Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 3. junija 1958
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor* Grajski trg 7 f Tel. uredništva to uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglata sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. it* 11.409
99
JUTRA
99
Prezident dr. Beneš: Mir bo rešen!
PARIZ, 3. junija. Prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je dovolil zunanjepolitičnemu sotrudniku dnevnika »Pariš Soir« Sauerweinu razgovor, v teku katerega je med drugim izjavil: »Prepričan sem, da so najtežji trenutki že mimo. Kakor v prejšnjih mesecih in letih, sem tudi sedaj prepričan, da bo mir ohranjen in rešen. Čaka nas velika naloga. Cešk^ova • ška bo storila vse, kar je v njeni možnosti, da omogoči zadovoljivo rešitev narodnostnega vprašanja. Pri tem bo iskala so-delovanje s prizadetimi velesilami, s Francijo Anglijo in Nemčijo, da ohrani na ta način mir ne samo v lastni domovini, am-
Angleška vlada skluuie mirovno konferenco, da se likvidira španska voina
LONDON, 3. junija. Današnji jutranji listi poročajo, da namerava angleška vlada skupno s Francijo ter Italijo kot obema di~ rektno prizadetima silama, sklicati mirovno konferenco, katere naj bi se udeležili tudi predstavniki obeh španskih taborov.
Cilj te konference bi bila ustavitev ">v-ražnosti. Rim se še ni izjavil glede angleških predlogov, vendar pa so v Londonu prepričani, da ne bo delala P Mja nobe-
Korektura henleinovskih zahtev s Karlovih Varov
Poifamfvo Politke
V zadnjem času se mnogo razpravlja o močnem obrambnem pasu od švedske preko Poljske do Romunije, ki naj v tem delu Evrope uveljavlja politiko miru in sporazumevanja. Tesni stiki varšavskih krogov s severom, sedanja Beckova pot na švedsko, obisk predsednika romunske vlade ter šefa romunskega generalnega štaba maršala Jonesca v Varšavi, pa tudi druge okoliščine ustvarjajo videz, kakor da bi Poljska hotela in mogla voditi svojo politiko v duhu posebnega poslanstva.
Razvoj evropskih prilik pa je zadnjo tedne pokazal, da pripada Poljski v trenutni evropski situaciji pomembna vloga, ob kateri pa si je težko misliti, da bi Poljska lahko šla popolnoma svojo pot brez ozira na levo ali na desno. Iz slovanskih krogov čujemo nemalokrat težke očitke na rovaš sedanje poljske službene politike. To daje malodušnežem povoda, da zdvajajo nad slovanstvom, nad idej d slovanske vzajemnosti in sporazumnosti.
Nedavna zaostrenost, ki,je nastala v zvezi s prvo etapo češkoslovaških občinskih volitev, pa je izpričala prave interese, ki jih narekuje realnost d^odkov ter sedanjih in bodočih razvojnih možnosti.
V teži tega trenutka so prihajali iz Varšave glasovi, ob katerih se je moral iskreno vzradovati vsakdo, ki mu je ohranitev evropskega miru pri srcu. Poljska vlada je tedaj jasno in odločno brzojavila v Berlin, da bi v primeru evropske vojne Poljska na noben način ne mogla ostati nevtralna in da bi se v smislu svojih obveznosti priključila zapadnim evropskim silam. Vse druge informacije so neresnične in je resnica le v tem, da si Poljska prizadeva, da bi odtegnila češkoslovaško republiko zavezništvu s sovjetsko Rusijo.
Varšavski glas je zalegel. Poljska je dejansko velesila in ne more biti nikomur v Evropi vseeno, kako bi se Poljska v odločilnem trenutko orientirala. V zadnjem času so se namreč v Poljski oripe-tili dogodki in so se pojavila znamenja, ob katerih so se morali rodoljubni poljski krogi resno zamisliti. Organiziranje nemštv-1 na Poljskem po Henlelnovem vzorcu, nezadrževanc emanaeijc od strani vidnih predstavnikov nemške narodna	....
manjšine na Poljskem, pa tudi drugi mo- LONDON, 3.junija.	P'	•
menti so povzročili v širokih poljskih pozornost je zbudil govor državnega pod plasteh povsem logično, jasno gledanje tajnika v ministrstvu ^tranjihzadev Goo-na razplet dogodkov in bodoče možne freya Lloyda, ki gaje itnel p situacije. V zadnjih mesecih preplav- nici, ko je odgovarjal na razne kritike; opo Ijajo Poljsko neke čudne zemljepisne .zicije, zlasti pa na kritiko Noela Bakera, karte, ki so močno vznemirile poljsko na- V tem govoru je opozarjal, da je britanska cionalno zavest. Pregloboka je tragika vlada v soglasju z ^s °pnik» ze ezmc deh poljske Zgodovine, da bi si bilo mogoče, časa proučevala problem evakuac je. V misliti, da bi Poljska morebiti napačno tem smislu ie bil izdelan vozni red, ki omo kalkulirala. V poljski javnosti je vzvalo-valo močno gibanje, ki gre za tem, da se odnošaji med Prago in Poljsko zboljšajo in normalizirajo.
Reakcija proti službeni poljski zunanji politiki se poraja sedaj po številnih pov-darkih drugačne zunanjepolitične usmerjenosti poljske opozicije tudi v vrstah vladne večine. Na posebnem zboru var-|ljenega bloka katoliškega centra, na ka-šavskega demokratičnega kluba, ki se j* j tereni so se izluščila sledeča pomembna oblikoval iz demokratičnih skupin vlad ■ ■ spoznanja:	»Uničenje čeŠKOslovaSke bi
»ega tabora, je zazvenela zahtev? da se j pomenilo za Poljsko največjo nevarnost Poljska spričo skupne nevarnosti potru ter obkroženje Poljske. Ustvarilo bi na da doseže bratsko zvezo s Ccškoslo- evropski celini neko nadvladje, ki bi bilo vaško republiko ter da se tesneje priklju- Poljski lahko silno nevarno. Vsa sporna Si zapadnima demokratičnima silama. S vprašanja med Poljsko In Češkoslovaško tega zbora so poslali češkoslovaškemu se morejo in morajo urediti potom nepo-bratskemu narodu tople izraze simpatij, srednih pogajanj ter posvetovanj med združene z željo, da naj srečno prestane predstavniki obeh držav. Poljska ne sme trenutne politične težave v prid miru, de-jna noben način podpirati osvojalnih na-
pak tudi vsej Evropi, Na Sauervveinovo vprašanje, če bi vlada umaknila narodnostni statut v primem psiholoških ovir, je izjavil prezident dr. Beneš: »Obstojajo ovire takšne vrste, vendar pa nas preteklost uči, kako se s primerno prožnimi političnimi ukrepi razpoloženje lahko spremeni. Radi tega nimam nikakšnega vzroka, da bi pričel dvomiti v to, da se bodo naša prizadevanja posrečila. Radi bi vam ne svetoval, da verujete onim vestem, po katerih bi bili mi tisti, ki hočemo odlagati izvedbo narodnostnega statuta oziroma ga spraviti z dnevnega reda.
nih težkoč, ker je od razčlščenja španskega vprašanja odvisen tudi pričetek uveljav ljenja angleško-italijanskega žentlmenske-ga agreementa. če bi se sovjetska Rusija sama 5z'očila, potem je Anglija pripravljena, da povabi na konferenco samo Francijo in Italijo, da v okviru takšne konference treh definitivno odpravi s sveta španski problem.
PRAGA, 3. junija. Vodstvo Henleinove stranke sudetskih Nemcev se 'n. sinoči sestalo in razpravljalo o pogajanji z vlado. Pri tem so se izdelali kompromisni pred logi v vseh razpravnih točkah, ki so se poslali predsedniku vlade dr. Hodži v obliki spomenice. Doznava se, da predstavljajo ti predlogi bistveno korekturo zahtev, ki so bile razglašene na kongresu v Karlovih
Varih. Včeraj je sprejel dr. Hodža oba sudetsko nemška poslanca, dr. Kundta in Petersa, ki sta mu ob tej priliki izročila poseben protokol, v katerem je označeno stališče Henleinove sudetsko-nemške stran ke k vseni problemom. Praška vlada še ni zavzela k tem predlogom nikakšnega stališča, ker hoče še preje doznati za mnenje ministrskega političnega odbora.
