1 Leto XIII. | Štev. 98	TELEFONi UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, 29. in 50. aprila 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1*—
Hitler odklonil Roosevelta
Odpoved pomorskega sporazuma z Anglijo, odpoved pakta s Poljsko in zahteva po vrnitvi kolonij — Odmevi in komentarji v Angliji, Ameriki in drugod
MARIBOR, 29. aprila. VČERAJŠNJI, POVSOD Z VELIKO NAPETOSTJO PRIČAKOVANI HITLERJEV GOVOR V DRŽAVNEM ZBORU, JE V POLNI MERI POTRDIL DOMNEVE, DA BO NEMŠKI VODJA IN KANCELAR ODKLONIL V CELOTI IN V PODROBNOSTIH ROOSEVELTOVO POSLANICO NJEMU IN MUSSOLINIJU. PROTI PRIČAKOVANJU JE PA HITLER ODGOVORIL ROOSEVELTU LE V IMENU NEMČIJE, IN NE TUDI ITALIJE. SPLOŠNA SODBA SVETA JE, DA SE S HITLERJEVIMI IZVAJANJI SPLOŠNI MEDNARODNI POLOŽAJ VSAJ ZA ENKRAT NI POSLABŠAL, ŠE MANJ PA SEVEDA IZBOLJŠAL. INICIATIVA ZA NADALJNJI RAZVOJ JE SLEJ KO PREJ PREPUŠČENA NEMČIJI IN ITALIJI. DEMOKRACIJE BODO LE REAGIRALE.
Glavne točke Hitlerjevega govora
BERLIN, 29. aprila. Nemški državni zbor se ie včeraj sestal na sejo, za katero je vladalo po vsem svetu ogromno zanimanje. Ko so. se polegle ovacije, je Hitler orisal svoje poglede na razvoj dogodkov po vojni.
PRIJATELJSTVO Z JUGOSLAVIJO Govoreč o odnošajih do posameznih držav, je Hitler ocenil nevtralnost skandinavskih držav, Nizozemske, Belgije in Švice in nadaljeval: »Ni treba omenjati Italije, s katero nas vežejo najkrepkejše vezi prijateljstva, niti Madžarske in Jugoslavije, s katerimi kot sosedami imamo srečo živeti v prisrčnem prijateljstvu.« KAJ JE DOBILA NEMČIJA S ČEŠKO Češka je bila cek> tisočletje nemški življenjski prostor in združena z nemškim gospodarstvom. Kar mi zdaj od Cehov zahtevamo, je samo respektiranje zgodovinskih dejstev in razvoja. V Monakovu ustvarjena CSR dejansko ni več obstajala. Zato sem na vprašanje angleške in
kot sredstvu pri urejanju medsebojnih sporov. Predlagal sem Poljski, naj se Gdansk priključi Nemčiji in naj si Nemčija zgradi skozi poljski koridor avtomobilsko cesto in železnico z eksteritorial-nim značajem. Zato je bila Nemčija pripravljena, priznati Poljski vse gospodarske pravice v Gdansku, sedanjo mejo in skleniti nenapadalni pakt za 25 let. Slovaška naj bi prišla pod skupno varstvo Poljske in Nemčije. Poljska je moje predloge odklonila in mobilizirala slično kot nekoč CSR. Toda to je bil le enkratni predlog in če ga je Poljska odklonila, ni naša krivda. Poljska je prekršila pakt, ki smo ga sklenili z maršalom Pilsudskim in z današnjim dnem ta pakt za Nemčijo ne
obstaja več. To sem danes sporočil poljski vladi. Ce hoče Poljska skleniti z nami novo pogodbo, bomo to pozdravili.«
ODGOVOR ROOSEVELTU
V tretjem delu govora je Hitler v 21 točkah analiziral odgovor Rooseveltu na njegovo poslanico. Strinjal se je z njim, da bi pomenila vojna gorje za ves svet. »Nemčija je pripravljena vsaki izmed držav, ki jih je našteval Roosevelt, dati nenapadalno izjavo, ako katera država to želi. Po izkušnjah v Zvezi narodov Nemčija ne veruje v uspeh svetovne konference, kot si jo je zamislil Roosevelt. Demokratičnim državam je lahko govoriti, ko imajo vsega v izobilju. Nemčija pa mora preživljati po 150 in več ljudi na 1 km3. V bodoče Nemčija ne bo več odlagala orožja in se tako na milost in nemilost izročala drugim.
ZAVEZNIŠTVO Z ITALIJO
V Španiji so se borili tudi Nemci. Vsak poizkus, ločiti Rim od Berlina, je smešen. Italijansko akcijo v Albaniji je nemški narod z odobravanjem pozdravil. ItaHja si je tako zagotovila svoj življenjski prostor.«
Govor je sprejel parlament z veHkim ploskanjem. Goring je še naglasil, da kar koli bo Hitler storil, nemški narod mu bo slepo zaupal, potrdil in mu sledil. Seja je trajala dve in pol ure.
Komentarji govora v Angliji
LONDON, 29. aprila. Tu je bil včeraj poleg uvedbe vojaške dolžnosti glavni predmet zanimanja Hitlerjev govor. O
francoske vlade glede jamstva za nove sanieni govoru pravijo, da je mojstrovina
meje CSR, tako jamstvo tudi odklonil. Z razglasitvijo samostojne Slovaške se je Češka po sili razmer morala vrniti v stari nemški okvir. Nemška ni mogla dopustiti vojaškega arzenala, ki je predstavljal z&njo trajno nevarnost. To potrjuje plen, ki smo ga dobili na Češkem: 1502 letali, 501 protiletalski top, 2175 težkih in lahkih topov, 785 metalcev min, 569 tankov, 43.876 strojnic, 114.000 pištol,
1,090.000	pušk, nad eno milijardo munici-je za puške, nad tri milijarde municije za topove itd. Z likvidacijo Češke je Nemčija srednjeevropsko nevarnost dokončno odstranila.
ZAHTEVAMO KOLONIJE!
Nemčija je vedno gojila prijateljska čustva do Anglije, obžaluje ta razkol in priznava velike civilizatorlčne zasluge angleškega naroda. Kor pa ne moremo računati na njeno prijateljstvo, se moramo zanašati le na svojo moč. Angleži naj vedo, da bomo vedno zahtevali tudi od Anglije vrnite* nemških kolonij. Še vedno upam, da bo Imela Anglija, za katero so nemške kolonije brez pomena, razumevanje za nemške potrebe in da bo znala ceniti nemško prijateljstvo.
ODPOVED POMORSKE POGODBE
Ce pa Anglija misli, da mora vedno nastopati proti Nemčiji, je postala vsaka pegodba brezpredmetna. Odločil sera se, da danes angleško-nemško pomorsko pogodbo odpovem. Ce hoče Anglija preprečiti oboroževalno tekmovanje, sem pripravljen se o tem z njo na novo pogajati in srečen bom, če pridem do odkritega, jasnega sporazuma.
KONEC NENAPADALNE POGODBE S POLJSKO
Z ustanovitvijo Poljske je bila Nemčiji po versajskem diktatu zadana najtežja rana. Nerazumljive določbe o poljskem koridorju so imele za cilj, ustvariti nepremostljivo nasprotstvo med Nemčijo in
Pp!l«lfO. Kllub	Smo	so Adr»b|J vojni
zgovornosti, toda namesto da bi bil pristanek na Rooseveltov predlog, je le žaljiva in zaničljiva odklonitev. Glavni namen je bil pač ta, prepričati nemškega povprečnega in nerazsodnega človeka, da bo Nemčija v bodoči vojni nedolžna žrtev napada. Najbolj prepričevalni razlogi za zasedbo Češke so še strateški.
ODPOVEDANI PAKTI Praktični rezultati govora: odpoved angleško-nemškega pomorskega sporazuma in poljsko-nemškega nenapadalnega pakta, prav za prav niso nič novega. Prvega je Nemčija že davno prekršila s tem, da je zgradila več podmornic, kakor ji je bilo po ključu sporazuma 100:35 dovoljeno. Spustila se je z Anglijo v oboroževalno tekmovanje na morju, ki ga pa prav gotovo ne bo vzdržala. Tudi pakt s Poljsko je razveljavila Nemčija sama, ko je zahtevala čez njeno ozemlje eksteritorialno cesto in železnico, zaradi česar se je ogrožena Poljska poslužila angleških garancij. To se Je zgodilo šele po nemških zahtevah in s tem po nemškem kršenju pakta. Z nemškimi ponud-
bami pa Poljska ne bi bila ničesar pridobila, saj ji je Nemčija nudila le tisto, kar je že imela: pristanišče v Gdansku in nenapadalni palet. Zato bi pa morala dati neizmerno več: dovoliti bi morala preko svojega najbolj občutljivega ozemlja eksteritorialno cesto in železnico, ki bi Poljsko razdelila na dvoje in dala Nemčiji priliko, da ji lahko vsak trenutek zapre pot do morja. Edino glede Gdanska bi bilo morda mogoče urediti zadevo s sporazumom.
RUSIJA IN JUGOVZHOD Da govor ne omenja Rusije, je značilno. V zadnjih govorih se Sovjetska unija omenja sploh vedno manj. Morda obstaja iluzija, da bi bilo med Nemčijo In Rusijo mogoče zbližanje? Želja in stvarnost pa sta si popolnoma nasprotni. Glede južnovzhodne Evrope je Anglija že večkrat priznala legitimnost nemškega trgovinskega udejstvovanja. Hitler pa je včeraj namigava! na monopolno stališče Nemčije v tem delu Evrope, kar Anglija slej ko prej odločno odklanja.
VPRAŠANJE KOLONIJ Ako Hitler v svojem govoru poudarja, da upa, da zaradi vrnitve kolonij ne bo treba vojne, se mora to razumeti tako, (Nadaljevanje na 2. strani.)
ZARADI TISKARSKEGA PRAZNIKA V PONEDELJEK, 1. MAJA, IZIDE PRIHODNJA ŠTEVILKA »VECERNIKA« ŠELE V TOREK!
Zapiski
Pred izvedbo sporazuma
BEOGRAD,- 29. aprila. V političnih krogih o vsebini sporazuma še ni ničesar znanega. V nedeljo bo dr. Maček poslancem Kmetsko-demokratske koalicije sporočil tekst sporazuma in dobil njihov pristanek. Potem pa bo tekst sporazuma objavljen. V Beogradu misilijo, da ne bo ni-hakih izprememb mej banovin, razen priključitve primorske banovine in Dubrovnika savski. To naj bi bila prva etapa, vse drugo pa pride pozneje na vrsto. V političnih krogih pričakujejo danes prihod dr. Mačka v Beograd, kjer bo sprejet v avdienci pri knezu-namestniku. Sestavlja
se koalicijska vlada. Računa se, da bo do ponedeljka že sestavljena. Kot ministri Hrvati se omenjajo dr. Sutej (notranje ministrstvo)? dr. Ivo Andres (finančno ministrstvo), inž. Košutič in dr. Mladineo. Za zagrebškega bana bo verjetno Vneno-van dr. Ivan SubaŠič. Predsednik vKjde b^ g. Dragiša Cvetkovič. Po eni verziji bi postal zunanji minister dr. Ninčič in pravosodni dr. Laza Markovič, ki pripadata staroradikalom v Združeni opoziciji. Od Slovencev računajo, da bo v novi vladi dr. Kulovec.
Clement Richard Attlee
Angl. marksistični laburisti so bili v zadnjem 'letu ti-sti, ki so v poslanski zbornici in v javnosti najbolj kritizirali Chamberlaina, očitajoč mu neodločnost nasproti totalitarističnim državam. Dobro so še v spominu ostri zadevni govori voditelja laburistične opozicije, majorja Attleeja. Ko pa je sedaj tudi Chamberlain postal odločnejši in je pristal celo n3 uvedbo splošne vojaške dolžnosti, so sc prav laburisti z Attleejem na čelu dvignili proti Chamberlainu in njegovi vladi. Marsikoga je to začudilo, a je v bistvu vendarle čisto isto, kar so delali prijatelji in tovariši angleških laburistov pa vseh državah v Evropi in — propadli. Njihova miselnost je zaostala za časom, ki ga kljub vsem bridkim udarcem ne razumejo in plavajo še dalje v svojih okorelih dogmatičnih doktrinah in demagogiji. Anglija pa bo seveda kljub njihovemu odporu šla svojo pot. Voditelj laburistične opozicije, Glement Richard Attlee je bil rojen 3. I. 1883. Študiral je v Oxfordu moderno zgodovino, postal v 1. 1913—23 lektor socialnih ved na londonski ekonomski šoli, služil v svetovni vojni pri tankih v GallipoMju, Mezopotamiji in Franciji, bil 1. 1919. upokojen kot major, postal v 1. 1930-31 podtajnik v vojnem ministrstvu, od 1. 1935. dalje je pa voditelj parlamentanie opozicije. Napisal je tudi več knjig.
Resnica o VVilsonovih točkah
Totalitarna propaganda se zadnje čase vedno bolj poslužuje izgovora,.češ da je bila Nemčija zato premagana, ker je zaupala Wilsonovim 14 točkam in v zaupanju nanje »položila orožje«, nakar da so ji tako »razoroženi« vsilili versailles-ki »diktat« in »požrli dano besedo«, švicarski list »Der Berner Bund« pripominja: Wilson je objavil 14 točk že 8. januarja 1918., ko je bil vojaški položaj centralnih sil še zelo trden. Ce bi bila Nemčija na VVilsonovo ponudbo pristala, bi bil mir zanjo neprimerno ugodnejši, kakor pa 11 mesecev pozneje. Nemčija se je tedaj še zanašala na svoje orožje iit upala na zmago. Februarja istega leta je dosegla od zasedene Ukrajine in Rusije, ki je bila v revoluciji, mir, ki je bil daleč od 14. točk \Vilsona. Aprila, maja in junija so nemške ofenzive zdesetkale zaveznike, Amerikanoi so morali poslati izdatno pomoč. Zadnja nemška ofenziva julija 1918 je naletela za druženo zavezniško armado pod enotnim vodstvom. Vojna sreča se je obrnila, sledile so zmage, proboj solunske fronte. Dne 5. oktobra je zaprosilo vrhovno poveljstvo nemške vojske za premirje, pozivajoč se (šele zdaj!) na Wilsonovih 14 točk. Da sta Anglija in Francija po 11 mesecih neizprosnega klanja, nastopili deloma odklonilno, je razumljivo. Najmanj pa sta pri tem »prelomili svojo besedo«, kjer je v tem smislu, kakor to prikazuje totalitarna propaganda, nikoli dale niso.
Emile Zola po poreklu Hrvat
Predniki Emila Zole, znanega francoskega romanopisca so živeli v Zadru, ko je bilo mesto skoro povsem hrvatsko. s Ded Emila Zole je bil Colič iz Krnčine J pri Biogradu in se je od tam priselil v Zadar, ugotavljajo »Jugoslo venske no vrne«.
Maribor, 29. aprila.
V	hrupu mednarodnih dogodkov in zanimivostih zunanje politike smo v zadnjem času nehote zapostavljali notranjepolitične dogodke, ki so za bodočnost naše države kardinalne važnosti.
Zadnji teden razburljivega aprila nam Je prinesel sporazum s Hrvati.
Dvajset let sta ugled in moč naše države trpela zaradi kompleksa notranjepolitičnih problemov, ki se kratko imenujejo »hrvatsko vprašanje«. Dvajset let so naši sovražniki računali z neznanko, ki naj bi jo Hrvati predstavljali. In dvajset let smo se v strahu spraševali, kakšna bo usoda treh bratskih narodov, ki se ne moremo zediniti v tem najvažnejšem vprašanju naše države.
Kaj se že vsega pri nas v teh dvajsetih letih ni poizkušalo! Doživeli smo. da se je unitarizem enačil s centralizmom, federalizem z veleizdajo. Videli smo centralista in zagovornika »močne roke« Svetozarja Pribičeviča, kako je spoznal zmotnost svojega delovanja in prešel na drugo stran. V spominu so nam še bučne parole nosilcev šestoianuarskih režimov, ki so se pred nedavnim znašli v vrstah tistih, ki so jih nekoč proglašali za »jan-kapustaše«.
Nič ni pomagal centralizem, avtoritativni režimi in umetno »jugoslovenstvo«:
v	času, ko je še jugoslovanska nacija bila pesem bodočnosti, so hoteli na hitro roko iz treh narodov narediti enega. Toda, kakor so druge nacije potrebovale stoletja, da so postale to, kar so danes, tako tudi pri nas ni bilo mogoče preveč naviti peresa brez bojazni* da ne bi počilo. Pri tem pa so kompromitirali tudi jugoslovansko idejo samo.
Če bi pred dvajsetimi leti pričeli tam, kjer smo sedaj, bi danes mogoče že bili tam, kjer se je želelo, da bomo. Tako nam ostane le še spomin na teh dvajset zamujenih let in pa nada, da bomo v prihodnosti več storili.
Sedaj bomo morali znova začeti graditi našo skupno streho. Ne bomo več snieli delati napak: pustili bomo, da se bodo stvari razvijale po svojih naravnih poteh in opustili borno vsaiko nasilno ustvarjanje zgodovine.
2e s samo idejo sporazuma pa postaja kot na dlani jasno, da je pri nas zmagalo načelo demokracije. Tam, kjer smo pred desetimi leti nehali, tam bo treba sedaj pričeti! Zdrave demokratične sile hrvat-skega naroda so prinesle zmago ideji, ki je bila že tako kompromitirana. Izginiti pa bo moralo sedaj vse to, kar ni v skladu z demokracijo in kar se je proti idealom demokracije v zadnjih desetih letih pregrešilo.
Sporazum, ki je sklenjen med voditeljem hrvatskega naroda ter predsednikom vlade, in katerega podrobnosti bo javnost izvedela šele po ratifikaciji strani obeh forumov, ne jemlje v obzir Slovenije. Naš položaj se verjetno smatra, da je avtomatično analogen položaju Hrvatov v državi. Odgovornost za njega pa nosijo sedanji politični predstavniki Slovenije, kaikor nosijo zgodovinsko odgovornost za položaj Slovenije v zadnjih desetih letih takratni slovenski predstavniki.
Po normailiiziranju razmer v državi bo mnogo vprašanj postalo važnih. Ali bo prišel čas povrnitve starih strank? 2e danes je jasno, da sta samo dva izhoda: aiM poživitev predšestojanuarskih stranik, ali pa prehod preko koailicia do novih strank,ki naj v posameznih pokrajinah poizkušajo doseči položaj, enak onemu HSS na Hrvatskem.
Verjetno bo prišlo do obnovitve starih strank, ki edine imajo korenine v narodu. Gotovo je tudi, da bodo v novi situaciji vse umetne strankarske tvorbe zadnjih desetih let, ki so itak bide vse za posebne namene formirane od zgoraj navzdol, izginile s političnega prizorišča. Vprašanje se pojavlja, kaj bo s pristaši teh strank: ali se bodo povrnili v matice, ali pa bodo opustili vsako politično delovanje?
Dovolj imamo primerov iz najnovejše zgodovine, kam pripelje svojeglavost gospodujočih in trma vladanih. Dolgo smo se bali, da bo talko tudi pri nas. Zato pa s toliko večjim veseljem pozdravljamo sporazum, ki ga je sklenil voditelj hrvat-skega naroda z uvidevnimi in modrimi
da bi tvegal takoj, ako bi šlo za dosego nadvlade nad svetom. Pri tem bi seveda igralo kolonialno vprašanje odločilno vlogo. S trditvijo, da vojne zaradi kolonij ne bo, je hotel Hitler samo reči, da je samo zaradi njih ne bo, bo" pa lahko za večje cilje: za nadvlado nad svetom. Ako pa misli Hitler, da bo Nemčija s takimi nameni in metodami kdaj dobila kolonije, se kruto vara. Te kolonije bi mu bila le vojaška oporišča za nadaljnja osvajanja,
Mučen vtis v Zedinjenih državah
WASHINGTON, 29. aprila. Prezidentiko je govor operiral z mirom, je bil iz-Roosevelt, ki se mudi v Hyde Parku, je rečen Poljski formalni ultimatum. Znani med včerajšnjim Hitlerjevim govorom še j prijatelj izolacionistov in prijatelj nacio-spal (v Ameriki je bilo tedaj jutro). Vstal nalno-sodalistične Nemčije, senator Boje ob 8.30, ko je Hitler svoj govor ravno j rah, je pa izjavil po Hitlerjevem govoru, končal. Ker na vladnem mestu Hitler-.da je sedaj postavljena pika za vsakim
a tako naivna Anglija ni, da bi si sama kopala grob.
ODGOVOR ROOSEVELTU Glede odgovora Rooseveltu je pa treba naglasiti, da je Hitler apeliral na pre-zidenta USA potem, ko ga je dodobra razžalil. Anglija je pač mislila, da je po menilo Monakovo konec nevarne poti in žrtev, Berlin je pa sedaj pokazal, da je Monakovo šele začetek.
jevega govora ne smatrajo kot odgovor Rooseveltu, ker bi moral ta biti pismen, je tudi zunanji minister Cordell Hull odklonil o njem vsako izjavo. Pač pa je ta govor vzbudil v vseh političnih krogih USA skrajno mučen vtis. Govor označujejo za nepomirljiv, krajno žaljiv in izzivalen. Predsednik kongresa je izjavil, da takega zasramovanja iz odgovornih ust še ni slišal. Sedaj svet vidi, kako se nemški narod namenoma zavaja. Istočasno,
mirovnim stremljenjem.
WASHINGTON, 29. aprila. V političnih krogih paglašajo, da je včerajšnji govor kancelarja nemškega rajha:	1. rodil še
večji odpor proti politiki nadvlade, 2. pokopal vsaj za sedaj vsako nado na sprejem Rooseveltovega predloga, 3. vzbudil v široki javnosti povečano željo po razširitvi mirovne fronte, 4. zbudil vtis, da je Hitlerjev koncept nezdružljiv z mirovno zamislijo Roosevelta.
Odmevi v pariškem tisku
PARIZ, 29. aprila. Današnji jutrnji tisk'odgovor: ironizacijo. »Echo de Pariš« na-reagira na Hitlerjev govor skrajno nega- glaša, da si človek ne more kaj, da se ne tivo. »Le Petit Parisien« se čudi slabot- bi zopet spomnil na večno basen o volku nosti argumentov, zlasti glede zasedbe > in rdeči kapici. Poljski je bila, če se pra-češke. »L’ Excelsior« skomiga z rameni vilno razume posledico izvajanj, izrečena in ugotavlja, da govor položaja v ničemer ni spremenil. Trditev, da bi bila Nemčija nedolžna žrtev napada, pa je kratkomalo nerazumljiva. Na uvedbo splošne vojaške obveznosti v Angliji odgovarja Hitler z odpovedjo angleško-nemške pomorske pogodbe, na angleško garancijo Poljski z odpovedjo poljsko-nemške nenapadalne pogodbe. Kolikor dejanj, toliko psiholoških napak! Vse to bo stališče tako Anglije kakor Poljske le še bolj okrepilo. »Le Journal« vidi v včerajšnjem govoru skrajno zadrego. Prvič po 1. 1933. Hitler opravičuje svoja dejanja. Anglija, Poljska in
grožnja, ki se naj uresniči v dogledni bodočnosti. Treba je torej skrajne previdnosti. «Le Petit Journal« pravi, da so, v časih, ko se zatrjuje, da se mednarodni odnošaji urejujejo le s silo, ukrepi najbolj skromnega poveljnika na francoski meji, važnejši kakor vsi govori. »L’Epoque« vidi pomen včerajšnjega govora v tem, da gre — pri dejstvu, da so v Evropi mobilizirane milijonske armade mirovne fronte, ki se na svojem pohodu ne da nič več ustaviti — za psihološko pripravo na odločilen korak. »Le Populaire« pa ugotavlja, da je včerajšnji govor pokončal
Oflmai1 samski-
prezident Roosevelt pa so prejeli edini vse nade na mir.
Po nemški odpovedi pogodb
LONDON, 29. aprila. Včeraj dopoldne I napadalen pakt in souoliv nad Slovaško, je nemški poslaniški namestnik izročil v | Poljska je izvedela o tem prvič včeraj, angleškem zunanjem ministrstvu odpoved iz Hitlerjevega govora. Glede nemške angleško-nemškega pomorskega sporazu- ceste in železnice čez poljsko Pomorjan-
ma. Na uradnem mestu pripominjajo k temu, da nima pogodba o kaki odpovedi nobenih določil. V uradni Izmenjavi diplomatskih dopisov sta se pa obe stranki kategorično obvezal', da je razmerje to-naže 100:35 nepreklicljivo. Kakor poljski, je Nemčija tudi angleški vladi dostavila z letalom besedilo Hitlerjevega govora, še preden je bil govorjen.
VARŠAVA, 29. aprila. Poljska vlada je včeraj prejela noto o odpovedi nemško-poljske nenapadalne pogodbe. Glede Hitlerjevega govora se pa tu naglaša, da je vzbudila največje začudenje trditev, da je ponudila Nemčija Poljski nov, 25-letni ne-
sko se pa Poljska zaveda, da ne bi služili toliko prometu, kolikor desorganizaciji dežele in ogrožanju države, kar se je izkazalo že na Češkem. Zaradi tega Poljska na to nikoli ne bo pristala.
BUKAREŠTA, 29. aprila. Tu je vzbudila presenečenje in začudenje Hitlerjeva trditev, da je neka najmerodajnejša romunska oseba izrazila željo po skupnih mejah Romunije z rajhom. Take izjave ni dal nikoli noben romunski državnik. Romunija je le želela ostati teritorialno zvezana z bivšo CSR in se je zato upirala zasedbi Karpatske Ukrajine po Madžarski.
Ruski polet v Ameriko
NEWYORK, 29. aprila. Ruska letalska častnika, ki sta včeraj zjutraj odletela na svojem novem letalu »Moskva« preko Is-lauda in Grenlanda v Newyork, sta ob 18. javila, da sta preletela Labrador in zaliv reke Sv. Lovrenca ter da se bližata Newyorku. Namen poleta je, vzpostaviti redno letalsko zvezo iz Moskve preko Rejkjavika v Newyork.
NEW «YORK, 29. aprila. Rusko letalo, ki ;a vodi general Vladimir Kokinak, ki jc, :akor znano, lani preletel progo Moskva— Vladivostok brez pristanka, je včeraj na nekem otoku v ustju reke Sv. Lovrenca v Kanadi, na poletu iz Moskve zasilno pristalo. General Kokinak javlja vsake Četrt ure, da je vse v redu, ne mara pa navesti točno kraja pristanka, ker upa letalo popraviti m nadaljevati polet v New York.
LEITH ROSS OBIŠČE TUDI ATENE.
BUI^aREŠTA, 29. aprila. Po zaključku atugleštoo-romunsikih trgovinskih pogajanj bo vodja angleške delegacije, sir Frederic Leith-Ross, odpotoval z istim ciljem v Atene.
predstavniki odgovornih faktorjev v državi. Pozdravljamo ga iskreno, ker nimamo stranskih misli, kot jih imajd lahko razni na sporazumu direktno neude-leženi strankarji.	Rr.	Bukarešta	3.254
Pred odhodom angleške kraljevske dvojice v Ameriko
LONDON, 29. aprila. Angleška kraljevska dvojica ie včeraj zgodaj popoldne odpotovala preko sobote in nedelje na oddih v ^indsorski grad, in sicer zadnjič pred odhodom v Kanado in USA. Prihodnjo .soboto se bo visoki par vkrcal v Southamptonu na parnik „Empress of Auslralia“ ‘ ga bodo spremljale vojne ladje.
TUJA PROPAGANDA V ŠVICI
BALE, 29. aprila. Švicarska policija je preiskala v okolici Bala neko avtomobilsko delavnico in odkrila shajališče naci-lerial Našla ^ mnoS° obremenilnega ma-
POTEMKIN V ANKARI
ANKARA, 29. aprila. Namestnik niškega zunanjega ministra, Potemkin, je včeraj dospel v Ankaro. Na kolodvoru ga je sprejel turški zunanji minister Sarazoglu.
RAZSTAVA SLIK IN KIPOV II. Umetniškega tedna v unionski dvoranice zaključi jutri, 30. t. m., zvečer
Vremenska napoved. Večinoma oblačno, mrzleje. Najvišja temperatura v Ma-Podnevi nekoliko topleje.
Borza. C ur ih, 29. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.82Vi, Pariz 11.78K, New York 4447/«, Milam 23.40, Berlin 178.50, Sofija 5.40, Budimpešta 87,
SCa] bo z Združeno opczEc"©
Udružena opozicija praktično v vodstvu ne obstaja več, piše »Socialni vestnik«. Vodstvo je svojo veliko politično poklicanost izgubilo z vajeti. Posebno odkar je vlada priznala hrvatsko vprašanje in službeno pristopila k njegovemu rešavanju, se vsaka stranka briga za to, da ne bo ostala iz’ven dogodkov. Silile bodo v razne koalicije in kombinacije, vsaka se bo skušala rešiti na svoj račun.
