posvetil prosti rokoborbi. Konec leta 1961 je prišel v Trst, kjer se je nastanii v hotelu «Impero». Prav tu so se odigrali dogodki, ki so ga spravili za zapahe. Po mnenju porotnikov prve stopnje je oropal zlatarja Nataleja Lupinija za nekaj več kot 350.000 lir. Spričo tega so mu naložili 4 leta zapora in 140.000 lir globe. Prizivni porotniki so deset mesecev pozneje potrdili v bistvu prvotno razsodbo (kazen so mu znižali za eno leto zaradi pomilostitve). Brichto niso aretirali takoj po dogodku v hotelu «Impero», temveč šele v marcu leta 1962' v Franciji. Tedaj ga je «Interpol» Izročil italijanski policiji. Pomilostitev, katere je bil sedaj deležen, mu je torej znižala kazen, toda le za nekaj mesecev. Seveda je treba upoštevali tudi globo, katero bi spremenili, če bi je ne plačal, v zaporno kazen (5.000 lir za en dan zapora). ------------- Zahvala Saragata tržaškemu županu Na brzojavko, ki jo je poslal župan dr. Franzil novemu predsedniku republike Saragatu, je njegov glavni tajnik Strano odgovoril z brzojavko naslednje vsebine: «Vam, občinski upravi in vsemu prebivalstvu je predsednik republike hvaležen za voščila in izraža tople želje za novo leto«. PSIUP o izvolitvi Saragata V Vidmu se je 2. januarja sestal deželni odbor PSIUP, ki je proučil volitve predsednika republike in stališče PSIUP ter odobril stališče stranke usmerjeno v iskanje stikov s katoliško levico, ki je prvikrat pogumno pokazala svoje nasprotovanje prevladujočemu kon. servativnemu delu. Odbor je mnenja, da rešitev v Saragatu ne predstavlja zmage delavskega gibanja, temveč poskus, da se podpre levi center. C! TA TEL JI NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO. TELEFONIRAJTE NA ŠTEV. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA DREVI NA RADIU TRST A Prenos otvoritvenega koncerta v Kulturnem domu Radio Trst A bo drevi ob 20.30 prenašal simfonični koncert pomnoženega orkestra Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjtidra, ki je bil registriran S. dec. Idni . ob slavnostni otvoritvi Kulturnega doma v Ul. Petronio. Na programu registriranega prenosa bodo naslednje skladbe: Vasilij Mirk: Vidojska, uvertura; Wolfgang Amadeus Mozart: Kon cert za flavto in orkester v D duru. Solist: Fedja Rupel; Ubald Vrabec: Zdravica za orke- ster in zbor po besedilu Franceta Prešerna. Pavle Merku: Eno besedo, kantata za recitatorja, moški zbor in orkester po besedilu Srečka Kosovela. Recitator Stane Raztresen: Ubald Vrabec: Punt, kantata za bas, mešani zbor in orkester, solist Danilo Merlak; Jakov Gotovac: Kolo, finale iz opere «Ero z onega sveta«, za orkester in mešani zbor; ‘Jzvajaj6\~6rkester Glasbene- Matice, mešam zbor. eJacobus Gallusu in moški ftbor prosvetnega društva «Prosek-K6ntovel». Gledališča VERDI V presledku med prvim in , drugim delom operne sezone bodo v gledališču Verdi trije nedeljski simfonični koncerti po ljudskih cenah. Iste koncerte bodo ponovili ob ponedeljkih v Gorici. Prvi koncert bo v nedeljo ob 17.30, Orkester bo vodil Nino Maione. sodeloval pa bo pianist Giuseppe Da Licata. Na sporedu so skladbe Cherubinija-Maio-neja, Rahmaninova in Sohuberta. Jutri se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za ta koncert, • • » V ponedeljek li. t.m bo v gledališču zanimiva predstava, »Black Navity» imenovana. Z njo so želi po vsej