V 62 urah tri in pol milijona prebivalcev iz Londona
goča, da se v času 62 ur odpelje iz Londona 3 in pol milijona ljudi na daljavo 50 milj. Tudi se je proučeval problem evakuacije cest in problem preskrbe živil, pa tudi
možnost izkoriščenja galerij podzemske železnice za pribežališče prebivalstva v primeru zračnega napada. Z veliko intenzivnostjo se nadaljujejo tudi gradnje no vih pomorskih edinic. V ta namen pojd« 1,773.500 funtov šterlingov posebnih kre* ditov za nove gradnje, tako da znaša celotno vsota za gradnjo novih pomorskih edinic 36,293.027 funtov šterlingov. Program za 1938 obsega med drugim 2 vojni ladji ogromnega obsega, 7 križark, 3 pod • mornice, J matično ladjo za kopna letala, matično ladjo za vojna letala In 3 mino-nosce.
mokraciji, svobodi ter neodvisnosti.
še odločneje so poudarili skupno povezanost usode na zboru novo ustanov-
Kedaj »Kranjcem zjasnila bodo se vremena"
»Proboj« poroča v št. 3: »Po kratkem molku in dremanju, ki so si ga sopotniki po teh mukah privoščili, je moja družba zopet oživela. Zazdelo se mi je, kakor da sem v kaki banki, da stojim pred okencem blagajnika, oziroma pred 12 okenci dvanajstih blagajnikov. Kakor pri blagajniku iz predalčkov, tako so romali iz žepov svežnji lepih, novih jugoslovenskih tisočakov, pa zopet dolarjev, funtov, fran kov in vseh mogočih valut, vse se je lepo urejevalo in preštevalo ter zlagalo v aktovke iz najboljšega usnja, narejenih in kupljenih seveda ne pri nas, temveč v njihovih državah, v katere prenašajo tujci in žal tudi mnogi domačini naše krvavo prigarane denarje. Ob pogledu na vse to, mi je šinila kri v glavo in le težko sem se brzdal, da nisem planil na te pijavke našega naroda, jih osuval in pretepel ter jim pobral vsega denarja. Kričal bi bil, (fa prikličem naše carinike in našo policijo, da pokažem pred vsemi s prstom na te tihotapce in' roparje našega blagostanja, a zmagal je razum. Čemu naj kričim, kdo me bo slišal, kako ine bodo slišali naši ljudje? Pri srcu mi je bilo, da bi se bil razjokal, danes pa svarim in objokujem. Mogoče pa le še pride čas ko »Kranjcem zjasnila bodo se vremena.« — Očividec Viator.
In Innitzer?
V št. 49 »Del. politike« beremo: »Med številnimi škofi in kardinali, ki jih je poimensko navajal »Slovenec«, da so se ude ležili evharističnega kongresa v Budimpešti, manjka avstrijskega kardinala In-nitzerja. Ali je »Slovenec« pozabil na tega važnega gospoda, ki je v Avstriji imel odločilno besedo?«
Srem, Banat I Bačka...
»Neven« (Subotica) izvaja v uvodniku »Srem, Banat i Bačka«: »Vojvodina je bila odsihdob pretežno srbska. Pozneje so se naselili Madžari in Nemci, dočim so tvorili Bunjevci majhen del prebivalstva. Bunjevcl smo bili samo otok v tem srbskem, pozneje madžarskem morju. Radi tega nam čudno zveni oni dr. Pernarjev plagijat, ki ga je odpel preteklo nedeljo na zborovanju v Tovarniku, ko je dejal: Srem, Banat in Bačka, vsi smo tni za Mačka! Srem, Banat in Bačka pa niso niti za Mačka, niti za Pernarja, niti za Paveliča. Srem, Banat in Bačka še niso izgubili svojega ravnotežja, Srem, Banat in Bačka ne pripadajo Mačku, ampak kra Ijevini Jugoslaviji, pripadajo kralju Petru II. in narodnemu edinstvu. Vidimo, da vlada v dr. Mačkovi okolici nacionalni socializem. Mi smo majhno pleme in nam najbolj odgovarja demokracija. Mi smo za individualno svobodo, mi hočemo, kakor Maček, da pustimo v Vojvodini vsakemu kmetu samo 25 oralov zemlje, v
Črtov, naperjenih proti bratskemu češko- Vvojvodini pa da koloniziramo Hrvate.« slovaškemu narodu, ne sme postati povzročiteljica evropskega požara, čvrsta
volja poljskega naroda je, da najtočneje izpolni obveznosti, po določbah in duhu, kakor izhaja jasno Iz poljsko-francosk'! zavezniške pogodbe.«
Poljska je 22. maja rešila evropski mir. Njeno poslanstvo je, da s politiko, ki naj-verneje in najnesporneje služi realnosti interesov poljskega naroda in poljske države, prispeva k ohranitvi evropskega miru v smislu obstoječega evropskega reda.
Slarafija '
»Del. politika« piše v št. 49: »Schlara-fija« v Bratislavi. Te dni je bila v Bratislavi glavna skupščina znanega nemškega družabnega društva »Schlarafija«, ki je imelo precej mednarodni značaj. Radi tega so to društvo v Nemčiji že davno razpustili. Zadnji čas so zahtevali tudi henleinovcl v Cehoslovaški, da se društva »Schlarafije« razpustijo, V Bratislavi jc prišlo radi tega do hudega prerekanja, razburljivih scen, a končno je predlagala demokratična večina in sklenila, da dtu-
Vrednost denarja. Na naših borzah smo dobili 31. maja v devizah (s prišteto premijo):	1 holandski 'goldinar za
24.15 do 24.30 din; 1 nemško marko za 17.54 do 17.68 din; 1 angleški funt za -16.21 do 218.27 din; 1 ameriški dolar za 43.40 do 43.76 din; 100 francoskih irankov za 121.17 do 122.61 din; 100 češkoslovaških kron za 151.88 do 152.99 din; 100 italijanskih lir za 229.05 do 232.13 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 483 din. Avstrijski šilingi so bili v ljubljanskem zasebnem klirin-gu po 8.55, nemški klirinški čeki pa no 14.50 din.
Za 40» milijonov din novih železniških
vagonov bo prometno ministrstvo naro-1 iio pri domačih podjetjih, deloma pa v Italiji in Poljski. Gre za 470 vagonov za normalnotirne in ozkotirne železnice. Za nabavo teh vagonov bo potreben poseben kredit, ker je dosedanji kredit v višini 400 milijonov din v glavnem že porabljen.
Iz Londona širokopotezna posredovalna akclla na vse strani
Britanski ministri si lahko privoščijo binkoštni weekend
Henet
*b je priporočljiva pijača, ki po-3 spešuje prebavo.
Več sto vagonov sladkorja bomo morali uvoziti iz inozemstva, ker je pri nas pričel manjkati kristalni sladkor in prodajajo sedaj tvornice sladkorja trgovcem kristalni sladkor le v omejenih količinah, in sicer* tako, da morajo trgovci kupiti enako količino sladkorja v kockah ali v prahu. Pomanjkanje kristalnega sladkorja je posledica politike omejevanja produkcije. Pomanjkanje kristalnega slad korja bo najhuje prizadelo siromašne sloje prebivalstva, ki radi visoke cene pogosto ne more kupovati niti cenejšega kristalnega sladkorja.
Kmečki dolgovi. Priviligirana agrarna banka je doslej definitivno prevzela od (88 denarnih zavodov 6493 kmefbv-dol-žnikov v skupnem znesku 9,156.244 din ter je tem zavodom banka odobrila v tekočem računu 9,014.755 din, v 3% ob veznicali po 3,592.725 din.