Optimizem v Beogradu
Minilo je skoro mesec dni, odkar so se začeli razgovori o sporazumu. V Beogradu je doseženi sporazum v Zagrebu sprožil veliko navdušenje in izredno prisrčno so bile sprejete vesti, »da je z dnevnega reda spravljeno najtežje vprašanje naše notranje politike, ki je dvajset let tiščalo in zaviralo normalni politični razvoj v skupni državi srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda« ugotavljajo »Novosti«. Doseženi uspeh je velik, zdaj bo lahko država razvila vse svoje sposobnosti v vseh panogah, javnega življenja.
»Srbska fronta" in Hrvati
V	Bosanski krajini žive Srbi in Hrvati pomešani med seboj v treh verah. In prav tu so se vrgli nekateri temni elementi med Srbe, da bi izzvali zablodo.
V	imenu srbstva so hoteli v teh odročnih vaseh izzvati nevzdržno stanje s Hrvati. Toda na skupščinah, ki so bile te dni izredno številno posečene tako od Srbov, kakoij Hrvatov in muslimanov, je pokazal narod, da se ne pusti zavajati, piše Sava Košano vic v »Jutam jem listu«. Ljudje so manifestirali skupno željo za sporazum. Mi smo zmerom trdili, da ni pametno, stvar ja ti srbstvo v odgovor hrvatstvu. Hrvatsjvo je moralo nastati zaradi vzrokov, ki so bili izven njega. Srbstvo v mešanih krajih mora spajati in ne vezati hrvatstva za državo. Srbi v teh krajih občutijo, da je treba urediti državo, bolj kot kdaj koli prej so pripravljeni na žrtve, če bi jih bilo treba dati, samo da bi postali Hrvati zadovoljni sodržavljani.
Proti defetizmu in m’ačnesti
Usoda naroda je zapečatena, ako v kritičnih trenutkih ni nikogar, ki bi z jasno besedo stokrat odtehtal molk vesti onih, ki imajo zmedene pojme o morali,
o	narodu in človečanstvu. Delavcem in nameščencem je narodna zavest vzvišena nad vsak dvom, piše »Nova Pravda«. Upravičeno zahtevamo obrambo proti defetizmu, mlačnosti, proti vsem, ki imajo mrzlo vest in so brez čuta odgovornosti za narodovo bodočnost.
Zaradi politike ob sEužbo
Prtljažnik železniške postaje Banja Luka, Hajrudin Badžar, je odpuščen iz državne silužbe, ker je glasoval za dr. Mačka. Vse prošnje in posredovanja, da bi ga znova sprejeli v službo, so bile za-mian. Ostal je brez sredstev z ženo in šestimi otroki.
Pred 50. Beti
Pred petdesetimi leti so se zbrali v Parizu delegati socialističnih delavskih organizacij iz Anglije, Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije in Zedinjenih držav. Silen vtis je napravilo tedaj, ko sta si Francoz Vaillant in Nemec Viljem Liebknecht v znak pobratimstva med nemškimi in francoskimi delavci podala roke in je Liebknecht vzkliknili: »Po strašni bratski vojni (1871!), v kateri sta se mesarila oba naša naroda, si podajata ljudstvi roko: socialno demokratična Francija in socialno demokratična Nemčija. To pobratimstvo pomeni zmago miru, civilizacije in socializma...« Pred vojno so bili zaman vsi poskusi, da se delavsko gibanje zatre, z odpravo svobode organiziranja je pa bilo delavstvo po vojni razo rožen o in kot tako uvrščeno v prisilne organizacije, ugotavlja »Delavska politika«.
Fiat v Jugoslaviji
Po vesteh z Dunaja bo velika italijanska avtomobilska industrija »Fiat« kmalu ustanovila v Beogradu veliko tovarno za izdelavo vseh vrst avtomobilov, kakršne so postavile že nekatere nemške avtomobilske tvrdke.
Kako so nas tlačili...
Slovenska Bistrica je bila tik pred veliko vojno izrazito nemčursko gnezdo, kjer je peščica priseljenih Nemcev s pomočjo germaniziranih Slovencev terorizirala slovensko podeželje. Slovenski živelj, posebno pa tisti, ki so kljub pritisku kazali svojo narodno zavest, so bili zapostavljeni in povsod preganjani. V mestu in okolici je cvetelo tako zvano Štajerci janstvo, ki je imelo v renegatskem glasilu »Štajercu«, izrazitem nemčttrskem zastrupljevalcu slovenskega javnega mnenja, svoje krepko orožje. V zgodovini slovenskega novinstva je to ptujsko skrpucalo zarezalo svojstveno brazdo, saj so potujčevaloi širili in vsiljevali ta list našim ljudem večkrat v nakladi preko 12.000 izvodov!
Kakšne so bile razmere v Slovenski Bistrici pomladi 1914. priča dopis, ki ga je seveda v’ nemškem jeziku poslala uprava »Štajerca« takrat nemškemu odboru mestne občine. Dopis navaja med drugim, kako je »slovensko podeželsko ljudstvo naklonjeno nemški stvari m da je v kritičnih dneh, ki nastopajo v notranjeavstrijskih deželah, ptujski »Šta-jerc« sejal dragoceno seme, ki je padlo na rodovitna slovenska tla...« Dopis s posebnim ogorčenjem omenja »razne slovanske vodje, tako Masaryka, Korošca, Verstovška in druge, ki hujskajo Slovence na bojkot vsega, kar je nemško. Oblastva in občinski organi naj gredo tedaj nemški prizadevnosti na roko in naj z denarnimi prispevki podpro »Štajerca«...
Tako se je zastrupljala slovenska Štajerska v času, ko so se pripravljale v Evropi velike stvari. Nemška nacionalna društva, Schulverein, Siidmarka, nemški kapital, trgovina, obrt in uredništvo, vse je bilo v službi čim hitrejšega ponemčenja slovenskega podeželja. Peščico narodno zavednih ljudi so v Slovenski Bistrici vodili med drugimi že pokojni Peter Novak. dr. Urban Lemež, v Laporju • župnik Andrej Medved, učitelji Špan, Feiged in Janežič, davčni kontrolor Švare, oficial Bižal in Mirko Pirkmajer, ki so jim zvesto pomagali narodno zavedni obrtniki in drugi. V okoliških vaseh je viselo vse narodno delo na ramenih duhovščine.
V Slovenski Bistrici je tedaj obstajala dr. Vošnjakova Slovenska čitalnica in izobraževalno društvo. Posojilnica je zgradila impozantni Narodni dom, današnjo stavbo hotela »Beograda«, kjer se je shajala slovenska dfužba. S prihodom koroškega rojaka dr. Rudolfa Ravnika je borbenost Slovencev v tem lepem mestecu pokazala vidne sledove. Čitalnica in novo ustanovljeni Sokol sta postala jedro slovenskega političnega in kulturnega delovanja v Slov. Bistrici, vneti borec, odvetniški uradnik Založnik, je xbil pri vsakem delu v ospredju.
Zavednost Slovencev je rastla, vrste so se strnile in le malo je manjkalo, da ni padla nemškutarska trdnjava pri občinskih volitvah. Dne 3. maja 1914. je pri-i redila Čitalnica izlet v bližnje Laporje. Z godbo na čelu so slovenjebistriški Slovenci odkorakali v prijazni kraj, kjer jih ic sprejel župnik Andrej Medved in jim izročil slovensko zastavo z besedami: »Le ponesite jo s seboj, v boj za narodno zmago!« Nepozabno navdušenje se je polotilo Bistričanov, petje in godba sta odmevala po laporskih gozdovih. Sprevod se je medtem pomnožil v več sto zavednih Slovencev. Pred Vehovarjevo gostilno v Videžu je nenapovedan, spontano nastal velik narodni tabor, govorniki so se z bojevitimi govori zavzemali za pravično narolno stvar In svobodo.
Na povratku v Slov. Bistrico so sprejeli Nemci izletnike na Ljubljanski cesti z žvižgom in grožnjami. V mestu je zavladala velika napetost, Nemci so pozva li orožnike. Narodni dom so iz previdnosti že ob 8. zvečer zaprli. Sprevod je med petjem »Lepe naše domovine« krenil do doma Petra Novaka, kjer se^ je mirno razšel. Vso noč so stikali orožniki po hišah in tekali »srbsko zastavo«.
Prišel je iunij. streli v Sarajevu so razburili ozračie. Izbruhnila je vojna, začel se ie križev pot Slovencev. Ovadbe so bile vsak dan na dnevnem redu, narodno
Daniel Omerzu
zavednim Slovncem so očitali srbofil-stvo, da so prijatelji Rusije in da so manifestirali pod »srbsko« zastavo ter kričali »Živela Srbija«, »Živela . Rusija«, »Doli z Avstrijo«, itd.
Že prve dni so aretirali v Slov. Bistrici dr. Ravnika in devet meščanov. — Karel Podhraški in Ivan Gurnzej sta prišla kot mobiliziranca pred vojaško sodišče, prav tako Daniel Omerzu, ki so mu očitali, da je nosil v sprevodu srbsko zastavo, vzklikal Srbiji in Rusiji. Sorodnikom aretiranih so stopili Nemci strogo na prste, laporskega župnika so aretirali na angelsko nedeljo kar v zakristiji pri podružnici v Kočnem ter ga, kakor ostale, odvedli v graške zapore. Slovenjebistriškim aretirancem je žandarmerijski zapisnik očital veleizdajo, župniku Medvedu prav tako, češ da so našli pri njem srbsko zastavo. Aretirancem iz Čreš-
njevca im Makol so očitali vzklike Srbiji in hujskanje proti Avstriji.
Nemci in slovenski janičarji so se veselili trenutne zmage. Toda vojna se je zavlekla, zob časa je počasi glodal trhlo avstro-ogrsko stavbo. Prišla je majska deklaracija, zmage zaveznikov so pospešile razvoj dogodkov v prid tlačenim avstrijskim narodom. Napočile so usodne ure za rešite^ slovenske Štajerske. Tre-, ba je bilo energičnih mož im hitrih dejanj tudi v Slovenski Bistrici. Še preden se je sestala v Ljubljani Narodna vlada, je imela Slov. Bistrica že svoj Narodni svet, ki je vzel vso oblast v roke. Poveljstvo slovenjebistriške garnizije, ki je štela 2000 mož, je še bilo v avstrijskih rokah, prav tako orožništvo. Toda pogumni, narodno zavedni možje so krepko prijeli za delo in Slov. Bistrica se je sikoro iznebila lažne nemčurske navlake.
Politična omizja"
ti
Znano je, da je bilo leta 1929. z zakonom prepovedano ustanavljati stranke. V kolikor so se zakoni pozneje spremenili, so dovoljevali organiziranje političnih skupin, ki so imele obliko vsedržavne stranke. Že kratka doba od zgoraj navzdol organiziranih strankarskih formacij pa je pokazala, da za normalna politična dogajanja niso primerne in daljšega življenja sposobne.
Voditelji poedinih pokrajinskih političnih skupim so se odločili sodelovati v vsedržavni vladaioči stranki, ker so smatrali, da je to iz strankarsko-političnih ozirov najboljše; nekatere skupine so se izrekle za abstinenco in tudi deli prvih se niso strin5ali z vstopom v vsedržavno stranko. Začeli so zbirati okrog sebe prijatelje im pristaše, ki so ostali zvesti čistim demokratičnim načelom. Po nekaj letih so se stvorile nove skupine ali politična omizja, kakor jiih nekateri hočejo nazivati, ki pa so tudi v sedanjih neurejenih razmerah zbrale med narodom privržence .Ker jiim je onemogočeno vsako širše organizatorično im propagandno delo med ljudstvom, jim bo bodočnost nudila možnost, da postanejo večji politični pokreti ali pa se združijo s sorodnimi skupinami v enotno fronto.
Politični prvaki so v zadnjem času začeli poudarjati potrebo sporazuma im ne-kateri so se pridružili taboru, katerega voditeljem so še pred nedavnim omejevali osebno svobodo.
Ker pa smo že drugič citali v časnikih, da se določeni ljudje izražajo z omalovaževanjem o »političnih omizjih« in svetujejo ljudstvu, naj ne »naseda« prijateljem teh krogov, je podana pravica, spregovoriti tudi z druge strani nekaj-besed.
Vladimir Kreft
Mnenja sem, da taike izjave povzroča-jo ne razpoloženje in celo žalijo ter ne pomenijo oddaljitve od našega preteklega, za narod škodljivega strankarskega življenja; v skladu pa tudi niso z doslednostjo z vsemi izpovedmi izjavljajočih.
Današnji čas zahteva, da opuščamo vse, kar bo povzročalo nova nesoglasja, četudi še s tako nepomembnimi skupinicami. Izpadi niso v interesu nikogar in lahko koristijo le nasprotniku; najmanj pa imajo pravico dvoumno se izražati omi, katerih delo za narod ni kdo ve kako pozitivno.
Kdor danes trezno in pravilno misli, se mora ozirati vsaj na dva čimitelja: na razpoloženje naroda im na delo mlade generacije.
Narod se preobražuje, otresa se pokornosti in zaupanja v vsakega apostola, ki prihaja k njemu; besedam ne verjame in le čaka na dejanja. Mlada generacija pa mu pomaga: podprta z nasveti očetov, svesta si novih in drugačnih potreb, zmanjšuje in odpravlja napake dosedanje vzgoje im razlike okolja, v katerem živimo.
Pogoji za uspeh so po našem mišljenju dami: delo bo težko im dolgotrajno, ker je med ljudstvom še mnogo zajedalcev in škodljivcev.
čas govori in kaže smer.- Narod mu sledi in nastopajoča njlada gemeraoija, ki je borbena in konstruktivna, mu krči pot.
Zaradi vsega navedenega in posebno še zaradi pojavljajočega se novega razpoloženja ljudstva, moramo biti redkobesedni. Vsaka izjava premišljena. Sporazum in njegovi pozitivni rezultati pa bodo narodu dali pravico, da se svobodno razgiblje im izreče svoje mnenje.
Vprašanje investicijskih
kapitaiov
Boris Sancin
V zadnjem času stopa pri nas ponovno v ospredje latentno vprašanje osnovanja' Privilegirane industrijske banke. Industrija nujno rabi dolgoročne investicijske kredite, ki jih ob trenutnem položaju na našem denarnem trgu nikjer ne more dobiti. Brez možnosti najemanja dolgoročnih posojil je skoro nemogoče odnosno zek> otežkočeno ustanavljanje novih, posebno velikih podjetji.
Misel ni nova. Med ostalimi jo je iznesel že h 1928., torej v dobi gospodarskega poleta, pokojni guverner Narodne banke g. Bajlomi. Že takrat se je uvidelo, da naš kreditni sistem in bančništvo ne nudita narodnemu gospodarstvu vsega, kar bi rabilo. Problem investicijskega (mobi-liarnega) kredita prav za prav pri nas nikdar ni bil rešem. Ta pomanjkljivost denarnega trga je kriva velike ostrine bamčne krize v letih 1931^32.
Večini bank, ki so zašle v težave, so očitali nepremišljeno gospodarjenje z zaupanim jim denarjem. Dobljen, vendar pa običajno brez ali z minimalnim odpovednim rokom dvigljiv vlagateljev denar so v precejšnji meri vlagale v dolgoročne
imvestioije, ki se v trenutku navala vlagateljev niso dale dovolj hitro reailizirati. Zavodi so zašli v plačilne težkoče im potrebna je bila zaščita. To bi bilo neke vrste jedro vzroka naše prošle bančne krize.
Vendar mislim, da delamo našim bankam precejšnjo krivico, ako jim njihovo preteklo delovanje štejemo v tako veliko zlo.
Industriji sta potrebni v glavmem dve vrsti, kreditov: 1. Investicijski kredit (za zidavo objektov, nabavo strojev itd.), ki je v pravilu srednje odnosno dolgoročen in 2. finančni kredit (ali obrtni kapital), ki je v pravilu kratkoročen ter se daje v obliki kredita na tekočem računu. Pametno in v skladu z načeli vestnega vodstva' kreditnih ustanov bi bilo, da se za investicijske kredite uporabljajo lastna sredstva in potom dolgoročnih obveznic dobljen denar, medtem ko bi se na kratek rok dobljen (vlagateljev in na tekočih računih) denar smel uporabiti kveč-iernu za sigurne finančne kredite.
Pri nas se notranja produkcija kapitala ni razvijala sorazmerno s potrebami po,
novih investicijah in našim podjetniškim krogom — industriji je bil nujno potreben dotok vedno novih izven njenih vrst nastajajočih kapitaiov, s katerimi je morala kriti pomanjkanje. Ali se moremo potem čuditi, če je večina banik, videč pred seboj lepo konjunkturo in čuteč potrebe industrije, uporabila zbrane kratkoročne vlagateljeve kapitale na način kot jih prav za prav ne bi smela a jih je po sili razmer vendar morala. S tem so naše banke slično nemškim, italijanskim in sploh srednjeevropskim bankam združile v sebi funkcijo vložne banke s funkcijo banke za mobiliarmi kredit
V skladu z duhom časa je bila v večini primerov država tista, ki je posegla v razvoj dogodkov, jih skušala urediti ter s primernimi merami preprečiti, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Skoro povsod so izšli razni zakoni, uredbe in drugi predpisi, ki jim je cilj, bdeti nad likvidnostjo denarnih zavodov, paziti, da banke pravilno uporabljajo zaupani jim denar in vestno vrše naložene jim narodno gospodarske funkcije.
V čem obstaja likvidnost, torej gospodarska trdnost poedine banke? Ne samo v tem, da je njena pasiva po svoji vso4
manjša ali enaka aktivi, temveč tudi v ravnotežju med dospelostjo terjatev in dolgov. Na kratek rok dobljen denar se sme posoditi samo na kratek rok. In to je točka, na kalero so nove uredbe in zakoni o bankah obrnili svojo glavno pozornost. Bankam je bilo prepovedano, da bi v bodoče vlagateljev denar uporabljale za dolgoročne investicijske kredite ter se s tem izvrgle nevarnosti, da na vlagateljevo zajitevo ne bi mogle izpolniti svojHi obveznosti.
Posebno poučen je v tem pogledu nem ški in italijanski primer. Navedeni drža-
vi	se namreč nista zadovoljili s tem, da sta vloge prejemajočim bankam prepovedali dajanje investicijskih kreditov, temveč sta smatrali za svojo dolžnost, ustvariti zavode, pri-katerih bo industrija lahko še v bodoče dobivala za njen razvoj in zdrav napredek nedvomno potreben cenen, dolgoročen kredit.
Naši merodajni niso šli tako daleč. Smatrali so, da je dovolj, če prepovedo odnosno onemogočijo obstoječim bankam dajanje riskantnih dolgoročnih investicijskih kreditov. Pri tem se,* izgleda, niso zavedali, da so rešili šele polovico problema, in sicer njegovo negativno polovico. Potrebna je bila še pozitivna akcija. Vse do danes sta jo naša industrija in denarništvo zahtevali zaman* Ali ni naravnost smešno,, ko ob obilju gotovine v poedinih denarnih zavodih nima industrija možnosti, dobiti kaj drugega nego 3-mesečen finančni kredit in tudi denarni zavodi niso v stanju, uporabiti svojo moč ter podpreti našo gospodarsko delavnost na način, kot bi to bilo v interesu njih samih iti splošnosti.
Cesto tožimo, kako smo siromašni na kapitalu ter da moramo radi' tega prepuščati tujcem ustanavljanje vseh večjih podjetji. Toda poglejmo na drugi strani z zbiranjem majhnih delov nakopičene ogromne kapi tale (posebno v državnih in poidržavnih denarnih zavodih, v organizacijah za socialno zavarovanje, nekaterih hranilnicah itd.), ki nahajajo danes; svojo glavno zaposlitev v pretvarjanju v državne in samoupravne obligacije ter kvečjemu Še v hipoteke na stanovanjske hiše. Vprašajmo se, ali se ne bi dal vsaj del tega uporabiti v prospeh naše industrije, ki brezdvomn«) največ doprhiaša k našemu materialnemu blagostanju in katera najhitreje producira nove tako potrebne nami kapi tale?
Naš kreditni sistem je nepopolen. Obstaja možnost uspešnega najemanja dol goročnih javnih ter hipotekarnih posojil, za kratkoročna posojila se je med bankami razvila prava konkurenca, le industrija, od .katere je odvisna zaposlitev vsakoletnega prirastka delovne sile. ne more nikjer dobiti primernih za investicije uporabljivih dolgoročnih posojil. Ta tretji temeljni kamen sodobnega kreditnega gospodarstva pri nas ni priznan in sankcioniran. Misel# da smo s prepovedjo, pravzaprav onemogočitvijo dajanja in najemanja dolgoročnih investicijskih kreditov odpravili potrebo za njimi, bi bila absurdna. Prepričani smo, da se isti dajejo tudi danes, samo v bolj prikritih oblikah (n. pr. mrtvi saldi na tekočih računih) in pod težjimi pogoji, od česar ima naša industrija samo škodo, dočim se naše denarništvo podaja v nove nevarnosti.
Z organiziranjem primernega zavoda za mobiliarni kredit bi bila odpravljena ta neopravičljiva pomanjkljivost našega bančnega ter kreditnega sistema. Ali bo Privilegirana industrijska banka lahko uspešno izpolnjevala svojo nalogo, bo v prvi vrsti odvisno od njene organizacije.
Več zanimanja za naše podeželje
Ze kratko potovanje od vasi do vasi nam nudi toliko zanimivih gospodarskih prikazni in socialnih pojavov, obenem pa pokaže tudi toiiko večjih ali manjšiK, s količkaj dobre volje z lahkoto odpravljivih zaprek splošnega zadovoljstva, da bi se morali vsaj od časa do časa na taka potovanja podati vsi politični in javni delavci, v prvi vrsti pa za politično delovanje plačani poklicni politiki. Zlasti pa bi morali vsako vas in njene življenjske razmere poznati narodni poslanci in senatorji.
V prevaljsko-dravograjskein srezu sem na potovanju prišel v dotiko z .delavci in kočarji, kmetovalci, obrtniki in trgovci in se razgovarjal z njimi o njihovih življenjskih prilikah. Na svoje veliko veselje sem opazil, da so ljudje v splošnem zadovoljni, kerjpravijo, da je povsod dobro, najbolje pa je še pri nas v Jugoslaviji, in trdijo, da bi nastopilo takoj splošno zadovoljstvo, čim bi merodajni krogi poskrbeli za to, da bi vsi odrasli našli primerne zaposlitve in vsakdanjega zaslužka. Na poti od Dravograda in okolice do Vuzenice in Vuhreda, pa tja do Marenberga in njegove okolice sem se prepričal o tem, da dela našemu narodnemu življu pač brezposelnost največje skrbi in najtežje preglavice. Ugotovil sem, da lesna industrija in trgovina v celi Dravski dolini večinoma počiva in da je to panogo našega narodnega gospodarstva še posebej zadelo v zadnjem času vpeljano zvišanje tovornih in osebnih železniških tarifov.
Žalostno sliko nudijo pristanišča ob Dravi, kjer ob količkaj ugodnem stanju
Dr. Rudolf Ravnik
lesne industrije in trgovine kar mrgoli pridnih delovnih moči, ki tešejo in žagajo hlode, jih spravljajo v vodo in vežejo v splave, kjer pa je sedaj zavladalo mrtvilo in - popolna tišina. Povsod, kamor prideš in s komer govoriš, se sliši samo refren: dajte nam zaposlitve in kruha in potem bomo najbolj zavedni, srečni in zadovoljni državljani naše Jugoslavije. V takem smislu se izražajo naši najboljši možje, odlični gospodarji in trgovci, pa tudi obrtniki, kmetje, kočarji in delavci.
Povsod pa se opaža, da bi se dalo zaradi brezposelnosti med narodom nastalo nezadovoljsfvo takoj odstraniti z javnimi deli. V Vuhredu n. pr. so strokovnjaki že pred 10 leti pregledali železniški viadukt in ugotovili, da je nujno potreben temeljitih popravil. Od tega časa je sicer ta viadukt prenesel že stotiso-če in stotisoče ton raznih tovorov, ne da bi se bila pripetila najmanjša nesreča. Toda če nesreča 999 krat izostane, se lahko že prvič nato pripeti in tako tudi domačini in okoličani dnevno s strahom in trepetom gledajo za vsakim vlakom, ako je* viadukt še neokrnjen, ali pa je morda že zasut v razvalinah. Odlična narodna dama je vzkliknila: »Oj, da bi pri nas vsaj ta viadukt popravili, pa bi imelo trideset do štirideset nezaposlenih delavcev nekaj skromnega zaslužka za mesec dni!« Tako ponižen in skromen je torej naš narodni živelj v severozapadnem delu naše Slovenije.
V	družbi vaških kmetov’je nanesel razgovor tudi na kulturne razmere, zlasti pa
na šolstvo v teh krajih. Zanimiva je bila pripomba starejšega gospodarja, češ da smo morali že nekdaj pošiljati svoje otroke v mesta, če smo jim hoteli privoščiti boljše izobrazbe in ravno tako je tudi danes, ko moramo otroke pošiljati v šolanje v Maribor ali pa v Celje. Radi tega je misel ustanovitve nižje srednje šole z sedežem v Dravogradu povsem hvalevredna, in je to misel celokupno prebivalstvo teh krajev vzelo na znanje z velikim veseljem in zadovoljstvom.
Prav primerno pa bi bilo za severno-zapadni del naše dravske banovine tudi okrožno sodišče s sedežem v Dravogradu. K temu okrožnemu sodišču bi spadala okrajna sodišča v Marenbergu, na Prevaljah, v Slovenjgradcu, $oštanju in Gornjem gradu in bi se morda dalo pritegniti k območju tega okrožnega sodišča še tudi kako drugo podeželsko okrajno sodišče. Na vsak način pa bi bila taka ustanova na polju j-ustične uprave za prizadete okraje v narodnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru velikanskega pomena in če bodo merodajni faktorji o zamisli ustanovitve takega okrožnega odišča razmišljali, potem bodo to misel brezdvoinno tudi realizirali in pri tem odličnem.delu jih bodo podpirali vsi narodni krogi, zlasti pa domače prebivalstvo lega dela naše pokrajine, ki bo le ob takem pozitivnem ustvarjanju prišlo do zaključka, da v nobenem oziru ni zapostavljeno, temveč enakopravno in enakovredno v. vsemi drugimi državljani naše velike državne skupnosti.
Poslanstvo Rusije in Slovani
Rusija je od Petra Velikega dalje vodila neprestane vojne za osvoboditev krščanskega in slovanskega prebivalstva v turški državi.
Za vlade carice Katarine II. je Rusija 1. 1774. dobila pravico, ščititi pravoslavno prebivalstvo Turčije. Car Aleksander I. je vzel pod pokroviteljstvo Srbe, ki so se borili pod vodstvom Karadžordia za časa prvega srbskega upora, in ruske čete so se borile skupno z njimi za osvo-bojenje. Pravica Srbije na avtonomijo v Turčiji je bila prvič priznana v 8. točki bukareškega miru med Rusijo in Turčijo.
— Enako je car Aleksander I. na diplomatski način podpiral drugi srbski upor 1815. !. Ruska eskadra se je borila skupaj s Črnogorci v Dalmaciji.
Car Nikolaj I. je v 5. točki ackermanske konvencije 1. 1826. In v odrinskem miru 1. 1829. dosegel uresničenje te avtonomije.
— Car Aleksander II. je v sanstefan-skem miru 1. 1878. dosegel priznanje popolne neodvisnosti Srbije, črne gore in avtonomijo Bolgarije.
Srbski zgodovinarji priznavajo, da so vse slovanske balkanske države plod ruske politike in ruskih vojaških uspehov na Balkanu, pogosto celo navzlic nasprotovanju vse ostale Evrope. Bolgari so ovekovečili svojo hvaležnost Rusiji v spomeniku Aleksandru II., v Sofiji, z napisom: Carju Osvoboditelju — hvaležna Bolgarija. Karadžordže je 1. 1807. govoril Rusom: »Mi znamo biti hvaležni«. Verni principu »Zvestoba za zvestobo«, so Srbi v Beogradu postavili dom Nikolaja II. in po vojni so bratsko sprejeli rusko na-
Prof. Boris Sokolov
cionalno emigracijo.
Rusija je pa moralno in materialno podpirala tudi marsikatero narodno slovansko iniciativo v bivši Avstro - Ogrski. Etnografska razstava v Moskvi 1. 1867. je bila impozantna manifestacija vseh Slovanov. Ko je veliki Jugoslovan škof Strossmayer toplo čestital rektorju kijevske univerze ob priliki 900 letnice pokristjanjenja Rusije, se ni ustrašil sovraštva Franca Jožefa.
Avstrija in Nemčija sta nasprotno materialno podpirali Ukrajince. Zastopniki slovanske filologije Čehi Dombrovski, ša-farik in drugi so priznavali le ukrajinsko narečje, ruski literarni jezik je bil skupna last vseh treh panog ruskega naroda. — Karpatski Rusi so se izjavili z 82"/o ruski učni jezik v šolah.