Evropi zelo lepe uspehe. Gre za dve umetniški skupini ameriških črncev, ki imata na sporedu božične pesmi, kt poveličujejo Kristusovo rojstvo. Spored je sestavljen lz dveh delov. Vstopnice za to predstavo bodo začeli prodajati jutri. Nazionale 15.00 «La caduta deLTIm-pero Romano« Technicolor. Alec Guinness, James Mason. Arcobaleno 14,30 «La spada nelila roccia« Disneyej film. Technicolor. Excelsior 14.00 »Matrlmonio all’italia-na» Prepovedano mladini pod 14 letom. Fenlce 14.00 id/oltragglo« Paul Nevv-man, Laurence Harwey, Claire Bloom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.30 »La ca-l-da pelie« Elsa MartineUi, Jean Sore! Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «La mla slgnora« Silvana Mangano, Alberto Sordl Filodrammatico 14.30 »Sumrner holl-day» Technicolor. Cllff Richard. Aurora 15.00 «In ginoechio da te« Cristallo 14.30 «Non mandarml flori« Technicolor. Rock Hudson, Doris Day. Capitol i4,oo «01eopatra» Technicolor. Richard Burton, Elizabeth Tay. lor. Garibaldi 15.00 «Fanny» Technicolor Leslie Caron, Maurice Chevallier. Impero 15.00 »Dottore nel guai« Vittorio Veneto 14.15 «Viva las Ve-gas«. Techlcolor. Elvis Pres!ey. Moderno 14.00 «Joselito in America« Technicolor. Zadnji dan! Astra 15.00 »Plnocchio« Astoria 14.00 «La valle delila vendet-ta» in «Stan e Glio ereditleri« Abbazla 14.30 «Billy Kid - Furta selvaggia«. Paul Nevvman, Lita Milan. Ideale 14.00 «1 f 1 grl 1 del capltano Grant« Technicolor. Skedenj 14.00 «McLintock». Technicolor. John Wayne, Maureen 0’Ha-ra. Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. KINO SKEDENJ predvaja danes, 6. t. m. ob 14. uri film Technicolor Cine-mascope: Mc. LINTOCK Igrajo: JOHN WAYNE in MAURENN 0’HARA KINO PROSEKriKONTOVEL’ predvaja danes, 6, t. m. ob 16. uri Metro barvni film: 1'ii’iTM mm Igrajo: PEDRO ARMENDARIZ, GUY WILLIAMS in HEIDI BRUHL KUS« «IKIS» PROSEK predvaja danes, 6. t. m. ob 16. uri dramatičen - avaturistični film: Cinemascope technicolor PAESESELVACGI0 (DIVJA DEŽELA) Igrajo: ELVIS PRESLEY in HOPE LANGHE Kine na IrrtMnn m predvaja danes, 6. t. m. ob 15. uri film: (ZGODBA O DAVIDU) _RK__ V četrtek, 7. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: (ZGODBA O DAVIDU) BALLABIBBlA y,sm\\ mm Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. januarja 1965 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 62-letna Irma Luls por. Padovan, 85-letni Francesco Pleni, 83-letna Maria Scherber, 78-letnl Domenico Trentlnt, 84-letni Re migio Debegnach, 55-letna Andreina Andrighettl por. Bertami, 83-letna Ida Degner por. Molk, 70-letnl Virginio Spada, 54-letn-i Erailio Mali-sano. 74-letna Anna Birkenstock vd. Gbiarlnl, 82-letna Maria Hen vd. Petreill, 35-1 etni Uiisse Odorico, 50-ietrvi Giovanni Giraldl, 87-letni Mat-teo Novacco, 73-letni Lorenzo Valenti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (4. 1. - 10. 1.) AlPAlabarda, Ulica deUTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26; Vielmetti, Trg del-la Borsa 12; Mlani, Drevored Mira-mare 117. Služba lekarn od 13 do 16 ure Barbo-Carniel, Trg' Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Vielmetti, Trg delia Borsa 12; Mianl, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (< 1. — 10. 