120. stew. Pošfninn pfiačana v gotosini. Gelje* sobota 22. okiobra 8927. Leta IX. Izhofa v torak, delrtek la sobeto* Stane mesečno Din T— za inozemstvo Dm 2Cr—, P©«am»««*a fttevllka I SHn. Račnn poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Oredni&tv« In Bprawalit««! Celje Strossmayerjeva ulfca 1 pritHCje. Rokopisov ne vračamo Ogta«! 99 tariff«» Telefon hit štev. 65. Pred važnimi dogodki. Radikali odkianjajo demokratske zahteve. — Boj za notranja mini- strstvo. — Dr. Kramer in Vilder pri Davidovicu. — Vprašanje De- mokratskega bloka. — Prihodnja seja Narodne skupščine. Beograd, 21. oktobra. V poiitičnih krogih se splošno sodi, da bo Davi- dovičev odstop izzval deflnitlvno raz- čiščenje položaja. Nikdo ne računa s tem, da bodo radikali pristali na de- mokratske zahteve, najmanj pa, da bi jim izročili notranje ministrstvo. Zato se spložno sodi, da je kriza vlade neizbtžna. Kakor se zatrjuje, je rninistrski predsednik Vukičevlč na sinočnji konferenci z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem prista! kvečjernu na to, da se izvede revlzlja poslov notranjega niinistrstva in revizija uradnlštva v cilju, da se odstranijo vsi nesposobni, nekvalificirani in zlasti tudi oni uradniki, ki so se v volilni borbi preveč eksponirali za radikale in proti dernokratom. V demokratskem klubu odločno odkianjajo tako rešitev. Radikali sploh ne marajo ničesar sli- šati o tern, da bi izročili notranje ministrstvo dernokratom. G. Vuki- Zbiranje albanskih kača- kov ob naši meji. Beograd, 21.oktobra. Iz Prizrsna poročajo, da so tamoSnje oblasti do- bile zanesljive informacije o zbiranju novih kačaških tolp na albanski strani, ki pripravljajo vpad na jugoslovensko ozemlje. čevič se je odpeljal davi v Topolo, da poroča kralju 0 političnem položaju. Beograd, 21, oktobra. G. Davi- dovič je prejel danes dopoldne iz vseh krajev države nešteto brzojavk, v katerih mu izrekajo stiankine orga- nizacije popolno zaupanje in ga po- zivajo, naj vztraja v nadaljni borbi. Davidoviča sta danes opoldne posetila odposlanca SDS dr. Kramer in Vilder ter ostala pri njern v daljši konferenci. Tej konferenci pripisuiejo politični krogi veliko važnost, ker gre očividno za formlranje Demo kratskega bloka. SploSna sodba je, da bo 25. t. m., ko poteče ultimativni rok, ki je stavljen demokratskim mi- nistrom v svrho razčiščenja položaja v vladi, padla definitivna odločitev. Beograd, 21. oktobra. Seja Na- rodne skupščine bo sklicana po vsej priliki za 26. t m., če dotlej ne bo vladne krize. Velike poplave v Srbiji. Beograd, 21. oktobra. Iz nctra- njosti Srbije prihajajo poročila 0 ve- likih poplavah. Največjo škodo pov- zroča Morava, ki je prestopila bregove, opustoSila polja ter porušila več hiš in mostov. Kako dolgo še?! Po odstopu Ljube Davidov&a. — Kriza v demokratskem klubu. Celje, 21. cktobra. Kocka je padla. VčcrajSnja nestrpno pričakovana seja Narodne skupščine ie končala z izvolit.vijo radikaja dr. Ninka Periča za stalnega skupščinskega pred' sednika. Za podpredsednika skupščine sta bila izvoljena democrat Pcra Mar- kovič in musliraau dr. Hrasnica, za tajnike pa radikala Popovic in Lujo Valter, demokrat dr. Stevčič in kleri- kalec Bedjanič. Demokratska zajednica, ki že dalje časa koleba med Vukičevičevo kon- cepcijo in idejo Demokratskega bloka, je zopet storila uslngo radikalom s tem, da je po večini glasovala za radikal- skega skupščinskecja predsednika in s tern ignorirala nasprotno kandidaturo Iastnega pristaša demokrata Pere Mar- koviča. Poslcdice oddvojenega nazira- nja v demokratskem klubu so se po- kazale v ostri Juči včeraj opoldne, ko jc g. Ljuba Davidovič v seji svojega poslanskega kluba podal osfavko kot predsednik poslanskega kluba Demo- kratske strankc in kot predsednik Demokratske zajednice. Vukičeviču se je s pretnjami in triki posrečilo zanesti v vrste demo- kratskih poslancev notranjo razceplje- nost, ki donaša koristi edinole radi- kalni stranki in njeni klerikalni sestri. Žrtev te razcepljenosti je postal eden najodličnejših predstavnikov jugoslo- venske demokracije g. Ljuba Davidovič. Demokratska zajednica je nasto- pila usodno pot. Prehaja v hudo krizo, koje izida sedaj še ni mogoče proro- kovati. Trdno pa smo prepričani, da bo lepa ideja ustvaritve velike demo- kratske fronte prodrla na vsej črti, ker je naravna, nujna in zdrava. Že danes je jasno, da v naši državi iii mogoč napredek in reden razvoj brez velike pregrupscije v notranji politiki, ki jo more sanirati le rnočna in mo- derna fronta 2družene jugoslovenske demokracije. Današnja poročila, ki jih objavljamo na drugem mestu, kažejo, da se že pripravljajo politični dogodki, ki bodo za državo in njeno notranjo politiko dalekosežnega pomena. NedoSžm fašizem. Celje, 21. oktobra. Metternichov krotitelj Talleyrand je z najprijaznejšim obrazom izustil 1 pred dobrim vekom v enern stavku najkrajšo definic'jo diplomacije, rekoč, da imamo jezik za skrivanje misli. To je bilo vsaj odkritosrčno priznanje, ki ne zanika — Iaži. S takim fundamentotn je lahko dospeti k drugim argumentom diplo- matske borbe in