Uradni tečji za junij. Finančni minister je za junij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.60,	1 kanadski dolar
43.40, 1 nemška marka 14.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 belga 7.40, I madžarska pen-ga 8.60, 1 brasilski funt 2.55, 1 egiptski funt 240, 1 palestinski funt 237, 1 urugvajski pezos 15,	1	argentinski	pezos
1.20, 1 turška papirnata lira 34.50, 1 albanski frank 14.10, 1 francoski frank 1.35,
1 švicarski frank 10,	1	italjanska	lira
-.28, 1 bolgarski lev 0.44, 1 romunski lej 9.32, 1 danska krona 9.62, 1 švedska krona 11.12, 1 norveška krona 10.90, 1 ■španska peseta 2.50,	1 grška drahma
0.39, 1 češka krona 1.51, 1 finska marka 0.95, 1 letonski lat 8.10, 1 iranski 6 (perzijski) rijal 1 dinar.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo
in Češkoslovaško se bodo pričela prih. teden. Jugoslavija predlaga predvsem povečanje kontingentov za uvoz živine v Češkoslovaško, razen tega pa bodo razpravljali tudi o vprašanju uvoza ju-goslovenske pšenice.
Likvidacija privatnega kliringa z Avstrijo. V smislu doseženega trgovinskega sporazuma z Nemčijo glede likvidacije privatnega kliringa z bivšo Avstrijo se računa, da dolgujemo Avstriji okoli 80 milijonov dinarjev, dočim znašajo naše terjatve le okoli 30 milijonov din.
LONDON, 3. junija. Na včerajšnji seji britanske vlade je bilo govora v mednarodni situaciji. Ugotovilo se je, da je napetost v Srednji Evropi popustila, tako da gredo lahko ministri na binkoštne počitnice. Doznava se, da je imel Chamber lain izčrpen ekspoze in da so na podlagi tega ekspozeja sklenili, da se sproži v
Pragi in v Berlinu nova posredovalna akcija, da bi se sudetsko nemški problem definitivno spravil z dnevnega reda. Ko bo dosežen sporazum med Nemčijo ter češkoslovaško, se bodo nadaljevala nemško britanska pogajanja za sporazum, ki so bila prekinjena radi dogodkov v Češkoslovaški. Glede Španije se je
sklenilo, da se britanski načrt o prostovoljcih čim prej uresniči, da bi angleško-italijanski sporazum lahko stopil v veljavo. V zvezi s tem bo poskusila Velika Britanija novo posredovanje, da se doseže sporazum med Italijo in Francijo.
Darujte za s?, n? s^lacž P i V.
Ovvltr
S&kahm	demPMtkev
fttOkOt
Sokolsko društvo Maribor I. se bliža pomembnemu mejniku svojega plodo-li^ega kulturnega in telesnovzgojnega dela. Kratka doba loči društvo od njegove desetletnice, ki bo prihodnje leto.
Ce pogledamo nazaj v ono dobo, ko je prvi starosta magdalenskega Sokola ter nepozabni sokolski očka zbiral prve ustavne člane tamkajšnjega društva in če premotrimo vse delo, ki je bilo oprav ljeno v devetih letih, vidimo, da je Pivko vo sokolsko seme padlo na rodovitna tla in obrodilo obilnega sadu. Neprecenljivo je delo te sokolske edinice, zlasti ra di tega, ker se vrši v našem petem, iz-djučno delavskem okraju. Nacionalno življenjska nujnost je poklicala društvo v življenje.
Kakor vse ostale sokolske edinice v Mariboru in njegovi okolici, tako je posvetilo tudi Pivkovo sokolsko društvo svojo največjo pažnjo našemu mlademu doraščajočemu sokolskemu rodu.
Na Telovo 16. t. m. bo na letnem telovadišču Sok. društva Maribor I. pravo sokolsko veselje. Tedaj bo društvo svečano razvilo prvi sokolski dečji prapor, ki bo slovesno izročen našim najmlajšim
setricam in bratcem. Naša nadebudna sokolska mladina se bo odslej v še večjem številu zbirala pod tem praporom in se krepila v neugnani sokolski zavesti.
Dan razvitja dečjega prapora bo dan veselja in zmagonosnega pohoda naše mladine, ki bo združen z velikim telovad nim nastopom vseh ostalih oddelkov ter oddelkov dijakov 4. bataljona voj. šole za rezervne oficirje. Tudi ta prireditev bo vsaj delna oddolžitev spominu nepozabnega prvega starosta, kateremu je bila deca vse. Dcca dobi svoj prapor. Naša dolžnost pa je. da se pridružimo veselju naše decc ter v čim večjem številu posetimo to prireditev. S polnoštevilnim odzivom bomo dali društvu ono priznanje, ki ga po vsej pravici tudi zasluži. Spodbujajmo delavno sokolsko društvo k še živahnejšemu in razgiba-nejšemu nadaljevanju započetega dela, nad katerim bdi še danes duh prvega in nepozabnega staroste. Pomagajmo društvu pri gradnji močne in nepremagljive sokolske postojanke, ki jo čuva že danes nekaj stotin neustrašnih borcev.
Mladina je naš up in naša nada. Pridružimo se njenemu, veselju! Zdravo!
MM*
Praktičns učite'iski izpiti v šolskem letu 1938/39
Vsi učiteljski pripravniki, ki nameravajo v šolskem letu 1938-39 delati praktični učiteljski izpit, se opozarjajo na naslednje določbe pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita. 1. Praktični učiteljski izpiti se smejo opravljati samo v dobi od 1. oktobra do 15. maja. 2. Za izpit se je treba javiti tri mesece pred terminom. (Odlok ministrstva pro-
svete S. n. 40697 z dne 29. okt. 1937.) 3. Praktični učiteljski izpit se ne more ponavljati, dokler ni preteklo polnih šest mesecev. Iz tega sledi, da bodo v toku šolskega leta 1938-39 mogli eventualno ponavljati praktični učiteljski izpit samo tisti kandidati, ki ga bodo prvikrat (ali drugikrat) delali v mesecu oktobru 1938. Zato odreja državna komisija za oprav-
ljanje praktičnega učiteljskega izpita začasno naslednje.
1. Prva skupina kandidatov bo pričela z izpiti dne 6. oktobra '938. V ‘oj skupini bo prišlo na vrsto vseh onih 30 kandidatov (kandidatk), ki so se bili prijavili za izpit v poslednjem majskem terminu 1938, a jim izpita ni bilo mogoče delati na osnovi odloka min. prosvete IV. 5937 z dne 20. aprila 1938. Tem kandidatom ni treba ponovno vlagati prošenj za pripustitev k izpitu.
2. Druga skupina izpitov se bode pričela 20. oktobra 1938. V to skupino bodo sprejeti v prvi vrsti taki kandidati, ki so v četrtem ali petem letu pripravniške službe.
3. Pričakuje se, da. bo kandidatov za izpit toliko, da se bodo izpiti vršili vsak mesec od oktobra 1938 do prve polovice maja 1939. Da bo mogoče razdeliti kandidate na vse mesece, naj se vsi, ki nameravajo delati izpit v teku šol. leta 1938-39, po dopisnici prijavijo drž. komisiji za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita v Ljubljani (drž. učiteljišče) do 30. junija 1938 in naj pri tem označijo mesec, v katerem želijo priti k izpitu. Tri mesece pred pričetkom izpita pa mora vsakdo po uradni poti vložiti prošnjo za pripustitev k izpitu in priložiti potrebne priloge (a) diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu v originalu, b. državljansko izkaznico v originalu, c. kratek življenjepis, kolkovan s kolkom 4.— din. Izjavo o zdravstvenem stanju bodo podpisali kandidati neposredno pred izpitom.) Prošnjo je treba kolkova-ti z drž. kolkom za 20 din, če kdo dela izpit prvikrat, če pa kdo izpit ponavlja, je treba prošnjo kolkovati s kolkom za 50.— din. Poslednji rok za vlaganje prošenj je 31. januar 1939 in se po tem roku prijave ne bodo sprejemale.