1.) AlUAlabarda, Ulica deUTstrla 7; Centauro, Ul. Buonarroti 11; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2. Darovi in prispevki Ob obisku Dijaškega doma je biv-gojeneo Jurij Brana daroval 10 tisoč Mr za- Dijaški dom. PROŠNJA Uredništvo P. d. bi potrebovalo knjigo: Ivan Cankar: II servo Bortolo e il suo diritto. — Trad. dallo slo-veno di I. Regent e G. Sussek. Časa Ed. «Pamaso» — Trieste. Knjiga je izšla okrog 1. 1925 In seveda ni več v prodaji. Zato naprošamo tiste čitatelje, ki jo imajo in jo lahko odstopijo našemu uredništvu v odkup, naj to sporočijo (tel. 93-808) ali pa knjigo prinesejo (Ul. Montecchi, 6/11. . Trst). Ljudska prosveta Sola Glasbene Matice. Vaja otroškega pevskega zbora bo zopet v petek 8. januarja ob 18. url v šolski dvorani. K udeležbi vabimo tudi otroke, ki doslej še niso peli v otroškem zboru. Ravnateljstvo Mali oglasi VAJENKO za mošlo šiviljo stalno telefonirati na št. 93-319. Dne 2. januarja nas je zapustil naš dragi Ivan Mahne - Manetti Pokopali smo ga v nedeljo, 3. t.m. Globoko užaloščeni: žena Tereza, hčerki Lidija in Ana z možem Evgenijem Mezzavia. OSVOBODILNI BOJ V JUŽNEM VIETNAMU Kdo so fantje iz doline reke Mekonga? Veliki vojaški uspehi borcev Vietkonga, kljub ogromni tehnični premoči sajgonskega režima, ki ga podpirajo ZDA - Široka politična platforma osvobodilnega gibanja, ki združuje vse plasti prebivalstva - Vojaški in politični program NOF Južnega Vietnama Kdo so ti fantje, ki so v zadnjih štirih letih v dolini reke Mekonga, v Južnem Vietnamu, potisnili svojega močnejšega in sodobneje opremljenega nasprotnika, sajgonsko vladno vojsko, domala na rob prepada? Imenujejo jih borce Vietkonga. Tudi je znano, da je odnos nasprotnih si sil v razmerju ena proti pet, oziroma 120 proti 615 tisočem vojakov generala Ngujena Kana. Ta general ima vrhu tega na razpolago še 25.000 ameriških vojaških svetovalcev. Združene države Amerike so ga nadalje opremile s 700 vojaškimi in transportnimi letali, dvajsetimi taktičnimi ladjami, s tisoči amfibijskih avtomobilov in oklepnih vozil ter v Južnem Vietnamu zgradile 110 letališč. Neusmiljeno napadajo, bombardirajo in požigajo naselja in vasi, kjer se jim zdi, da bi prebivalci utegnili biti simpatizerji Vietkonga. Navzlic temu Vietkong zmaguje. To niso več samo izjave centralnega komiteja narodnoosvobodilne fronte Južnega Vietnama, katere borbeni, t.j. vojaški del predstavlja Vietkong. Celo javnost zahodnih dežel že smatra danes bitko v Južnem Vietnamu za Ameri-kance izgubljeno. Neki britanski časopis je pred kratkim zapisal: «Ključ njihovega uspeha je v tem, da so povsod prisotni. To so žilavi, disciplinirani borci, navzlic svojim razcapanim uniformam in smešnim čeladam... V mestih in manjših naseljih zanje delajo odvetniki, študenti, budistični in katoliški duhovniki, taksisti in lepe plesalke. Po vaseh so kmetje njihovi neutrudljivi propagandisti, obveščevalci. Vsi ti se po svoje bore, sodelujoč v tako imenovani domovinski vojni.» Zadnji čas je z nekaterimi predstavniki Vietkonga prišlo v stik tudi nekaj zahodnih novinarjev. Pomeni, da omenjeno narodnoosvobodilno gibanje ni več samo „ ozka ter izključno komunistična grupacija, kot je bilo od 1. 