Ustanovitev ukrajinske države sta si zamislili Avstro-Ogrska in Nemčija že po Berlinskem kongresu. Uresničil se je ta načrt I. 1918. v brest-litovskem miru. — Vološinova Karpatska Ukrajina je bila samo orodje v rokah germanizma.
Razdelitev Poljske je sledila šele po stoletnem zatiranju Belorusov in Maloru-sov s strani Poljske. Aleksander I. je dal Poljski popolno notranjo svobodo, lastno vlado, upravo, finance, državni jezik in vojsko. Poljska »žlahta« se je hotela polastiti pristno ruske zemlje Volhinije, Po-dolije, Ukrajine (Kijevščine) in beloruskega Polesja.
Poizkus rusifikacije Poljske po drugem poljskem uporu je bil seveda pogrešen. Rusi, katerih je danes na Poljskem okoli 8 milijonov, so brezpravni del prebival-
stva; še lani je vlada dala razrušiti 130 pravoslavnih cerkev. Gospodarsko je Kijev pod rusko oblastjo porastel iz mesta z 19. tisoč prebivalcev na skoro milijon. Malorusija je postala žitnica Evrope. Rusija je Poljsko Industrializirala, poljski kmet se je opomogel in bil (Rusiji) v nasprotju s plemstvom, naklonjen.
Ob izbruhu svetovne vojne je ruski car obljubil Srbom pomoč in je svojo besedo tudi držal. Rusija je izjavila, da pomeni svetovna vojna »boj za osvobojenje Sl6vanov«. Masaryk je razumel svetovno vojno kot boj demokracije proti avtokraciji in teokraciji, k poslednji je prišteval Rusijo. Masaryk in Beneš sta pokazala svoje protirusko stališče šele po revoluciji. Pred revolucijo pa sta prosila carja Nikolaja II., da stopi na čelo bodočega »češkoslovaškega kraljestva« član dinastije Romanovih.
Svetovna revolucija Masaryka je polna klevet in nehvaležnosti do Rusije. Dr. Karel Krama? dolži v svoji knjigi »V zaščito slovanske politike«, Masaryka in Beneša neslovanske politike in nehvaležnosti. — Takšna politika je dovedla do tega, da so bili odpoklicani češki legionarji iz Sibirije in da je bil vrhovni poveljnik Rusije admiral -Kolčak predan boljševikom.
Vsakemu Slovanu je jasno, da bo bodoče Slovanstvo zagotovljeno le z obnovitvijo velike, narodo zavedne Rusije. Kdor misli o stoletni zaščitnici Slovanov drugače, deluje hote ali nehote v korist sovražnikom Slovanstva, predvsem pa v škodo malih slovanskih narodov.
»Ne, gospod direktor, nikoli mu ne dan* večtfeo dve iabolki! NHtotil«
Ceniemm uacocnikatn!
Kakor smo v sobotno-nedeljski številki »Večernika« dne 22. aprila 1939. obširno obrazložili, znaša naročnina od' 1. maja 1939. dalje za »Večernik«, prejeman po poSti 14 din, kjer se pa po raznašalcu dostavlja na dom, 16 din na mesec.
S 1. majem 1939. smo uvedli za naročnike kolektivno nezgodno zavarovanje, kakor ga imajo tudi drugi listi, ler smo v ta namen sklenili za svoje naročnike na podlagi splošnih zavarovalnih pogojev pogodbo z zavarovalno družbo »Dunav«, po kateri je naročnik »Večernika« zavarovan za primer smrtne nesreče za 10.000 din. Opozarjamo Vas, da je lahko zavarovan samo tisti naročnik »Večernika«, ki v redu plačuje naročnino. Zavarovalna pravica v vsakem primeru ugasne, ako naročnik »Večernika« ni poravnal naročnine do 14 dni pred nezgodo.
Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni plačana v naprej.
V	interesu vseh naročnikov je zato, da naročnino takoj in v redu plačajo.
UPRAVA ».VECJtRNiKA«.
Izvleček določil
za ..Večernikovo" nezgodno zavarovanje
žene, . . naravni EUDa BELI
- «' imajo rocfe vV°oi pri milu:
SPANski BEZEG
1.
Kolektivno zavarovanje »Večeraiko-vih« naročnikov za primer smrtne nezgode v znesku 10.000 din temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je sklenila uprava »Večernika« z zavarovalno delniško družbo »Dunav«, podružnica v Ljubljani, na podlagi zakonitih splošnih zavarovalnih pogojev, veljavnih v naši državi za nezgodno zavarovanje. Zavarovalna polica ter splošni pogoji za to zavarovanje so deponirani v upravi »Večernika« v korist našim naročnikom. Zavarovalne premije za vse naročnike plačuje uprava »Večernika«. Zavarovanje »Večemiko-vih« naročnikov ni prav nič odvisno od volje uprave lista, pač pa je to njihova pravica nasproti zavarovalnici, katero, ako bi odklonila stavljene zahteve, lahko sodno iztožijo.
2.
Za nezgodo v smislu zavarovanja se smatra vsak od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje z mehanično silo na njegovo telo od zunaj. V smislu tega glavnega določila je pojm nezgode zelo obsežen, vendar pa splošni zavarovalni pogoji za nezgodno zavarovanje ne priznavajo vseh slučajev nezgod za nezgode v zakonitem smislu zavarovanja.
3.
Samo tisti naročniki »Večernika« imajo pravico do zavarovanja, ki naročnino v redu plačujejo. Čeprav bi imel naročnik na podlagi splošnih zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje pravico na izplačilo zavarovalnega zneska
10.000	dinarjev, vendar mu ta pravica ugasne, ako ni poravnal naročnine na »Večernik« za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni naprej plačana.
Zavarovan je vedno samo prejemnik
Ko smo študirali, nismo vedeli, da bodo učiteljski pripravniki tvorili poseben stan zase. Tudi nismo vedeli, da se iz tega stanu ne moreš premakniti ne navzgor, ne navzdol. Pribit si z 911.— dinarji, s katerimi ne moreš niti živeti niti umreti. Pa kaj — če si sam, še gre. Moraš pač stradati. Ješ enkrat na dan koruzne žgance tako, da se ti kar sline cede,’ če jedo otroci v pavzi lepa rdeča jabolka, za katera nimaš ti uboga pripravniška para kredita, v svojem proračunu. Lahko hodiš tudi v raztrganih čevljih in razcapanih hlačah, ki si jih prinesel pred petimi leti s seboj v službo. Seveda si se moral takrat zadolžiti, ker je oče komaj zase zaslužil. če imaš raztrgane rokave na komolcih in nimaš denarja, da bi si kupil sukanca, se moraš pač obračati od ljudi, ki te prijazno pozdravljajo: »Dober dan gospod učitelj!« — Torej sam boš že nekako — boš pač hodil, kakor Krjavelj
Pomlad v
V Ljutomeru in po podeželju je vse v najlepšem cvetju, da je drevje, kakor da bi bilo od snega pobeljeno. Noči so zelo hladne, vendar ljudje upajo, da ne bo mraza, če bo tako, kakor kaže, bo letos dobra sadna letina.
7. maja bo v Sokolskem domu tombola. Dobitki so razstavljeni v oknu trgovca Šumaka.
Mnogo se govori, da dobimo v Ljutomeru že dolgo let obljubljeni Zdravstveni dom, vendar se zadeva nikamor ne premakne.
Prebivalstvo prosi poštno direkcijo, da bi končno enkrat uredila dnevno dostavo pošte za celo mesto. Gotovi predeli imajo samo 4 kratno dostavo pošte, s čimer so najbolj prizadeti obrtniki, ki imajo naročeno dnevno časopisje.
V Ljutomeru je zelo pomanjkljiva električna razsvetljava. Luč imajo samo tiste hiše, ki so zidane ob cesti proti 1
Usta, k! je kot tak vpisan v kartoteki uprave »Večernika«, ne glede na to, kdo naročnino plačuje.
4.
Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nesreče po možnosti odvrnejo in zmanjšajo.
5.
Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec zahtevati izplačilo 10.000 dih, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegrafič-no ali s priporočenim pismom na zavarovalnico »Dunav« v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 12 (tel. 23-86), ali na zavarovalnico »Dunav« v Ljubljani, Aleksandrova c. 6 (tel. 23-86). V prijavi je treba povedati vse podrobnosti nezgode. Priložiti je treba tudi zdravniško spričevalo.
6.
Nezgodo je prav taiko treba takoj sporočiti uredništvu »Večernika« v Mariboru, Kopališika ulica 6 (tel. 25-67).
7.
Odškodnino plača zavarovalnica »Dunav« s pristankom uprave »Večernika«. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice.
8.
Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na enega ali več izvodov »Večernika«. Ako naročnik ni oseba, nego kaka družba, oziroma zveza oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Večerniku« v zavarovanje pismeno prijavljena.
9.
Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve sodno iztoži v roku 6 mesecev in sicer pred sodiščem v Ljubljani.
nekoč po Dolenjskem.
Toda kaj pa počneš, moj dragi pripravniški tovariš, če si oženjen in imaš enega ali pa dva otroka?
Otroka nič ne vesta, da smo postali pripravniki stabilen stan in močno zgrajen na 911.— dinarjih. Otrok hoče jesti. »Ata, daj kruha; zebe me, atek!« — se glasi dan za dnem prijetna pesem, ko prideš prav vesel iz šole. Ali boš, dragi pripravniški atek, ponudil otroku dokument, ki te že več ko dve leti usposablja, da postaneš učitelj IX. skupine in ti daje upanje, da boš vsaj otroku kupil kruha in obleko? Za tebe in ženo pa še vedno nebi nič ostalo.
Ne, otroci imajo pravico zahtevati od nas.
Mi pa prosimo merodajne v imenu naših otrok in pripravniške bede — prevedite nas!
Pripravnik Krajnik.
Ljutomeru
Stročji vasi. Ker plačujejo vsi občani enake davke, bi bilo potrebno, da bi mestna občina razširila omrežje v vse dele mesta. Obrtniki imajo zaradi take po-manjklivost elektrike precejšnjo škodo.
Ljutomerčani imajo zadrugo »Angora«. Njeni člani gojijo okrog 3 do 4000 komadov kuncev. Kilogram volne stane 300 do 400 din, en kunec pa da do pol kg volne. Zadruga ihia svoj sedež v Ljutomeru, člane pa ima raztresene po vsej državi.
K otvoritvi II. Coljskega kulturnega tedna
II.	Celjski kulturni teden bo otvoril danes ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma s svojim koncertom Slovenski vokalni kvintet. Na sporedu bodo skladbe R. Savina, dr. Sdrvvaba, O. Deva, A. Mirka, C. Preglja, Ipavca, Žepiča, Sl. Osterca in drugih. Kvintet sestavljajo čla-
ni brata Tone m Roman Petrovčič, Milan Jug, Tine Štibenik in Artur Šulc; artistični vodja kvinteta pa je Ludvik Žepič. Samospeve bo spremljala ga. prof. M. Sancinova.
Slovenski vokalni kvintet je odlično pevsko telo visokih umetniških potenc, ki je priznan prav tako v tujini kakor doma. Poje z lepo in najčistejšo ubranostjo. Brez dvoma bo to za prvi večer CKT velik umetniški užitek, ki se mu ne bo mogel odreči noben Celjan.
o. Pri podiranju smrek se je ubil posestnikov sin Vincenc Potočnik iz Škofje Loke. Z očetom sta šla v gozd, in ker se je pri podiranju neko deblo zapletlo v veje drugih, je Vincenc splezal nanj, da bi oklestil veje. Po nesreči je padel z drevesom vred z višine 15 m in obležal mrtev z razbito lobanjo.
o. Požar je upepelil kmetijo in pet glav živine pos. Rožiču pri Črnomlju. Ogenj je nastal na vozu stelje in se naglo razširil na ostala poslopja, tako da so domači komaj rešili par volov in svinje. Ostala živina je zgorela, kakor tudi priklenjen pes. Gasilci so preprečili, da ni zgorela vsa vas. Posestnik je zavarovan za 6.500 din, škoda pa znaša čez 60.000.
o. Okrog 10 ha banovinskega gozda je zgorelo blizu Ponovič pri Litiji. Gasilo je okoli 70 gasilcev, orožnikov in delavcev, toda proti besnečemu ognju, ki se. je zaradi vetra in suhega resja in listja bliskovito širil, niso mogli mnogo storiti. Zanimivo je, da so natanko pred 10. leti goreli isti gozdni predeli.
o. 15 koles sta ukradla. Kakor smo že poročali, so pragerski orožn. prijeli Kranjca Franca iz Vrhloge pri Pragerskem in Iv. Leskovarja iz Pragerskega. Pred orožniki sta priznala, da sta ukradla okoli 15 koles.
o. Otrok utonil v gnojnici. V gnojnico je padel 4 letni posestniški sin Ignac Polt iz Zanevec pri Ljutomeru. Ker ni nihče opazil nesreče pravočasno, je otrok utonil.
o. Kolesar zelo nevarno povozil otroka. Na cesti Radenci—Gornja Radgona je povozil s kolesom ključavničar Anton Ingolič iz Melinec v Prekmurju 5 letnega gostilničarjevega sina Stanka Kranjca iz Ra-denc. Povoženi je dobil težke poškodbe po vsem telesu, da je njegovo stanje zelo resno.
o.	Viničarija v plamenih. Ponoči so zajeli plameni viničarijo Antona Seršena iz Vinskega vrha v Ljutomerskih goricah. Posestniku je uničil ogenj tudi več hi. vina, tako da trpi nad 20.000 din škode.
o.	500 prekmurskih sezonskih delavcev in delavk se je odpeljalo te dni iz Murske Sobote v Vojvodino. Prekmurci so dobili delo v krajih Coko in Belem Manastirju v Vojvodini.
o.	Izpiti za zidarske, lesarske, kamnoseške in studenčarske mojstre bodo v mesecu maju, pred binkoštmi. Kandidati naj vložijo svoje prijave k izpitu na zbornico po pristojnih obrtnih združenjih najkasneje do 4. maja t. I.
o.	Nevarna igra z orožjem. V mariborsko bolnišnico se je zatekel 18 letni ključavničarski vajenec Dragomir Ferk iz St. Janža na Dravskem polju; vajencu je po nesreči eksplodirala v levi roki patrona ter mu raztrgala dlan.
Celje
c. Dosedanji urednik g. Ivan Grešak, ki je začasno vodil podružnico „Večernika“
v	Celju, se je zopet vrnil na svoje službeno mesto v mariborsko uredništvo. Njegove posle je prevzel g. Milan Cetina, dosedanji poslovodja Zvezne tiskarne v Celju.
c. Cfljski kulturni teden. Odbor Celjskega kulturnega tedna opozarja abonente prireditev in ostalo občinstvo, da se bodo prireditve Celjskega kulturnega ledna pričele ločno ob napovedanem času, zato je točnost zaželena. Zač. bo koncert Slovenskega vokalnega kvinteta ter so skoraj vse vstopnice za prireditve CKT razprodane. V zvezi s prireditvami CKT priredi tvrdka Stermecki v enem svojih izložbenih
oken razstavo književnih del vseh onih literatov, ki bodo sodelovali na literarnem večeru CKT. Poleg knjig bodo razstavljeni tudi rokopisi, fotografije in dve sliki prof. Albina Sirka iz Slovenskih goric.
c. Težka nesreča. V sodni vasi pri Pristavi je težko deblo hudo poškodovalo 48 letnega delavca Ivana Medveda, ki ima zlomljeno levo nogo in rane na glavi. Zdra-
vi	se v celjski bolnišnici.
c. Florijanovo gasilsko slavje. V nedeljo, 7. maja bo v Celju veliko gasilsko slavje celjskih gasilskih društev. Ob 8. uri zjutraj bodo prikorakale izpred gasilskega doma
v	Gaberju gasilske čete Babno, Celje, Gaborje, Levec, Teharje, Trnovlje in Škofja vas v opatijsko cerkev, kjer bo služba božja. Nato bo krenil gasilski sprevod v mestni gasilski dom, kjer bo proslava z razdelitvijo odlikovanj zaslužnim gasilcem.
c. Slovenska združena opozicija za celjski okraj sklicuje za nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne shod v Vojniku, na katerem bodo govorili Mr. Fedor Gradišnik, Albin Vipotnik in Jernej Stante.
c. 2idovska kupčija v Laškem. V Laškem sc zadnje dni mnogo govori o neki čudni kupčiji. Neki ugledni laški gospod je prevzel za nagrado nekaj tisočakov posredovanje za dosego državljanstva za dobro znanega Zida induslrijalca F.
c. Koncert drž. gimnazije in vseh treh meščanskih šol bo jutri ob 17. uri popoldne v Mestnem gledališču. Glasbo ljubeče občinstvo, posebno pa starši, naj pokažejo z obilnim obiskom, da znajo ceniti trud mladine in njihovih glasbenih učiteljev.
c. Dr. med. Viktor Tominšek, Celje, Specialist za očesne bolezni, se preseli s 1. majem v Cankarjevo 9. c. Brošura .,Celjski kulturni lcdcn“ je
izšla za prireditve CKT. V lični brošuri so razporedi vseh prireditev, seznami del, besedila in nekaj pomembnih člankov.
c. Nezgoda pri telovadbi. Pri telovadbi se je ponesrečil 11 letni stražnikov sin Rafael Dobrotinšek z Mariborske ceste. Pri padcu si je nalomil levo roko. Dečka so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
c. Preložena razprava. Včeraj se je pričela pred velikim kazenskim senatom v Celju razprava proti bratoma K., ki sta obtožena roparskega napada na zakonca Zerovnik blizu Škofje vasi. Razprava je bila preložena.
Plul
p. Ptujska tkalnica Angelo Žigon se selL
Sedanji prostori na Dominikanskem trgu so nepovoljni, ker se preveč tresejo. Kakor sc čuje, je g. 2igon nameraval zgraditi tkalnico na Rogozniški cesti. Ta načrt pa je bil primoran opustiti, ker mu občina ne more zgraditi kanalizacije. S preselitvijo Žigona iz Ptuja se bodo tukaj znatno povečale brezposelne vrste.
p. Izpremembe v mestnem svetu. Sprejeta je bila ostavka g. Sancina Cezarja, učitelja. Odborniških dolžnosti so bili razrešeni: gg. železničar Frenkovič Ivan; železničar Rogina Franc; čevljar Gačar Jakob. V mestni svet pa so vstopili: gg. okrajni šolski nadzornik Zazula Rafael; ravnatelj gimnazije Alič Fran; trgovski so-trudnik Habjanič Franjo; uradnik Prapor Franc; mizar Sirec Albert; gostilničar Ernest Ferdo in pos. Sima Karel iz Brega.
p. Trgovine bodo v nedeljo odprte od 8-10. ure.
p. Pojasnila o „Veeerniku“ in naslovi malih oglasov se dobe na Vrazovem trgu 2. Tukaj se sprejemajo mali in veliki oglasi. Sprejemajo sc novi naročniki. Tudi naročnina se more tukaj poravnati.
p. Nogo si je zlomil Roškar Jožef 49 letni kočar od Sv. Barbare v Halozah.
p. Na Tyršcvem trgu so ukradli kolo Malingerju Josipu iz Gerečjc vasi.
p. Cepljenje proti osepnicam. Mestni fi-zikat obvešča da se bo vršilo cepljenje dojenčkov 8. maja v zbornični dvorani magistrala od 13—14,30 ure. Pregled cepljenih in naknadno cepljenje se bo vršilo teden dni pozneje na istem mestu. Starši so po zakonu dolžni prinesti otroke k cepljenju in pregledu.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Marijoneto“
Novice
Težko življenje učiteljskih pripravnikov
Z 900 DINARJI NI MOGOČE ŽIVETI SE BE I NDRU2IN0. — PROŠNJA ZA PREVEDBO.
Maribor
Jubilejni koncert Glasbene Matice
Pevski zbor mariborske Glasbene Malice se pripravlja na vokalni koncert v sredo, 3. maja. Ne bo to samo manifestacija ob obletnici, ampak prikaz res prave in čiste slovenske vokalne umetnosti. Ka&or smo že prejšnji teden poro-fi*Ii, bo obsegal spored 3 dele. Prvi bo prika-zal dela iz predvojne dobe, t. im. narodnega preroda, drugi skladbe iz povojne dobe in tretji za koncertni oder prirejeno narodno pesem.
V	prvem delu so na sporedu: Gallusov »Pater noster«, Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, Foersterjevi »Naše gore« in »Ljubica« ter Pavčičev »Jezdec«. — Janez Gallus Petelin je odmaknjen sicer od dobe preroda, vendar si rte moremo predstavljati sporeda z umetniškim stremljenjem brez njega. Vzporejamo ga lahko z veliko glasbeno osebnostjo Palestrine, saj dela našega Gallusa ne zaostajajo v ničemer za njegovimi. Njegov »Pater noster« je pisan za Sglasen mešan zbor m je sicer intonančno lahek, ali ritmično zelo razgiban in zanimiv.
Anton Nedved, po rodu Čeh, se je preselil k nam L 1856. in se v kratkem poslovenil. Zarezal je globoko brazdo v našo glasbo in njegova »Nazaj v planinski raji« je biser med pesmimi tedanje dobe. ^ Tudi Anton Foerster je bil po rodu Ceh. Najprej je služboval na Hrvatskem, 1. 1867. je pa prišel v Ljubljano in se tudi on prav kmalu naturaliziral. Bil je prvi, ki nam je dal slovensko glasbeno terminologijo. Njegov mešani zbor »Naše gore« priča, da je bil Foerster Širokega razgleda, in kar je napisal, je bilo kot iz jekla. V »Ljubici« se pa izkaže kot izvrsten glasbeni dramatik. Še sedaj sta obe slkladbi preizkusni kamen premnogim pevskim zborom.
Pavčičev »Jezdec« bo zaključil spored 1. dela. Je to skladba, ki jo je priredil po solospevu E. Adamiča. Pavčič, naš priznani klavirski pedagog ljubljanske Gl. Matice, je znan predvsem po odličnih samospevih. Kot zborovski skladatelj se je udejstvoval manj.
Drugi del je precej odmaknjen od prvega. Imena: Ravnik, Adamič, Lajovic in Osterc so stebri slovenskega glasbenega
Danes je bilo ves dopoldne na hodnikih okrajnega načelstva izredno živahno. Delegacije so se prijavljale za sprejem pri g. banu dr. Marku Natlačnu, se zbirale in več sto ljudi se je trlo na hodniku v prvem nadstropju. Po vrsti je sprejel g. ban župane, obč. svetnike, cestni okr. odbor, kmetijski odbor, banske svetnike in Kmetsko zvezo. V skupinah so bili sprejeti duhovščina, uradništvo, učiteljstvo, prosvetna društva in fantovski odseki, sokolska društva, gasilci in humanitarna društva, narodnoobrambne organizacije, bojevniki, koroški borci, obrtniki, trgovci itd.
Pomembno spomenico so oddala g. banu narodnoobrambna društva Narodna
m. Angleško predavanje. Kakor smo že
javili, bo danes po otvoritvi čitalniških prostorov Angleškega kluba v Gregorčičevi ulici št. 12 ob 18.30 v »Vesni« predavanje Mrs. Copelandove iz Ljubljane o angleškem povojnem domačem življenju.
m. Koncert v mestnem parku bo jutri od 11. do 12. pri ugodnem vremenu. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika Žekarja.
m. Novost v Mariboru. Znani ugledni brivsiki mojster Fran Novak je prevzel in opremil brivski salon na glavnem kolodvoru. Brivnica bo odprta tudi ob nedeljah in praznikih dop., kar bo mnoge razveselilo, ter jih rešilo skrbi, kako biti obrit tudi oib praznikih.
m Francoski krožek vabi vse člane in prijatelje na francosko predavanje, ki bo v ponedeljek, 1. maja, ob 20. v Ljudski univerzi G. Jean Dayre, prof. francoske-
ustvarjanja v modernem smislu. Medtem ko se je gojila slovenska pesem v dobi preroda skoraj izključno iz narodnostnih ozirov, je dobila v povojni dobi velik razmah in prinesla pravo revolucijo v glasbenem izražanju. »Poljska pesem« Janka Ravnika je globoko občutena lirična skladba, ki jo smemo primerjati s sliko, polno pisanih, a mehkih barv. E. Adamiča »Mlad junak« je skladba polna življenja in veselja, mojstrsko napisana, kot je znal to Adamič sam. Skladbo poživi še kratek altovski solo, katerega bo pela na tem koncertu gdč. Luti Šu-šteršičeva.
Anton Lajovic bo zastopan z dvema skladbama, in sicer »Lanom« in »Zelenim Jurijem«. Lajovic je svet zase. V oblikovanju svojih del je neizprosen in dosleden. Njegova dela so odlična od prvega do zadnjega. Medtem ko je »Lan« zelo občutena in mirna lirična skladba, je »Zeleni Jurij« ves razgiban. Posebno znamenit je sopranski solo, ki nastopa kot »Zeleni Jurij«. Ta part nam bo zapela ga. Marjanca Kalanova, odlična gojenka solopetja pri gospej Ropasovi na naši Gl. Matici.
Zaključek drugega dela sporeda tvori
Če hodi človek s kritičnimi očmi po Mariboru, naleti vedno in skoraj povsod na gotove nepravilnosti, ki kazijo lep obraz mesta, in ki bi se dale z malenkostnimi stroški popraviti, da bi dobilo mesto še vse lepše lice, kakor ga ima.
Priporočljivo bi bilo, da bi se že na obstoječi gredi na Aleksandrovi cesti med Prešernovo in Cankarjevo ulico zasadili topoli, kakor so zasajeni na ostali aveniji. To bi precej pripomoglo k lepi ureditvi mesta.
Močno je tudi zanemarjen Zrinjski, trg. Na tem trgu bi naj občina uredila umetniški paviljon za permanentne razstave slikarjev in kiparjev in za slične manjše prireditve. Tudi ta trg bi se dal lepo urediti s pomočjo avenije s topoli. Mogoče bi se ta park preuredil za nekak šolski
veličastno delo Slavka Osterca »Magni-ficat«, mešani zbor s 4ročno klavirsko spremljavo, ki jo bosta oskrbela gg. dr. Elfe in dr. Roman Klasinc. — Osterc je avantgardist moderne slovenske glasbe. Doma ga razmeroma premalo poznamo, bolj pa ga v tujini, kjer so njegove skladbe, bodisi simfonične ali klavirske, na sporedih kvalitetnih svetovnih koncertov. To delo je izšlo kot doslej edina skladba slovenskega komponista pri veliki založbi Universal Edition ua Dunaju. Skladba je dosegla povsod velik uspeh.
Tretji del obsega, kakor že rečeno, narodno pesem, prirejeno za koncertni oder, in sicer Pavčičevo »Belokranjsko narodno kolo«, Maroltovo »Kukavico« in Adamičeve »Prelepa je Sleška dolina«, »Ženka mi v goste gre« in »Furmanska*. Vse skladbe so obdelane po narodnih napevih in prirejene kot koncertne točke, ne da bi pri tem izgubile narodni ton..
Iz povedanega je celoten spored zelo skrbno izbran in bo pomenil za Maribor nedvomno velik kulturni dogodek, zato že priporočamo vsem, da upoštevajo plemenito stremljenje naše Gl. Matice in se koncerta v čim večjem številu udeleže.
Moški!
za zcfravJjen.e spolnih slabosti
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive
„HORMO - SEKS" pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče:	Farm.
kem. laboratorij »V1S-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3.	Ogl.	reg.	S.	br.	1990-35
* Opozorilo prebivalstvu. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od
10.	do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Šola in dom« v Mariboru.
* Kavarna in restavracija Orel, izborna kuhinja, plzensko pivo, izborna ljutomerska kvalitetna vina po zmerni ceni, specialitetni muškatni silvanec s 27° sladkorja.
* Pavešič, Kamnica. Vsako nedeljo in praznik odojki in jagnje na ražnju. Ocvrti piščanci, prvovrstno vino in Tscheli-gijevo pivo.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Sv. Antonu Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1., tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Do vključno nedelje »Tajni signal L. B. 17«. Willy Birgel. — Ponedeljek veliki francoski film »Patriot«
* Kino Esplanade. Od petka »N; vsak angel«, duhovita, zabavna veseloigra s Heinz Ruhmannom.
* Kino Union. Do vključno ponedeljka »Profesor Harold Lloyd«. Salve smeha. Najnovejši Haroldov film.
+ Zvočni kino Pobrežie, 29. in 30. aprila napeti in edinstveni film »Lojla«. Epopeja daljnega severa.
Marlbonko gledališče
Sobota, ob 20.: »Aida«. Red C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Majdičeve. Zadnjič.
Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Znižane cene.
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20.: »Upniki — na plan«. Red B.
m. Opozarjamo na današnjo zadnjo »Aido«, pri kateri gostujeta ga. Mitrovičeva in gdč. Majdičeva. S tem se »Aida« poslovi za mnogo let od mariborskega gledališkega repertoarja.