4. K izpitu bodo pripuščeni vsi kandidati, ki jim bo do 31. marca 1939 poteklo 20 mesecev pripravniške službe. Taki kandidati, ki jim bo 20 mesecev pripravniške službe poteklo šele po 31. januarju, naj se z dopisnico prijavijo za izpit takoj oz. do 30. junija, prošnjo s prilogami pa naj vlože po uradni poti z dnem, ko jim bo poteklo 20 mesecev pripravniške službe. — Drž. komisija za opravljanje praktičnih učiteljskih izpitov v Ljubljani.
h iivtjekjg m sveta
v
Zenski zvezdoslovcf
Sftottka .piBokje
Niti ena športna prireditev ne bo za
binkoštne praznike v Mariboru. Kolesarska dirka za državno prvenstvo juniorjev pa bo šele v nedeljo 12. junija. V Čakovcu bo ČSK odigral v nedeljo svojo prvo tekmo v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ligo in sicer proti SK Krajišniku iz Banjaluke.
štvo obstoja naprej. Tudi v Mariboru in po drugih gnezdih tujih bogatašev naše banovine so obstojala društva »Schlara-fije«, v kateri so se Nemci družabno izživljali. O njih pa že dolgo ni nič slišati. Ali so jih tudi razpustili ali pa so se morda preračunljivi »Weingartenbesitzerji« podobno prilagodili.«
Zvezdoslovni študij je celo med moškimi precej redek, radi tega je tem značilneje, da so se s to znanostjo skozi stoletja bavile ženske in da so si zanjo pridobile celo pomembnih zaslug. Leta 380. po Kristusu je na šoli v Aleksandriji javno poučevala zvezdoslovje H i p a t i j a, hči slavnega zvezdoslovca Teona; s svojim delovanjem je zopet vzpostavila slavo te šole, ki je pred njo začela že upadati in bledeti. Hipatija je izračunala razne zvezdoslovne tablice in je na podlagi svojih lastnih opažanj popravila Hipar-hova opazovanja.
V srednjem veku navajajo francoska dela o zvezdoslovju kot posebno ugledno sodelavko Jeanne Dumče. V Bologni je Agnesa Manfredi pomagala svojemu bratu pri opazovanju neba iu pri zvez-doslvonih preračunavanjih. Marie Jeanne Le Framjais de la Lande je za delo nekega svojega sorodnika napravila tablice, po katerih je bilo mogoče določiti višino sonca v raznih zemljepisnih širinah in v raznih letnih časih, tako da se je tudi daleč na odprtem morju dala izračunati zemljepisna dolžina.
Najslavnejša zvezdoslovka pa je bila nedvomuo Nicole Reine Etable Lepante. Rodila se je v Parizu 1. 1723., 1. 1748. pa
se je poročila z Lepantejem, najslavnejšim pariškim urarjem, ki je naredil vse pariške javne ure, med drugimi tudi ono prekrasno uro na mestni posvetovalnici. Ker sta se oba zakonca družila z zvezdo-slovcema La Landejem in Clairantom, je gospa Lepante pod njunim vplivom razvila svojo veliko nadarjenost za zvezdoslovje.
Njeno najsijajnejše delo je točno preračunavanje Halleyjeve repatice, kar je bilo izredno naporno. Ta naloga je bila poverjena Clairantu, pa se mu je zdela tako ogromna in težka, da jo je prevzel le z izrecno postavljenim pogojem, da mu pri^ tem delu pomaga madame Le-pante. Tako se je tudi res zgodilo. Madame Lepante je skupaj s Clairantom vestno računala celih osemnajst mesecev od jutra do večera. Repatica se je v skladu z njunimi napovedbami pojavila na nebu 13. marca leta 1759.
Preganjanje hudobnih duhov
Indijanski rodovi ob veletoku Amazonki imajo še danes zelo divjaške običaje. Po njihovem mnenju sta bolezen in smrt za boleznijo delo čarovnikov. Zato se ob vsaki smrti ali nevarni bolezni zberejo moški tistega rodu in se z raznimi mamili omamijo. V taki zamaknjenosti potem »spoznajo« pravega zločinca, povzročitelja smrti. Nato določijo pet mož, da opravijo obred uničenja hudobnih du-
hov, ki imajo sedež v čarovnikovi glavi. Izmed petih mož izberejo spet dva, ki si po telesih narišeta črne proge, in ta naj čarovnika ubijeta. Ko čarovnik nič hudega sluteč zapusti svojo kočo, ga pc-torica napade iz zasede in določena dva mu odrežeta glavo. Vsa petorica gre z njo na samoten kraj, kjer ostane pet dni. V tem času ne jedo skoro nič, le tobak žvečijo ali kade in s tem odganjajo hu-dohne duhove. Prvi dan poberejo iz glave vse kosti in dado njeno kožo četrt ure kuhat. Drugi dan segrejejo kamenčke in droben pesek ter vse skupaj med prepevanjem vsujejo skozi vrat v glavo, na_ka/er' usln'ce in očesne odprtine prej zašijejo, čez noč obesijo glavo pred svoje taborišče. Naslednje dni vrše strojenje kože z drgnjenjem z raznimi sokovi. Lase na glavi pustijo, kakršni so. Ko tako do dobra uničijo vse hudobne duhove, ki so v čarovnikovi glavi, se odpravijo sestradani in izčrpani med svojce v naselbino. V naselbini pa se ta čas pripravljajo na slovesen sprejem. Vseh pet dni preganjajo ženske okrog največje hiše, ki naj sprejme glavo v svoje varstvo, s plesanjem in vreščanjem hudobne duhove, moški love živali za slovesno pojedino in pripravljajo drugo potrebno za dostojno proslavitev čai'ovnikove smrti. Ko pride petorica domov, se začne divjaško razveseljevanje s pijačo, plesom in razuzdanostjo.
in Mket&ke Mmce
Nov odvetnik. V imenik odvetnikov advokatske komore za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan odvetnik dr. Franjo Krulc s sedežem v Mariboru, Marijina ul. 10. Dr. Krulc je prevzel staroznano pisarno vsepovsod znanega narodnega borca dr. Ferda Lasiča. Mladega odvetnika pozdravljamo!
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Rataj Adolf, elekt. drž. ž. Rajčeva 4, in Volovec Marija, hči kotlarja drž. žel., Betnavska 18; Pliberšek Viljem, ključav. pomočnik, in Rakuš Štef., bivša manipulantka, oba Pobrežje; Pukl Jožef, knjigoveški pom., in Pacher Mar. bivša varuška, oba Studenci; Purgaj R., zavirač drž. žel., in Makučnik Vil., tkalka, oba Studenci; Herzog Peter, tovarniški delavec, Pobrežje in Milavc Neža, tkalka, Tržaška 98; Trstenjak Štefan, pomožni delavec drž. ž., in Zemljič Marija, tkalka, oba Pobrežje; Žagar Viktor, tkal. podmojster, in Premaša Barbara, kuharica, oba Tezno; Kohuc Janez, usnjarski delavec, Dušanova 14, in Kegelj Roza, postrežnica, Beograjska 14; Posselt Robert, predilni mojster, in Šarlota Schun-tner, hči poslovodje, oba Magdalenska 80; Majer Anton, polic, stražnik, Zidovska 4, in Lužnik Kristina, šivilja, Sp. Radvanje. Vodelšek Janez, kovač, in Tr-žacki Barbara, predica, Kejžerjeva 26; Strmčnik Ivan, pos., in Kajzer Verona, iz Ribnice na Poh.; Strčnik Maks, pos., in Smonkar Pavlina, posest, hči iz Pameč; Ipers Pavel, barvar. mojster, in Wirtz Ana, zasebnica, Maistrova 1.	—
Bilo srečno!
Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrla v 72. letu svoje dobe posestnica Marija Režekova. — Na Meljski cesti 57 je izdihnil v starosti 6 •let sin elektrotehnika MP Ernest Gregorec. — Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Kavama in restavracija »Orel"
otvori 4. junija svojo krasno strešno teraso. Vojaška godba — izborna kuhinja. Toči svetovno znano Pilzensko in Tscheligijevo pivo. Prvovrstna medicinalna nesladkana vina.
Za obilen obisk se priporoča
M. Zemljič.
Krdelo volkov in volčičev v limbuškem gozdu! Na binkoštno soboto ob 15. uri odrinejo naši vrli in požrtvovalni skavti, krdelo volkov in volčičev pod podstvom agilnega krdelovodje Akele (Tončka Štuheca) v limbuški gozd, kjer prebijejo svoje binkoštne praznike v naravi pod šatori. Kdor si želi ogledati to zanimivo taborenje, naj gre v nedeljo, dne 5. junija v limbuški gozd, kjer se mu bo nudila prilika, da se seznani s skavtskim tabornim življenjem. Tega dne popoldne ob 15. uri prirede razne tekme in igre. Zvečer ob 20. uri bo taborni ogenj, pri katerem bodo volčiči polagali svoje obljube. Po obljubah pa bodo prikazali razne šaljive in zabavne taborne igre ter peli skavtske pesmi. Pot do taborišča bo označena skozi studenški gozd — od Sv. Jožefa — z zelenimi puščicami.
Nikdar več me ne vidijo... Znani trgovec v Gosposki ulici je imel te dni opravka preko meje. Ko se je vračal s svojim avtomobilom, so mu na meji prebrskali ves avtomobil in je moral celo pnevmatike demontirati. Ta »procedura« je 'seveda trajala precej časa. Izvršili so temeljito telesno preiskavo, tako da je trgovec, ki je naš državljan, po prihodu na našo stran dal duška svojemu ogorčenju z vzklikom: »Nikdar več me ne vidijo ...!«
Mariborski Sokoli, priredijo na binko-štni ponedeljek dne 6. junija t. I. avtobusni izlet v prekrasno Središče ob Dravi (Maribor - Ptuj - Ormož - Središče), kjer bodo ta dan prisostvovali nastopu tamo-šnjega Sokolskega društva. Odhod avtobusa v ponedeljek dne 6. junija tečno ob 9. uri izpred Putnika, Trg Svobode. Prevozna cena po osebi za vožnjo tja in nazaj le Cin 45. —. Prijave pri Putniku. — Bratje in sestre vseh mariborskih Sokolskih društev in prijatelji sokolstva ude-ležite se lepega izleta v čim večjem številu. Zdravo'
Potnikom v Italijo! Preskrba viza, kreditna pisma, hotelski boni, vozne karte, prospekti in potrebne informacije Pri Putniku Maribor!
Sokolsko društvo Maribor - matica pri
redi v soboto 4. t. m. poslovilno poselo članstva in naraščaja v veliki dvorani Narodnega doma. Začetek ob 18. uri. Vabljeni vsi pripadniki društvenega naraščaja in članstvo. Naraščaji bratskih sosednjih društev dobrodošli. Večer je združen s predavanjem o č. S. R. Vabijo se tudi ostala mariborska društva.
Strelska družina Puščava, Sv. Lovrenc na Poh. priredi dne 6. junija t. 1. na bink. ponedeljek v gostilni I. Kores v Puščavi veliko nagradno streljanje. Prvi dobitek je krasen srnjak, ki ga mora ustreliti dobitnik sam v lov. revirju G. Maučnik Josipa v neposredni bližini Puščave. Vsak lahko strelja s svojo flo-bertovko. Streljanje je skupno z veliko vrtno veselico in z nagradnim kegla-njem. Svira jazz. Pričetek ob 15. uri. — Vstopnina za osebo din 3.—, za družino din 6.—. V primeru slabega vremena se preloži na naslednjo lepo nedeljo.
Obiščite prvorazredni spored v Veliki kavarni.
AbubIii je brezalkoholni jabolčni sok.
Združenje brivcev in frizerjev sporoča, da bodo brivnice in česalnice odprte kakor običajno na binkoštno nedeljo do 12. ure — binkoštni ponedeljek zaprte ves dan.
Prihodnji izleti »Putnika« z luksuznimi avtokari: nedelja 12. junija: krožna vožnja po Slov. goricah Din 50.—, nedelja 12. junija: na velesejem v Ljubljano Din 100.—, 25. do 29. junija: Plitvička jezera - Crikvenica popolen aranžma 4 dni Din 650.—. 26. do 29. junija: GroBglockner -Zeli am See - Salzburg - St. Wolfgang popolen aranžma 4 dni Din 1000. Prijavite se za užitkapolne izlete! Prespekti, informacije iti prijave: Putiiik Maribor in ekspoziture v Celju, Ptuju, Rog. Slatini, Gor. Radgona, Št. Ilj in Dravograd.
Iz magdalenskega predmestja. V nedeljo dne 12. t. m. razvije Sokol I. prvi sokolski dečji prapor. Vsi oddelki se pridno pripravljajo na ta svečani čin. — Zdravo!
Vabilo na 111. redni občni zbor »Sokolske planinske koče« r. z. z o. z. v Mariboru, ki se vrši v ponedeljek, dne 20. junija 1938 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika. 3. Izvolitev 2 overovateljev zapisnika. 4. Odobri tev rač. zaključka. 5. Preodkaz čistega dobička v rezervni sklad. 6. Sprememba pravil. 7. Poročilo nadzorstva. 8. Slučajnosti. Bratje in sestre, tovariši zadru-garji, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu. Zdravo! Načelništvo.
Gasilska četa Kamnica priredi na binkoštni ponedeljek v Rošpohu na Griču (Oset) veliko ljudsko veselico. Pridite vsi!
Mariborski bančni zavodi bodo jutri (sobota), 4. t. m. ves dan zaprti.
Lonec fižola zadimil vso hišo. Na Vojašniškem trgu št. 5 se je davi iz Korže-tove hiše začel valiti gost dim. Sosedje so poklicali tukajšnje gasilce, ki so s plinskimi maskami vdrli v zaklenjeno stanovanje ter ugotovili, da je bil na električnem kuhalniku lonec fižola, ki ga je bil pustil lastnik, predno je odšel po opravkih. Voda je polagoma spuntela in se je fižol vžgal, kar je povzročilo za-diinljenje vseh prostorov v pritličju. — Ogenj bi se bil lahko razširil tudi ;ta ostalo pohištvo, posebno pa radi tega, ker je bila v neposredni bližini lesena omara. Gasilci so po nekaj minutah odstranili požarno nevarnost.
Ta nesrečna kolesa... Na Grajskem trgu sta včeraj trčila dva kolesarja, do-čim sta se na Kralja Petra trgu znašla na ovinku takozvanega zelenega otoka neka kolesarka in neki motociklist. Pri tr čenju sicer ni bilo nobenih telesnih poškodb, vendar pa so vozila utrpela precejšnjo škodo. Na Kralja Petra trgu je bila situacija resnejša, ker sta oba vozača zletela po tleh in si je kolesarka znatno odrgnila obe nogi.
K poročilu o veliki tatvini v stanovanje železničarja Kocbeka v Novi vasi, o j čemer smo poročali v včerajšnji številki, j nam sporočajo, da ni uzmovič trgovski I potnik Franc Marin identičen z železni-
Qinkoštna številka „Wešemika”
ostane radi praznikov tri dni aktualna ter izide v povečani nakladi in nudi poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo. Oglase za to številko bo sprejemala
uprava „Večernikatš
na Grajskem trgu 7-1. do petka 3. junija do 18. ure. V izjemnih slučajih še v soboto 4. iunija do 9. ure dopoldne.
čarjem Francem Marinom, hišnim posest nikom, stanujočim v Ljubljanski ulici 46, ki ni z aretirancem niti v nobenem sorodstvu.