1954-do 1960, marveč da je razširilo svojo osnovo, stremeč za tem, da na svojo stran prideli meščansko, budistično in študentsko opozicijo, ki nasprotuje obstoječemu režimu, kar mu v znatni meri tudi uspeva. Iz podatkov, ki so oili objavljeni v ZDA, je znano, da se v južno-vietnamskih zaporih danes nahaja okrog 400 tisoč oseb, kar predstavlja naravnost ogromno število za deželo, ki šteje okrog 14 mili-jonov prebivalcev. Med temi so tudi številni voditelji raznih naprednih ali neopredeljenih političnih skupin, ki NOF Južnega Vietnama nanje računa. In, končno, tudi sam predsednik centralnega komiteja NOF Južnega Vietnama ni komunist. Ngujen Hu To, ki zavzema to mesto, je bivši neopredeljeni levičarski odvetnik iz Saj-gona, ki je v svoji nedavni izjavi za tisk dejal — kar je potem bilo tudi potrjeno od ameriške poluradne strani — da ima Vlet-kong v Južnem Vietnamu pod svojim nadzorstvom tri četrtine ozemlja, kjer-živi sedem milijonov prebivalcev. Za to gre zasluga predvsem enotam Vietkonga in pa ši-toki politični platformi, ki jo je bred nedavnim razglasila Narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama. Pred štirimi leti, ko je bivši diktator Ngo Din Diem, podprt od Amerikancev, začel svojo ofenzivo ((vzhajajočega sonca«, so katoliški duhovniki malone še vsi bili aa njegovi strani. Danes pa se že skušajo prilagoditi situaciji. Leta 1964, potem ko je z uspehom zaključil svojo operacijo pritiska na svetovno javno mnenje, !e Vietkong močno okrepil svojo • ejavnost tudi v neposredni okolici Sajgoma, s čimer je v glavnem mestu hotel povzročiti negotovost in preplah. Ameriški vojaški strokovnjaki so tedaj prvič začeli dvomiti v zvestobo mlajših oficirjev generala Kana, češ da igrajo dvojno vlogo med Sajgo-nom in Vietkongom. Zadnji čas Pa je tudi čedalje več poročil, ki zatrjujejo, da so mnogi poveljniki vladnih enot pri obkoljevanju sovražnika namenoma pustili temu prost izhod za umik. Narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama je v začetku L 1964, kmalu potem, ko je bil diktator Ngo Din Diem odstavljen in zatem umorjen, objavila tako načela svojega boja kot politično Platformo. Tri leta po ustanovitvi si je s svojim dvojnim vzporednim programom zagotovila simpatije malone vsega prebivalstva. Prvi del omenjenega programa je znan, predstavlja ga obveznost oborožene borbe proti četam sajgonskega režima in ameriškim in-tervencionistom. Drugi del je političnega *nača-ja, a izdelal ga je predsed- nik CK NOF, Ngujen Hu To. v njem je rečeno: . 1. Brezpogojno zrušiti ves ■ ' stem diktature Ngo Din Dl®m® režima, ki mu J« JmokJa- 1 javiti stvarno in široko demokra cijo, zagotovljeno z zakonom^ prid vsega prebivalstva. • • Amerikancev ter njihoveg iz Južnega Vietnama. ^ Uvelja viti demokratično in racionalno gospodarsko politiko zaradi odprave tujih monopolov in monopola družine Diem. 5. Odpraviti vojno v Južnem Vietnamu in tako imenovane operacije čiščenja. 6. Zainteresirane stranke bodo zatem pristopile k pogajanjem zaradi prekinitve ognja, kot tudi v zvezi s sprejetjem ukrepov glede velikih nacionalnih problemov ter določitve osnovne linije notranje in zunanje politike, zatem glede svobodnih volitev in sestave nacionalne koalicije ob udeležbi predstavnikov vseh političnih sil, frakcij, tendenc in družbenih slojev. Po izjavah predstavnikov CK NOF Južnega Vietnama, prihaja zadnji čas med nasprotniki sajgonskega režima — ne glede na velike vojaške uspehe, ki jih je narodnoosvobodilno gibanje doseglo, in spričo katerih bi se moglo zavzeti