taktike, kakor jo mnogokje še* danes opažamo, po- sebno pa tarn, kjcr je zamisel posto- panja samoljubje, samočeščepje in ignorantsko zanikanje in animoznost napram — preijubemu sosedn. Zakaj tudi po svetovni vojni smo ostali v diplomaciji tarn, kjer smo bili preje: pri neizkorenljivi tajnovitosti, dvo- reznosti dejanj — in prostodušni iz- beri sredstev. Svetovna diplomacija še dolgo ni — debata, prohibitivna di- skusija proti krvavim spopadom člo- veških käst, ras in kas. Se vedno je ona v neprodušno mcglo zavito izigravanje najlepših na- čel za najvplivnejši žep, še dandanes ] doživljamo čine, o katerih tvorcih samo siitimo pravo sliko in namen. Že vsak človek zase kaže tudi v najiniimnejSi koaliciji z enim samim drugom neutajijivo, prirodno cgoisiič- nost in sc apriori zakopava v trdnjavo previdnosti, kakor hitro se je parkrat opekel, ko mu je še idealizem na- rekoval drugače. V masi, v kateri pod- leže edinec nedognanim kornponentam skupne psihoze, je ta računajoči, pre- hitevajoči, varajoči izraz občevanja z maso vis-ä-vis gotovo vidnejši, če- ravno so sredstva in povodi še bolj odmaknjeni in megleni. Komaj so se ohladili sedeži za odhajajočimi delegati mednarodnega zasedanja manjšin v Sofiji, onega le- tošnjega zasedanja, na katerem je signore Gandini po triletnem uspešnem preprečevanju debate o narodnih manj- šinah v Italiji bil vendarle primoran spregovoriti, na zasedanju, kjer je dr. Wilfan prezentiral svetu slovensko šolsko pokopališče v Italiji, kjer je pa tudi signore Gandini s povzdignjenimi rokami zaklinjal, da je to pokopališče popolnorna interna zadeva Italije, vse to v Sofiji, je počil strel v Štipu in se general Kovačevič ni več vrriil s promenade, je počil strel v Pragi in se Cena beg ni več dvignil od kavar- niške mize, so počili stn.li v Zaječaru in zagrozila je katastrofa neštetim ljudem. Istočasnost Mnterniranja« narod- nih manjšin v Italiji in matematičnega repeiiranja v nas mir radi »narodne manjšine« Makedoncev daje misliti. Vsak človek pri nas ob čitanju 0 ta- kih učinkovitih metodah tam doli in- stinktivno išče — ozadja in režiserja. Odkod to, pri nas vseh enako usmerjeno iskanje pravega strelca? Kako to, da že tudi Srbi ostajajo mrzli in previdni o poreklu in oceni nepo- srednih storilcev? Nič naravnejšega : Vsak dan čitamo v edino zveli- čavnih mecjafonih 20001etnega pro- dukta človeške kulture do neokusnosti drzko smešno samohvalo, kako učin- kovito trc;a fašistična metoda slovenski in nemški manjšini živi jezik iz ust, da prekaša ta mctoda vse, tudi naj- brezobzirnejše metode starih nacijo- nalizmov, in da ima metoda fašizma blagoslovljeni ciij italijaniziranja še vedno neitalijanske Italije. In svet, ki ni padel na glavo, domneva dan na dan občutnejše, da se tam, na apenin- skem polotoku, sistematično goji ne- strpnost, sovraštvo do vsega drugače mislečcga sveta tam in zunaj, da postaja fašizem vedno bolj splošno netivo za evropski mir. Liki plamenom pred izbruhi vul- kanov sikajo v svet vesti, da žerjavica pod fašizmom ne samo ne ugasne, nego spreminja zahtevani milos fa- šizma vse bolj in bolj v neprostovolino dvomljivost. Signor Gandini ne kliče brez vzroka: Oči proč! Pa ne, da bi Italijo prepozorno zanimanje Evrope za njene lastne raz- mere, kakor so v resnici, ženirale! Pa ne, da bi vpitje 0 zibki gospoda Romana in pokanje na Balkanu bilo iz iste misli in z istim namenom an- gažirano režijsko sredstvo, ki naj obrne pozornost sveta bolj drugi sceni, nego Italiji? Zakaj vendar rotijo listi fašizma, ki jim je raznarodovanje v Italiji samo- posebi umevno, Srbe, naj klonejo pnd smodnikom ter poäio spoštovati na- cijonalni cut ljudi, ki za svojo narod- nost nimajo drugega naziva, nego ime Danilo Gorinšek: Grosposki Jože. V gostilni je vreščalo kot na sejmu ; skoraj dvajset pivcev je pre- pevalo, kričalo, ukalo ter tudi vmes zasukalo pete, da se je dvigal prah od lesenega poda. Stari Tomaž je izvabljal čudovito poskočne melodije svojemu mehu, natakarici Berti pa so žarela lica. Le eden je bil med njimi, ki mu to vriščanje in vrvenje ni leglo v dušo. Gosposki Jože so mu pravili. Nežnega života je bil in tako žalostno je gledal v svet, kot da ne bi nič videl in nič slišal v gostilni. Danes je sedel ves sključen za mizo, srepo je motril veselo vrvenje, pred sabo na rnizi je imel cetrtinko vina. Gledal |e kot iz sanj in skoro preslišal, ko je nekdo pri sosedni mizi bmenil. «vceraj so pokopali njeqovo ženo, danes je žc tukaj in pije!< )oze jc hipoma dyjgnil giavOl bilo mu je, kot da bi ga bil nekdo krepko udaril po lieu. Pogledi vseh so se uprli vanj Pa Jože ni povesil oci, samo strcsel se je, kakor da bi ga zazeblo. In v tern hipu se je ugnetlo v njegov spomin vse, kot je bilo: Poroka z Rno, ki jo je ljubil prav otročje, nato večletna sreča ob njeni strani, zahajal ni nika- mor, — odtod se ga je lotil priimek »gosposki Jože«, — in naposled njena smrt in smrt bitja, ki ga je že vzljubil in poljubljal, ko ga še ni bilo, — otroka pod materinim sreem. Vse to je giedal ta hip pred sabo, sree se mu je krčilo, zaplakal bi bil rad, kljub radovednim in izzivajočim pogledom pivcev, pa ni mogel, Vse je gledalo vanj. Stari Tomaž je obesil men na hrbet, natakarica Berta pa se je zaničljivo namrdnila. Jožetu pa so zdaj polagoma prihajale solze, čutil jih je že, ko jih še ni bilo v očeh. Ni mara), da bi se ljudje smejali nje- govim solzam, zato je skočil pokoncu, vrgel staremu Tomažu bankovec v naročje in ukazal: »Godi hitro!