»Prodana nevesta« 40ič na „mariborskem odru. Z jutrišnjo (nedeljsko) večerno predstavo nastopi Smetanova še vedno mladostna in priljubljena »Prodana nevesta« že 40ič na oder Narodnega gledališča v Mariboru. Prvič je prišla dne 28. aprila leta 1922 in je bila tisto sezono ter sploh celo prvo desetletje desetkrat vprizorjena.
Radio
Nedelja, 30. aprila Ljubljana: 8 Kmetski trio; 9,15 Prenos cerkvene glasbe; 10 Radijski orkester; 12,30 Plošče po želji poslušalcev; 13,20 Harmonika; 17 Kmetijska ura; 17,30 Mladinski pevski zbor iz Rakeka; 19,50 Slovo od aprila s pesmijo in glasbo; 20,30 Večerni koncert solistov; 22,15 Veseli ritmi. — Beograd: 12,45 Plošče; 13,10 Ruske romance in tamburaši; 18,45 Zabavni koncert s
Slošč; 21 Večer narodnih pesmi. — Sofija: S Lahka in plesna glasba; 20 Komorni koncert; 20,55 Odlomki iz operet. — Mo-nakovo: 20,15 Puccinijeva opera „La Bi>-lieme“. — Rim: 22 Vesel operetni večer. Berlin: 20 Ples ob pesmi m glasbi.
Ponedeljek, 1. maja Ljubljana: 12 Koncert s plošč; 13,20 Koncert radijskega orkestra; 18 Zdravstvena ura; 19,50 Prenos šmarnične pobožnosti; 20,30 Koncert operne glasbe; 22,15 Prenos lahke glasbe. — Beograd: 12,35 Zabavni koncert;17 Lahka glasba za zabavo; 20,30 Vokalni koncert; 22,15 Plesna glasba. — Sofija: 17,30 Pester spored; 19 Vokalni koncert; 21,25 Lahka in plesna glasba. — London Rcgional: 20,05 Smetanova opera „Prodana nevesta". — Firenzc: 21,10 Operetni večer.
Torek, 2. maja Ljubljana: 11 Šolska ura; 12 Pesmi in plesi iz Španije; 13,20 Veseli godci; 18 Pester koncert radi iškega orkestra; 18,40 Predavanje; 19,50 Nekaj zabave; 20 Vokalni in instrumentalni koncert; 22,15 Harmonika solo.
Sprejemi pri g. banu
DANES JE VES DOPOLDNE G. BAN SPREJEMAL ZASTOPNIKE IN PREDSTAVNIKE, KI SO MU IZRAŽALI ŽELJE IN POTREBE SEV. SLOVENIJE
odbrana, Slovenska straža, Branibor, Ci-ril-Metodova družba in Jadranska straža. Spomenica opisuje položaj v Mari-
Kritičen sprehod po mestu
Z DOBRO VOLJO IN MALIMI STROŠKI BI SE DALO MARSIKAJ UREDITI.
boru in ob meji, poudarja potrebe socialnega skrbstva, obmejnega šolstva, radijske postaje v našem mestu ter opozarja na razne pojave tuje propagande.
Posebno pozornost je vzbudila delegacija treh košaških občanov, ki so prosili za priključitev Krčevine k mestu. — Med raznimi društvi se je priglasila v skupini katoliških prosvetnih društev k sprejemu tudi Zveza združenih delavcev. Posebno skupino svobodnih strokovnih organizacij so tvorili delegati Narodno strok, organizacije, Strokovne komisije in Jugoslovanske strokovne zveze, ld so poudarjali važnost socialne zakonodaje posebno v obmenjih krajih, razložili položaj delavstva in se zavzemali za možnost dobave surovin tekstilnim tovarnam, za razpis volitev v delavske ustanove in druga pereča vprašanja.
ga jezika na univerzi v Zagrebu, bo govoril o Julesu Romains-u, ki je eden izmed najmarkantnejših zastopnikov sodobne francoske književnosti. Opozarjamo še na to, da je veliko število njegovih najboljših del na razpolago v knjižnici francoskega krožka.
m. Šmarnice v cerkvi sv. Reš. Telesa
bodo od ponedeljka naprej vsak večer ob pol 8. uri. Najprej bo pridiga, potem pa Litanije z ljudskim petjem.
%
m. Za obleko jo je prevaral. K Tereziji Bajgotovi na Tržaški cesti je prišel 14-letni brezposelni delavec Br. V., se ji predstavil za krojača in ji dejal, da ga pošilja njen sin in njegov stari prijatelj po obleko, da mu jo zlika. Bajgotova mu je dala 600 din vredno obleko in zvedela šele ob sinovem povratku, da je bila opeharjena.
park, kamor bi prihajala med odmori šolska mladina. Skrajni čas pa bi bil, da se v tem parku postavijo nove in številnejše klopi.
Hvalevredna je zamisel mestne občine, da namesto starih kostanjev zasaja topole. Zelo reprezentativno bi vplivalo vsekakor, če bi se tudi prostor pred Glavnim kolodvorom zasadiPs topoli. Seveda bi se moral ves prostor preurediti. Stopnice pred kolodvorom bi morale priti točno v sredo proti Kolodvorski ulici. Sedanji pogled s, kolodvora je kaj klavern ter bi bil prav tako skrajni čas, da se preuredi. Tudi na tem kraju bi bilo dobro namestiti več klopi. Pred kolodvorom se vedno čaka; ker ni klopi, pa se ljudje poslanjajo na ograje in stebre.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, 30. aprila, OUZD zdravnik dr. Velker Hugon, Maribor, Koroška cesta 10-L, ponoči Pobreška cesta 2.
* Tisočake gremo iskat na tombolo k Sokolu I.; za 3 ddn si lahko srečen za vse življenje. Sedeži na razpolago, tudi okreDČal se boš lahko in kar bo najbolj veselo: mladina se bo zavrtela ob veselih zvokih godbe »Drave«. Veselica se vrši brez vstopnine
+ Gasilska četa v Pekrah vabi v nedeljo. dne 7. maia. na župni zlet, združen z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne in avtomobila na vrtu tov. Zorka. Za dobro kapljico in prigrizek skrbi v lastni režiji uprava čete.
* Izlet v Postojnsko jamo na binkoštno nedeljo, dne 28. maja, o priliki velikega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani, priredi »Putnik« Maribor. Vozna cena s kolektivnim notnim listom in z vstopnino v jamo samo din 150. Prijavite se takoj pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj.
+ Že veš, kie je »Grič«?
* Vokalni koncert »Jadrana« se vrši nepreklicno v soboto. 20. maja.
Vrtne garnitu
? ©* sončnike, ležalne stole, naslonjače dobavlja najceneje iOBN O V Am, F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
* Gostilna »Balkan«. V nedeljo koncert. Prvovrstna vina iz Špičnika, Tsche-ligi pivo, pohanoi.
+ Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel v četrtek, 4. maja, redni mesečni sestanek v gostilni Me r-daus na Koroški cesti pred »Monte belom«.
* Člani nabavljalne zadruge tekstilnih usluž. v Pobrežju pri Mariboru v likvidaciji se pozjvaio, za nedeljo, dne 30. 4. 1939., od 9.—10. ure dop. v gostilno g. Pukl v Pobrežju, Aleksandrova c. 8, da si ogledajo zaključni račun.
Prekmurje
Nerešena agrarna reforma
ZAHTEVE GROFOVSKIH »BEROŠEV« PO DODELITVI ZEMLJE.
O dobrih in slabih straneh agrarne re- t roške« družine iz ižakovskega matofa. ,k>rme v Prekmurju se je že mnogo razpravljalo. Prekmurje je v Sloveniji, kjer so bila veleposestva večinoma gozdna, skoraj edina pokrajina, kjer so dobili agrarni interesenti tudi precej zemlje. O
tem smo v »Večerniku« že večkrat podrobno poročali. Dejstvo je, da je z agrarno reformo prišlo v roke prekmurskega agrarnega interesenta mnogo zemlje in da je postalo precej samostojnih kmetičev iz bivših »berošev«, kolonov madžarskih grofov. Vendar pa je že danes razvidno in so pokazale tudi razne statistike, da s tem problem agrarnega proletariata v Prekmurju še nikakor ni rešen. Prekmurje s svojim ogromnim sezonskim izseljevanjem bi še posebno zaslužilo, da bi se ta problem reševal načrtno, s sodelovanjem vseh javnih, gospodarskih in socialnih faktorjev ter bil morebiti ravno zato podvržen posebnim merilom. Gozdni maksimum je za Prekmurje previsok in težko zadeva revno Goričko. Namesto da bi grofovski gozd dobil prekmurski kmet, so ga dobile banke in razni špekulanti. Agrarna zemlja je postala politikum, s katerim so si razne stranke privabljale volivce. Interesentje se niso znašli v najrazličnejših zakonskih predpisih in tudi niso pazili na možnosti, kako se dajo taki predpisi obiti. Dejstvo ■e, da bi marsikak težak socialno in nacionalno pereč problem v Prekmurju mo-®el biti že danes rešen, čeprav še nikakor ni.
Te dni smo prejeli pritožbe iz vrst »be-rpšev« beltinske grofčine, ki kažejo, da kolonat v Prekmurju še ni pokopan in da >i »beroši« želijo vsaj malo samostojnosti, ki jo imajo drugi mali kmetje in srečnejši agrarni interesenti. Prizadete so »be-
Zahteve po zemlji je postavilo okrog 20 družin, nekaj pa jih za enkrat še omahuje. »Beroši« poudarjajo, da je beltinskemu veleposestvu, ki je last grofice Zichy, ostalo za Semenogojno postajo še 788 oralov nad maksimumom ter da njim zato zemlja ni bila razdeljena. O svojem življenju navajajo sledeče podatke: »Delo od sonca do sonca«, povrhu pa še zjutraj in zvečer krmljenje živine. Poleti znaša delo 17 ur dnevno. Vsaka družina dobi stanovanje (1 sobo, 2—4 družine skupno kuhinjo), sme imeti eno kravo (krma lastna), ima 2 hleva za svinje, obdeluje 1400 kv. klafter zemlje, dobi 4 mtc pšenice, 60 mtc. sena, 6 mtc. rži, 4 mtc. koruze, 12 mtc. drv, 200 din letno (zdaj nekateri samo 100 din. Pogodbe glede tega ni, dasi so po običaju vsi enako prejemali). Skupno znašajo prejemki v- naturi in denarju vštevši tudi stanovanje, preračunani v denarno vrednost dnevno 10—12 din.
Danes samo opozarjamo na zahtevo in položaj teh »beroških« družin ter želimo, da bi se tudi za njih našla ugodna rešitev. Njih slučaj potrjuje mnogo stvari, ki smo jih tudi v uvodu omenili. Posebne graje je pa vredno, da je bila njihova stiska vse do zadniega sredstvo za strankarsko agitacijo. Obljubljalo se jim je vse mogoče, ne da bi se jim predložile konkretne možnosti ali zapreke, ki stojijo na poti uresničenju njih želje po samostojnosti in lastnem koščku zemlje. Po volitvah se je nanje vedno pozabilo. V interesu naroda in državne stvari je, da se taka vprašanja rešujejo po širših vidikih •ter da se prizadetim resnično pomaga, ne pa dele strankarske obljube, ki takim interesom škodijo.
.poročilo o treh komedijah, ki so letos na repertoarju ljubljanske drame. Paberki prinašajo poročila o članku R. Čačinoviča »Slovenci in madžarski revizionizem« v pariških »Voix europeenns«, o slovenskih in državnih literarnih nagradah, o predavanju prof. Baša, o Prekmurju, Miška Kranjca o slov. književnosti, o prekmurskem zborniku in apel Meddruštvenega odbora za postavitev spomenika prekm. književnikom. — Zadnja dvojna štev. »Ml. Prekmurca« izide junija in bo posvečena 20-letnici osvobo-jenja in združitve Prekmurja z drugimi Slovenci v Jugoslaviji.
3Cy je to
Dolžina črk bonbonov
hk
porabljenih do dar.es na vsem svetu
Drobni dogodki iz Prekmurja
Mladi Prekmurec št. 7-8
Izšla je dvojna 7.—8. št. »Mladega Prekmurca« s precej pestro in bogato vsebino. Leposlovno prozo sta prispevala Miško Kranjec in Frida Kovačeva. Kranjčev prispevek je odlomek iz romana »Do zadnjih meja«, ki v kratkem izide ter je svojevrstno razglabljanje njegovega junaka Senčeka o Rusiji. Frida Kovačeva je prispevala črtico »Za otroka«. »Odlomek o Pragi« je prispeval Franc Šebjanič. Pesmi je v tej številki precej. Vse kaže, da bo treba počasi misliti tudi na posebno, čeprav skromno zbirko pesmi mladih prekmurskih pesnikov. Ob 20-letnici osvobojenja bi imela še svoj poseben pomen. V zadnji številki so priobčili pesmi P a j 1 i n (sonet »V strupenem mrazu«, »Pomladna noč«), Marika Kardoš (erotično »Hrepenenje«), Tem lili (»Epizoda«), Franc M u r č i č (»Pomlad 1939«) in Fred K a-liš (»Družina«). Slednja dojemata prav močno tudi problematiko naših dni. Fr.
Novak se temperamentno zavzema za moderno arhitekturo (»Čas in arhitektonsko oblikovanje«). Mirko Bagar v svojem članku »Kaj hoče mladinsko gibanje?« poudarja potrebo slovenske mladine in prekmurske še posebej —po skupnem in stvarnem delu za narodne in demokratske ideale. Ured. Ivan Š i f-t a r je prikazali življenjsko pot, pokojnega dr. Fr. Kovačiča in njegov pomen ja slovensko severno mejo. Franc T r d-k o je zaključil razpravo »Doprinos k socialni strukturi Prekmurja«, ki je prva daljša in s statističnimi podatki utemeljena razprava o posledicah nerešene in izmaličene agrarne reforme, ki je pustila še vedno nešteto za prekmurski agrarni proletarijat nerešenih vprašanj. Nekoliko razširjena bi bila razprava primerna za ponatis v posebni brošuri. Književna in gledališka poročila obsegajo M. R-ovo kritiko Grivčeve knjige o knezu Koclju in Antona Vratuše »Tri komedije«,
Spomenik prekmurskim književnikom.
V	soboto, 22. t. m., je bila poskusna demonstracija lesenega modela spomenika prekmurskim književnikom. Kot znano, vodi akcijo za postavitev spomenika Med-društvceni odbor, ki se je odločil za načrt prekmurskega domačina arhitekta g. Franca Novaka. Spomenik bo stal okrog 20 tisoč din. Poskusna demonstracija je pokazala, da je najprimernejši prostor za spomenik v parku koncem glavne aleje, na levem oglu, kjer se odcepi cesta proti kinu. Prvotno je bil predviden prostor na trati pred grajskim pročeljem. Demonstracija je pa pokazala, da spomeniku zeleno ozadje mnogo bolj odgovarja, kot pa grajsko pročelje. Tudi napisi bodo tako čitljivi z aleje same ter ne bo treba posebne poti k spomeniku. Demonstraciji lesenega modela so prisostvovali člani Meddruštvenega odbora, g. župan F. Hartner, strokovnjaki in precej občinstva.
Okrožje društev kmetskih fantov in deklet ima svojo pisarno v prostorih Touring kluba v Šolski ulici. Poslovne ure so vsako nedeljo od 9.—11. ure. — Predsednik uraduje vsako nedeljo od 10. do 11. ure.
Gradbena dela. Urejevanje soboškega Glavnega trga lepo napreduje. Pretekle dni so zasadili vrsto dreves na trgu ob levi strani Radgonske ceste..
Nesreče. Z motorja je padel fotograf g. Puzač JeroMm pri Hidvegu v bližini So bote. Poškodoval si je levo roko in nogo. — Preteklo soboto je nevarno povo-zii, s kolesom pos. sin iz Hotize, Stefan Zver šestletno Marijo Sofoočanovo.
Šahovska predavanja bo organiziral SK Mura vsak petek ob 8. uri v posebni sobi pri Vučaku v Murski Soboti.
Belje. Pravijo da prekmurski delavci letos ne bodo šli na državno veleposestvo Belje. Namesto njih naj bi šli delavci iz sosednjega Medjimurja. Važno je to posebno za mlajše, ki ne smejo v inozemstvo in so na to delo računali.
Akademski zbor pride v Soboto. Med društveni odbor namerava za soboto, 20. 'maja organizirati nastop ljubljanskega ' Akademskega pevskega zbora. Prireditev bo v veliki dvorani Sokolskega .loma. Pogajanji so še v teku, vendar je verjetno, da bo prireditev navedenega dne. To bo že drugo gostovanje APZ J v Soboti.
I	Verjetno je, da bo sedaj obisk ravno tako
povoljen, posebno ker je istega dne v Soboti še učiteljsko zborovanje. Tudi vozni red bo takrat ugoden in se prireditve lahko udeleži občinstvo iz bližnjih krajev vse do Ljutomera.
Vlak za vlakom. V ponedeljek, 24. IV. sta odpeljala spet dva posebna vlaka prekmurske sezonske delavce v Nemčijo. Skupno je štel transport nad 1300 ljudi.
Izzivanje. Pred dnevi si je dovolila tudi neka »milostiva« v Soboti svojevrstno izzivanje, s katerim bi naj dokazala svojo pripadnost k »višji« rasi in si pridobila zanjo nevenljivih zaslug. Njeno izzivanje pa je naletelo na spontano ogorčenje mimoidočih in se ima zahvaliti le gostoljubju predstavnikov tiste državne skupnosti, zoper katero je bilo njeno izzivanje naperjeno, da je ni doletelo nič hujšega. Upamo, da ji bo ta nauk v bodoče koristen in se bo v bodoče znala ravnati. Če ne, bo, dobila v prihodnje primernejši nauk. V opravičilo Sobote treba pribiti, da navedena »milostiva« ni Jomačinka, temveč se je sem preselila in uživa iz dohodkov, ki teko iz žuljev slovenskih kmetov v Prekmurju, poceni maslo in meso. Če ni s tem zadovoljna, bi ji mogoče lahko tudi pri nas cene nekoliko privili.
Kulturne prireditve na »Prekmurskem tednu«. »Prekmurski teden« ne bo samo izključno gospodarska in zabavna prireditev. Prirejen ob 20-letnici osvobojenja Prekmurja bo v njegovem okrilju precej kulturnih prireditev, ki ga bodo v tem pogledu postavile pred mnoge druge podobne prireditve. Za kulturno-propagand-ni značaj »tedna« se trudi skupno z njegovim kulturnim odsekom predvsem Meddruštveni odbor. Otvoritev bo zvezana z odkritjem spomenika prekmurskim književnikom. Pri tej priliki bo nastopil tudi novi meddruštveni pevski zbor. Domači igralci prirede pri minimalni vstopnini predstavo Župančičeve »Veronike Dese-niške« na grajskem dvorišču. Prekmurski akademiki pripravljajo akademijo. Ljubljanska drama bo gostovala s Camtkarje-vimi »Hlapci« in še nekaj predstavami. Ljubljanski igralci bodo priredili tudi posebno Cankarjevo proslavo z recitacijami njegovih del. K tem prireditvam pa moramo prišteti še razstave tiska, slik itd.
Učiteljsko zborovanje. Okrijna organizacija UJU bo imela zborovanje v soboto, 20. maja v Sokolskem lomu.
Pismo
Dragi Lojze, saj dovoliš, da Ti pišem kar na časopisni papir; tudi Ti se umetnik in si mi napisal zadnje pismo kar na liste, ki si jih iztrgal iz starega zvezka. Veš, kako je — umetniki smo in pravijo, da nam je vse dovoljeno. Zakaj ne bi svobode enkrat izrabili?
Ti se v zadnjem pismu nekaj jeziš zaradi slikarske razstave, 11 podob si poslal, pa so Ti samo tri obesili, pa še tuje o dveh podobah napisal neki profesor — kapco iz glave Lojze in lepo ponižno pod pazduho pred rofesorjem —, da sploh ne spadata na razstavo. Saj si menda bral,
*	že zaradi- profesorja, ki je to ugotovil bi moral, že njemu v čast in slavo. Veš, tako je, dragi Lojze, profesorji so profesorji, da nam pišejo kritike in nas tako seznanjajo z ljudstvom.
Ce grva midva tako po cesti in srečava profesorja, ni to nič takega, ali drugače je, če je ta profesor, ki sva ga srečala, povrh še kritik. Kritiki, Lojze, so hudi ljudje, oni imajo nazore; saj poznaš to pesem, midva pa sva oba samo malo umetnika. Dragi Lojze, težko se je zaleteti v to, kar je enkrat ugotovil profesor
kar je profesor napisal. Midva nisva študirala umetnostne kritike ali kaiko se že pravi tej kosi, s katero profesorji sekajo po naših mokrocvetočih rožcah poezije, zato bi bilo skoraj boljše, če bi molčala. No, Ti se že malo bolj spoznaš na tehnično plat risanja, jaz pa bolj majo,* čeprav sem hodil v šolo k g. Jiraku. Tako s mi zdi, Lojze, da Ti na nekaj nisi pomislil, ko si risal in slikal svoje podobe ter jih odnesel na razstavo — namreč na to, da so tudi profesorji na svetu in da bodo Tvoje podobe presojale oči prefo-sarja. Saj vem, kako je s tabo, Lojze, skoraj preveč umetnika si tudi v življenju in to ti bo še močno škodovalo.
Se še spominjaš, kako je bilo takrat, ko sva hodila ob Lobnici. Kazal sem Ti pohorsko bedo, ki gleda iz tistih po reb-rih razmetanih kočah in iz obrazov ljudi, ki sva jih srečevala. Voda se je penila in prelivala čez skalovje, ti pa si bil ves navdušen nad tem prelepim koščkom slovenske zemlje. Opazoval si konje, ki so vlekli ,po ilovnati in blatni pohorski stezi polne vozove hlodovja in bil prav tako ves navdušen nad gibi konjskih teles. Moram Ti reči, Lojze, da si Ti čudovit otroki Ko sem Ti jaz rakazoval tiste začudene pohorske otroke, ki so se natepli okoli naju in govoril o njih revšči-
ni, so Tebi oči kar gorele od radosti, da si jih odkril. Začel si mj» pripovedovati o neverjetnem materialu, ki si ga našel s tako radostjo, kakor da bi odkril nebesa
v	pohorski grabi in ne pohorsko revščino. In ko je šumela Lobnica, nisi govoril _ njenem šumenju, ampak si mi govoril
o	barvi, ki jo slišiš iz šumenja. Čudovit otrok! Takrat sva govorila o hladnih podobah in se čudovito razumela. Kaka sreča, Lojze, da ni bilo profesorja med nama! Ne bi slišala, kako mokre barve pojo!
Ti si odšel nato v kobanske hribe, kjer so Te pred leti odkrili in začel slikati. Prihajal si v Maribor in takrat sva govorila o tisočakih — pišeš, da sem govoril o treh tisočakih —, ki jih boš dobil za slike. Zate, ki tolčeš revščino med ko-banskimi hribi, je bilo to čudovito bogastvo. Nisi verjel vanj. Najprej so te iz ene razstave odrinili, zdaj pa so te tudi skoraj povsem odrinili, profesor pa je povedal svoje mnenje. Sicer pa, Lojze, saj si vendar umetnik, kaj bi s tisočaki! Mimogrede veselo vest. Veš, da sem slišal, da se je tudi mestna občina nekaj zanimala, da odkupi slike najpotrebnejših; le bojim se, da Ti ni profesor vsega pokvaril.
Pa veš, Lojze, ne obupuj! Ja® imam
rad te Tvoje podobe, prav nič me še niso pokvarili profesorji. Gledam Tvoj kozolec, ki visi v slabem okviru in čutim, kako vzvalovano poje pokrajina, ki si jo risal; gledam onadva pri obedu in se spomnim nate in na TVojo pot. Moram Ti povedati tudi to, da tudi drugi ljudje radi ogledujemo Tvoje podobe. Prvi si, ki se komu vtisneš v spomin.
Dragi Lojze, to je skoraj vse, kar sem Ti hotel povedati. Pozdravi Kobance in Rušane, zaradi profesorjev pa si nikar ne beli glave, če si kaj bral. Tudi zate, Lojze, raste na tej zemlji kruh, kakor raste nam vsem, čeprav grenak.
Zdaj bom res enkrat prišel na Koban-sko k Tebi. Govorila bova o Troberttar-ju, ali bova pa odšla k Lobnici. Jaz se bom menil š Klanfarjem in z Andraževimi petimi, ti boš pa prenašal na platno šumenje vode ter bogatel nad motivi pohorske revščine. Čudovit otrok si, Lojze! Bedi nad svojo umetnostjo in jo varji pred vetrom, kakor jo varje tvoj fant na podobi »Pri luči«. Ta podoba me čudovito spominja nate. Naj me še dolgo!
Na mnoga leta, Lojze,
Tvoj Ivan Potrč
Maribor, dne 29. aprila 1939.
P. S. Ne zameri zaradi papirja in ne je« se zaradi profesorjev, prosim Tel
Naša vas
Naša povest in naša vas
LJUDSKA POVEST MORA BITI VSELEJ NA UMETNIŠKI VIŠINI NAŠIH LJUDSKIH ZALOŽB
BILANCA
V	eni zadnjih številk letošnjih »Obzorij« polemizira ravnatelj g. Janko Glaser s .prof. g. Šolarjem o naši ljudski povesti. S člankoma, ki sta jih napisala oba znanstvenika, se je pri nas začelo prvič obravnavati že dolga leta pereče vprašanje o naši ljudski knjigi. Samo površno je treba pregledati naše tudi tako zvane ljudske založbe, kajti v ljudstvu je bila vsej tej povojni zmedi na raznih umetnostnih poljih še ohranil količkaj Okusa, prijel za glavo, kaj se je v teh letih vse pisalo za naše ljudstvo. V znaku prosvet-Ijevanja ljudskih množic se je izdajalo knjige, ki so šle v desettisočih nakladah med naše ljudstvo. Nastajale so nove ljudske založbe, kajti v ljudstvo je bila vsekakor močna želja po knjigi.
Če pa danes položimo na tehtnico kva-litetnosti vse te povesti, jih bo le malo, ki bodo vzdržale še tako lahko' utež. Za ljudsko povest se ni pri nas nikoli vprašalo po kvaliteti, po tem če bo imela knjiga kakšno vrednost; ne, pač pa je bilo vedno bistveno, da se je v knjigi pisalo talko, kakor je piihal vetčr v tej ali oni ljudski založbi. Tako smo dobili namesto povesti premnogokrat spačke, ideološke izpovedi in napadanja, pripovedovane brez sleherne stvaritvene moči. Zdi se, da je tudi slovenski pisatelj bil prepričan, da mora seči po drugovrstnem pe-
resu, če piše za ljudstvo.
Kajpa, ljudstvo ni literarno vzgojeno, ljudstvo pač bere, gre po knjigi za dogodki.
Tako se je pri nas zadnja desetletja pisalo knjige o našem ljudstvu, prave podobe naše pokrajine in našega ljudstva pa te ljudske povesti niso prikazale. Pokazale so kvečjemu na nasprotja, ki so jih prebolevali pisci teh povesti in njilwy
vi	ideološki tabori. In to je bila naša ljudska in vzgojna povest. Premnogokrat so te knjige ljudstvo kvarile in ne vzgajale, namreč za one, ki so za trdno prepričani, da mora ljudska povest vzgajati.
Nihče pa ni šel pri nas korak globje, da bi doumel, tega našega človeka, ki nam prideluje vsakdanji kruh ter bi mu ustvaril v ljudski povesti njegovo pravo podobo in reševal v njej problematiko, ki njega žge, ki je življenje zanj dn v kateri živi.
Taka knjiga bi bila pisana na umetniški višini, napisal bi jo ljudstvu umetnik in ne papirnati literat, ki gleda na ljudstvo skozi očala svojega tabora. Tu je treba samo podčrtati besede g. Janika Glaserja, ki pravi, da ne sme biti razlike med dobro pripovedovano knjigo In ljudsko povestjo. Naše ljudske založbe pa bodo morale biti v bodoče vsekakor bolj! ljudske in kvalitetnejše.
Tem materam, ki nam dajejo našo najkrepkejšo in največ obetajočo bodočo generacijo, je treba posvetiti največjo pozornost. Vsaka uradnica, vsaka delavka je v pogledu materinstva na boljšem ter uživa ob porodu dalije in krajše do-
puste in podpore, le naša kmetska mati tega ne sme poznati.
Odprimo oči in premislimo, na kom leži naša bodočnost ter obrnimo tja vso našo pozornost in pomoč.
Prosvetno delo kmetske mladine
IZBIRATI JE TREBA TUDI MED DRAMAMI IN SODOBNIMI KOMtLHJAMI — RAZNI PROSVETNO-DEBATNI VEČERI SO NUJNO POTREBN'
Kmetska mati — bodočnost naroda
Mnogo .se je že govorilo in pisalo in mnogo se še govori in piše o podvigu in padanju rojstev pri nas in drugod. Neovrgljivo dejstvo je, da je to tudi eno izmed naših perečih vprašanj, bodisi za tiste, ki gledajo v velikem Številu rojstev porast brezposelnosti, bodisi za one, ki gledajo v bodočnost in se upravičeno boje, da bi bil opadanje roj s te ^ nekoč narodu v škodo.