Preimenovanje ulic in cest. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Mariborski občinski svet namerava preimenovati celo serijo mestnih ulic in cest, med njimi Tattenba-chovo, Magdalensko itd. Naknadno do-znavamo, da dobi drugi naziv tudi slovita Ruška cesta, ki je nedvomno ena najprometnejših cest v Mariboru. Odslej se bo bojda nazivala »Prašna cesta«, da tako zadosti mizernemu stanju, v katerem se v tem oziru dejansko nahaja. Je namreč, kar se tiče škropljenja, naravnost škandalozno zanemarjena. S preimenovanjem kani občina mnogo pridobiti, ker bo lahko opustila še dosedanje skrajno neredno, enkratno ozir. le izjemno dvakratno dnevno škropljenje. Priporočljivo bi bilo, da bi občinski organi ob tej priliki zbirali za protituberkulozno ligo ... Prizadeti stanovalci Ruške ceste energično protestiramo proti navedenemu očividne-rnu zapostavljanju naše ceste in pozivamo občino, da napravi temeljito remeduro. V istem stanju se nahaja podaljšek križašča Valvazorjeve in Smoletove, ki so ga svoj čas naravnost zalivali, dokler je tam stanoval neki občinski funkcijonar.« —
Ribji trg je bil danes prav dobro založen. Prodali so 80 kg velikih sardel po
11 do 14 din za kg, 40 kg malih sardel po 10, 30 kg giric po 10, 60 kg škombrov po 14 do 18, 25 ciplov po 18 do 20, 5 kg jegulj po 24, 18 kg palamid po 18 do 20, 16 kg brancinov po 34 do 36 in 8 kg bor bonov po 28 do 36 din, 25 kg belic po 9 do 10, 8 kg mren po 15, 18 kg klinov po
12 in ščuke po 18 din za kg. Na trgu sta bila tudi dva škafa žabjih krak in so prodajali venec po 1.50 din.
Zadovoljni. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Z ozirom na notico v »Slovencu« z dne 31. maja t. 1. glede odstotne napitnine, kateri naj bi se mariborski natakarji protivili, z motivacijo, da je v Mariboru konzum mnogo premajhen in ne bi dobili nameščenci z odstotnim sistemom primernega nadomestila za dosedanjo napitnino, sporočamo na tem mestu, da je velika večina natakarjev s prelogom zelo zadovoljna, ker je s tem kvalificiranim natakarjem zagotovljen eksistenčni minimum, česar doslej ni bilo. Apeliramo na merodajna mesta, da se banska odredba striktno izvaja.«
Sam si je pomagal. Neki lesni trgovec v okolici Maribora je bil nekemu Francu P. dolžan 1000 dinarjev. Ker pa kljub večkratnemu opozorilu omenjeni trgovec ni hotel P.ju plačati dolžnega zneska, je P. kratkomalo pripeljal k trgovcu voziček, ki ga je naložil z raznimi deskami, nato pa odpeljal. Trgovec je zadevo prijavil orožnikom, ki so Franceta P. ovadili sodišču in bo imel radi te »samopomoči«, kakor se je pri zaslišanju izrazil, še sitnosti.
Denarnico in dežnik je neki, doslei še neugotovljeni tatun izmaknil služkinji Ivani V r a t a r i č, ko se je mudila v neki tukajšnji točilnici. Za drznim storilcem poizveduje sedaj policija.
Sleparju so nasedle. Pri šolskih sestrah v StroBmajerjevi ulici se je oglasil nepoznani moški ter jim izročil listek dobavitelja mleka g. Štefana Cebe, s katerim jih prosi, da mu dajo na račun dobavljenega mleka 195 din. Sestre so neznancu denar izročile. Naslednjega dne se je pa oglasil Cebe sam, ki o tem pismu ničesar n: vedel. Cebe sumi, da je ta čin izvršil neki njegov svoječasni uslužbenec, ki ga sedaj zasleduje policija.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v soboto 4. t. m. sledeče vreme: Jasneje, napredujoče pomirjetije vremena, zjutraj hladno._________________
Hitta
Kino Union. Petek »Šerlok Holmes«,
zabavni senzacijski pustolovski film silno napete vsebine Hans Albers, Heinz Riihmann, Hansi Knoteck.____________________
Od doma... Hišnica Julijana Kranjc, stanujoča v Ciril-Metodovi ulici 14 je prijavila tuk. policiji, da je njen sin Armin pred dvema dnevoma pobegnil od doma ter se doslej še ni1 vrnil. Kranjčeva domneva, da je sin zbežal skupno z nekim drugim svojim prijateljem preko meje.
Nove ter izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu maju 1938 izdanih in črtanih obrtnih pravic vsebuje: Izdanih Veber Ivan, kolar in izdelovalec karoserij, Erjavčeva ul. 6, Henigman Leopold, klepar, Trubarjeva ul. 4, Lazar Franc, pleskar in sobni slikar, Trubarjeva ul. 5, Zaharov Nikola, trgovina z roki na veliko, Pristaniška ul. 8, Tvrdka »Motoroil«, družba z o. z. za razpečavanje mineralnih olj, izdelovanje loščil, kolomaza in sličnih predmetov, Linhartova ul. 17 a, Kaučič Elizabeta, namotavanje sukanca, Koroščeva ul. 23, Miklavič Franc, špedicija (odpravništvo), Prešernova ul. 18, Cotič Rudolf, trg. malega obsega s papir jem in galan. predmeti v smislu § 19 3 obrtnega zakona, Koroška c 48, Kržišnik Franc, branjerija, .Slomškvo trg 16, Korošec Franc, pek. Smetanova ul. 51, Leopold Franc, čevljar, Koroška c. 39, Mesarič Josip, čevljar, Pobrežka c. 13, Wut-holen Leopold, pek. Aleksanrova c. 81, Križnič Roza, gostilna, Dajnkova ul. 10, Celar Krsto, gostilna, Frankopanova c. 2. črtanih: Vodošek Ivan, čevljar, Trg Svobode 1, Tvrdka Luxa & Stumpf, mednarodni prevozi »Transport«, špedicija, Aleksandrova c. 61, Karba Franjo, klepar, Trubarjeva ul. 4, Karba Franjo, inštalater vodnih in plinskih naprav, Trn barjeva ul. 4 in pomožna delavnica, Vetrinjska ul. 22, Jerin Pavel, trg. z meš. blagom na drobno, Tattenbachova ul. 24, Lah Ivan, mizar, Slovenska ul. 36, Šramel Angela, gostilna, Dajnkova ul. 10, Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač, r. z. z o. z., izdelovanje sodavice, Slovenska ul. 9, Tomovič Mate, izdelovanje turškega medu, kanditov in sla doleda, Dravska ul. 10, Lipovšek Al., gostilna, Tržaška c. 18, Lešnik Karl, čevljar, Koroška c. 26, Gobec Rajko, slaščičar, Glavni trg 11.
tUu/ite e HUuskepa
Ciril-Metodovi družbi in drugim dobrotnikom, ki so pripomogli radntožanski šoli do odra, gotovo ni žal za prispevek, saj so tamošnji šolarji s svojim vrlini učiteljstvom v kratki dobi preseneti' ■■ nedeljo že s tretjo prireditvijo. — V okviru proslave materinskega dne so učenci pod vodstvom vztrajne in delavne učiteljice Minke Kovičeve tokrat med drugim vprizo-rili znano otroško štiridejanko s petjem »P e h t a«, ki je uspela nad vse pričakovanje. Posebno so se odlikovali učenci v govoru in se je bilo naravnost čuditi lepi slovenski govorici in razločni izgovorjavi v čisto madžarski vasi s samimi madžarskimi otroci. Mnogo truda, vztrajnosti in veselja je bilo treba, saj je nastopila v igri skoraj tretjina vseh učencev. Obisk je bil temu primerno tudi prav dober, posebno s s strani domačega prebivalstva. Zato nam ni žal, da smo pohiteli ta dan v to ravno prekmursko vasico. Imeli smo prav lep, prijeten popoldan in le želimo, da nas mladi igralci, ki so vsi svoje vloge zares dobro rešili, še večkrat razveselijo s čim podobnim. Le tako naprej...