« To- maž je nategnil svoj meh, nekaj pivcev je spremljalo melodije z glnsnim prepevanjem, nekaj se jih je zavrtelo, tedaj pa so že Jožetu rosile solze iz 00, hitro si jih zbrisal z rokavom, skočil v sredino sobe k natakarici, stisnil ji je bankovec v dlan za za- pitek ter odhitel. Pa sta ga pridržala ob vratih dva postavna fanta: ^Nika- mor ne pojdeš, tukaj boš plesal, ce že popivaš štiriindvajset ur po njenem pogrebu!« Jože je stal kot pribit ob vratih. Vrelo je v njem in kipelo. Doma prazna in zapuščena hiša, vsa nesrečna, niti žive duše ni v nji, žena umrla z detetom pod sreem, pa iz vseh kotov gleda nesreča in smrt, beži odtod v krčmo, da ne vidi teh kotov, pa ga žalijo, da popiva, ko ga ni bilo leta in leta v krčmo. Zdaj mora plesati, včcraj pa so mu pokopali ženo in bitje, ki ga je po- ljubljal, ko ga še ni bilo na svetu. »No, ali boš?« Fanta ga gledata. Tedaj je odprl Jože oči in videl pred sabo njen grob, kako ga strmita ta dva fanta. Pa zavpije: »Ne, ne bom z vama v družbi. Ali slišita?« V go- stilni pa je vzkipelo tudi v Jožetu, pa prepozno. Vinjen fant ga je udaril z nožem, Jože jo, omahnil. Zločinca so drugi dan uklenili, Jožeta prenesli v mrtvašnico. Stari Tomaž ga je stra- žil vso noč; baje je videl lučico ob Jožetovi krsti, kako se je premikala proti grobu rajne Jožetove žene. Dan Bergman — B. R. Telefonska celica. Hodil sem gori in doli pred za- sedeno telefonsko celico v stranskem prostoru male restavracije. Poklicati sem hotel svojega sta- rega prijatelja Edvarda, katerega že nisern videl več let. Povabil bi ga bil na večerjo, da se porazgovorim z njim v neki nujni zadevi. Nikogar ni bilo v bližini razen mene in moža v celici. Neverjetni čvekač! Ni mogel nehati! Končno sem obstal in prisluškoval. Pravijo, da je grdo, če kdo posluša tuje raz- govore. Meni je bilo vseeno — hotel sem le izvedeti, če bo kmalunehal. Ni bilo konca. Mož v celici je veselo rezgetal in govoril. »Sedaj boš sliša! imeniten dovtip!« Potem je pripovedoval tisti dov- tip, — bil je že pogret in banalen tudi — in je vsak trenutek prenehal, da se oddahne od smeha, ki ga je dušil; tako se je dovtip podaljševal v ne- doglednost. Nazadnje je vendar prišel do konca, toda mož na drugem koncu žice ga gotovo ni razumel, kajti čul sem, da je še večkrat ponovil dovtip itd. Nato je bilo v celici nekaj časa čisto mirno in boječ se, da ni moža- kar zaspal, sem hitro odprl vrata. Toda sprejel me je zelo neprijazno. Ne da bi se obrnil je brcnil nazaj z nogo. Najbrž je pripovedoval sedaj njemu mož na drugem koncu nov dovtip. In potem je spet povedal »moj mož« »onemu« eno, in še eno; dovtip je dal dovtip in jaz sem bil že na tem, da znorim. Končno je mož v celici obesil slušalo. Oddahnil sem se, a žal pre- zgodaj. Ni prišel ven, zahteval je novo številko, bil napačno zvezan, Sfraii 2. »NOVA DOB A« Stev. 120. pokrajine, k)er žive z neštetimi dru- gimi rasami skupaj? Noben čiovek, bodisi prizadet, bodisi ne, ne more priznati fašizmu legitimacije nastopati za narodne manjšine. Kdor jß poteptal ideje človeške kulture, kakpr jih je fašizem, ne da bi to skrival, in ki se opravičuje s scboj samim, naj bo vesel, da je svet do- volj kulturen, da počaka na njegov samomor. Zero. Po domovim. Smrtna kosa. Na Vranskem je te dni umrl g. Ivan Kramar, nad- ucitelj v pok. Kot narodni vzgojitelj naše mladine je bil v avstrijskih časih preganjan in je moral službovati po zakotnih krajih. Zadnja njegova služba je bila na Vranskem, kjer je tudi mnogo deloval v tamošnjih narodnih društvih in na političnem polju. Bil je zvest naš pristaš. Bodi mu ohranjen fasten spomin! — Tvornico keksov preseli iz Rogaške Slatine v Zagreb g. V. Bizjak. Za okraj pomeni ta pre- selitev hud udarec, ker je tvornica v Rogaški Slatini imela zaposlenih okrog 100 ljudi in je bila tudi edea naj- boljših odjemalcev mleka in drugih živil v okraju — Tepeni kleri- kal c i. Pri občinskih volitvah v Me- tliki so bili klerikalci popolnoma po- raženi. Na Viniciy eni največjih občin v Beli Krajini pa so si priborili komaj 13 mandatov, naprednjaki, združeni SDS in SKS, pa sta dobili 12 manda- tov. Ne sme se namreč pozabiü, da je bila Vinica trdno v klerikalnih rokah. Tudi naše podeželsko ljudstvo se po- časi, a sigurno otresa klerikalnega jarma. — Skrlatinka se je pojavila med šolsko mladino v Hrastniku. — Planinske koče. SPD naznanja, da se zatvori z 20. t. m. Malnerjeva koča pod Crno prstjo. Otvorjene so sedaj samo še: Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini, Koča v Kam- niški Bistrici. Ob sobotah in nedeljah ali ob dnevih pred prazniki in na praznike Erjavčeva koča na Vršiču. Celjske vesti. c Ja, Bauer . . . Bilo je krasnega, toplega