tudi stališče ((nadaljevanja Rotterdam si upravičeno lasti sloves drugega pristanišča na svetu '"""O.....11,1..............lil.IIIIIMIM... ■ 11 ■ i ■ 111 ■ i ■ ■ 11 it 111 ■ < 11 ..mit........iiiiuiiimimiiiiiiii.um.....mniniii GRE ZA POTREBE NARAŠČAJOČEGA MEDNARODNEGA PROMETA Ker Panamski ne ustreza več potrebam mislijo na nov prekop ZDA so se, kot kaže, že odločile - Nekaj zgodovine Panamskega prekopa - Štirje naerti, ki bi prišli v poštev za nov prekop - Washington bo moral ubrali novo pot borbe do končne zmage Vietkonga« — do izraza mnenje, da bi načela ženevske konference iz 1. 1954 še utegnila biti osnova za rešitev vprašanja Južnega Vietnama. ((Osemnajst let vojne je že preveč,« je v času največjih uspehov narodnoosvobodilnega gibanja izjavil predsednik Ngujen Hu To. On smatra, da so omenjeni sporazum prekršili Amerikanci, podpirajoč najprej diktaturo Dgo Din Diema, da bi kasneje nekako ((zamenjali konje v diru«, nadaljujoč svojo politiko intervencije v dolini reke Mekong. Od Amerikancev je odvisno, meni Ngujen Hu To, ali se bodo v Južnem Vietnamu ustvarili pogoji ženevske konference, s čimer bi bila zagotovljena možnost za nevtralizacijo Južnega Vietnama, kot sta predlagala general de Gaulle in kam-boški predsednik, princ Norodom Sihanuk. Gornji črtež nam kaže .področje, ki pride v poštev za gradnjo novega prekopa na najožjem delu ameriške celine. Najprimernejša mesta so tudi označena s projekti za prekope. Pred točno letom dni Je prišlo v Panamskem prekopu do o-strih protiameriških demonstracij, kj so terjale tudi kril C :z leto dni pa je Panamski kanal Ponovno na dnevnem redu in piše o njem ameriški in tudi svetovni tisk. Vendar tokrat s popolnoma drugega zornega kota. Tokrat ne več za obstoječi Panamski prekop, pač pa je o po- trebah razširitve obstoječega prekopa ali o gradnji novega prekopa spregovoril sam predsednik ZDA Johnson, kar z drugimi besedam; pomeni, da se je bodočnost primernejšega prehoda iz Atlantika v Tihj ocean že odločila. To se pravi, da se je prva, začetna faza pogajanj in razgovorov o nujnosti širše poti zaključila in da smo pred nasto- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHHiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiti IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Apollonio v „Alcione // V galeriji eAlcione« v pasaži Fenice razstavlja tridesetletni Zvest Apollonio, ki je dovršil ljubljansko akademijo in se še izpopolnil v specialki prof. Stupice. Sedanja razstava je sicer njegova prva razstava v Trstu, ni pa prva v Italiji. Zadnje čase srno njegova dela, zlasti uje-danke, za katere je dobil leta 1955 nagrado "Mladih slikarjev Jugoslavije)), pogostokrat srečavali na razstavah v Ljubljani, Kopru, Piranu in Novi Gorici ter še v Beogradu, Subotici in Pragi. Lani pa je bil nagrajen s ((Prešer-novo nagrado» ljubljanske akademije. Potemtakem je Apollonio že precej znan in tudi cenjen. Ker pa je rojen v bližnjih Bertokih, je Prav, da nam sedaj tudi v Trstu prikaže svojo umetnost, ki jo pa le nepopolno podaja trinajst barvanih ujedank m gva-šev ter večje olje ,(Potopljeno mesto» Se pred nekaj leti so Apollo-nijeve večbarvne ujedanke zrcalile oblikovnost domačega obmorskega okolja zelo nazorno, vendar pa v sodobnem smislu poenostavljanja prevladujoče oblike do nje same bitnosti, pri