Ostanek v gotovini.
Pod Napoleonom se je neki vojak tako hrabro boril, da mu je po boju Napoleon dejal: »Zdaj mi pa povej, kaj bi rajši imel, ali tisoč frankov ali pa odlikovanje?«
Vojak je malo pomislil, potem pa je vprašal: »Veličanstvo, koliko pa stane takšno odlikovanje?«
»Kakšnih devetdeset frankov,« je reke! Napoleon.
»Prav,« je menil voj^k, »ali veste, kako bo najbolje? Da mi daste odlikovanje in devet sto deset frankov v gotovini.«
IVtedjimurci živijo od sezonskega dela in od polžev
Lani 32 milijonov dinarjev domov!
Lansko leto so poljedelski sezonski delavci Madjimurci poslali domov iz držav, kjer so bili na delu, zlasti iz Francije preko 32 milijonov dinarjev, ki so jih dobili njihovi svojci. Medjimurcl živijo
Petek. 3. junija: Zaprto.
Sobota, 4. junija, ob 20. uri: »360 žena«. V korist penzijskega fonda gledaliških igralcev. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 5. junija, ob 15. uri: »Divji lovec. Ob 20. uri: »Slehernik«. Znižane cene. Zadnjič.
Ponedeljek, 6. junija, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Divji lovec«.
Nepreklicno zadnjič in ob znižanih cenah se vprizori: na binkoštno soboto veseloigra »360 žena« (v korist pokoj-skega sklada igralcev); nedeljo zvečer veličastna duhovna igra »Slehernik«; — ponedeljek popoldne 20tič »Pod to goro zeleno«. Razen tega bo ponovitev Finž-garjevega »Divjega lovca« na binkoštno nedeljo popoldne in ponedeljek zvečer.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 3. junija, ob 20. uri: »360 žena«. — Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru.
jfrtFttdo fifaHji
Gradjanski potuje v Avstralijo. Zagreb
ški Gradjanski odpotuje na trimesečno turnejo v Avstralijo dne 24. t. m. iz Mar-seja. Za Gradjanskega bo turneja precej dobičkanosna, ker bo dobil 800 funtov (okoli 200.000 din) razen tega plača avstralska nogometna zveza vse stroške bivanja za 20 oseb v Avstraliji ter prevoz 20 oseb iz Zagreba v Avstralijo in nazaj.
Punčec v Parizu. Naš odlični igralec Punčcc se bo udeležil mednarodnega teniškega turnirja v Parizu in se računa, da bosta finale igrala Punčec in Budge, Na turnirju bo sodelovalo preko 100 najboljših teniških igralcev sveta.
Dr. Planinšek gre v pokoj. Popularni in odlični noggjnetni sodnik, sedaj okrožni sodnik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti g. dr. Odno Planinšek, še zaprosil za »vpokojitev«.
Sokmti
Učiteljsko zborovanj«. Minulo soboto
dopoldne je zborovalo šoštanjsko učiteljsko društvo. Lepo obiskano zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. Men-cej, ki je podal tudi izčrpno situacijsko poročilo. Sledilo je predavanje dr. Rudolfa Kolariča iz Ljubljane. Govoril je o slovenskem pravopisu. Predočil je vse naloge, ki še vedno čakajo naše jezikoslovce pri delu za popolnost slovenskega pravopisa.
Literarni večer, ki so ga v nedeljo, 29.
od sezonskega dela in od polžev, ki jih nabirajo za tuja tržišča. Tudi letos je šlo iz Medjimorja na delo 1600 delavcev v Francijo, okoli 3000 v Nemčijo in okoli 4000 v razne kraje Jugoslavije.
maja zvečer priredile združene kulturne in narodno-obrambne organizacije šaleške doline, je privabil v dvorano Sokolskega doma razveseljivo število občinstva. V imenu meddruštvenega odbora je pozdravil slovenske književnike-recitatorje in občinstvo g. dr. Jože Goričar. Nastopili so: Ivo B r n č I č (pre-čital je esej o povezanosti umetnika z i ljudstvom), Miško Kranjec je recitiral felton »Molitev«, Mile Klopčič (»Drejčnik Andrej«, »Dete ne more spati«, »Pogreb«), B r n č i č (»Dnevnik iz jetnišnice«). Po odmoru je nastopil 1 n-golič z novelo »Tam gori za hramom«, Potrč z novelo »Trideset in dvajset je petdeset« in K l o p č i č (»Nedeljski popoldan in Indija Koromandija«). Občinstvo je književnike prisrčno pozdravljalo.
K novoustanovljenemu okrožnemu sodišču v Murski Soboti je premeščena Ferenc Ljuba, doslej pisarn, uradnica pri okrajnem sodišču v Sv. Lenartu v Slov. g. V Sv. Lenartu v Sl. g. bila dolgih 7 let. V službi se je odlikovala kot odlična urad nica. S svojo odkritosrčnostjo, ljubeznivim nastopom in vedno vedrim humorjem si je osvojila srca vseh Lenarčanov. Bila tudi dobra Sokolica in vodnica oddelka in so ji lenarški Sokoli priredili prav prisrčno odhodnico. Naši Ljubi želijo Šentlenarčani na novem mestu vse najboljše in mnogo sreče!
Pečen krompir. Mlad krompirček operi, ostrgaj, deni na vročo mast in pokritega peci približno tričetrt ure. Večkrat ga nalahko premešaj in obrni, da se povsod dobro opeče. Ko je že napol mehak, ga osoli; lahko prilijeS tudi nekaj kapljic vode. Ko je mehak, ga še posuj z drobno sesekljanim zelenim peteršiljem. Tako pripravljen krompirček je posebno dober k pečenki s solato.
Goveje meso z zelenjavo. Korenček, peteršilj, kolerabice, grah In sploh, kar da letni čas, operi, ostrgaj in olupi in potem na strgalniku zribaj. V kozo deni masti in eno drobno zrezano čebulo, na to pa zribano zelenjavo. Ko vse skupaj porumeni, deni zraven na koščke zrezanega govejega mesa; vsak košček mesa pa prej dobro povaljaj v moki. Meso duši približno četrt ure, nato pa ga zalij z vodo ali z juho ter pokrito duši dalje. Ko je meso mehko, jed osoli, popopraj, dodaj lavorjev list, malo dišave, malo zelenega sesekljanega peteršilja ter nekoliko okisaj. Meso naj še malo prevre, preden ga daš na mizo.
Mravlje preženeš z naftalinom, če s
česnom namažeš prostor, kamor lazijo, ali če z lizolom, ki ga primerno razredčiš z vodo, pomiješ tla, predale in drugo, koder se pojavljajo mravlje. Tudi petrolej prežene mravlje. Včasih to pomaga, zlasti če se vztrajno in večkrat poslužuješ teh sredstev, včasih pa so mravlje vztrajnejše in ti ne pomaga drugo, kakor da sladke reči odstraniš na kak drug bolj zavarovan prostor.
Razne listnate rastline, ki so zelene vso zimo, kakor palme, aspidistre, acc-leje in druge, se zelo okrepijo in razvijejo, ako jih postavimo preko poletja na prosto. Vendar jih moramo postaviti na
bolj senčnat prostor, ker bi jim prehudo solnce samo škodovalo. Na zunanji zrak pa jih moramo le polagoma privaditi, in sicer tako, da v sobah najprej odpiramo okna. šele potem jih smemo pustiti na prostem. Vse te rastline pa posadimo, odnosno z lonci vred zagrebemo do roba v zemljo in jih tako pustimo do jeseni. Dobro je, da jim, ko jih postavimo na prosto, izmenjamo vso zemljo ali pa le delno.
Kadar pereš obleko iz pralne svile, deni v zadnjo vodo, ko obleko izpiraš, nekaj žlic belega kisa. Po kisu se oprana obleka sveti kakor nova.