popoldneva. Baš v takem času, ko se človeku prav nič ne ljubi sedeti v zaduhli pisarni ali pa obisko- vati stranke, ki ob priliki izročitve kakih opominov ali plačilnih nalogov tako grdo govore o naše ^ visokem magistratu. In krenil je nekdo od ma- gistratnih uslužbencev v gosfilničko, kjer je našel dragega prijatelja v po~ dobi jednega od bivših občinskih od- bornikov. Bcseda je dala besedo — no, kaj bi pripovedoval dalie? R zultat tega razgovora je bil, da so neki pre- goreči reformatcrji naše občinske uprave rt;oža naznanili, da pije v službi z uspehom alkoholične pijače. Pri na- tančni in mučni preiskavi pa se je pokazalo, da si 'je obdolženec sicer nekaj dalje odpočival v gostilni, a bil je v družbi — vernega somišljenika magistratnih mogočnikov. Ja, Bauer... In bojda se jc potem ta okrepčevalna as era končala samo s strogim opominom. c Malemu Moricu v tajništvu Slov. ljudske stranke v Celju, ki piše v pro« stih urah tudi za »Slovenca«, povemo na uho, da so se nas njegovi zaključki v resnici globpko dojmjjli. Scveda bomo sedaj takoj spremenili pisavo lista in se skrušcni spokorili, samo da najdemo jftilosi vsemogočnih kle*orädikalov in prešernega malega Morica pri »$lo- vencu«. c ObČinske voHtve v celjsk! cko- liški občini. Stranke se že pridno pripravljajo za volitve v naš okoliški občinski zastop. Klerikalci bodo baje imeli kar dve listi, eno Mihelčič, drugo Strenčan. Menda upajo na ta način naloviti več glasov. To pot jim pa najbrže tudi to ne bo pomagalo. Go- spodje radikali bi radi vložili svojo listo, pa je ne morejo spraviti skupaj. Ponujali so se vsled tega že raznim strankam, pa so jih vse gladko odbile. Že vedo, zakaj! c Prevzem favne bolnice v Celju ! v oblastno upravo. V petek 21. t. m. se je izvršil prevzem dosedanje državne bolnice v upravo mariborske oblasti. V prevzemni komisiji so tyili navzoči sledeči gospcdje; dr. Andrej Veble kot clan oblastnega jpfjbora in referent za zdravstvo, dr. JarrfcSDrnovšek, oblastni sanitetni inspektor oblastnega odbora v Mariboru, dr. Ivarf Jurečko, oblastni sanitetni referent, ministrstva narodnega zdravja, inženjer Franjo Fischer kot stavbni strokovnjak oblastnega odbora v Mariboru in Josip Stegnar kot re- vizor blagajne in upravnih poslov. c Odhod priljubljene rodbine iz Celja. Te dni je zapustil naše mesto t,jr se s svojo rodbino preselil v Za- greb tukajšnji lekarnar g. Vojko Ärko. Tarn je kupil večjo lekarno, katero že vodi. Pc prevratu je prišel v Celje, kjer je kupil od le arnarja Nemca Rnuscherja lekarno »Pri Orlu« na Glavnem trgu. V Celju se je takoj vživel v narodne razmere ter marljivo so- deloval pri vseh narodno gospodar- skih korporacijah. G. lekarnar Arko je bil gerent in pozneje več let načelnik celjskc Mestne hranilnice ter mnrljiv WjjBteH^eljske podružrrice Rdečega ^npfc^SmiČno se ni eksponiral, rfje- govf 'h^rodni in politični nasprotniki pa so vendar čutih potrebo, uprizoriti proti njemu zakulisno gonjo, katera mft'je bivrmje v Celju zagreniia. Na- rortfti; in Qospodars d krogi bodo vrlega in delavnega moža, kakor tudi njecjovo gospo soprogo težko pogrešali. Želijo jima v Zagrebu trajno srečo. Narodno Cclje in naša stranxa pa jima ohrani trdjno hvaležnost. ;; > c Regulacija HutiJnje je bila v torek, dne 18 t. m. že v tretjič pred- met ankete, katere se je poieg inte- resentov v imenu oblastnega odbora udeležil g. inž. Fišer. Pri razpravi je zopet prevladovalo naziranje, da je treba v najkrajšem času izvestr celotno regulacijo Hudinje. Strankfc bi bile pripravljene kriti primeren del stroškov. V kratkcm se bo ustanovila posebna vodnoregulacijska zadruga, ki bo vo- dila vsa nadaljna dela.' Upäti je, da bodo skleporn kmalu sledila tudi de~ janja. c Oratorij sv. bratov Cirila in Metoda. Glasbena Matica v Celju pri- redi v nede'jo, dne 6. novembra po- poldne v veliki dvorani hotcla CeljsJri dom kcncert s sodelovanjem zagreb- škega pevskega društva »Kolo«. Iz- vajal se bo dr. Božidarja Širole Ora- torij sv. bratov Cirila in Metoda, ki je imel na letošnjem nlrisbenem festi- valu v Frankfurtu sijajen uspch. Opo- zarjamo ceni. občinstvo že lianes na to prireditev. Prosimo ob esiem vsa kulturna društva. da se blagovolijo ozirati na ta dan in da po možnosti ne nastavijo v tern času svojih pri- redit^t fc Pisatelj Gagern v Celju. Te dni SG. j,e. mudil v Celju znani pisatelj Friüßrik öagern, avtor romana iz živ- Ijerija hryatskega naroda «Ein Volk». V Ceiju, kjer je maturiral pred 26. leti, je s^daj jzjavil svojim prijateljem, da piše novo veiiko delo iz hrvatskega življenja. c Smrtna kosa. V sredo 19. t. m. jc po dolgi in mučni bolezni premi- nula gospa Marija Knez v 73. letu sta- rosti. Rajna je bila mati strojnega stavca g. Ä. Kneza v Zvezni tiskarni v Celju. N.p. v rn.! Č Uir^ulin sejem. Danes se je vršil takozv. Uršulin sejem. Sejem je bil zivinski in krarnarski. Živine se je pre- cej'lJVigijalo. Na zivinsksm trgu se je trgovina dopoldne miniejše razvijala, proti poldnevu pa je postala živah- nejša m se je več živine prodalo. Na kramarskem trgu je bilo na razpolago obilo