V	glavnem smo menda le vsi mnenja, da je padanje rojstev za narod porazno, ker vzroki brezposelnosti tiče drugod.
Pri nas ločimo v glavnem tri vrste mater: meščansko, delavsko in kmetsko. Z
meščansko materjo ne smemo posebno računati. Ona nima nobenega otroka, ali pa enega," dva, kvečjemu tri, z redkimi izjemami več. Delavska mJtti ima pogosto mnogo otrok, toda baš v delavskih družinah je umrljivost največja. Vzroki temu so v slabem zdravju in pomanjkanju v katerem živi mati, razen tega pa v slabih, nezdfavih stanovanjih in pomanjkljivi hrani otrok. Edina naša nada osta-, ne v kmetski materi. Ona rodi mnogo zdravih in krepkih otrok, čeprav ima za to najmanj časa in najbolj neugodne pogoje. Otroci doraščajo ob svežem zraku, tečni hrani in krepilnem poljskem delu.
Naša prekmurska kmetska mladina se je začela zavedati, da tako, kakor je šlo doslej, ne more iti naprej. Noče, da bi bila vedno odvisna in da ne bi v stvareh, ki se tičejo samo kmetske mladine in kmetskega stanu, sama odločala. Zato se vedno bolj združuje v Društvih kmetskih fantov in deklet, kjer deluje z raznimi prosvetnimi večeri, tečaji, tekmami in igrami za prospeh kmetske samozavesti in kmetskega samoodločanja v gospodarskih stvareh.
Tako je DKFID v Puconcih priredilo po zelo kratkem razdobju veseloigri »Popolna žena« in »Zakonske nadloge«, ki so ju igralci-kmetski fantje pod. vodstvom učiteljice g. Elze Lokajeve prav dobro izvedli. Pri nas so v navadi razne veselo-
igre, ki so se igrale že večkrat po prekmurskih odrih. V tem oziru bo treba iti korak dalje in izbirati med boljšimi dramami in sodobnimi komedijami. Da bodo tudi to igralci dobro izvedli, nam je dokaz zadnja puconska prireditev.
Kmetska mladina v Puconcih ima vsak četrtek sestanke odnosno debatne večere. Taki večeri so nujno potrebni, toda mladina mora tu preko dnevnih malenkosti, do samoučenja in izobrazbe, ki ji ga šola ni dala, da si tako razširi obzorje. Šele široko razgledana in samozavestna kmetska mladina lahko pride do koristnega cilja. Predvsem pa je važno, da dela po geslu, kakor ga je omenil M Ba-gar v »Ml. Prekmurcu«: Delati in združevati!	p.
Velika kmetijska razstava
Kmetijsk erazstave na j e zenskih velesejmih v Ljubljani so bile pred leti že tradicionalne. Dolge vrste let jih je prirejal vel esej msiki kmetijski odbor, ki mu je načelovali neumorni in idealni, sedaj žal že pokojni predsednik Viljem Rohr-man, s pomočjo kmetijskega oddelka kr. banske uprave, kmetijskih zavodov in družb. Velesejem je oto priliki svojih jesenskih prireditev v teku zadnjih let prikazal nekai važnih in zanimivih razstav iz drugih področij. Za letošnjo jesen od do 11. septembra pa pripravljata po-
množeni kmetijski odbor strokovnjakov ter kmetijski oddelek kr. banske uprave s sodelovanjem Sadjar, in vrtnarskega društva, Čebelarskega društva, Zveze mlekarskih 'zadrug, Zveze selekcijskih zadrug za sivorjavo govedo, Kmetijske družbe, Društev za rejo malih živali itd. obsežno kmetijsko razstavo, ki bo gotovo v veselje, bodrilo in ponos slehernemu kmetovalcu, čebelarju, vrtnarju, rejcu in vsem drugim, ki se udejstvujejo na katerem koli področju kmetijstv-v
Mednarodni poljedelski kongres
V	dneh c5d 6. do 12. junija se sestanejo v Dresdenu zastopniki več kakor štiridesetih narodov na kongres, ki bo obravnaval vsa vprašanja, tičoča se poljedelstva. To bo 18. mednarodni poljedelski kongres, ki jih vsako leto prireja Nemčija.
Težišče predavanj in razgovorov se bo nanašalo na poljedelsko zadružništvo
in vprašanje poljedelskega delavstva, pri čemer bo posvečena posebna pažnja problemu sodobnega bega s kmetov v mesto. Seveda pa bodo udeleženci temeljito pretresli tudi druga vprašanja poljedelstva. Za kongres je v celoti pripravljenih ali pa se še pripravlja nad 700 orkopisov. Rezultati kongresa in njegovi sklepi bodo objavljeni v 56 brošurah.
VACLAV PROKCPEK:
18
Z.ena In semlfa
»S teboj je tudi danes, Marija.«
»Ali se spominjaš?« je vprašala.
»Nikoli nisem pozabil, Manja.«
»Tukaj se je začelo,« je rekel v živem, spominjanju.
»Tukaj sva bila skupaj, danes pa že ne.«
»Ti veš, kajne?« Z vprašanjem se je Marija priznavala k materinstvu.
»Vedel sem, da mi to poveš.«
»Tedaj je bilo nebo polno zvezd. Ko sva šla domov, si mi jih imenovala.
»Kaj se je medtem že vse zgodilo.«
»S teboj, Manja, kakor da bi bilo vse in zopet nič. To vse lepo ostaja z nami.«
»In kobilici?, in dolg?, in'polje, posejano samo na pol? je šepetala Marija.
»Ne smern tožiti, imam tebe, Manja.«
Oblok se je jasnil in zdeio se je, da ni jesen, temveč poletje. Niti videla nista, da ne sedita več, oprta ob deblo, temveč da ležita vznak in gledata navzgor čez krošnje dreves k nebu. In Martin je skoro zadremal. Dremež je ovijal njegovo čelo, tiho se je dotikala njegovih vek in v tej sladki rfiedlobi se je spominjal: kaj so vse skrbi dneva in vseli dni proti temu, kar pravkar je. Ima dolgove, topi se v njih, toda v teh skrbeh sem rasel in se krepil.
Človek mora premagati stvari, da bi zmagoval. Na svetu mora biti nesreča, da bi človek rad živel. Saj se vsako življenje pne k soncu čez vse zapreke, vsak cvet'mora vzbrsteti, vsaka rastlina, tudi tista najmanjša in najnežnejša. se mora pretresti iz zemlje na površje, to je vse samo za življenje, za samo ratfost nad tem, biti na svetu.	*
Toda ko s-e enkrat izplete iz obveznosti, ko bo enkrat imel hišo čisto* brez d»lgo^v, ko-se^natfodi-otrok ...
(Roman dvojne ljubezni)
Podobno je sanjala MaTija.
Hipoma jima je začelo nekaj padati na sence. Drobno, kakor da bi padalo iz sna. Raztajevalo se je na obrazu kakor sneg. In bil je to sneg.
Trenutek sta Še molčala.
Nebo se je znova prevleklo, zopet je bila senčna tema, toda ne več črna. Na zemlji se je belil lahak prašek snega in vsa krajina se je zjasnila tudi pod črnim nebom.
Vstala sta premrla, otrpla od surovega hladu novembrske noči. Počasi, zlahka, korak za korakom, sta ubirala pot proti domu. Bilo je že dolgo po polnoči, v tisti dobi, ko je noč najhladnejša. In šele zdaj je Marijo začela tresti zima. Martin je slekel svoj suknjič in ga ji dal, sam je šel poleg Marije in jo držal okoli pasu.
Ko je legla v posteljo in so ji zobje drgetali od mrazu, je sedel na kraj postelje in položil čez pernico, s katero se je pokrila, še blazino, da bi se Marija razgrela. Hotel bi jo zadihati, kakor si dihamo v mrzle roke. Vedel je, da ne ogreva samo Marije, temveč tudi mater. 7.
Zima je prehajala v pomlad. Razgaljena polja so se modrila v sledeh snega-'Na mejah se je sivila lanska trava. Drevesa, katerih krošnje so se spremenile v domove vran, so samo molčala. Na lokah so rjavele mokre kopice krtin. Radost je hitela, popevajoč si na poteh, da gre pomlad, in puščala po robovih svojih bregov belo peno. Le Dobje se še vedno ni hotelo ločiti od jeseni in od zime. Obdržalo si je posivele tiste in jih prepuščalo zgodnjespomladanskemu vetru. da je vel okoli njih. Vsa zemlja pa je bila še zastrta.z modrikastim.nadihom Lidnermrte.
Kakor neveste, ki se v zgodnjih jutrih prebujajo že v zakonskih posteljah prav tako se je zemlja vila in skrivala.
Po zapotoških dvoriščih so se majali gosaki. Niti do vode se jim ni hotelo, postajali so pod drevesi in vozovi na eni nogi, brezglasno vtikajoč svoje glave pod krila, kakor da bi hoteli prespat! ta čas svoje osamelosti, ko so gosi sedele gnezdih. Na kaj je mislila Marija v teh trenutkih pomladne omamljenosti?
Vsaka ped zemlje govori z mladostjo in polja ob straneh vztrepetavajo v ko prnenju. Njeni pogledi se ustavljajo takoj v vrtičku pred okni in na vsem, kar je najbližje, odvrača pa se od tega praznič nega nemira zunaj. Kako se naj raduje, kako v času pesmi najti svojo pesem? Ah, zazelenela je vejica in uvela, vzcvetel je cepič in čez noč je slana sežgala njegove cvete — ali ni ona sama taka vejica in tak cepič?
Kaj se je godilo z njo pozimi? Ali je to resničnost ali le grozne sanje? Sama ne ve, kaj se je z njo tedaj dogajalo. Spominja se, kako je obležala -r- dokler ni prišla noč in ona je videla in slišala samo v vročici, kako so negovali njeno telo. »Zopet bo dobro, vse je v redu«, se ji je nasmehnil zdravnik, ko se je dvignila iz svoje bolehnosti in se ozrla okoli.
Ah, v redu! Zakaj tako govorite? Saj ne bo imela otroka. Martin je tedaj sedel na stolu z glavo, sklonjeno v dlani. Niti oči ni mogel dvigniti in ni našel besed, da bi jo potolažil, tako je podlegel žalosti. Ni jokal, samo solze 90 mu polzele po licih.
Grda noč — kakor razbojnica. Vse je Mariji vzela. Vse.
Zdaj se njene oči obračajo proti vrtu. Zvončki že brstijo. In na dnu njenega srca trepeta tesnoba, žalostne misli jo obhajajo, njena Jica bledijo in usihajo od te noči.
Mnogokrat jo je Martin tako zasačil. Zabolelo ga je, da ga ni niti pozdravila niti-ga-opazila. 'poda^molcaUje, po-prstih
se ji je približeval, postajal za njo, in ko že ni več mogel gledati njene žalosti, jo je pogladil po laseh in po rokah in plaho vprašal:
»Boli?«'
»Ne boli«, je odgovarjala Marija in ga prav tako pogladila.
Martin je verjel maju in polagal vanj vse nade.
Marija pa ni odgovarjala. Stala sta drug zraven drugega, Martin ji je zlahna položil roko na ramena, na pol jo je tako objemal in napol čuval. In samo s senci se dotika obraza svoje žene, a vendar ga obliva najčistejša nežnost, blag občutek ljubezni in pripadanja dTug drugemu, da se je obema hotelo misliti na dolge, dolge čase življenja. Misliti — toda kako moreš in kako se smeš tako tolažiti, če ti v celo tvoje bitje stopa strah, bolečina in žalostno spominjanje na letošnjo zimo.
Zima je vzela Mariji vso gotovost. Vročične noči, temni in blodni prividi, ali, če bi vsaj smela verjeti, da sc že dani, je prosila v duhu.
Kako je Marija bleda! Morala se je zdraviti, bolezen ni odhajala niti s pomladjo.
Vnetje prsne mrene, ekssudat, šumenje v pljučih, takšne vzroke njene bledo-te so našli zdravniki. Toda v Martinovih očeh ne uvidi, da. misli na njeno bolezen, ki jo grabi. V njih vidi le nežnost in veliko ljubezen. Tako se postavlja poleg nje z vso čistostjo svojega srca.
Niti začetkom aprila se mlademu kmetu ne da misliti na hišo, na hlev, na shrambe. Boji se stopiti ven, boji se dvorišča, boji se nekoliko tudi mlade brezi-ce, ki sta jo ob svatbi zasadila. Noče vi-de.ti ničesar, kar ga odvaja od njegove drage žene, noče misliti na skrb, uiti na delo in dolgove: daj mi, da ohranim njo* ki jo ljubim, in ostal bom bogataš, tudi če pridem ob vse.
(Nadaljevanje v sobofconedeljski
Pravni sut-ovalec ..Veternika"
S. H. v Z. Iz Vašega dopisa od 24. aprila 1939 'posnamemo, da ste hčerki in zetu izročili svoja zemljišča z živim in mrtvim inventarjem za zelo nizko izročnino in si izgovorili le skromen prcužitek, in da prevzemnika sedaj z Vami grdo ravnata ter Vas žalita, preklinjata, pretepata in odganjata od hiše. Na Vaše tozadevno vprašanje, če darilo, ki je po Vaših trditvah v izročilni pogodbi zapopade-no, lahko prekličete, Vam odgovarjamo, da je § tožba na preklic darila Vaših zemljišč radi nehvaležnosti dopustna. Svetujemo Vam pa, da poskusite zadevo najprej z lepim urediti in da se šele potem spustite v pravdo, ako bi hči in zet'ne popustila in ne pokazala dobre volje, da se bosta poboljšala. Celo življenje ste trdo delali, zato pa ni treba, da bi radi Vaše dobrote imeli na stara leta pekel na zemlji.
F. M. v V. če Vam je Vaša sestra dala pooblastilo, da zanjo kupite posestvo, katero si je v naravi sama natančno ogledala, potem je tudi Vaše sodelovanje pri končni ugotovit-
vi	kupnine za Vašo sestro kot kupovalko obvezno, in Vaša sestra ne bo mogla z uspehom odstopiti od tožbe, češ da ste kot njen poobjaščenec pristali na previsoko kupnino. Z ozirom na podatke Vašega pisma pa Vaša sestra tudi Vam radi zatrjevane odškodnine ne bo mogla	priti	do živega.	Za naprej pa
si zapomnite,	da	velja danes	bolj kot	kdaj
poprej stara prislovica: Dobrota je sirota.
P. Z. v S. Vaš mož tudi kot Vaš zakoniti zastopnik in upravitelj Vašega premoženja brez Vašega posebnega pooblastila ni upravičen, najeti za Vas posojilo. Svetujemo Vam, da pri dotičnem posojilnem zavodu zadevo pojasnite in zlasti opozorite na to, da Vas radi posojila, katero je baje Vaš mož v Vašem imenu in	za	Vas najel,	denar pa	sam
vtaknil v žep,	pod	nobenim pogojem ne	nad-
legujejo več, ker boste sicer s tožbami dokazali, da je Vaše stališče pravilno.
F. K. v D. pri P. Pravite, da Vam Vaš sosed že dve leti dolguje večjo vsoto denarja iz nekega obračuna, katerega pa svoječasno ni hotel priznati, da ste ga v zadnjem času že 3 krat opominjali in da Vam sploh ne da odgovora, in nas vprašate, če je Vaš sosed s tem, da je na Vaše opomine sploh molčal, priznal Vašo terjatev. Odgovarjamo Vam, da v sosedovem molku ni videti priznanja Vaše terjatve, če je Vaša terjatev že zapadla v plačilo, — *v Vašem dopisu namreč o tem sploh ne omenjate niti besedice — potem je najboljše, da terjatev proti sosedu iztožite, ker Vam stroškov za Vaše opomine nihče ne bo povrnil in bo tudi sodišče soseda obsodilo le na plačilo gotovih izdatkov za prvo opo-minsko pismo.
G. H. v Sl. B. Iz Vašega dopisa posnema-
mo. da ste bili obsojeni na plačilo din 480.— in da bi se zoper sodbo radi pritožili. Proti sodbam, ki se izrečejo pri okrajnem sodišču, je sicer dopusten priziv na okrožno kot prizivno sodišče. V tako imenovanih bagatelnih ali malotnih zadevah, t. j. v imovinsko-pravnih pravdah, kjer znaša sporni predmet manj kot din 500.—, kakor v Vašem slučaju, pa je priziv dopusten le iz razlogov ničnosti.
Noben teh razlogov pa v Vašem primeru ni podan, in je torej priziv izključen. Din 480.— bo treba plačati, da ne bo rubeži in nepotrebnih stroškov.
Pravni svetovalec ..Veternika”
Odrezek št. 15 29.-30. aprila 1935.
Film
Poljub in njegovo trajanje
20 SEKUND JE NA FILMSKEM PLATNU KAR DOVOLJ, V 2IVLJENJU PA JE S TEMI STVARMI POGOSTO DRUGAČE.
Kako dolgo naj traja poljub — poljub med ljubimci seveda — je vprašanje, ki nanj »delujoče osebe« sploh ne morejo odgovoriti. Kajti »prizadeti« navadno izgubijo spomin in občutek za minutno trajanje tako med poljubom kakor za njim. Sploh pa je poljub pojav, ki ga znanstvena psihologija vse doslej še ni dovoljni meri proučila ...
V	filmu pa je drugače. V filmu se da vsak čustven izbruh meriti z uro štoparico, torej tudi poljub. Marsikateri obiskovalec, zlasti pa obiskovalka filma se je pri opazovanju »nekaterih« scen vprašala, katere umetniške, tehnične in druge zahteve in izkušnje so potrebne ter odločilne za časovni potek takih prizorov. »Njeno« in »njegovo« privatno čustvo? Ali pa je to odvisno od tega, koliko časa vzdrži rdečilo na »njenih« ustnicah? Nedavno je neka hollywoodska filmska igralka napisala članek, v katerem se pritožuje, kako so možje »pri tem« po večini nejunaški, nerodni, ker se očitno boje, da bi se pri objemu puder in šminka odstranila in se prijela njihovih oblek v podobi smešnih madežev.
Neko poročilo iz filmske Amerike nam odstira pogled za kulise. Za trajanje poljuba je odločilno zgolj in samo obnašanje občinstva! Z natančnim opazovanjem so ugotovili, da se posetniki kinematografov začnejo dolgočasiti, vznemirjati in celo smejati, če traja poljub dalj kakor 20 sekund. Mlado moderno dekle, pristavlja poročilo, prezira starinskega Romea, in ljubimec prešlih časov, ki je na kolenih, moledoval okoli svoje »ljube«, je sodobnim, preprostim, avto vozečim mladcem izginil iz spomina.
Vendar pa, če preudarimo, je dvajset
29. IV. do	___
8. V. 1959	IB*
XVI. Razstava avtomobilov
4.	V.: Tekmovanje v eleganci avtomobilov. Mednarodna turistično-kulinarična razstava. Vino — Obrtni in ročni izdelki Kmetijski stroji Pomlad — Šport
7.	V.: IV. Mednarodna razstava psov Tekmovanje »Dama in njen pes«
Na železnicah od 24. IV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačen povratek, v sosednih državah 25—50% popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za ceno nižjega. NAGRADE OBISKOVALCEM!
.	,	i	i	,	•	-	«•	i	T.	Filmski	monopol	na	Slovaškem.	V novi
EKU5 Tl0: ™°J°Z	**»•	Jf «•
filmski	zavod s	slovaškim	in nemškim kapitalom.	Podjetje	zavzema	monopolni položaj
in bo podrejeno neposredno slovaški filmski
gospodje opazovalci ušesa samo za nespoštljivo zasmenljiv smeh iz kakega kota dvorane in zato ničesar ne vedo o skrivnih dihih in o vlažnem lesku mnogih oči.
Sicer pa — kaj se pravi to, voziti avto! Kakor da bi današnja dekleta ne izkusila, da je tudi v avtomobilu prav lahko mogoče, izgubiti spomin in občutek za minutno trajanje!
»PATRIOT«.
Francozi so spet izdelali film, ki dela čast njihovi produkciji. Film »Patriot«, ki je snet po romanu A. Neumanna, prikazuje življenje in smrt ruskega tirana, carja Pavla I. V filmu je prikazan tudi tragičen moment, ko kan-celar Pahlen, največji patriot svojega časa, ubije slabotnega Pavla I. in se še sam usmrti, da bi rešil domovino. V filmu igrajo trije odlični francoski igralci Harry Baur, Pierre Renoir in Suzy Prim.
f. Novi francoski filmi. Ob priliki 300-letni-cc rojstva francoskega pesnika in dramatika J. B. Racinea (21. december 1639—21. aprila 1699) bo izdelala francoska' filmska industrija velik film, ki ga bodo predvajali letos za-
četkom decembra. Film bo življenjepisnega značaja, vanj pa bodo vpletene scene iz Ra-cineovih dram v stilu takratnih uprizoritev. Roman V. Hugoja »Notre Dame de Pariš«, čigar snov je bila že za časa nemega filma neštetokrat sfilmana, bodo zdaj posneli kot zvočni film.
f. Kina za domorodce. V Mogadiscio, glavnem mestu italijanske Somalije, so nedavno odprli moderen kinematograf s 1500 sedeži za tamošnje domače prebivalce. To je že tretji kino v italijanskih kolonijah. Prva dva so odprli v Addis Abebi in Asmari.
f. Španci in Italijani posnemajo skupen film v Cinecitta pri Rimu pod vodstvom španskega režiserja Peroje. Imenoval se bo »Sinovi noči«.
/AAAAAAAMAAMM
AAAAAAAAMAAAA,
zbornici in propagandnemu ministrstvu. Za propagando gospodarskih, ljudskovzgojnih in kulturnih idej bodo uvedli potujoče kinematografe povsod, kjer ni stalnih kin.
f. Travniška kobilica junak filma. Walt Disney, neizčrpni vir dovtipnih filmskih grotesk, je uvedel na platno novo figuro veselega junaka. To je kobilica Wilbur, ki bo v bodoče partnerka psa Pluta.
t. MGM je izdelala revialni film, v katerem ne nastopajo samo pojoče in plešoče zvezde, temveč tudi ves dramatični štab MGM družbe kakor Clark Gable, Myrna Loy, Spencer Tra-cy, Mickey Rooney, Marx Brothers, Eddie Cantor, Fanny Brice in drugi. Uspeh tega fil-itfa je sčveda spričo nastopanja vseh teh zvezd nedvomen.
f. Petdesetletnico Življenja je slavil prejšnji teden Charlie Chaplin.
f. Na svetovno razstavo v Newyork pošlje Jugoslavija nekaj propagandnih filmov o lepotah naše države. To so predvsem filmi »Dubrovnik«, »Jugoslavija« in »Od Bleda do Ohrida«. Za to priliko bi morala jugoslovanska filmska industrija pokazati in storiti vse, kar zna in zmore.
»Večernihz«
sa mladi
f;**® 1	Maribor,	JO.	aprila 1959	Stav.	18
Oče
E d m u n d M ii J 4 e r.
Za deco Srna in lovec
Muki.
V	gozdu sta stala srna, srnjak, nieliko sta poljubljala mokri mah.
Izza drevesa pa jeknil je strel, zavriskal je lovec, plena vesel.
Glej, tam srnjaka — mrtev leži, srna kraj njega stoji — ne beži! Pogledala lovcu je milo v oči, se lice veselemu kmalu zresni.
Revica mirno ob truplu je stala, zajokala ni, je le lovca gledala. Zakril si mladenič z roko je oči: teh milih pogledov prenesel več ni. Dolgo tam lovec na miru je stal; v srcu prehud je boj bojeval.
Končno srnjaku je grob naredil s puško je mrtvega vanj položil.
Ko je gomila končala pokop, srna se vlegla na novi je grob. Lovec se vrnil tedaj je v dolino, srni prinašal je hrano v planino.
Let pa preteklo je trikrat po pet, ko smrt se usmilila smo je vzet. Takrat končano je bilo trpljenje — prišlo je lovcu odpuščenje.
Za mlade znanstvenike
18. vprašanje.
Ali ribe spijo, ali se samo mirno odpočivajo brez spanja?
6SČ53S Dober sinko.
»Tolikokrat si mi že obljubil, da boš priden, toda nikoli se še nisi držal obljube!«
»Ah. očka. odslej ne bom nikoli več obljubil.«
Besedna uganka
Vladko Kos.
Ce bereš naprej jo, tri črke ima, v afriški džungli žival je doma. Ako pa bereš znova nazaj, sirne cedijo ob njej se ti naj!
Za sabo sem slišal- krik in vik tovarišev, ki so razigrano skakali po igrišču ter se podili z divjim tuljenjem za žogo. Po dvorišču zavoda so se sprehajali trije prefekti in motrili igro. Onstran zelenih travnikov pa je ropotal neki voz in se je slišalo peketanje konj. Za šumečim vodovjem Drave daleč v ozadju je gorelo v večerni zarji nebo. Vsa pokrajina je bila ožarjena s čarobno in rdečkasto svetlobo. Lahen veter je tiho šuštel skozi vrhove kostanjev sredi dvorišča, od nekod pa so lahno doneli otožni zvoki flavte. Sam sem stal ob kameniti ograji križnega hodnika. Naslanjal sem se na širok steber in strmel v škarlatasto morje zahajajočega sonca. Vroče lice sem naslanjal ob hladno kamenito stebrovje, po žilah in sencih pa mi je poganjalo kri, da sem čutil, kako mi razbija srce v prsih. V rokah mi je trepetal bel in črnoobrobljen kos papirja. Od nekod je padal nanj rožnat odsev...
»Ni ga več... ni ga več... ni ga večt...«
Besede sem ponavljal kakor v sanjah ...
Ali naj verjamem? Ali je mogoče?! Ne, ne!
Črke na papirju so bile neizprosne, kričale so v me: da mi je umrl moj oče, moj ljubi, in dobri oče!
Krčevit in neutolažljiv jok mi je znova in znova stresal tek). Solze so mi navirale v oči, kri v sencih mi je šumela vse močneje. Nenadoma se mi je pred očmi stemnilo, vse okoli mene se je zavrtelo v pošastnem plesu, z bliskovito naglico so se sukali nad mano rdeči, beli, zeleni m vijolični kolobarji. Barve so se pojavljale in izginjale ... Kakor da bi tonil v sihio in neskončno brezno... Noge so se mi zašibtle. svet krog mene pa se je vrtel hitreje in hitreje; zakrilil sem ter omahnil nekam, v črno in neznano globino...
»Ali vam je hudo slabo?«
Odprl sem oči in videl, da slonim v naročju belolasega gvardijana. Modre m dobrohotne oči so se s skrbjo zaizirale v me.
»Hviala.«
Vzravnal sem se ter pobral zmečkano in črnoob robljeno pismo. Ne, to niso bile sanje!
Stopil sem zopet k ograji ter se zagledal v sivi mrak. Zarja je izginila In, z njo vse prekrasne barve, iz teme so se začele svetlikati prve zvezde ... Starčevi koraki so se oddaljili in zopet je bito vse tiho in mirno...
Počasi so mi solze izginile iz oči, v srcu in v prsih pa je os-tala za vedno skeleča rana ter neizbrisna žalost za ljubljenim očetom...
Pregovor
Vladko Kos. '
CILE, ZAGREB, PARIŠ, SARAJEVO, BERLIN. PAZAR, LONDON. BEOGRAD, ROTERDAM, LISBONA. Vzemi iz teh besed po eno črko in sestavi pregovor!
eesas
Križanka
Vodoravno; 1.
kemijski element;
5.	Zupančičeva pesnitev; 7. sodišče (hrvatski); 8. rusko mesto; 11. dru žinski član.
Navpično:	1.
okončina; 2. največja država v Evropi in na svetu; 3. sredstvo proti nevarnostim; 4. ta-jrnstvena snov za napolnitev; 6. pristanišče; 9. osebni zaimek.
Rešitev krlianke
Vodoravno: L vino; 5. nomad; 6. ozare; 7. ar; 8. levu; 10. felah.
Navpično: 1. voz; 2. ima; 3. narava; 4. oderuh; 5. nos; 8. le; 9. el.
Rešitev stebra.
Sokol, pirat, plima, kožuh. Praga, tiran, rokav, Drava.
mj		2	■	4
BI'				
				
8	9			
16				
	■	“		
Rešitev sestavljenke.
JUG-OSLO-VEN
Sah
Nemčija — Madžarska 26Va: 13V2
V	kopališču Karlsbad je bila te dni velika meddržavna šahovska tekma med Nemčijo in Madžarsko, ki je končala z nepričakovano visokim porazom madžarske šahovske reprezentance Rezultat je tembolj presenetljiv zategadelj, ker je vendar znano, da so sc Madžari na šahovskih olimpiadah vselej odlično odrezali ter bili vedno med vodilnimi reprezentancami. Tekma med obema državama je bila dvokrožna in na 20 deskah. Na 1. in 2 deski sta za Nemčijo igrala novi in bivši drž prvak Eliskases in Bogoljubov. Eliskases je pospravil 1 in pol točke, Bogoljubov pa kar °.be. Podobne meddržavne tekme Dripravlja Nemčija tudi z Romunijo in Jugoslavijo.