Aasiio
OTOMANE
din 365.—. afrik madrace din 180 —, žične vložke din 85.—, zajamčeno dobavlia »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6-3268
DVA GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo. Soba s posebnim vhodom. Na-slov v upravi Usta- 3356
2 ENOSOBNI STANOVANJI
cddam v Krčevini, Praprot-nikova 18. Ogled dne 14- VI-1938 od 11. do 12- ure. 2379
ZA BIRMANCE
so aktovke, ročne torbice, denarnice in nahrbtniki naj-primernejša darila. Veliko izbiro in po nizkih oenah priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova 13.	3129
Stanovanje išče
Novo blago za zavese
o lepša vaš dom
Bogato izbiro vrinaša
RENETA
ie čisto in prirodno nadome-stilo svežega sadia. 3274
DANES MOLL SKOMBrHn SARDELICE
in druge sladokusne zadevice nudi restavracija »Liutomer«, Rotovški trg 8. Priieten vrt! Radio. Koncert-	33611
FRIZURE ZA BIRMANCE
na binkoštno nedeljo. Se priporoča salon Mareš. Oospo-ska ul. 15._____________3378
CENJENE DAME!
Frizure za birmanke izdeluje prvovrstno speciielno vod no ondulacijo, trajne kodre. Izvolite si ogledati naše izložbe. Cene zmerne. Salon Knez, Sodna ul. 9. nalača O-U. Z- D-________________3380
AUTOMOBILISTI MOTOCIKLISTI - POZOR!
Bencin, olje. angleške Dunjo® pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki, Tattenbachova ul. 14. Se priporoča Justin Gustinčič;___________________ 3381
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, pri opekarni toči samo od S litrov naorei, prvo vrstno vino po din R-— MR
STANOVANJE
2 sob in kuhinje, išče mirna zakonska dvojica brez otrok. Ponudbe pod »X« na upravo lista.	3352
Maribor, Gosposka ul. 14
Sirite „Večernik“ «<
Pridite, da ozdravite!
Varaždinske Toplice spadajo med najuspešnejša evropska kopališča za reumatizem, neuralgije, išijas, protin, ženske bolezni, kožne bolezni, kronične katarje ild. Brezpogojno zdravilno kopanje, lepe sobe, divna okolica, izbrana družba, prvovrstna jedila, nizke cene: *obe Din 20-—, kopeli Din 10'—, oskrba Din 25 — 35'— dnevno. Zahtevajte takoj prospekt od ravnateljstva kopališča.
Prodam
Modema KUHINJSKA KREDENCA
naprodaj. Koroška c- 52. 3358
Sobo odda
Obrtniki!
Nudite (telo r tičete kunca ? Potom matih oglasov v ..Veterniku“ si lahko tako/ Domagatt, sa/ /e „VeČernik“ kod eaim obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen.
Botri dragi, mile botrice pcuor!
Pri »Ljutomeru" velik j« izbor j«dil izbranih, prvovrstnih vin —,
rnjdi se koncert Vam fin! —•
Kdor kdaj obiskal je Maribor, — poln hvale bode od piiaž, jestvin,
Že vsi obiščete
restavracijo »Ljutomer", Maribor, Rotovški trg 8
Lepo
OPREMLJENO SOBO
i dobro domačo hrano oddam- Ptujska 77. T^sno.
Stanovanie
STANOVANJE
2 sobi, kuhinja, pritikline, oddam mirni stranki s 1. julijem- Dr- VerstovSkova ulica 40-1, Pobrežje ood gostilno Žohar.	3»!
Gostilničarji,
imate na razpolago specijalitete, ki si /ih ta-želi ie tako razvajen želodec? Želite mnogo
fOttov, katerim bi radi postregli t svojo iz-orno kuhinjo, raznimi specijalitetami tei rujno kapljico ? Par vrstic v oglasnem delu „V*iernlka“ zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov
Cenita
Samo radi tistega almanaha je hotela govoriti z njo.
Verze je pisal gospod župnik?« iu poverila oči.
Da striček jih je pisal.«
Umolknili sta.
Zabučala je godba. Vavrena se ie zga-zganil in poslušal. Obraz se mu jc zmra-
čil.
»Ah, četvorka! In obljubil sem se go-spodični Loti!«
Torej morate, le hitite U je opomnilo gospodično Elis.
Kako nerad! Toda počakajte tukaj, da vas zopet najdem!«
♦Ako hoče gospodična Lenka — — «
>Z veseljem •—« in nasmehnila se je mlademu filozofu, ki se je poklonil in izginil za grmovjem.
»Tudi jaz sem vas poznala,« je plaho
povzela Lenka.
»Zt prej, pri stričku?« je vprašala Elis.
»Da, imel je vezeno sliko od vas — kaj ne?«
»Vero, upanje in ljubezen, da,« je odvrnila Elis in vzdihnila.
»Da, in to je hranil z nenavadnim spoštovanjem. NaSla sem v kotu vale ime in datum — mislila sem si, da je pač dragocen spomin, in pa — našla sem vaš list v češki knjigi »Slave hčeri«.
Sedanjosti ni bilo. Elis In Lenka sta zašli v preteklo dobo, k Izvirku svojih naj-dražjih spominov in duSi obeh, posebno Elisina, se je krepčala in drhtela v njih. Lenka je morala praviti b svojem dobrem stricu in stara gospodična Je poslušala z vso dušo. S povešeno glavo, z rokami v naročju. Pogosto je vzdihnila in se zagledala v sveže lice deklice, dokler se ji ni odprlo srce In iz njega je prinesla sladko in bolestno skrivnost, ki jo je toliko let pred vsemi zapirala. Pričela je pripove-
dovati zaupno in odkritosrčno. Saj je pripovedovala dekletu, ki je pravtako nadvse ljubilo tistega, ki ji je bil najdražji.
Striček, župnik Jurij, je bil iz Litomišlja in daljni sorodnik gospodične Elis, v katero se je kot študent filozof zaljubil. — Mlada deklica mu je bila že davno naklonjena. Nekaj časa sta se ogrevala ob najsrčnejši, prikrivani ljubezni.
»Toda njegova mati, vaša babica, je blia zelo pobožna in je zaobljubila sina, ko Je bil še otrok, duhovskemu stanu,« je nadaljevala gospodična Elis.
»Ko je bil na fiziki, je izjavil, da nima veselja postati duhovnik. Mati ga je prosila, jokala, In ker je ostal pri svojem, se }e tako razžalostila, da je zbolela. Tudi oče je prigovarjal sinu, prosil, rotil, da celo padel pred sinom na kolena — in tako — po počitnicah bi moral v bogoslovje. Preden je odšel, me je prosil za sestanek. Sešla sva se v tem gaju. nedaleč od tu — in se za vedno ločila.«
Gospodična Elis jc ganjena umolknila. Dobrosrčne, višnjeve oči so se skoliic.
»Ali ga niste nikoli več videli?« jc sočutno vprašala Lenko.
»O, da. Vaša babica je spet ozdravela., O sv. Janezu Nepomuku je šla v Prago obiskati Jurija. Povabili so ine seboj. Hotela sem se izogniti vabilu, toda nisem se mogla, naši so rnc silili. In tako sem šla. Ko sem prišla v Prago, jc bilo toliko ljudi, da sem se v gnječi izgubila. Hodila sem po ulicah in iskala naših. — Tu srečam starega gospoda v visokih, svetlih škornjih; podoben je bil našemu gospodu dekanu. Prosila sem ga, naj mi pove. kje je lemenat. Mislila sem, da se bom tam dobila z vsemi. »Imate bratca tam?« sc je prijazno nasmehnil. Privedel me je k velikemu črnemu poslopju. »Pojdite skozi ta vrata, čez dvorišče in levo in za drugim dvoriščem je lemenat. Tam vprašajte vratarja.«	(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d.,
predstavnik ravnatelj STANKO UJETELA. y£i v Marieorr