blaga. Prevladovala je manufak- tura in obutcv. Razložili so blago do- mači in tuji trgovci. Kupovalo se je samo najpotrebnejše. Poznalo se je, da ljudem primanjkuje denarja, letos tembolj, ker so odrekle hmeljske cene. c Še o celiskih svinjakih. Pišejo nam: Oni Vaš dopisnik, ki je grajal da stoji pri Invalidskem domu sredi mesta tako velik svinjak, očividno ni vedel, da se je o tej stvari razprav- ljalo že v občinski seji due 12. marca 1926. Tarn se je na inicijativni pred- log radikalnega občinskega odbornika g. Švige znova sklenilo, da smejo ostati v mestnem območju samo oni svinjaki. ki so bili postavljeni že pred vojno. Zahtevi obč. odb. g. Svige, da se vsi ostali odpravijo, pa glasom sklepa ni bilo mogoče takoj ustred, ker sc ni vedelo, koliko jih je. Zato sc je po sklepu občinskega sveta pove- rilo štetje teh svinjakov g. Svigi. Tega posla pa g. Sviga najnrže ni izvršil- ker ni bilo o tern nič slišati ali čitati. Morala bode sedanja večina to delo znova začeti, da bode red. c Se ill pojasnlla. V zadnji ste- vilki smo vprašali gospoda Rcbeu- schegga kot klaymCnega referenta, zakaj se ne izdajajo več tedenska po- ročila mestne klavnice glede zaklane živiric in uvoza mesa. Občinstvo nas povprašuje in zahteva od g. referenta takojšen odgovor. ^ c Uradni dan Srezkega gremija tribveev v Celju. Uradni clan za člane v r.]orri]^grajskem srezu se vrši v torek dne 25. oktobra 1.1. in sicer od 8.—12. predpoldne v občinski posvetovalnici v Gornjemgradu in od 2.-6. popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju. c No4ao»ekarn!Škoslužtoojij^ylja od 2% do vftjučno .2^ t. % raP*«a »Pri Märiji PomaQaj na GlaVnem trgu. IWestni kino Celje Pred stave: v petek in soboto ob 8**5, v nedeljo ob 2*30,^, 6 in 8"I5 (4 predstave), po potrebi še predstava v nedeljo ob fO„ ur-l *"• JMajnovojsa in MLaJsijajnejša, h:ogMieclij^^ pozvonil še enkrat, ni dobil odgovora, vpil, rjovel, dal telefonistki nekaj priimkov, ki jih ni v slovarju in dobil potem pravo zvezo. Potcm se je spet začel večno dolgi razgovor . . . Čulo se je, da nekaj čita. Besen, ker nisem mogel govoriti s prijateljem Edvardom, sem še enkrat odprl vrata celice. Mož v njej je zopet divje sunil z nogo proti meni, da sem se komaj pravočasno umaknil, Res — v celici je stal mož in čital drugemu iz časopisa sale. Tedaj je zavrelo v meni. Obrnil sem ključ in tako zaklenil moža v celico; toda on ni ničesar opazil. Nadaljeval je s čitanjem. In kako je bral! Vrgel sem možu ključ v celico, ki ni imela strehe. Ključ je bil precej velik in težak in čul sem, da je padel možu na glavo. Zakričal je od bole- cine in presenečenja. Obesil je slušalo, sunil v vrata in hotel skočiti iz celice. Toda ni šlo. Bil je osupel, kajti za nekaj časa je obstal nepremično. Potem se je zaletel z vso silo v vrata, a ključ je dobro držal. Od smeha sem se držal za trebuh. »Odprite vendar!« je vpil mož v celici. ^ ^ »Sami si odprite! Saj imatekljcffit« sem komaj spravil med smehom iz sebe. Vrat seveda od znotraj ni mogel odkleniti. Se enkrat se je z vso silo zaletel v vrata, potem je postal ves zmešan, kajti rjul je: »Odprite v imenu zakona!« Poskušal je tudi vreči ključ ven. Toda celica je bila visoka in ozka. Roke ni mogel zavihteti, le sunil je opetovano navzgor ključ, ki se je vselej pokazal nad celico in padel potem nazaj. Iz votlega odmeva sem sklepal, da mu je vedno priletel nazaj na glavo. Naenkrat je postal mož v celici divji. Začel je skakati. Moral je biti dober telovadec. Kmalu sem opazil, da so se oprijeli njegovi prsti gornjega roba celice. AH je hotel priplezati ven? Tresel sem se ob misli, da bom kmalu videl njegov od jeze spačen obraz. Nisem imel časa za premišljanje. Prijel senj syojo palico, spel se na prste in ga'krepko^ kresml po roki. Tedaj je popustil. Jbkal je — čisto dobro sem čul. »Sedaj grem k svoji mizi«, sem rekel hladno, »lahko še dalje telefo- nirate, ker vidim, da vas to veseli!« ;.&*¦ Toda tega%e #jl^mel reči. Vzel je l^-be^fede dobeiea. so doslüj se ni inoiftel odlotisti. F im ane na srcxlslva. nainerava oblastni odbor dobiiti poto;ui vocjieiffa kuvöstieij- skoga posojila. „HUMANIK" z4~zs 3ß ~4i 48- Caije, Aicksandfvva o. I. ßblna sueiloba in ebbra rmppšiiev ^ SVetLöDQ ~~ so gnaki novQ Ospam-sveäl/ke. Stev. 120. »NOVA DÖBÄc Stran 3 c Ostank! plota pri cerkvi sv. Maksimilijana kriče po odstranitvi. Tuintam še stoji kak ostanek, Id kvari sliko okolice. Cerkveno predstojništvo ali v kogar kompetenco že spada to, bi moralo najti dohodkc za novo ograjo, ki bo samo krasila okolico pred krasno prenovljeno ccrkvico. Tudi rželezna ograja nasproti pri sv. Duhu kriči po popravilu. Potreben bi bilj samo ključavničar, da jo spravi ne- koliko vred in pa nekoliko barve. c Izobraževalni tečaji. Po inicija- tivi »Delavskc zbornice v Ljubljani« se prične prihodnje dni s poučevanjem v knjigovodstvu in esperantu. Prosvetni pododsek delavskc zbornice v Celju vabi tem potom vse interesen^e, da SG po svojih strokovnih organizacijah .Svoboda', ,Narodno strokovna zveza', .Krekova mladina' in .Savez privatnih narneščenccv v Celju' pnjavijo