S tekme prinašamo naslednjo zanimivo par-
tijo velemojstra Bogoljubova:
ŠPANSKA OTVORITEV.
Beli: A. Steiner.	črni:	Bogoljubov.
1.	e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6
5.	0—0, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5, Le6 9. c3, Le7 10. De2, 0—0 11. Lc2, f6!! 12. exF6, Txf6 13. Sg5J, Lc5 14. Sxe4, dxe4 15. Sbd2, c3! 16. fxe3, Txfl+, 17. Sxfl, Dh4 18. Df2, Dxf2 + 19. Kxf2, Se5 20. Lb3, TIS j-21. Ke2, Sc4 22. Sfd2, Te8 23. Lxc4, bxc4 24. Sf3, h6 25. Kf2, a5 26. Sd4, l.d5 27. b3, Ld6 28. h3, TbS 29. bxc4, Lxc4 30. e4, Te8 31. Sb3, a4 32. Sd2, Lc5+ 33. Kf3?, Tf84-34. Kg4, Le6+ 35. Kh5, Tf4 36. g4, Lf74-37. Kh4, Lf2 mat.
Partije iz Zagreba
NIEMCOVIčEVA OBRAMBA.
(11. kolo v Zagrebu)
Beli: Tomovič.	črni:	Vasja Pirc.
1.	d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7—e6 3. Sbl—c3, Lf8—b4 4. e2—e3, 0—0 5. Lfl—d3, d7—d5 6. Sgl—e2, e6—e5 7. c4:d5, e5:d4 8. e3:d4, Lb4:c3-f 3. 02:c3, Dd8:d5 10. Ddl—c2 c7—c5 11. c3—c4, Dd5—h5 12. d4—d5, Sb8—d7 13. 12—f4, TI8—e8 14. 0—0, Sd7—f8 15. Se2—g3, Dh5—h4 16. Sg3—e4, Sf6:e4 17. Ld3:e4, Dh4—e7	18.	Le4—d3,	Lc8—g4	19.
Dc2—12, Lg4—e2	20.	Tfl—el,	Le7—f6	21.
Lel—b2!, DI6:b2	22.	Ld3:e2.	b7—b6	23.
Le2—fl, Db2—16	24.	Tal—dl,	h7—h6	25.
Tel—«3, Te8:e3 26. DI2:e3, g7—g5 27. f4:g5, H6:g5 28. Lfl—d3, Sf8—d7 29. Tdl—fl. Df6—e5 30. De3—h3, Sd7—f8 31. Dh3—f5, De5—d4-i- 32. Kgl—hi, f7—f6 33. Tfl—«1, Kg8—f7 34. Df5—h3, Dd4—h4 35. Dh3—e3, Kf7—g8 36. g2—g3, Dh4—h5 37. Ld3—f5! Dh5—f7 38. De3—e7, Kg8—g7 39. d5— d6, Sf8—g6 40. Lf5:g6 in črni preda.
I	ŠPANSKA OTVORITEV.
(8. kolo v Zagrebu)
Beli: Prajnfalk.	črni:	dr. Vidmar.
1.	e2—e4, e7—e5 2. Sgl—f3, Sb8—c6 3. Lfl—b5, a7—a6 4. Lb5—a4, Sg8—f6 5. 0—0, Sf6:e4 6. d2—d4, b7—b5 7. La4—b3, d7—d5
8.	d4:e5, Lc8—e6 9. c2—c3, Lf8—c5 10. Sbl—d2, 0—0 11. Lb3—c2, Se4:d2 12. Ddl :d2 f7—f6	13.	b2—b4,	Lc5—e7	14.	Tfl—el,
Dd8—d7 15. a2—a4, Sc6:e5 16. Sf3:e5, f6:e5 17. Tel:e5, Le7—f6 18. Te5—el, Le6:f5 19. a4:b5, a6:b5 20. Tal—a8, Tf8:a8 21. Lc2—b3, c7—c6	22.	Dd2—e3,	k7—h6	23.	De3—c5,
I<g8—h7 24. Lb3—dl, Ta8—al 25. Lel—d2. Lf5—e4 26. h2—h3, Tal—a2 27. Ld2—e3, Dd7—f5 28. Ldl—e2, Ta2—c2 29. Le2—g4, Df5—g6 30. d2—g3,	Lf6:c3	31.	Tel—dl,
h6—h5	32.	Lg4—d7,	Lc3—e5	33.	Dc5—e7,
Le5:g3 in beli preda.
š. Za Binkošti bodo igrali v Haagu match Holandska—Anglija. Angleško moštvo je že določeno: kapetan sir George Thomas; Alexander, Broadbenl, Golombck, Lenton, Milner-Barry, Parr, Sergeant, VVin-ler in Wood.
FilateSiia
Marsikdaj pridejo zbiralcu v roke znamke, ki nikakor nočejo izdati, kateri državi pripadajo. Nobenih napisov nimajo, neme so in molčeče. Izkušen filatelist bo seveda vedel, kaj in kako je z njimi, začetniškemu zbiralcu pa sc bo zgodila, da jih ne bo spoznal in bo zastonj brskal po katalogu. Nekaterim pomaga poznavanje načina tiskanja, drugi pa bo vprašal kakega starega zbiralca.
Zbiralec dobi n. pr. olivnozelene znam-
Molčeče znamke
ke s samim krožnim ornamentom in rdečo vrednostno številko v sredi. Marsikdo si je nad njo že razbijal glavo. Toda če pogledamo zadnjo stran, ni težko spoznati švicarskega križa kot vodni znak. Ta molčeča skrivnost so švicarske porlo znamke iz let 1878—1908. Zgolj vrednostno številko najdemo pogosLo tudi na znamkah drugih držav. Največ so to stare in redke znamke stare Prusije, švicarskega kantona Curih, onstran oceana pa prve znamke
Brazilije, ki so jih zbiralci nazvali volovske, kozje ali pa mačje oči.
Zanimivo je iskali vzroke, zakaj so nekatere poštne uprave opustile naznačitev države na teh znamkah. Skoro vse prve znamke posameznih držav niso imele nobenega imena. To so znamke približno do leta 1870. To vprašanje pa nam poslane jasno, če si predstavimo, kako majhen je bil do tistih časov poštni promet in da so bile zveze s tujino omejene na najmanjšo mero. Ce pa so bile znamke namenjene notranjemu prometu, čemu potem na-značevati ime države? Šele z iištanovitvijo, svetovne poštne zveze leta 1865 je oživel mednarodni poštni promet, s Čimer se je pojavila tudi potreba po označitvi države na znamki.
Pa tudi drugi razlogi so, zakaj je to označevanje včasih odpadlo. Zanimiv primer nam nudijo nekdanje znamke Bosne in Hercegovine, na katerih ni hotela avstrijska poštna uprava iz prestižnih razlogov označiti hrvatskega ali srbskega deželnega znaka, nemške označbe pa bi utegnile pripeljati do neljubih posledic. Sele ko je bil nemški vpliv zagotovljen, so 1. 1906 vzeli iz prometa znamke iz I. 1879 in 1900 in jih nemško označili: »Bosnien-Herzego\vina“.
Velika Britanija še do danes ni izdala nobene drugačne znamke kakor molčeče. Zalo pa kažejo vse angleške znamke brez izjeme glavo vsakokratnega kralja. Tudi znamke Nizozemske in njenih kolonij so v lem pogledu zanimive, prav tako Belgije. Prve francoske in italijanske porto znamke prav tako vse do 1. 1925 niso izdajale svojega porekla. Od vseh molčečih znamk pa so gotovo najbolj »redkobesedne1* časopisne znamke stare Avstrije iz leta 1867, ki nimajo niti vrednostne označbe.
RAZSTAVA LETALSKIH ZNAMK
Od 5. do 13. junija bo v Rimu prva italijanska razstava letalskih znamk ob priliki prvega svetovnega kongresa letalskega tiska. Razstave se lahko udeležijo zbiralci vsega sveta. Razstavljajo se lahko uradne ii* poluradne letalske znamke, poštni pečati in dela o letalski filateliji. To so predvsem katalogi, albumi in časopisi za letalsko filatelijo. Kot nagrade se bodo podeljevali pokali, zlate, srebrne in bronaste medalje in diplome.
z. Razstava nemškega vrtnarstva je bila otvorjena pred nekaj dnevi. Poštna uprava je ob lej priliki izdala posebne znamke z doplačilom.
z. Loterijo poštnih znamk s svojevrstnim postopkom si je izmislil madžarski uradnik E. Kalnoki in dal svojo zamisel patentirati. Z njim so stopile v stik že mnoge evropske poštne uprave in ugledni filatelisti, ki želijo pojasnil.
Darujte za azilni sklad pili
VAAAAAA.\AAAAAAAAAAAAAA/A\AA*\i\/"AA^\AAAAAAAA.W\AAAA/AAAAAAA/AAAAAAAAAAA.'AMAAAA V
Križanka št. 30
n
m
.v
v
vi
VII
VUI
IX
X
XI
							
		m					
	N						
		m					
				m			
		m	I		m		
			i		m		
		m	i			n	
m			i			i;	
			B				
			m				
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. slov. dnevnik; II. pesnitev; papeževo ime; III. mesto v Italiji; IV. števnih; zdravilišče v Švici; V. kraj pri Ljub-jani; pripadnik starega slovanskega rodu:
VI	kraj pri Ljubljani; zaimek; narobe zaimek; Vil. razcapanec; tuja pritrdilnica; VIII kvarta; angleško ime; IX. staro ime za Grčijo; X. turška mera; pokrajina v Aziji; XI. angleško ime; sorodnik.
Navpično:	1.	zabavna	prireditev;	del
voza; 2. pesnitev; japonsko mesto; 3. grški pekel; 4. nalezljiva bolezen; 5. konec verza; pripadnik vere; 6. polje; nebeška hrana; 7. merilo; kvarta; 8. pripadnik vere; dva soglasnika.
Marko je slabo spal. Takšno je bilo tudi njegovo razpoloženje, ko je vstal. Vzel je klobuk in odšel brez običajnega poljuba ženi zdoma. Komaj se je oddaljil deset korakov od hiše, že je vpila žena za njim:
— Možiček, nekaj si pozabil!
— Tako, je zagodrnjal Marko in se takoj spomnil poljuba.
— Pa kaj sem pozabil?
Tedaj je odgovorla ženica z nežnim glasom:
— Nisi zaloputnil vrat, moj dragec.
Ponosno pokaže mlada žena gostoma svoj vrt.
— ... zdaj poglejte še drevesce, ki ga ie vsadil moj inož v spomin na najin prvi prepir!
Pa se obrne gost k svoji ženi in de:
— Vidiš, Lenka, če bi bila midva tako delala, bi imela zdaj že lep gozd!
Pot v šolo
Vladko Kos.
Kaj prepevaš kos mi črni, da pomlad zdaj gre?
Ti si ptič pod jasnim nebom, jaz študent sem le!
Ah, zaman me vabiš cesta, grenek tuj je svet,
V	sebi nosiš le trpljenje in pohojen cvet...
Kaj me vabiš cvet opojni, v sreči ves dehteč?
Sčn je sreča le brez dela, otrok nisem več...
Predrzen gost
Na zimo je prišel pred kačji brlog jež m prav milo poprosil kačo:
»Spusti me v brlog, da se malo pogrejem. Pod vsem milim nebom nimam strehe.«
Kača je bila dobrega srca, pa ga je spustila v brlog. Jež se je skraja stiskal v kot, sčasoma pa se je začel raztegovati, da kmalu ni bik) več prostora za kačje mladiče. S svojimi bodikami je jež zbadal mladi kačji
Moja pot zdaj vodi v šolo, še brezskrbna je.
Zbogom kos in cvet in cesta, saj študent sem le!
zarod, da se je stara kača upravičeno začela jeziti.
»Odpočil si se, jež!« mu je rekla. »Noč bo, pa je čas, da odideš.«
»Da bi šel?« je odvrnil jež. »Še na pamet mi ne pride. Tu mi je tako pogodu. Ce komu ni lepo tu, pa naj kar gre'.«
NOGE STONOG.
Stonoga ima od 15 do okoli- 100 parov nog; toda število nog ni nikoli deljivo z dve.
Betnavski Indijanci
Igor Samorod
»Haha!« se je zasmejal Veliki Lisjak. »Maya bereš? May je za nič! Cooper, moj dragi, to je klasika! Ali pa — Natael Bump! Zadnji Mehikanec!«
Pavle, Mali Lisjak, se je začudil. »Tako?« je dejal vprašujoče. »Zdaj boš ti mene učil, kaj naj berem? Pusti me na miru, da ne dobiš ene s tomahavko!«
»Uf, uf, ali me namerava Mali Lisjak žaliti? Naj gre raje med ženske!« se je razjezil starejši.
Toda Mali Lisjak je planil pokon-cu in zaklical:
»Krvi, krvi — sem željan! Za te žaljivke se bova dvobojevala, uf!«
»Ali — Mali Lisjak naj pomisli, da se slavni rod kolonistov ne bo tepel med sabo! Raje odidimo v naša lovišča in se maščujmo nad belokožci, ki so krivi našega izumiranja. Hook! Tako bodi!«
Mali Lisjak se je pomiril in se zatopil v branje, Veliki Lisjak pa je dejal:
»Na svidenje v loviščih!' Uf!«
*
Bilo ie nekega dopoldneva v bet-navskem gozdu. Veter ie votlo.tulil med zelenimi hrasti in gostim grmičevjem, ki ie bilo tod skoraj neprehodno. Vse je bilo nekam mračno in žive duše ni bilo v gozdu. Samo tam, kjer je grmovje najbolj gosto in najbolj neprehodno, je ždela skupina mladih fantov, starih okoli de.
Benetke Zadnje Indije
Na Inlejskem morju na jugu Birme živi narod Intov, o katerih trdijo, da so najboljši pomorščaki na svetu, ln-lejsko morje je eno najlepših morij na svetu. Leži ob strani velikih morskih poti in je zato do sedaj slabo raziskano. Narod Intov, ki se je naselil tod, je zgradil naselja na morju in zelo daleč od obale. Hiše so postavljene na visokih koleh, na krajih, kjer morje ni preveč globoko. Inti prežive vse življenje na vodi. Na čolnih so od rane mladosti. Kakor strela hitijo z njimi po morju. Že otroci teh »Benečanov« veslajo s tako spretnostjo, da se jim tujci ne morejo načuditi. Veslajo z nogami. Ko lovi Int ribe, drži z levo roko veslo, ki je naslonjeno na poseben način na levo nogo in vesla. V desni drži pripravljeno kopje, da ga vrže v ribo. Na ta način hiti čoln z neverjetno naglico naprej. Prav za prav je to veslanje z vsem telesom
set do dvanajst let... Sedeli so v .krogu m molčali. Na glavi so imeli peresa — kaj zato, če so bila kurja ali gosja! Oni so vedeli glede peres samo za izročilo očetov, in po tem izročilu so bila orlovska. Vsak fant je imel okoli sebe ogrnjeno nekako ounjo, ki je segala od vratu do peta.
Njihovi obrazi pa so bili na debelo namazani z različnimi barvami iz masti. Eden je imel obraz črn kakor dimnikar, drugi rdečega, tretji progastega kakor zebra.
To so bili Kolonisti, zadnji rod izumirajočih‘Indijancev na Divjem za-padu. Bili so ponosni na svoja dostojanstva, da so lahko dvigali ošabno glave ter se zaničljivo ogledovali.
(Se bo nadaljevalo.)
ter je noga samo organ, ki neposredno izvršuje. Z veslom zajema daleč naprej in potiska daleč nazaj, kolikor je največ mogoče. Mali okreti vesla naprej in nazaj pa odrejajo smer. Inti lahko preveslajo na ta način po 30 km, ne da bi le enkrat počivali; čolne imajo po navadi močno natovorjene z ribami. Prirejajo tudi veslaške tekme. V čolnu sedi po 40 veslačev, ki veslajo izmenoma zdaj po levi zdaj po desni strani. Krmarja na takih čolnih ni. V sredini čolna sedi človek, ki polje vodo iz njega. Ta voda pride v čoln po navadi z vesli. Tak ritem in tako hitrost v veslanju ne doseže nobeno ljudstvo na svetu.
NAJVEČJA MORSKA GLOBINA.
Do nedavna se je mislilo, da je naj večja morska globina pri Tiska-rori v Pacifiku, kjer meri 9000 m. Znanstvena raziskovanja v bližini Kaurilskih otokov v severnem delu Japonske pa so odkrila pomorsko jamo, ki je globoka 9950 m. To je največja do danes odkrita globočina. Podmorske globočine so večje kakor planinski vrhovi na kopnem. Najvišji vrh Himalaje meri 8839 rn iznad morske površine.
Anekdota
V	neki antični družbi, v kateri je 'bil tudi slavni grški modrijan Demo-sten, je začela družba govoriti o medu in medenih kolačih.
— Pa res, ali tudi učenjaki jedo medene kolače?, vpraša nekdo modrijana.
— Kaj mislite, da čebele nabirajo med samo za bedake?, je odgovoril Demosten.
deklet za to ali ono žensko kaipelo. V mnogih slučajih so te ponudbe lahko resnične, toda mnogokrat čepe za njimi trgovca z belim blagom. Radi tega morajo biti dekleta glede sprejemanja služb, posebno onih, ki jih kličejo daleč od doma, silno previdna. Kolikokrat izvabijo takšni premeteni trgovci naša dekleta v inozemstvo, obljubljajoč jim službe dobro plačanih plesalk in artistk. To in tam so tudi taka podjetja dobro misleča, toda pogosto radi slabega stanja propadejo, a dekleta so prepuščena na milost in nemilost izkoriščevalcev.
•Prav taiko pogosto so fingirame ženitne ponudbe po raznih tujih listiih, ki izvabljajo naša dekleta v tujino. Na ta način se dajo speljati seveda le izredno lahkomiselna dekleta. Ti ženitbeni kandidati s krasnim položajem so seveda pogosto agenti trgovine z belim blagom in dekle, ki se poroči s takšnim agentom, izgubi svoje državljanstvo in zapade popolnoma v njegove mreže. In zakaj? Zato, ker so naša dekleta vse preveč zaupljiva, a premalo previdna.
Zenski kotiček
Dekleta, nikar ne potvarjajte svojega lepega in mladega obraza
Cilj vsake žene je, da ostane čim dalje biti dama. Zato se človeku kar srce sti-časa mlada in lepa. Dandanes se skoraj sne, ko včasih odkrije pod tako preple-ves ženski svet šminka, ker se na ta na- skanim obrazom petnajst, šestnajst ali se-čin pač najhitreje doseže trenutna in na- demnast pomladi. Obrvi so podobne ozki videzna lepota. Da se lišpajo starejše črti, trepalnice umetno podaljšane, ustni-ženske, nam je skor jarazumljivo. Vsaka ce pa nemogoče rdeče, bi rada izgledala mlajša nego je v resnici.	Onim, ki se šminkajo zato, da 'bi iizgle-
Tega ji pameten človek ne bo zameril,	dale starejše, to odločno	odsvetujem,
ker je pri njej to znak, da da nekaj na ker bo itak ta čas prehitro prišel. Onim svojo zunanjost in skuša kljub letom mladim in premladim dekletom, ki se pa ostati prijetna in privlačna. Negovana in šminkajo, da same ne vedo zakaj, papo-s pomočjo kozmetičnih pripomočkov vem, da si s tem samo škodujejo. Vsak-okusno izgledajoča starejša dama bo do, ki zagleda šminkan obraz sicer v ve-vsakomur prijetna. Toda čemu uporab- čini slučajev prizna, da je lep, takoj si pa ljajo vsa mogoča ličila mlada, komaj pet- reče: »Oho, ta je pa gotovo starejša ne-najst do dvajsetletna dekleta, tega pa go izgleda«. Je že talko, mlado dekle pač res ne moremo razumeti.	šminka postara, starejšo damo pa po-
Kadar gledam to popje (drugače se	mladi,
skoraj ne morem izraziti), te mlade	Dekleta, skrbite za svoje	zdravje, za-
obrazke pod umetno mas1!«), si lahko to dostno spanje, pravilno prehrano in gi-početje t^mačim. le na ta način, da bi banje na svežem zraku, po bo vaša polt namreč ta dekleta silno rada vzbujala lepa in gladka, vaše ustnice pa živorde-utis zrelosti, kar se pri nedorastlih de- če. S šminkanjem pa še nekoliko potr-kletih zelo pogosto pojavlja. Hotela bi prte, ko vam bo res potrebno.
LEWIS STONE (MGM)
Ne pozabi naročnine!
Ali je res preveč žensk?
KJE Tiči VZROK, DA OSTANE TOLIKO ŽENSK NEPOROČENIH?
Pogosto se sliši, da je danes na svetu dinjstvo in materinstvo, preveč žensk. To pa ni res, kajti stati- Pa bo rekla marsikatera, čemu je pa stike, ki se stalno vodijo glede rojstev potem toliko samskih žensk med dvaj-otrok dokazujejo, da se vedno in povsod setirn in štiridesetim letom, čepra so ta-rodi več dečkov kakor deklic. V čem krat v manjšini. Temu pa ni morda torej obstaja gornja trditev? Stvar je vzrok napačno mnenje, da je žensk pre-namreč takšna, da se v resnici rodi več več, temveč v prvi vrsti današnje gospo-dečkov kakor deklic, pač pa je umrlji- darsko stanje. Koliko je danes mladih de-vost med dečki mnogo večja nego med klet, ki imajo službe z dohodki od 1000 deklicami, in to predvsem v prvi življenj- do 1500, celo 2000 din. Polovico izda za ski dobi. Radi tega izkazuje končni re- življenjske potrebščine, a drugo polovico zultat teh statistik presežek žensk. Ven- por&ibi sebi v razvedrilo. Kateri moški s dar je prvotna razlika tolika, da se šele podobnimi dohodfki ima pogum, da vzame tam okoli tridesetih let izenači. Če bi na- takšno dekle za ženo? Kako bo znala že-redili statistiko med štiridesetletniki, po- na z isto vsoto, iz katere je živela popre' tem bi opazili, da se število žensk po- sama, vzdrževati moža, otroke in sebe? vzpne počasi nad število moških.	Zato ostaja tudi mnogo moških med dvaj-
V	presežku so torej šele ženske zre- setim in štiridesetim letom samskih, ker lejše dobe, ki so po večini že poročene si ne upajo ustvariti družine, ali pa vdove. Samske med njimi so ve- Torej ne v nadštevilnosti žensk, tem-činoma takšne, ki so bile v času, ko bi se več v današnjih gospodarskih prilikah je bile lahk- poročile, poklicno zaposlene, iskati vzrok, čemu. je dandanes toliko in jim je bilo to privlačnejše nego gospo- žensk neporočenih.
N&nedna &oJZbca
upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Žalostno znamenje našega časa
Da je obstajala trgovina z belim bla- pa je, da se kljub vsemu najdejo v dana-gom nekdaj, to ni nič novega in temu šnji dobi dekleta, ki podležejo trgovskim se tudi nihče ne čudi	Toda dejstvo, da	agentom te branže,
obstaja na žalost in v	sramoto	današnje	Zadnje čase, ko so oblasti stopile	tem
dobe ta trgovina še dandanes je narav- ljudem na prste, se sicer ta posel ne vrši nost porazno. Seveda se vrši ta posel več tako na*debelo, toda vrši se še ven-danes po popolnoma drugih in	bolj ra.fi-	darle. Pogosto lahko čitamo oglase,	kjer
niranih metodah nego	nekdaj.	Žalostno	bog vedi kdo išče več mladih in čednih
Ameriška pisateljica Frances Barbour je napisala zanimivo zgodbo, ki jo je filmska družba Metro-Gold-wyn-Mayer posnela v film z naslovom »Lord Jeff«. V tem filmu nastopata tudi znana mladinska igralca Fredd) BarthoIomew in Mickey Rovney. Vso zgodbo s prizori iz tega filma bomo prinašali v vsaki sobotno-nedeljski številki
MALI LORD DZEF
»Vem, da mali tega ni storil...«
Terry je žalosten, Geoffrey pa odide k zasliševanju na sodišče. Njegove oči so polne solz, ko vidi, kako govorijo vsi o njem najboljše, ali vendar noče izdati Doris, čeprav se zelo boji, da ga bodo dali v poboljševalnico.
»Da, za morje sem se odločil..
Geoffrey se odloči za zvestobo in čast šoli. Sodniku pokaže podobo Doris in Jima, in policija jih ujame v luki. Geoffrey je sedaj prost in odide s svojim tovarišem Terryjem na parnik. Ladja odpluje, z njo pa tudi novi mladi mornarji Geoifrey in Terry.
»Odločiti se moraš...«
Obupan zaradi dečkove usode pripoveduje kapitan Briggs sodniku, kako je Geoffrey sam priznal svoj beg. Geoffrey že brez uniforme stopi v privatno sobo sodnika, ki mu pravi, da ne more biti zvest šoli in svojim starim prijateljem hkrati.
,Škof, zaradi vas moram umreti!...*
*	w
Francija praznuj« 510 letnico velika zmage junaike Device Orleanske - ..Čarovnica", seigana na grmadi, je postala blažena in svetnica
Francija se danes spominja junakinje, ki je z odločno potezo zadala smrtni udarec prodiranju Angležev v stoletnih bojih na francoskih tleh. Pred 510. leti so na današnji dan, 29. aprila 1429., morali Angleži bežati izpred Orleansa. Poslej sojzgubljali pokrajino za pokrajino, leta 1453. so imeli od francoske zemlje le še Calais v svojih rokah.
Ni je dežele, ki bi se mogla postaviti s tako edinstvenim, skoro mističnim likom ženske, kakor je bila Devica Orleanska. Jeanne d’ Are, preprosto dekle iz majhne vasice Domrčmy v Vogezih, je nekoč na paši začulo tajinstveni glas, ki ji je velel:
»Jeanne! Pojdi takoj h kralju In mu pomagaj!«
Angleži so prav tedaj oblegali Orleans. Trinajstletna Jeanne se je s stricem podala v francosko poveljstvo, od tod pa h kralju. Kljub temu, da deklica vladarja še nikoli ni videla; ga je iz množice dvor-janikov takoj spoznala. Pokleknila je pred Karla VII. in mu pogumno dejala, da jo pošilja Bog v pomoč Franciji. Zahtevala je čete in v začetku aprila 1429. so jo z vojsiko poslali pred oblegani Orleans.
Jeanni se je posrečilo, pretihotapiti se s četami skozi angleške vrste v mesto. Meščani- so
sprejeli devico-poveljnico z velikanskim navdušenjem.
2e pri prvem naskoku na sovražnika je junaško dekle zadela strelica v desne grudi. Sprva je zaplakala, nato se pa znova vzpela na konja in bodrila Francoze k naskokom. Angleži so bili zaradi pojava mlade »čarovnice« presenečeni, spustili so se v beg, Orleans je bil rešen.
Hvaležni narod je mladi junakinji nadel ime »Devica Orleanska«. Jeanne je pregovorila slabotnega, neodločnega in lahkoživega kralja, da se je napotil z njo v Reims. Med potjo so srečali močno krdelo Angležev. Kralj se je prestrašil.
»Moramo jih napasti!« je odločila Devica Orleanska,
se vrgla z zvestimi četami na sovražnika in Angleže do zadnjega moža pobila.
V reimski katedrali so kronali Karla VII. na zahtevo Jeane po starem narodnem običaju. Junaško dekle je stalo z mečem in zastavo v roki poleg kralja. Iz Reimsa se je napotida Jeanne z vojsiko
Šestnajst milijonov neviht na leto
MOČNO NAELEKTRENO NEBO JE STRAH IN TREPET ZA POLJEDELCE IN VINOGRADNIKE.
Maj je tu in z njim prihajajo kmetove skrbi, kaj bo letos z nevihtami, ko se nam po dosedanjem stanju vremena obeta suho in vroče leto. V zraku je kaj malo vlage, lepi,
no nebo prizaneslo sadju, polju in vinogra- .............................................. 'jlvih
dom, to je poglavitna skrb naših marljivih obdelovalcev zemlje.
če leto. V zraku je kaj malo vlage, lepi, 3060 vremenskih postaj po vsem svetu je sončni dnevi se vrste z izjemo nekaj dni že zbralo točne podatke o nastopanju neviht in od zgodnje pomladi. AH bo v pozno pomlad- prišlo do ugotovitve, da razsaja hudourno ne-nih in vročih poletnih dneh močno naelektre- bo 16 milijonkrat na leto! Vsak dan je približno 44.000 neviht po svetu ali 1800 na uro!
Seveda niso nevihte v vseh krajih naše zemlje enako razširjene, puščavski predeli stepe, nekatere obale Južne Amerike in Afrike jih sploh ne poznajo. San Francisco v Kaliforniji je pač srečen kraj, ker pozna kvečjemu dve nevihti na leto. Na mrzlih tečajih naše zemlje, na severu in jugu, niso v poletju brez neviht. Na Islandu imajo le po eno nevihto v letu, v severni škotski so našteli v 10 letih le 15 hudih ur! Kaj takšnega bi si
Zrcalo tedna
Briand se je vneto zavzemal za enotno Evropo. Koliko je bilo takrat smeha! Zdaj urejajo drugo Evropo, pa se nihče več ne smeje...