čemer pa je ohranjal čim več pr- dojmi kot lepota podanega predmeta. Tudi v sedanjih delih je ostala tu pa tam še kaka sled tega. Tako v jedkanici «Ribiške mreže«. Toda več kot predmet sam, je sedaj pričela Apollonija zanimati snovnost podanih predmetnih površin. Te ga dražijo in vabijo, da jih, poustvarja v za oko navidezno otipljivo nadviž-nih hrapavinah, v čemer je tu posebno uspel v ujedankah «Testament« «Fosilne zemlje« in ((Herbarij«. Uspe pa Apollonij še v nečem drugem. Uspe mu, namreč, vdahniti v svoja dela neko tajinstve-nost dragocene starine, ki nas privlačuje bolj kot; njih mirni skladni barvni čar in skrbnost izdelave. V tem ni morda tako dosleden, ko slika v gvaših enkratne vtise snovno netrdnih površin, gladin razgibanih voda m morja kot v dveh pestrih slikah ((Poplava« in «Mediteranij», p0-vrača pa se delno v ostalih. Vse to kaže, da Apollonio spada med iskatelje novih videzov stvarnega sveta, ki se pa nam včasih dozdevajo, da so nestvarni zaradi neobičajnosti njih prikazovanja. MILKO BAMBIČ pom nove faz- - - k nkretnejših sklepov. Ameriški predsednik Johnson je pred nedavnim dobesedno rekel; . »Ameriška vlada je v celoti in , pozorno obdelala sedanjo in bodočo politiko glede Panamskega prekopa. Na osnovi tega sem sklenil sledeče: 1. ZDA naj skupim š Pafiarfio in ostalimi zainteresiranimi vladami ^pohitijo z izdelovanjem načrtov ter s pripravami za kopanje novega prekopa na ravni morja na tem področju. . - 2. Sklenil sem, predložiti panamski vladi pogajanja o popolnoma novem sporazumu v zvezi s sedanjim prekopom«. Iz tega bi mogli izvleči sledeči zaključek: na en način Johnson v svoji izjavi vsaj posredno grozi, da bo napravljen nov prekop. Z druge strani pa Johnson v isti sapi govori tudi o pogajanjih z vlado Paname. To ni nepremišljeno, pa čeprav se zdi protislovno. Panamska vlada bo pod pritiskom najavljenega kopanja novega prekopa nujno bolj popustljiva v svojih zahtevah, zato Johnsonova grožnja o kopanju novega prekopa. Z druge strani pa Johnson, po lanskoletnih dogodkih, prav gotovo ne more mimo zahtev Paname. Ali je to le taktična poteza ZDA, ali kaj drugega? Za tem sklepom washingtonske vlade so prav gotovo politični, strateški in tudi trgovski -interesi. Kljub temu... Panamski prekop je prav gotovo že opravil svoje. Pred in v času druge svetovne vojne je odigral izredno pomembno vlogo. Pot med New Yorkom in San Franciscom Panamski prekop skrajša za polnih 7.875 milj. Pomislimo, kaj to pomeni v letu dni za trgovino; pomislimo, kaj je šele to pomenilo v času zadnje vojne v vojaških naporih zaveznikov, konkretno ZDA. To nam bo še bolj jasno, če povemo, da je v zadnji vojni preplulo skozi ta krekop iz Atlantika v Pacifik, odnosno iz Pacifika v Atlantik 5.300 ladij vojne mornarice in 8.500 trgovskih ladij za prevoz čet. Resnici na ljubo je treba priznati, da ima Panamski prekop še danes pomembno vlogo. Sko-zenj gre 50 odst. japonskega izvoza v zahodni svet, 75 odst. perujskega in 90 odst. čilskega uvoza in izvoza. V samih zadnjih desetih letih se je promet skozi Panamski prekop dvignil od 36 milijonov ton na 66 milijonov ton na leto. Toda vsa ta zmogljivost Pa- votne mikavnosti, ki se nam "**“*«* 0,11,1oiu namskega prekopa danes ne za- .....................m....Hiiinmilimiiiiim................................>'m-