takoj za eden ali drugi tečaj; prijave se sprejemajo tudi v »Borzi dela« v Celju. Kakor hitro bo prijavljenih zadostno število udeležencev, se skliče takoj nato prvi večer zaradi dogovora o dnevih itd. Od prijav bode tudi od- visno ali bodo ti tečaji popolnorna brezplačni, ali pa bode potrebno pred- pisati malo pavšalno šolnino. c S pračo ga je zadel v oko. V torek, dne 18. trn. ob pol Stirih po- poldne se je igral 11 letni Franc W. iz Zavodne na Savinjskem nabrežju s pračo in streljal na tov rise, ki so sedeli v bližini. Pri tem je zadel 9let~ nega Franca Serbeca v prsi, 121etnega Än ona Voha pa v desno oko. Von se je vsled bolečin takoj onesvestil. Poklicani zdravnik je ugotovil le lahko poškodbo. c Pes ga je ugriznll. V torek je ugriznil pes Angele F. rudarja Ivana Okorna iz Griž v levo nogo. Psa so takoj preiskali in ugotovili, da o ste- klini ni sledu. c Odgon. löletna Hermina Seh. iz Maribora je bila te dni odgonskim potom odpremljena v Maribor, kcr je bila brez posla in sredstev za vzdrže- vanje. c Dvoje tatvin. Pred nekaj dnevi je nekdo ukradel iz sobe v hotelu »PoSta« 2 rjuhi in 2 prevleki za bla- zino. Tatvine je osumljena 401etna Olga ]., ki je prenočevala noč poprej v oni sobi in izginila zjutraj s ključem. — V četrtek je bila v Celju aretirana 17 letna brezposelna služkinja Matilda Munda, ker je ukradla neki sfranki v Prešernovi ulici spodnjo krilo v vrednosti 75 Din. Zarani ta!vine in vlačuganja je bila oddana v zapore okrajnega sodišča. c Iz poHcijske statlstlke. Cetrtek, dne 20. oktobra: 1 aretacija in 1 pri- Java radi pijanosti in razgrajanja. Pe- tek, dne 21. oktobra: 1 aretacija radi potepuštva, 1 prijava radi vožnje s težkim vozom po prepovedanih ulicali, 1 prijava radi kaljenja nočnega mi u in napačnih osebnih podytkov in 1 prijava radi lahke telesne poškodbe. Na zemljišču nove okoliške sole na Dolgem polju v Celju se vrtnarjem ozirotna njirn e akim interesentom odda v najem zemljišče, ki bi ga ob- delovali za svojo uporabo po načrtu in pogodbi s Krajevnim šolskim od borom. Interesenti se naj zglasijo pri upravitelju okoliške deške osnovne sole v Celju. 972 c »Svoboda« v Celju naznanja, da je otvorila z dnem 20. oktobrom t. 1. svojo plesno solo. Plesne vaje se vršijo vsak četrtek in vsako nedeljo v veliki dvorani restavracije »Zeleni trav- nik«. Začetek plesnih vaj je: za za- četnike ob 7. uri za ostale pa ob 8. uri in trajajo do 11. ure zvečer. Istočasno se tarn sprejemajo nove prijave ple- salk in plesalcev. Odbor. c Zahvala. Celjsko godbeno dru- štvo se prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali k bufetu, kakor tudi vsem cenjenim damam, ki so z nabiranjem in sodelevanjem pri bufetu in pri cvetlicah primogle k le- pemu gmotnemu uspehu družabnega večera. c Dljaški kuhlnjl v Celju je da- roval gospod Dr. Josip Zdolšek, od- vetnik v Brežicah, 200 Din. Iskrena hvalal c Razglas. Predmet: Dobava gra- moza in peska iz rečišča Savinje med železniškima mostoma pod Celjem, policijska uredba. V ovinku Savinje pod Celjem se ob desnem bregu vsled zmanjšanja vodne hitrosti stalno na- sipava gramoz. To zasipavanje ima za posledico stalno zviševanje vodne gladi- ne in stem posredno tudi povečanje po- plav v mestu samem. Na tem bregu si prebivalstvo m sta in okolice do- bavlja gramoz za betonske zgradbe, zasipavanje javnih in privatnih cesi ter druge svrhe v taki meri, da se zasipana rečna struga izčišča do 2 m globočine in prib ižno 60 m širine. To bi pomenilo izdatno zboljšanje odtoč- nih razmer, ako bi ta izkop bil izvršen v mejah pravilne trase, kakor je do- ločena v rcgulacij>kem projektu za celjski ovinek. Jasna je torej potreba, organizirati izkop in odvoz gramoza po omenjenem projektu iz leta 1909., ki določa širino savinjske struge pod iztokom Voglajne na 81 m v dim pro- fila, nad iztokom Voglajne pa 60 m. Vsled tega odrejam na podlagi §§ 15, 89 in 70 vodopravnega zako.ia z due 18. 1. 1872, štaj. dež. zak. štev. 8: I. Odkop in odvoz gramoza ob des- snem bregu Savinje med želczniškima mostoma pod Celjem se mora in sme pričeti od vodne strani in se še le po izčrpanju obvodnih sipin širiti proti določenim regulacijskim mejnikom pri bregu. Izključne (lastninske) pravice mejašev je pri tem seveda puščati nc- okrnjene. II. Ta uredba sfopi v veljavo s 1. novernbrorn 1927. III. Prestopko zoper to uredbo bom kaznoval kot prestopke vodne kvare po min. naredbi z dne 30. IX. 1857., drž. zak. štev. 198 z globo Din 20—1000'— v prid državne blagajne odnosno supletornim zaporom do l4 dni. Sreski poglavar v Celju. Kino« c Mestni kino. Petek 21., sobota 22. in nedelja 23. oktobra: »Cirkus Pat & Patachon*. Sijajna komedija v 7 dej. V glavnih vlogah Pat & Patachon. »Cirkus« je priznano najboljša kome- dija sezone. V nedeljo 4 predstave. Od ponedeljka naprej se predvaja monumentalni pustolovski velefilm v 6 dej. »Tajne sile«. V glavrii vlogi Carlo Aldini, človek iz gumija in železa. Qbrtna nadaljevalna sola v Celju. Statistične številke kažejo za te- koče šolsko leto 1927/28 sledečo sliko: Vseh obislsujočih je v 11 razredih 4l2, med katerimi je 99 vajenk. Od teh 412 obiskujodh vajencev in vajenk jih je 123 iz celjske okolirc. Seznam, skrbno sestavljen od tajnišfva celjskih obrtnih zadrug pa izkazuje, da bi moralo celj- sko obrtao nadaljevalno šolo obisko- vati najmanj 443 vajencev in vajenk. Potemtakem je v celjski (za tukajSnjo obrt.no nadaljevalno šolo šoloobveznih) okolici 31 fantov obrtnegn naraščaja katcrih se vsled pomanjkanja prostora v razredih, kakor zadnjič že v »Ns vi Dobi« omenjeno, ni moglo več sprejeti. Po razredih je število sledeče: A = 50, pripravnica B ==. 