Najprej je donelo geslo: svoboda in čast, nato samoodločba naroda — zedinjenje vseh Nemcev. Zdaj čujemo o življenjskem prostoru! Kje je meja?
Američani so izračunali, če bi se praske pri čangkufengu spremenile v vojno, bi po prvotnih izgubah na meji imeli doslej Rusi
250.000, Japonci pa 1,000.000 vojakov mrtvih.
Sloviti francoski odvetnik Moro Giaferi je v obrambi večkratnega morilca VVeidemanna poudaril, da ima njegov klient hunsko črto, »svojstveno vsem Germanom«. Iz Berlina so mu odgovorili, da je »plačanec univerzalnega židovstva«.
Nemčija, Italija in Japonska imajo četrtino manj zlate zaloge kakor mala Švica.
Narodni dohodek Jugoslavije je znašal leta 1926. na prebivalca 5354 din, leta 1937. le 2875 din.
Trije nemški »turisti« so minule dni pluli z gumijevim čolnom po reki Krki od Knina do pomembne naše baze Šibenika.
V napetosti zadnjih dni, ko so snubači držav pridno na poslu, molči ves evropski tisk obeh taborov o lakoti, uporih, streljanju in podobnih senzacijah iz Rusije...
Japonci ne morejo priznati svojih porazov na Kitajskem samo zaradi tega, ker jim jih je prizadejal z njihove strani nepriznani cang-kajšek.
Tokio je naslovil na ves svet apel, naj ne dobavlja Kitajcem orožja, ker bo potem mir v deželi hitro vzpostavljen...
V delovni seziji je en sam človek v Rusiji obdelal z goseničastim traktorjem 5238 ha zemlje, kar odgovarja delu 1673 ljudi in 37
konj.
V Kolimi in njenih pritokih v Sibiriji je »tolikšno izobilje rib, da ne morejo čolni pluti po vodi...«
Deficit v nemškem državnem proračunu je dosegel vsoto 725 milijard dinarjev.
»Najboljši nemški špijoni v slovanskih deželah so Slovani sami,« je dejal šef nemške špijonažne službe, polkovnik Nikolaj. »Po svoji prirodi nimajo Slovani niti dovolj nacionalne zavesti niti ljudskega ponosa...«
V knjigi »O korporativni državi« piše Mussolini, da »živi v Italiji 3,943.000 ljudi, ki obdelujejo lastno zemljo.« Od celotne Italije, ki ima z Libijo zdaj 44 milijonov ljudi, živi od neposrednega ali posrednega poljedelstva le
7.000.000 ljudi... Čigava je tedaj zemlja?
Za narodno prosveto, poljedelstvo, socialno politiko, narodno zdravje in fizično vzgojo naroda žrtvuje Jugoslavija 11.22 odst. vsega proračuna ali 87.62 din na glavo...
(Prosto po uNovi Riječi")
želel naš vinogradnik, ki mu tolikrat trepeče srce, ko se ozira v temne oblake, ki prete s točo...
ie nastopajo nevihte na Bata-
vlji, v Holandski Indijf, kjer prideta na vsakih pet dni v letu dve nevihti. So tod kraji, kjer je le 40 dni v letu brez neurja! Pariz ima na leto 27.3, Barcelona 12.6 nevihtnih dni.
Pri nas, v srednji Evropi, nastopajo najpogosteje nevihte v juliju in avgustu, v Španiji v maju, v južni Italiji v septembru. V teku dneva se vrste nevihte največkrat med 12. in 18. uro, najmanj jih je zgodaj zjutraj, od 4. do 6. ure. Hudourni oblak napravi povprečno 30—40 km na uro, tako da minejo največje nevihte mimo nas v približno poldrugi uri. Neurja se vlečejo v višini 1000 m In še več, opazovali so jih v Alpah celo preko 4000 m visoko. Na severu so nevihte mnogo manj naelektrene kakor v naših širinah, kjer se moramo velikanski množini prirodne sile pogostokrat čuditi.
pred oblegani Pariz. Tu je bilo
junaško dekle že drugič ranjeno.
Nato je Šla Jeanne pred Conupičgne. Angleži so bili v veliki premoči. Francozi so se umaknili za mestno zidovje, zaprli so pa prezgodaj vrata in Devica Orleanska je bila ujeta. Angleži so jo odvedli v Rou-en in jo postavili kot čarovnico pred sodišče, ki mu je predsedoval inkvizitor, škof Beauvads. Zaman je dekle zatrjevalo da ni čarovnica, Jeanne je bila obsojena v smrt na grmadi...
Na glavnem trgu v Rouenu se je dne
30. maja 1432. zbrala* velikanska množica radovednežev.
Devico Orleansko so postavili na grmado hi jo sežgali.
Preden je nesrčena Jeanne v groznih mukaih izdihnila, se je obrnila k inkvizitorju, Angležem naklonjenemu škofu Beauvaisu in mu zaklicala: — Škof, zaradi vas moram umreti!...
L. 1908. so Devico Orleansko proglasili za blaženo, po svetovni vojni, 1. 1920. pa za svetnico. Premnogo legend, dra-matskifa del, pesmi in povesti se je skovalo v raznih' jezikih okrog junaškega lika žene s francoskega podeželja, ki je prisluhnila klicu srca, v poslednjem trenutku rešila domovino propasti, pa bila za svoje delo sežgana kot čarovnica od in stitucije, ki jo je stoletja kasneje proglasila za svetnico.
Jekleno tovarištvo v francoskih legijah
Na dan 30. aprila praznujejo francoske tujske legije krstno slavo v spomin na junaško obrambo 65 legionarjev proti 2000 mehikan-skim vstašem za časa cesarja Maksimilijana. Deset ur je junaška četica branila trdnjavo, usmrtila 200 napadalcev in se šele potem vdala, ko sta bila ubita dva častnika in 43 vojakov.
Tujske legije so bile ustanovljene z zakonom francoske narodne skupščine 1. 1827. Služiti v legiji je ena najtežjih dolžnosti, ki
terja največje duševne in fizične napore. In vendar jih je večina, ki doslužijo petletni rok, pa znova podaljšajo svojo službo.
Tujska legija vliva borcem ljubezen in mržnjo, hrabrost, kavalirstvo in brutalnost. Legionar pozna samo lojalnost do svoje čete. Zanj ni druge domovine razen legije. Izven vojaške časti nima legionar kaj izgubiti, zato so tujske legije strašne v bojih, jekleno varištvo druži može do smrti.
Pijavka se mu je vsesala v goltanec
Znano je, da so ponekod studenčnice, ki niso posebno priporočljive kot pitna voda. Posebno v notranjosti Balkana se večkrat primeri, da pridejo z vodo v želodec tudi pijavke. Slučaj, ki se je dogodil v Perziji, je pa v tem pogledu še posebej značilen.
Mlad pastirček se je napil potočnice, čez nekaj časa mu je jel zatekati vrat, postal je zabuhel v obraz, oči so mu izstopile. Dečka, ki je komaj še dihal in je le težko govoril, so naglo odvedli k zdravniku. Ta je dognal, da ima v goltancu debelo pijavko. Potresel
je zajedalko s kuhinjsko soljo, da bi odnehala in jo s kleščami privlekel na dan. Rešil je dečku življenje, ker bi se bil drugače zadušil.
V primerih, da zaide pijavka v želodec, je treba takoj popiti raztopljeno kuhinjsko sol in hitro poiskati zdravnika. Zgodi se, da se nam prilepi pri kopanju na kožo tako zvana konjska pijavka, ki je sicer manjša in se nasrka le do 1 grama krvi. Posuti jo moramo najprej s soljo, pepelom ali tobakom, da popusti in šele potem odtrgati!
Mišje gnezdo v starih cerkvenih orglah
V neki cerkvi južno od Londona so se verniki že več mesecev prepirali z župnikom, protestantskim pastorjem, zaradi orgel. Župnik je zahteval nove orgle, župljani so pa bili prepričani, da so stare še dobre in jim ni padlo niti na misel, da bi segli v žep in odšteli denar.	.
Prepir se je nadaljeval, dokler se ni dogodil med mašo nenavaden primer. Organist je pritisnil na tipko orgel, ki se le redkokdaj rabi in zrak, ki je pritisnil iz basa, je prestrašil mišjo zalego, ki se je bila vgnezdila v cevi. Miši so se razletele na vse strani, pobožne pevke so jele bežati po koru in glasno vre-
ščati.
Pastor, ki je pravkar bral mašo, je izkoristil priliko in znova opozoril župljane, kako nujno potrebne so nove orgle. Zdaj je bil šele ogenj v strehi! Vurniki so jezno zatrjevali, da jim je pastor nalašč zagodel z miškami, samo da bi jih prisili! k denarnim prispevkom. Na lice mesta je prišla komisija in ugotovila, da je župnik nedolžen in da so hripave, zaprašene orgle res potrebne, da gredo v zasluženi pokoj. Župljani so se končno odločili, da orgle odstranijo, cerkveno petje pa bo poslej spremljal nov — harmonij...
Tudi kače spadajo med sladokusce
Kdo ne pozna domače mucke, kako se ob lizuje in zadovoljno prede, če smo jo posladkali z mlekom. V hleve se tudi pri nas včasih vtihotapi gož, nepridiprav, ki se spravi na kravja vimena in sesa mleko. Rimski pisec Plini j je pa že vedel povedati o kačah, ki se sladkajo s ptičjimi jajčeci.
Da je to res, je zda^ odkrila filmska odprava v notranji Afriki. Zalotila je velike afriške gade, kako plezajo na drevesa do ptičjih gnezd in praznijo iz njih drobna jajčeca. Pri tem je postopanje kače vprav značilno. žival položi svoj gobec pred jajce, odpre na široko žrelo in pogoltne celo jajce.
Nato si da »silo«, jajce smukne dalje v goltanec in se tam zdrobi. Zadovoljna plazilka použije tekočino, lupine se pa ustavijo pred zoženim vhodom v želodec, od koder jih gad izbljuva na dan.
Operaterjem se je posrečilo, posneti več prizorov, med katerimi je posebno značilen naslednji. Gad je v velikem gnezdu skalnega orla bas pospravljal precej zajetno jajce, ko je priletela samica. Z ostrim kljunom je orel vsekal gada in ga ubil. Ujeda je ubila po-žrešneža, ki je uničil njen zarod še v zarodku, in ga vrgla čez skalovje...
Po ženi so prišli do slave in časti...
Brez idealnih ljubic bi mnogi sicer odlični možje utonili v pozabljenje
Staro je že pravilo, da postane žena slavna po nesmrtnih delih svojega moža. Beatrica je zaslovela po Danteju, lepa Lavra po Petrarki, Kristina Vidpius po Goetheju, Primičeva Julija po Prešernu...
So pa tudi žene, ki so v svojem visokem položaju in duševni vrednosti podpirale in nadkrilile moške ter jim pomagale do slave. Soprog gospe Curie, iznajditeljice radija, je pomagal ženi pri delu m si tako pridobil slavno ime, ki ne bo tako kmalu pozabljeno.
Gabriele DAnnunzio se ni toliko proslavil z »osvajanjem« Reke, kolikor s svojim puščavskim življenjem. Do slave ne bi prišel niti s svojim književnim delovanjem, če bi ga ne bila navdahnila slavna Eleonora Duše. Sloviti kipar Klin-ger se je moral za svoja krasna dela zahvaliti svoji Muzi Elzi Asenjevi, ki mu je pomagala do najvišje sfere umetnosti. Prepuščena sama sebi je živela ta plemenita žena na starost v skrajni bedi in umrla v nekem prenočišču za sirote...
Glasoviti virtuoz Toselli bi ostal nepoznan, če bi se ne bila zaljubila vanj
princesa Luiza Koburška, ki je kasneje imela zelo burno življenje. V ognjeviti ljubezni te žene, ki ga je vzela za moža, je postal Toselli eden najpopularnejših umetnikov v Evropi.
Poslednji portugalski kralj Emanuel II. bi se, ko je bil izgnan s pres tola, izgubil v svetu, če bi ne doživel ljubezenskega srečanja z vročekrvno kiirtizano, lepotico Galby Dessly, ki je proslavila njegovo ime bolj kakor vse njegovo vladanje.
Preprosti madžarski ciganski primas, Rigo Jamesi, je romal s svojo kapelo po evropskih prestolnicah in žel aplavze, toda nihče se ni zmenil za njegovo ime. Ko je nekoč sviral v Belgiji, se je zaljubila vanj prekrasna princesa, Klara Chi-may. Ta je vso svojo nežno mladost, lepoto in bodočnost položila pred črnookega cigana in odšla z njim po svetu. Jancsi je postal slaven, čeprav nenavadni zakon s princeso ni dolgo trajal.
Grof Neipperg je bil tajni ljubimec Napoleonove druge žene Marije Luize. Boril se je v raznih bitkah, po cesarjevem padcu je I. 1815. postal Lutein višji konjar in poveljnik parmske vojske. Kas-
neje ga je Marija Luiza imenovala za vrhovnega dvornega maršala in zunanjega ministra, se 1821. poročila z njim in mu rodila dva sinova...
Lady Hamiltonova, hči preprostega ko-vača, se je znala preriniti do vojvodinje. Takratni don Juani so si šteli v posebno čast, če so postali ljubavniki te strastne, prekrasno raščene ženske. Njenega moža, sira Hamiltona, se ne bi nihče spomnil, če bi ne bilo nje. Ona je bila njegova duša, njegovo vse. Po tajni ljubezni je slavnemu zmagovalcu pri Trafalgam, Nelsonu, povila hčerkico. Po smrti junaka se angleška vlada ni ozirala na njegove poslednje želje, naj skrbi za Hamiltonovo, ki je morala bežaiti v Francijo...
Zaključimo z anekdoto o slavnem Sokratu:
— Po čem je filozof Sokrat postal tako slaven?
— Jasno, po svoji filozofiji!
— Ni res, po svoji ženi Ksantipi. V Atenah je bilo mnogo filozofov, toda ena sama Ksaaitipa...
Sokolstvo
Sokolski tekmovalci prihajajo v Maribor
Savezno načehiištvo je določilo za zadnje izbirne tekme za Pariz sledeče tekmovalce: Kujundžič Jožef (Subotica), Pristov Janez (Jesenice), Grilc Konrad (Celje), Primožič Jože (Maribor), Forte Miro (Ljubi jama), Merzlikm Dimitrije (Beograd), Gregorka Boris (Ljubljana), Stergar Miloš, Budja Jožef, Mihočiinovič Rade (vsi Beograd), inž. Ivam če vic (Sorn-bor), Bela Norbert (Maribor-Beograd). Navedeni tekmovalci predstavljajo ■najboljše, kar premore naša država v telovadbi.
Izbirne tekme bodo 7. maja ob pol 9. na verandi sokolskega doma (Union), ki bo za to nalašč pripravljena. Tekme bo vodil II. namestnik saveznega načelnika br. Kovač Ivam, kot sodniki pa bodo sodelovali br. Macanovič iz Zagreba, An-
tosijevič iz Ljubljane in Štukelj iz Maribora. Štukelj je tudi določen za vodnika vrste. Sodilo se bo po mednarodnem tekmo vailmem redu. Publika bo sproti obveščena o vsaki znamki, za kar bodo skrbele posebne priprave im vsakdo si bo laihko znamke beležil v za to pripravljene tablice, ki se bodo delile obenem z vstopnicami.
Izmed 12 tekmovalcev bo izbrati 8. Po najverjetnejšem siklepanju poznavalcev 'bo borba za 8. mesto izredno napeta, ker je za to mesto nič mani kot 5 kandidatov.
Tekmovalci prispejo v Maribor 3. maja in bodo nato do tekme skupaj vežbaii.
Tekma bo prva v tem obsegu v Mariboru in vzbuja že sedaj povsod veliko pozornost
TELOVADNA AKADEMIJA POBREŠKEGA SOKOLA
Preteklo nedeljo je bila v pobreškem Sokolskem domu zelo uspela telovadna akademija, na kateri je sokolska edinica pokazala uspehe svojega zimskega dela. Navzoče člane in številno občinstvo je pozdravil starosta br. Požar, ki se je v toplih besedah zahvalil članstvu za njegovo vztrajno delo. Nato so se začela izvajanja posameznih točk, pri katerih sta sodelovali pevsko društvo Zarja in orkester Drave. Posamezne točke so izvajali člani, moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deca. Kot zadnja točka je bil pozdrav zastavi. Po kon-
čani akademiji se je razvila v Sokolskem domu prisrčna in bratska 'društvena zabava. Treba je še pripomniti, da je bila akademija po zaslugi br. Bana zelo dobro pripravljena in da so bile vse točke zelo vzorno izvajane. Telovadci in telo-vadkinje so bili deležni vsega priznanja.
1.	Sokolsko društvo Maribor I priredi 30. aprila bojno tekmovanje na letnem telovadišču s pričetkom ob 6. uri zjutraj. Ker bo to tekmovanje zelo zanimivo, vabimo vse sokolske pripadnike in ostalo cenj. občinstvo, da si to tekmovanje ogledajo. Vstop prost.
Šport
Športna nedelja v Mariboru
Jutrišnja nedelja bo v Mariboru in mariborskem okrožju brez večjega športnega sporeda. Na sporedu je le juniorski lahkoatletski otvoritveni meeling, ki bo ob 10. na Železničarjevem stadionu. Prijavljenih je skoro 30 atletov. Ker se najboljše moči rekrutirajo iz vrst mlajših atletov, je pričakovati zanimivega tekovanja in odličnih rezultatov.
Nogometaši jutri v Mariboru nimajo niti -olicielnih niti prijateljskih tekem. Zanimanje nogometu naklonjenega občinstva je osredotočeno na Kranj in Jesenice, kjer bosta odigrali odločilni povratui se-mifindlni nogometni lekmi v prvenstvu r NP-a Kranj—Maribor in Bralstvo—C5K. Favorita sta oba kluba mariborskega okrožja, ki imali že majhen naskok, toda po zadnjih uspehih gorenjskih klubov moramo biti pripravi j. tudi na presenečenja.
7.c danes zvečer ob ‘20. bo na verandi Uniona zanimivo srečanje juariborskili in zagrebških rokoborcev. Nastopila bo priznano dobra zagrebška „Croatia“ proti ...Maratonu" v prvem nastopu tretjega kola borb za državno prvenstvo moštev v rokoborbi. Ker bodo nastopile na obeh straneh res dobre moči, smemo pričakovati zanimiv rokoborski spori.
Prireditev bo tem privlačnejša, ker bo v njenem okviru padla tudi odločitev, kdo bo nastopil v rokoborski reprezentanci
proti Italiji dne 12. maja v Zagrebu v poltežki kategoriji: JPircher (Pekovski SK Maribor) ali Mctzner (Croatia, Zagreb;.
Celjski prvenstveni nogomet
V	Celju sta na sporedu dve prvenstveni nogometni tekmi. Ob 15,30 bo na igrišču Olimpa juniorska prvenst. tekma Olimp— Alletik, ob 16.30 pa be rta istem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma Store — Borut.
s. Mariborski lahkoatletski sodniki se
naprošajo za .sodelovanje pri juniorskem lahkoatletskem meelingu jutri ob 10. na stadionu Železničarja.
s. SSlv Maraton obvešča vse mariborska športne klube, da meeting 7. maja odpade radi prireditve Jadranske Straže.
s. SK železničar bo gostoval jutri s kompletnim prvim moštvom v Murski Soboti proti S K Muri.
s. Tudi tekme SK Slavi ja—SK Celje jutri ne bo, tako da bomo jutri v Mariboru brez nogometnega sporeda, s. Pekovski SK se pridno pripravlja- za
nastop proti boksarjem zagrebškega SK Ilerkulcsa, ki bo gostoval v Mariboru predvidoma koncem prihodnjega tedna.
Pomoč le tul
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavljen v kem. rarm. laboratoriju
lekarne Mra. Ph. IVA ANDRIJICA v Mostaru
in prav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin Uspeh |e zajamčen po kratkem zdravljenju. Prihaja veliko zahval in priznan), — Škatlica 100 gramov z natančnim navodilom din 30*—, tri škatlice din 90*— v zavoju franko poštnina.	^ao
DUBRAVK A-čai dobite tudi v vseh lekarnah!
Reg. S. 5t 14471 od 21. V, 1938
Mariborske drobne vesti
m. Padel je v delavnici in si zlomil levo nogo Štefan Lasbacher, nožarski vajenec iz Dogoš.
m. V Dravo pred stražniki. Pred stražnikom je pobegnil iz gostilne pri »Roži« neki neznani moški. Stražnik je stekel za njim po Splavarski uMci, ali na Pristanu se je neznanec pognal pred njim v Dravo. Moški je dolgo plaval po Dravi, ki ga je zanašate nazaj proti mestu ter ga pred Bergotovo tovarno zanesla na plitvino. Stražniki so ga odpeljali na stražnico, kjer je neznanec povedal, da je 30-letni 'brezposelni mehanik Ivan Nedbalov iz Rušetka v Bolgariji. Povedal pa ni, zaikaj se je zbal stražnika.
m. Popravite razdejane hodnike? Pri kopanju jam za nove telefonske kable je bilo razdejanih po sredi mesta več asfaltiranih hodnikov. Nastale jame so preprosto zasuli z gramozom, da človek na okroglih kamnih le s težavo ulovi ravnotežje, nekaj pasantov pa je v temi celo že padlo. Razen tega še širita iz teh zasutih jam na vse strani prah in pesek. Zato bi radi vedeli, koliko časa bo ostala vsa ta nesnaga še po mestu in ali se ne bodo pokvarjeni hodniki taikoj spet zalili z asfaltom? Menda ne bomo morali čakati do zime?
m. Tatvina kolesa. Kijučavrnčarskemu pomočniku Francu Matelu je bik) z dvorišča neke hiše v Smetanovi ulici ukradeno 1600 din vredno kok) znamke «Adler«.
m. Dve kolesarski nesreči. Mesarski mojster Iv. V. je podrl s kolesom na vogalu StrossmayeTjeve ulice in Vodnikovega trga uradnico Marijo Geršakovo iz Koroške ceste ter jo teže poškodoval.
—	Delavec A. K. iz Počehove pa je na Glavnem trgu podrl s kolesom 56-letno Frančiško Klinarjevo, ko je hotela na dru-
go stran mosta. Ženska si je prebila zgornjo ustnico ter tako močno krvavela, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
m. Kolesar v voznika. Pred kok) upokojenega orožniškega narednika Jožefa Letonja iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah je skočil pred železniškim mostom na Pobrežju 40-letni hlapec Rudolf Gabrovec iz Zfkovc. Letonja je pri trčeifju pognalo na cesto, pri čemerne padel tako nesrečno, da si je prebil lično kost ter se teže poškodoval po glavi. Letonja se je moral zateči v bolnišnico.
m. Tat je imel smolo. Krojaški mojster Alojz Grandaluč iz Mlinske ulice je našel včeraj na svojem kolesu v veži privezan 8 kg težak sveženj cintkastih palic. Zanesel jMi je na policijo. Mojster •domneva, da je neznan tat privezal ukradene cinikaste palice na kolo, da bi se še z njegovim kolesom odpeljal, pa ga je najbrže katera stranfka prepodila.
m Umrli so v Mariboru in bližnji okolici: KKfman Hedvika, soproga juvelirja, 59 let:	Schmidi Ida, zasebnica, 82 let,
Stolna 4; Lampe Roza. Kramberger Simon, zidar, 61 let. Krčevina, Aleksandrova 15; Mlinarič FerdinaiKl, vrtnar, 29 let, Ribniško selo 24, ubit na pot« iz gostilne; Prištof Jožefa, soproga trgovskega pomočnika, 37 let, Kacijanarjeva 53; Karpar Marija, viničarka, 48 let, Meljski hrib 18; Kremet Jožica, hčerka delavke, 15 let, Mlinska 35. Skaza Franc, želez, v pok., 83 let, Tržašika 82; Katpš Leopol-dina, hči tkalca, 6 mes., Splavars>ki prehod; Novak Martin, strojevodja drž. žel. v p., 89 let, Gregorčičeva 20; Rafrle Marija, zasebnica, 88 let, Gozdna 10; Skaza Marija, vdova po žel, 76 let, Tržaška 82: Pušnik Ivan, 76 let, Miklošičeva 2; Plohi Alojz, viničar, 65 let, Studenci; Kozel F., žena mizarja, 33 let. Jadranska 21; Lešnik Neža, žena kovača drž. žel., 73 let, Studenci. N. p. v m.!
E. S. BRUCE:
Pjisau/kikaua sluiuuAsi.
»Dovolj neumnosti,« se je tedaj oglasil nadzornik in stopil bliže. »Kdo pa ste prav za prav?«
»Pilot tega letala.«
»Kdo?«
»Saj sem vam že povedal,« je vzkliknil Warren. »K sreči sem imel padalo s
seboj.«
Te besede, so gledalce zmedle. Vsi so ^e zgrnili okoli njega in začeli siliti vanj
vsemi mogočimi vprašanji. Nadzornik je z jezno kretnjo množico odstranil in prijel Warrena za roko.
»Vi ste bili v tem letalu?* je vprašal. >Kako morete to dokazati?«
»Ali tole ni dovolj dober dokaz?« je dejal it^ pokazal svoje padalo. »Nikak-šna tajnost se ne skriva za tem. gospod nadzornik,« je nadaljeval. »Letel sem Iz Pariza v London, pa se mi je letalo pokvarilo in sem ga moral prepustiti usodi. S padalom sem skočil iz njega in pristal na travniku, dva ali tri kilometre odtod.«
»Čestitam vam, da se vam ni nič zgodilo. gospod,« je rekel nadzornik. »Ali bi mi povedali svoje ime?«
»Clinton, Warren Clinton od Kraljeve letalske družbe v Croydonu.«
»O vas sem pa že slišal, gospod Clinton,« je dejal nadzornik nekoliko prijazneje. »Eden naših najboljših pilotov ste, ali ne?«
»Takšne vrste, kakršne imenujejo pri nas ase,« se je nasmehnil Warren, »toda danes se nisem pokazal vrednega tega priimka.«
Požar je bil v trenutku pozabljen. Človek, ki se je iztrgal smrti in si rešil življenje s padalom, je po mnenju ljudi junak, ki ga je treba občudovati. In ljudje so ga občudovali. Sicer so pa njegovo ime po večini že od prej poznali.
»Srečen sem, da ste se tako srečno izmazali, gospod Clinton,« je rekel nadzornik s trdim glasom. »Ne morem pa razumeti tega, kako je mogoče, da vas prav nič ne zanima usoda vašega sopotnika.«
»Mojega sopotnika?«
»Da, gospod. On je ostal v letalu,« je dejal nadzornik. »Kdo pa se je vozil z vami? Vaš mehanik? Zakaj ni še on Skočil s padalom? Ali ga mar ni imel?«
»Ne razumem, kaj govorite,« je vzkliknil Warren začuden. »Nobenega potnika nisem imel s seboj. Sam sem bil.«
Nadzornik ga je pogledal izpod čela.
»Pravite, da niste imeli sopotnika?« je ponovil.
»Prav zanesljivo ne,« je vztrajal War-ren. »To bom pa vendar vedel!«
»Kako si pa torej, razlagate tole, gospod?« je vprašal nadzornik.
Odvedel je letalca proti dogorevajočim ostankom letala. Warren je najprej brez pravega zanimanja pogledal v ogenj... potem pa je obstal kakor okamenel. Sredi umirajočega ognja je zagledal obrise napol zoglenelega človeškega trupla.
TRETJE POGLAVJE.
Neznanec v letalu.
Usoda, ki si je izbrala Warrena za orodje, svojega dela ni opravila samo na pol. Človek bi mislil, da je imel mladi letalec za kratko noč že dovolj razburjanja, toda usoda je bila očitno prepričana o nasprotnem. Warren je najprej zardel, potem pa je prebledel. Nadzornik, ki ga je ves čas opazoval, je vse to videl.
Toda mladi mož je ostal neveren Tomaž. Dobro je vedel, da je bilo letalo prazno, ko je skočil s padalom. Zato mora biti tudi zdaj prazno. Te čudne oblike so samo plod senc in odsevov ognja. Nemogoče je, oa bi bilo :o človeško ietoS-
»No, torej? Kaj je, gospod?«
Waren se je zdrznil. Nadzornikov glas je bil rezek in odsekan. Warren je pogledal okoli sebe in zelo se je moral potruditi, da se je spet zbral.
»Človek bi res rekel, da je to človeško truplo. Pa ni mogoče. Sam sem bil v letalu.«
»Dobro premislite svoje besede, gospod,« ©a je opozoril nadzornik.