49, I. A razr. = 38, I. B razr. =42, I. C razr. 44, II. A razr. = 33, II. B = 28, H. C = 29. Dekliški razredi: pripravnica = 25, 1. razr. = 38, II. razr. 36. V vsoti 412 obiskujočih je zapopadenih 41 različnih obrtnih strok, na katere je treba jemati pri pouku še poseben ozir. Vsled tega so vajenci zlasti v prvih in dru- gih razredih razdeljeni po sorodnih obrtih. Z ozirorn na istočasni pouk z različnimi obrti je po zakoniti določbi , največje število učencev v razredih I p;*i merkantihiih predmetih določeno na 40, pri strokovnem risanju pa na 30, kar naj upraviči nekatere, zlasti višje razrcde z ozirom na manjše šte- vilo obiskujočih. Da so pa nižji rozredi zasedeni bolj kakor je sploh dovo- ljeno, jc pa razvidno itak iz številk. Vodstvo šole. Odkritje nagrobnega spomenika padlim jugoslovanskim vojakom v Dravogradu. Dne 30. oktobra t. 1. se vrši v Dravogradu odkritje nagrobnega kamna jugoslovanskim vojakom, ki so padli v koroških bojih 1. 1919. in so poko- pani na tukajšnjein pokopališču. Slav- nost se začne ob 3. uri popoldne po prihodu vlakov. Sprejem gostov je na trgu pred osnovno solo, odkoder se razvije povorka in koraka na poko- pališče, kjer se vrši odkritje spome- nika. — Vabimo vsakogar, zlasti pa znance in sorodnike padfih, da se ude- leže slavnosti in tako izkažejo cast obmejnim žrtvam. Kolo jugosl. scster Dravograd- Meža je poverilo delo nagrobnega kamna kcmnoseškemu mojstru gosp. Kuharju iz Slovenjgradca. Za skrotnno vsoto ]G dovršil poverjeno mu nalogo vestno in točno, za kar se mu izreka najveqa pohvala. Podstavek spomenika je iz po- horskega granita, vrhnji trije deli pa iz sivega marmorja, v katerega so vklesana sledeča imena: Malic Urh, poročnik, Pogačnik Jožef, Es Avguštin, Košir Franc, Korošec Franc, Kropec Ivan, Lipej Antan, Maček Franc, Mla- kar Jakob, Mlinc Anton, Rozman Alojzij- Temnikar Matija, Ravnik Rudolf, Vrhov- nik Albin, Košenina Andrej, Slavmc Milan in Obu Valentin. L. , ^.eöri Na spodn» pto«. »^fL™ stih, ki ga je poslal general «Umrli smo za meje to«1*®* in terjamo, da vi, ki ste ostali, z dejanji bodete dokaze dali, da težka zemlja nas zaston) ne krijc* Mestno gledališče. Repertoar: Nedelja, dne 25. ob V2I6. url: Mogočni prstan. Ljudska predstava pri znižanih cenah. V nedeljo, dne 23. t. m. ob 1/216- üri je prva repriza Fr. iVlilčinskega na- rodne pravljice s petjem, godbo in plesom «Mogočni prstan», ki je P^ četrtkovi premijeri doživela uspeli. fter Znvolnmo ohleko, svileno in cipkastö pcrilo,| svilcnc ito|avicc/ in ro&avicc. «a V5c,1«aT ne aunipat ^'te^mpalt peirete 5amx. Štev. 1%0. »NOVA DOB A* Stran 5. Celjska posojilnsca d. d. Stanie hranilnih vlog nad \ ,«»——«¦¦¦......¦¦¦ %g ES^BBlUi ^^^^^ Sprejema hranilne vlogs. ' Din 65t00p.B0DftH.s,R9Hi ¦ w ^^ **¦$•'" »«»«..-«. Izvršuje vse denarne, kreditne < dD?nCe8?ÖOo!oOO—. V lassni paBaSi Narodsii dom in prodaia devize' in valute. 0$r* Podružnici! Marifoor, Šo§tanj "^p^ 0JP*- Fini domači ^^Q haloski m ess se toči liter po Din 12'— v Mar. domu v CeBju. Švlcarske ure, zZafö, srebro, briljante, opiäKa, očala Največja deiav^ica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik nrar, fuvollr, öptlte CELIEp Glavt&i trg, 4» A /7. občinstvu na znanje! Spect/a/no izdelovan/e vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega per/la po men in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri/a M. S. 3>aih Celje, Do/go po/Je 9 a {visa Winter) 52-3s Vljudno opozarjarn p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih rnesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sve.že volovsko meso, prckajcne sunk? leg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 1 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijaliteta blaga /:ajaničena ! Točim iudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JO3IP GORENJAK, mesar in klobasičat, CELJK, Kralja Petra cesta. Pnri jaMisjeri wA zodrnga v €elji Cankarjeva ul. §t. 11 priporoča svoja izwpstnn namiina ier odbr^ana sorfimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "&Q &F* Vzorci na razpolago ! Inserirajte v „NOYI DOBI"! Wy* Cene zwatno zwizanoe! -ffil ^ , n,_ M\ni\ü Züiop in samoprodaja zacn/8t: najpripFavnejših i|.~. —J^^ PUCH koles |i fil in kales znamke Was f 6111*3d'* ^ «^^^% ^^ . %i .,„ Vsa kolesa s torpedo-prostotekom '^55. ^S~5^/\ yL5?m?