»Kad pravite?«
»Nekdo je našel smrt v tem letalu. Pravite, da ste letalo vodil vi in da ste si s skokom iz letala rešili življenje,« je dejal nadzornik. »Mislim, gospod Clinton, da je bil vaš padec precej hud in da vam je malo zmešal spomin. Ko se boste odpočili, mi boste povedali, kdo je bil vaš sopotnik, in mi morda razložili, zaikaj je ostal v kabini letala.«
Nova slutnja, da je v veliki nevarnosti, se je polotila Clintona. Zdelo se mu je, da se pod njegovimi nogami odpira brezno in da ga skuša pogoltniti.
»Tu imam dve izjavi,« ki se ne ujemata z vašo,« je nadaljeval nadzornik. »Dve osebi sta dobro videl; nesrečnik;* v kabini, toda plameni so bili tako hudi. da mu ni bilo mogoče pomagati in .ga rešiti, če ‘je bil še živ.«
(rWfe.s4ecEt>
Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, obiščite manufakturo ,fČGŠkl magazin*1 Maribor, pri glavni policiji, kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kvaliteti. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V raallb oglasib stane vsaka beseda 60 par: oalmanj&a pristojbina ra te oelase le din b.—. Dražbe, orekllcl dopisovanja in ženltovaniski oglasi din 1.— oo besedi. Nalmanlšl znesek za te oelase te din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilu oziroma ca le vposlatl v pismu skupal z naročilom ali oa oo ooštni položnici na čekovni račnn SL 11.409. Za vse olsmene odgovore glede tnallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
Razno
ZLATO IN SREBRO,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakuo M. ILGERJEV SIN. Maribor. Gosposka ulica 15.
VSAKI OSEBI
— družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-lialnica.	1803
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, izgotov-1600» posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, nuli. perje. inleti. Najboljše pri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5.	2274
UMETNA GNOJILA
kakor čilski soliter, apneni dušik, superfosfat, kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi, Meljska c. 12, tel. 20-83.	3203-1
GOSTILNA PRI »LOVCU«
(Lahajner) Frankopanova.
V nedeljo koncert. Sortirana vina. Priporoča se Vrabl-Vicman._______________ 3802-1
ALI ŽE VESTE
da dobite najboljše vino v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici.	3803-1
Proda se ENODRUŽINSKA HIŠA
nasajenim vrtom in njivo za 13.000 din. Vpraša se Zg. Radvanje. Hostejeva ul. 72. 3748-2
MALI CONTINENTAL
pisalni stroj za potovanje, dom in pisarno na mesečno odplačilo po din 200.—. drž. uradniki dobijo istega na mesečne obroke po din 100.—. Samoprodaja:	Ivan	Legat,
Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34; podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44, tel. 26-36.	3808—1
TOČILNICA
s trafiko se odda v Ormožu. Naslov v upravi. 3752-1
PONIKLANJE
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5.	3544-1
Ponudbe
upravo.
KRUH TURIST.
Orati kruh iz rži je zelo tečen. otane 8 do 10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen. Parna pekarna Feiertag, Betnavska cesta 43. tel. 28-24. Podružnice; Maribor, Ulica 10. oktobra. Meljska cesta 65 in v trgovini Skaza, Glavni trg. 3260—1
VINOTOČ NOVAČAN
lia Košakih odprt. 3468-1
»LUNA« STEZNIKI
vas napravijo vitko in elegantno, izgotavljajo se po meri tekom 6 ur. brez gumija In ribje kosti. Tudi najnovejši modrčki v veliki izbiri pri »Luna«. Maribor, samo Glavni trg 24.	3557—1
REVNO DEKLE
malo maturo išče službe.
pod »Nuino« na
Angleško
• olatno
ENONADSTROPNA HIŠA
vrtom v centru se proda. Naslov v upravi. 3774-2
Na periferiji Maribora dajem v najem
HIŠO S 3 SOBAMI verando, kuhinjo. kletjo, 1300 ma vrta z brajdami, gospodarskim poslopjem in gospodarskim inventariem. Primerno za upokojenca, ki ima veselje z vrtom. Naslov v upravi.	3777-2
Stanovanie
TRISOBNO STANOVANJE
; pritiklinami v Ciril-Medo-dovi ulici 18 se odda s 1. junijem. Vprašati II. nadstropje št. 9.	3732-5
V novi zgradbi se oddajo MODERNA STANOVANJA
in lepi poslovni lokali. Vprašati Tezno. Ptujska c. 40. 3734-5
Oddam novo renovirano SOBO IN KUHINJO
mirni stranki. Gregorčičeva ulica 7. Nova vas. 3738-5
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam mirni in čisti dvočlanski družini. Naslov v upravi.______________3739-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci. Jurčičeva 93.	3743-5
POSESTVO
na prodaj z lokalom, ki je sposoben za vse. Pekre 6. 3783-2
POSESTVA
hiše od 30.000 naprej. GOSTILNA
mesarija, trgovina sredi trga 200.000.
VILE
mline, veleposestva, prodaja Realitetna pisarna. Maribor, Aleksandrova 33.	3805-2
ki se ne meika
a vzorčasto in ^ enobarvno
Tekttllana
Budeteldt
Novozgradba, 2 stanovanji sobo, kuhinjo, vrtom, Pobrežje, 22.000, kakor velika izbira privatnih in obrestonosnih hiš, vil. trgovin, gostiln, posestev, tovarn. Posredovalnica »Rapld«, Maribor, Gosposka 28.	3811—2
Zamenjd se dobro ohranjeno MOŠKO KOLO za žensko. Dopisi pod »Nuino« na upravo lista. 3812—1
RADIO STARKE L
KaRIBOR,7RG.SV0BCiDE 6
Iščem
OSEBO K A. PREVOZU
z nekaj gotovine, do možnosti samski z dežele. Ponudbe nh upravo pod »Zaslužek«. 3753-1
IŠČEM TRGOVINO
z meš. blagom. Dopise m upravo lista pod »Ugodno«.
3814—1
LEPO STANOVANJE
se odda in ena čista soba. Stu1 denci, Aleksandrova c. 17, pri malem mostu.	3787-5
Sončna
SOBA S KUHINJO
se odda 15. maja ali 1. junija Masarykova 6, Špesovo selo. Pobrežje. ____________3789-5
OPREMLJENA SOBA | TRG. POMOČNIKA
s posebnim vhodom se odda manufak>urista, mlajšo moo • solidnemu gospodu. Naslov sprejme modna trgovina. Po- ^ v upravi.	3741-7	nudbe pod »Dober prodaja-
3733-9
Sprejme se
GOSPODIČNA na stanovanje in hrano takoj ali pozneje. Naslov v upravi. 3744-7
Sprejme se
SOSTANOVALEC
ali delavki. Ruška c. 9. 3745-7
OPREMLJENA SOBA
se odda. Splavarski prehod 3/1.	3770-7
lec« na upravo.
GOSPODINJA
skromna, tiha. marliiva, nad 45 let stara, se sprejme k starejšemu gospodu z enim več-} jim otrokom v mestu. Ponudbe samo s točnim opisom dosedanje zaposlitve se pošiljajo na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva gospodinja«.
3772-9
Sprejmem
KLEPARSKEGA VAJENCA od dobrih staršev. Kuharič.
Sprejmem
NA STANOVANJE
gospoda ali gospodično. Ta- Ptujska cesta 29- Tezno, borska 9. Žižek.	3771-7	<_________3780-9
SOLIDEN GOSPOD	DEKLE
se sprejme na stanovanje, se sprejme k 15. mes. stare-Pobreška c. 11. dvorišče. (mu otroku, pomagala bi v tr-3775-7	(govini in kuhinji. Biti mora
 	poštena in snažna. Ponudbe.
OPREMLJENA SOBA na upravo »Večernika« pod s posebnim vhodom se takoj >Pridna 20«.	3782-9
odda. Ob železnici 3776-7
vrata 9.
PRIDNA ŽENSKA gQg^	samostojna.	40—50 let stara.
opremljena ali prazna, se od-	dob‘	‘ak°>	me*to
da. Rotovški tre 8/1., desno, ^dmie Potrebna ka'vena
Oddam veliko
SOBO IN KUHINJO
z vrtom. Vprašati ob nedeljah dopoldne. Pobrežje. Teeznska 19	3751-5
3778-7
Oddam
SOBO S ŠTEDILNIKOM
Zrkovska 38. Pobrežie. 3784-7
din 10—15.000. Pismene ponudbe na upravo pod »Gospodinja«.	3785-9
Fletna • «
• kopalna m
blaga
LEPA STAVBENA PARCELA
na prodaj. Studenci, Kralja Petra c. 130.	3821—2
Prodam
za plaiie In obalne obleke
prinaša v na/novejših vzorcih
Tekttilana Budeteldt
6 NOVIH OKEN
130x100, ugodno na prodaj. Sokolska 39. Studenci. 3746-4
PRVOVRSTNO MLEKO
20 1 dnevno iščem takoj. Ponudbe pod »Stalni odjemalec« na upravo.	3832—1
Posesf
Na prodaj
TRISTANOVAN.ISKA HIŠA z lepim vrtom. Vprašati v trgovini Fujs, Ptuiska cesta. 3747-2
TRGOVINSKE STELAŽE
zelo dobro ohranjene, pudlni, pisalna miza, se prodajo. Naslov v upravi.	3728-4
OTROŠKI VOZIČEK ~
globok, dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov v upravi lista.	3768-4
NA DOBRE PEČENICE
in pristno pekrsko kapljico vabljeni. Gostilna Sršen, Limbuš.	3795-1
HIŠA
z lepim vrtom na prodaj. Pobrežje, Nasipna ulica 28. 3735-2
TRAJNI KODRI
z najnovejšim aparatom takoj volovi. .Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska. 11. Vajenca se sprejme. 3816—1
TISKARNA
litografija
KNJIGOVEZNICA ANILINSKI TISK OFFSETTISK
VILA
nad 4 leta davka prosta, 4 sobe, kuhinja, kopalnica, veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd. se proda za din 240.000. Maribor. Metelkova 23. Natančnejša pojasnila Pregljeva 4.	3474-2
BAKROTISK KAMENOTISK NAKLADA NOVIN PLAKATIRANJE PIROFANIA
Prodam KROMATIČ. HARMONIKO
l žensko kolo. Pobrežje Zrkovska c. 11.	3769-4
Proda se lepa temnoplava OBLEKA pripravna za birmo. Betnavska cesta 31. _________3779-4
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
v I. nadstropju oddam. Krčevina Ribniško selo 42. 3754-5
PROVIZIJSKI ZASTOPNIKI
kateri so dobro vpeljani pri nnconni^NA	industrijah in obrtnikih, se
uubPUDiCNA	sprejmejo proti dobremu za-
®reAr,”,a.„sfen2v^in. služku. »Intra« d z o a Po-brezje pri Mariboru, Cankar-
hrano. Ob železnici 4. I. nadstropje.
jeva 16.
3786-9
OPREMLJENO SOBICO	POMOČNICA
s posebnim vhodom oddam.'	. TRG. POMOČNICA
np-lavJca 21	3796-7	začetnica,	z znanjem nem-
Delavska 21.	3/yo	/	ge	sprejme na dežei0.
Ponudbe pod »Zanesljiva«. 3804-9
Lepo
OPREMLJENA SOBA
se takoj odda. Slomškov trg 13/1.	3797-7
SOPOSREDOVALCA
.	iposestev, inteligentnega, pro-
DVA GOSPODA	j ^ delitvi provizije in pristop-
„ sprejmeta na stanovanje nini djn 2000 sprejme Reali-in hrano. Loška 5/1.» vrata 7.' tetna pisarna, Maribor. Ale-8798-7	ksandrova 33,	8806-9
GOSPODIČNA
SPREJMEM GOSPODA	'
Str*,"1 hran%7^ar7'perf=ktur v stenografiji in cic, KusKa c. a-------. strojepiSjU> z znamem nem-
Odda se	škega jezika, se takoi sprej-
OPREMLJENA SOBA Ime začasno za popoldanske dvema gospodičnama s hra- ure. Predstaviti ponedeljek no ali brez nje, ali Da prazna popoldne. »Intra«. Pobrežje, ali opremljena soba s pomož Cankarjeva ul. 16.	3759-9
Oddam
STANOVANJE
soba in kuhinja, proti odslužitvi z delom. Vzamem tudi ofarja, prednost mala družina. Nastop lahko takoj. Košaki. Aleksandrova cesta 30. Perčič.	3761-5
Dva lepa mlada
OLEANDRA
se prodata. Vprašati Ptujska cesta 40, Tezno.	3781-4
Odda se
TRISOBNO STANOVANJE
ev. pisarna Gregorčičeva. — Vprašajte Društvo hišnih posestnikov.	3815—5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Ipavčeva 9.	3820—5
Stanovanie išče
NSU MOTORNO KOLO
500- ccm, poceni na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3793-4
KOMPLETNA SPALNICA
iz trdega lesa in kuhinjska oprava. dobro ohranjena, zaradi selitve poceni takoj na prodaj. Kralja Petra trg 4/III.  3749-4	____
DOBER SADJEVEC
tudi na drobno, proda Jauk, Limbuš 14.	3755-4
Prodam poceni
MODEREN PIANINO
dober zvok. Špedicija »Jugo-spedit«. Aleksandrova 51. 3750-4
Telefon 25-67, 25-68,25-69
VELIKA SLANOREZNICA
za pogon na motor ali vitelj, v popolnoma brezhrbn. stanju (ca 500 kg težka) ugodno na prodaj. Poizve se Dri Rudolf Veselko, gostilna Baum.. Središče ob Dravi 127.	3765-4
MARIBORSKA TISKARNA
D. D.
MARIBOR - KOPALIŠKA ULICA 6
no kuhinjo s 1. ali 15. majem..	,
Plinarniška ul. 15, levo, vra- Iščem jjenektnega ta 1.	3757-7	°¥	*
Lepo sončno
OPREMLJENO SOBO
oddam.’Naslov v upravi. 3758-7
čem perfektnega SLAŠČIČ. POMOČNIKA *
Prosim ponudbe na naslov: Sidonia Pauko. slaščičarna. Murska Sobota.	3764-9
__________________________Sprejmem
GOSPODIČNA ALI GOSPA KROJAŠKEGA POMOČNIKA
se sprejme v dobro oskrbo. pomočnico takoi. Cankar-Koroščeva 22/1., desno. 3762-7 Jeva 1Q-_________3813	9
Sončna, opremliena	I Išče se pridno, čedno
SOBA S ŠTEDILNIKOM	DEKLE
se odda eni ali dvema	oseba-	kot postrežnica za	eno uro,
ina. Vodnikova 3.	Studenci,	(lahko delo zjutraj.	Ponudbe
3763-7	na	upravo	pod	»Dobro	pla-
---------------* čilo«.	3828—9
DVOSOBNO STANOVANJE
s sobo za služkinjo in kopalnico. išče starejši zakonski par za 1 julij ali 1. avg. Ponudbe pod »Dve osebi« na upravo.	-	*	3736-6
Sobo odda
GOSPOD
sc sprejme na stanovanje. Splavarska 6.	3629-7
Odda se takoi
OPREMLJENA SOBA |
s posebnim vhodom, z upora- j bo kopalnice. Dalmatinska ul. št. 26.	3817—7
LEPA SOBA
z eno ali dvema posteljama se odda. Meliska 41-1. 3822—7
Opremliena
SONČNA SOBA
s posebnim vhodom sc odda. Jerovškova c. 50.	3636-7
DELAVKI
sprejmem na vso oskrbo v svojo sobo 280 din mesečno. Krpanova 25, Studenci.
3689—7
Modema, nova. kompletna SPALNICA
in kuhinja poceni na prodaj. Mizarstvo. Miklošičeva ul. 6.
3810—4
Prodam dobro ohranjeno ŠPORTNO KOLO Vojašniška ul. 5. dvorišče.
3823—4.
OPREMLJENA SOBA
se odda. Praprotnikova 25, Krčevina.	3723—7
OPREMLJENI SOBI
velika 300. mala 200, se oddata. Naslov v upravi. 3737-7
Oddam lepo, sončno
SOBO S ŠTEDILNIKOM
za takoj. Taborska 20, Maribor.	3740-7
Lepa
MEBLIRANA SOBA
se odda s l. majem. Novak, Trdinova ulica 18. I. nadstr., Melie.	3742-7
ODDAM SOBO
z dvema posteljama. Vojašniška ul. 5. dvorišče. 3824—7
Službo išče
TRGOVSKI POMOČNIK
mlajša moč, mešane stroke, želi službe za takoi. Cenj. ponudbe na upravo pod »Zanesljiv«.	3686—10
Sprejmem mimo
GOSPODIČNO
na stanovanje. Razlagova 20.
3826—7
Odda se opremljena, sončna SOBA
s kopalnico v Dalmatinski ul. št. 23.	 3827—7
DVE LEPI SOBI
pri Glavnem trgu. ena pripravljena za pisarno, se od-, dajo. Naslov v uuravi lista.
3829—7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se takoj odda. Cankarjeva MI Maribor.	3830—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom. Trdinova 2. Melje.	3831—7
Službo dobi
——np» ~ ' 11 Trm—rmrr-MODISTIN.1A
se sprejme Lušickv, Jurčičeva. 9.	3715—9
BRIVSKI POMOČNIK
išče mesto za takoi. Govori nemški in hrvatski. Ponudbe na upravo pod »Brivski pomočnik«.	3788-10
SOBO. PISARNO
shrambo. skupaj ali .posebej (tudi zunaj mesta) iščem. Sodelovanje ali protiuslužnost na razpolago. Ponudbe pod »Soliden« na upravo. 3825—10
KMETSKA HČERKA
jz boljše hiše želi radi izgube doma kakšno malo službo, zna šivati, zašilo kuhati in ima veselje do dela v vrtu. Naslov v upravi. 3836—10
IŠČEM MESTO
postrežnice. tudi v vrtnariji. Koroška c. 8. Bater. 3837—10
Zgublleno
POKROMANA avtomobilska KOLESNA KAPA
se je izgubila na cesti iz Studencev v Limbuš. Oddati Stu denci, Kr. Petra c. 36.
3730—u
teaaaai
Ne vemo	ne	ure	. .
V	zadnjem času je »K A R I T A S« med drugim izplačala
cele zavarovalne vsote
ob smrti sledečih članov in članic:,
Janiš Jurij, Zg. Vižinga 10, p. Marenberg;
Dr. Debevec Jože, Ljubljana, Zarnikova 17;
Beguš Ana, Britof 19, p. Podbrezje;
Dimc Katarina, Depala vas 11, p. Trzin;
Toš Neža, Brengova 32, p. Sv. Anton v Slov. goricah; Kunstelj Leopold, Podlog 31, p. Sv. Vid pri Planini;
Čeč Martin, Brunška gora 6, p. Radeče;
Herbst Ivan, Boreči 28, p. Križevci pri Ljutomeru;
Šoštarič Alojzija, Murski vrh 31, p. Slat.-Radenci;
Kruleč Franc, Gotovlje 3, p. Žalec;
Draksler Slavka, Stražišče pri Kranju 6;
Hlastec Peter, Ponikva ob južni žel.;
Oglar Jožef, Sp. Loke 36, p. Lukovica;
Serdoner Frančiška, Parižlje 23, p. Braslovče;
Pristošek Ivan, Kresnike 10, p. štore;
Vračko Evald, št. Ilj v Slov. goricah 23;
Vengust Antonija, Celje, Gosposka 13;
Potočnik Andrej, Trbično 58, p. Rogatec;
Zvonar Frančiška, Stari trg 33, Slovenj Gradec;
šolar Brigita, Ljubljana, Japljeva 5;
Uršič Anton, Kal 5, p. Dobrniče;
Hirschungl Amalija, Slovenj Gradec;
Košak Alojzij, Ljubljana, Bohoričeva 33;
Močnik Marija, Bistriški jarek 2, p. Muta;
Vrhnjak Jurij, Ravne 137, p. Šoštanj;
Petrič Janja, Zagreb, Martičeva 7;
Lotrič Marija, Tržič, Na Blekah 3;
Vidic Ana, Ljubljana, Karlovška 9-1.;
Močilar Uršula, Luče 46, p. Višnja gora; štrovs Ana, Sv. Marko 15, p. Trbovlje II; Martinčič Alojzija, Brezje 70 na Gor.;
Ogrinc Franc, Ješenca 19, p. Rače;
Skobe Jožef, Radeče 188;
Ravnik Lovrenc, Javornik 55;
Alt Antonija, Leskovec 8. p. Črešnjevec;
Hubman Helena, Maribor, Meljska 31;
Štromajer Marija, Ljubljana, Središka 12;
Vidmar Alojzija, Ljubljana Celovška 96;
Voda Katarina, Ljubljana, Medvedova 8;
Hodnik Anton, Zg. Gortina 10, p. Muta;
Peternel Franc, Žiri 25;
Murn Miha, Mirna peč 30;
Janšovec^Alojzija, črešnjevci 37, p. Gor. Radgona;
Stegnar Marija, Tržič, Dolinska 5;
Petek Marija, Ptuj, Mestni vrh 48;
Zalaznik Dragica, Ljubljana, Poljanska 16;
Zaplata Feliks, Gradec 62, p. Litija.
Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti sledečih zavarovancev:
Sedej Marija, Bistrica 43, p. Tržič, ki si je pri padcu zlomila tilnik;
Leskovec Josip, Ljubljana, Miklošičeva 7, ki je umrl zaradi poškodbe na glavi.
Brezplačno sozavarovalno vsoto je KARITAS izplačala ob smrti sledečih sozavarovanih otrok:
Prevodnik Katarina, Virlog 14, p. Škofja Loka;,
Jeraj barija, Zapoge 10, p. Smlednik;
: Zlata, Koroška Bela 28, p. Javornik;
Javoršek Bogdan, Domžale, Rojska c. 19.
V	mesecu januarju in februarju se je prijavilo pri »KARITAS«
2147
novih zavarovancev.
3790
»KARITAS«.
cssaai
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
1	ul	DOM	I
Z. Z O. J. I
I	TELEFON 21-0& L
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%.
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
MajstBre)Ši slovenski denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste in se IzplaEi^ejo neomejeno!
KNjIGARNA'-----------------
v večjem mestu Slovenije išče izvežbanega, inteligentnega
lija pomol
neporočenega« po možnosti slovenske narodnosti, starost 20—30 let. Poleg znanja našega jezfka se zahteva obvladanje nemščine. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spri čeval in navedbo predizo-brazbe pod »Knjigar« anonč-nemu zavodu Sax» Maribor.
POM SfVO
izdelke -naših najboljših moj-stroy, v veliki izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282
Maribor, Vetrinjska ul. 22
Tovat niška zaloga iustrov in svetilk, Tovarnic e cene. Svetilke za nočne omarice od din lustri 3 ročni od 13»'-naprej. Eleidvo nšolacije proračuni in načrti brezplačno.
IMtro-Sinič
Maribor, Meljsfca cesta 1
Kolesa
različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke
d din 100'-
mehanik
DftAKSLiH
Vetrinjska ulica 11
Spomnite se CMDI
Obiava!
Po soglasnem oblastno priznanem sklepu mojstrov in mojstrinj so dbločene za
traine kodre
brezizjemno in edino sledeče obvezne minimalne cene: v mestu . . . din 80* — na periferiji . din 70*— v okolici . . din 60* -
Nikdo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bi imel mojster, ki bi postregel ceneje, obilo neprijetnosti in škode
Združenje brivcev in frizerjev
I N F I c i N
omamlja popolnoma in trajno ŽOHARJE, RUSE, BUBE in ŠČURKE in vso ostalo kuhinjsko golazen. Ako ne koristi — vrnem denar! Orig. doza 15'-, ovoj din 6’-. pQ POSTI; LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR
Otvoritev trgovine!
P. n. občinstvu vljudno sporočam, da nanovo odprem trgovino z dobro sortiranim raznim blagom, špecerijo, galanterijo, posodo, perilom itd.
Postregel bom cenj. odjemalcem vedno le s svežim blagom po najnižjih cenah.
Se priporočam	3838
J. Babič
Pobrežle. Zrkovska 41 (v hiši Karnar)
Razglas
Mestna podjetja Maribor razpisujejo za pošiljke svojih podjetij izvrševanje ca-rinsko-posredniških in spedicijskih poslov.
Podrobne informacije dajo Mestna podjetja Maribor, Orožnova ulica 2/1., kjer naj se oddajo tudi ponudbe do 8. maja 1939.
MESTNA PODJETJA MARIBOR.
SETA
VLOŽEK
n°9e, čevlje in n°®8
Uzdemle Jtživoje,
rešite se revme in sličnih nadlog v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toolice
ti
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel in na novo preuredil
gostilno „Pri jelenu" Meljska c. 22
Točil bom najboljša vina, ležak pivo, preskrbljeno bo vedno za dobro jedačo. Priporočam se za obilen obisk
Ivan Robek
'CAR O .a. CEt/Uf
za oomlad T in poletje
Bogata izbira - zmerne cene
j _ J a
HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga
po strokovno izvežbanih polagalcih
REMEC-Co.. KAMN8K-DUPL1CA Maribor, Prciernov^f ul 1^4
smojo
38697.2218
Elegantne molke sandale izdelane b močnega angleškega platna s prožnimi podplati Z okusnimi Izrezi nudijo nogam udobnost In dovolj zraka.
8985-15176
Udobnost v prvi vrsti! Lahke In udo bne sandale iz finega usnja, moder, no izrezane. Za sončne dneve.
2967.42000
Lahke moške usnjene sandale s crepp podplatom. Luknice na prednjem delu čevlja dajejo nogi dovolj zraka.
40891-7063
Otroške sandale iz močnega plato*, prožnim podplatom in * zaponk*« I
C	8995*46121	8767.04680
Okusni ženski čevlji	1* boksa,	za lepe	^ u^obn‘e moške	upogibljivi
5961-44864	pomladne dneve z	usnjenim	podpU-	dale jj mehkega usnja,	z	usr
lina otroška upogibljiva sandala * tom in nizko peto.	podplatom In peto.
okraskom inv ko. Pridnim otro.
kom za pomlad.	\
2605-46157	8927-44683
254*5.8405	Novi pomladni model! Moderni i«u Etegan ^vl I
Udobni čevlji 1*	*kl	TwSu^S£«*-	&•» o*«*®"1
30S9-24674 Moški lahki niiki čevlji
Zahvala
Tem potom izrekam iskreno zahvalo gospodu dr. Lutmanu, primariju splošne bolnišnice v Mariboru, za požrtvovalno zdravljenje mojega moža g. Mirka Abramoviča.
3819
Emi ta Abramovič
P||	|	^	|	Centrala:	MARIBOR	ao%o»*”«owr»Bit«	<■»«
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
H1bo»	nmMlbm dmmmrlm. kar Immil am »K»« prt Htf krmmllmM Dr*nk* bamo,imm s t.llm	pnmofnlmm	m m no
dnino nrtlo — - »inlUln Ii»i«m<« ■»« i <«nw *lr»ko »padajo*« po»l« l»l»o i» kulnnlno
-	Podružnica:	CELJE
iiaiiMi^^	__________________
Izdate in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.t predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo m uprava; Maribor. Kopališka ulica 6. - Teleta. uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-07. - Poštni čekovm račun štev. 11. 409.
din75/“'^^
DOBI SE V VSEH FOTO-TRGOVINAH
Da preprečimo napačne razlage, sporočamo cenj. odjemalcem, da prenašamo postopoma samo svojo
prodalo mineralnih olj
iz Vetrinjske ulice 18 v svojo trgovino v Aleksandrovi cesti 44.
Prosimo cenj. odjemalce, da nam ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost.	3773
KEMINDUSTRIJA <*•*«■*■
Vsak poroini par
se s pravico veseli na zakon, če se zaveda, da bo njegovo stanovanje opremljeno z lepim in dobrim pohištvom od tvrdke
Ivan Klančnik, Maribor, Mejna ul. 6, tel. 23-19
Mi ne silimo k nakupu i
Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše najmodernejše vzorce blaga za oomladanske obleke
MANUFAKTURA J. ROŽAJ
Maribor, Aleksandrova
Z VLOŽENIM RUMENIM SITOM IN 2 BRILJANTNIMA ISKALCEMA.
JAKO OSTRI POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKE
Uporabljajte AGFA-ISOCHROM film.
Kolodvorska _
bo nanovo otvorjena s 1. majem,	& JMJP Š9 94*2^
Odprta bo tudi vseko nedeljo in praznik od */,8-14. ure. Priporoča se
Fran Novak
 ,v t:-.t====
Čemu trpite.
r\ bolečine od KURJIH očes in tr-l de kože na podplatih? Doseda-4 nji TRIUMFI doseženi na uspeš nem pokončevanju KURJIH očes in trde kože na podplatih, Vam jamčijo, da se boste te nadloge tudi Vi brez OPERACIJE in brez bolečin rešili, če zahtevate v apoteki ali drogeriji BURGIT obliž proti kurjim očesom za din 4.—, dvojni din 7.—; za podplate priporočamo večjega za din 5.—, dvojni din 9.—. Razpošilja: BURGIT. G. z., Novcf mesto, drav. ban. 3809