^ in p o vr at no-stopalno zavoro. Vst stroji so za /ÄA/MS Ccn» od Din I60O-- naprej. vezenJe P'ipravni. l^r^OTf^l^^/ 4 Največja zaloga delov koles in si- Pouk ^ vezenju Vgj^^B»*'^ NSgg^/ valnih strojev po najnižjih cenah. zastonj. ^-—*^ Popravila tujih izdelkov strokov- Najveßja reparaeij- 12 mesecev garancija. njažko, hitro, dobro in c e n o. ska delavnica. A. NEGER, Celje, Gosposha nlica št. 32. ZVEZNA TISKARNA V CELJU STROSSMAJERJEVA UL.l izvršuje vsa v tis^arsko stroko spadajoča dela, kakor knjige, brošure, časopise, eno- in večbjrvno lepake, črtanko, tisko- vine za obrt in indnstrijo, vse bkusno in hitro ter po najnizjih dnevnih cenah Najmocleriieje urejene kiljigovezniea Siran 6 »NOVA POBAc Stev. 120. Pupilai*novaGr»en in jawnokoi»isfen denarni z^vod ceBjskega mesta Celjska mestna hranilnica 1\T l«.stxni palači ]p*»i kolodvox>u. m VsHiranimičntposlJKeizvršu)e|o naJRulanlneje.lillro lnioč- ||| Pod traJ"im drž. nadzorstvom. no. Ugodno obresiovanje. Pofasnila In nasvetl brezplačno, " Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjfc. Psq y.:1' ¦.'..........— " . " ¦¦:.....'----------¦'-------..... .-=r~' "¦¦ "Tianur» ¦" -—- '" i ------- ¦ ¦¦ ¦¦ '¦¦¦ "' - "'¦•--------------- ---------'---------------—------- -------------------*^ Franjo Dolžan, Celje Za ktresije si- 4 KJepapsfvo Wadowrodne in naprawa Sty»elowodoWa ircšSaSacBje, napr&va moderno- PoktPEVanje Streh in higijenidnih kopalnSh sob, '¦¦ , zvonikov. ¦ ¦ klosetov in acdrav&tv. naprav. Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. *>& IiMAmniv l^iti\, fFboveljsbl in \i rirJIilill vseüäraaijiraönibo?dobauija II li vuwy jn dQstavlja na lii i siesta || —__ in OnOlici Franco Joftt, CeBje, Aleksandrova ul. 4 Žaganje drv z motorjem oskrbuje po dnevni ceni Simon Nai»at» Naročila sprejrne trafika Fraile v Pre- ; Šernovi ulici (hiša trgovca JeUenza). i M 9EV BfriV ¦¦ ^V 'IBF • '¦W ^BT ^^ bi pristopil komercijelno na- obražen strokovnjak v lesu h kaki žagi v Sloveniji. Ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse, d. d., Zagreb, Zrinjevac 20 pod »Din 200.000«. Stanevanje obstoječe iz 4 sob in vsemi pritikli- nami ter uporabo kopalnice, takoj za odd at i. Istotam se odda lepa mebSiraffa soba. Vila Selišek, Celje, Kersnikova ulica. PopravüQ pisfili strolev hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso | in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokazSIa n& pazpolago. — Pi- salni stroji noiii in rabljeni v zalogL JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 ElehtrotBhnično podjetje Karol Florjflnčič v Celju» [QtifcarJEua cestü st. Z (poleg davčnega urada). Inštalacija elektrlčnih naprav za luö in | pogon, telesonov. zvoncev, radio-aparatov. Popravljanjo elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogl: lestenci, svetilke, ükalniki, motorji, števci, žarnice, potrebščine za radio ltd. In ves elektromaterijal. Točna postrežba ! Cene niake ! Proračunl brezplačno l -¦ v vseh panogah gospodarstva izvežban, z nad 2ületno prakso kot oskrbnik, z 10 let- nimi službenimi spričevali, im« za poü- lago dve kmetilski strokovni soli, tudi v lesni in opekarski industriji iavežban, je prisiljen vsled prodaje posesti s 1. decem- brom 1927 službo spiemeniti. Cenj. po- i nudbe p'6d »Ekonom« na upravo lista. 1-3 POZOHI ! Zaradi preurejenja brivnice prodam S kompletno brivsko opravo za tri po- ! strežbe. Pošteni osebi dam tudi na j obroke. Matija Bukovčan, brivec, Celje, ! Kralja Petra c. 24. P O Z O ft! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cerkve) tovarniöko zatogo vaeh vrst pletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Ženko Hribar* 14-43 Lepa enodružinska hšša varna pred vodo, 3 sobe, kuhinja itd., j velik vrt, 20 minut od mesta, blizu glavne ceste, se proda. Naslov da Franjo Jager, Celje, Dolgo polje 1. Sprejme se mBsopshi vajenec iz boljše hiše. Naslov v upravi lista. Ali ate ž© popavnaBi Pl na^očnino f za Novo Dobo • Razširjajte „Novo Dobou! | Kupim sveže sekane borove ^mm drop od 7 do 12 m dolge in od 14 do 19 cm na vrhu debele, na vseh postajah ma- rtborske oblasti. Rok dobave do konca januarja 1928. Pošljite vaSe ponudbe pod Sifro »Drogi« na upravo lista. 2-4 Polnjene „U" pDtrone z brezdimnim smodnikorn in trdimi angl. šibrami po Din 2 50. AngleSke »ELEY« patrone, polnjene z ang!. srnodnikom in »ngl. trdimi šibrami po Din 250 priporoča Albert Rutar9 puškas* Celje, Slomškov trg 3. Josip PlevLak Ndelova^nica čevljov Celje, Kralja Peti»a o. 28 se priporoča cenj. občinstvu za razna prvovrstna dela : moSkih, ženskih ter 1 sportnih in luksuznih čevljev. 12 Cene zmerne. Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo naložite denarne prihranke prl varčuj v miadosti, hrani, varčcvati ( . . . , ..... . _ . . _ ,. da stradal ne boš se ne brani! stavbeni in knÄ\{pA zadrugt z omsj. ZuUgzo u Gabenu pri Ceiiu v ,,,ni,slli Obrestuje turaniilrte fZ. O/n Večje stalne vlogc po dogovoru najugodneje. vlogre po XM /u lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. iyiarljivost, treznost ppi naložbi sneska do SO Din se dob« nablratnik na «tont« VogoMravnosm Pjsama v Ceiiu, Prešernova ulica 6. v*o! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našo iskreno ljubljeno mamico, staro mamico in sestro, gospo Marijo Knez ki nas je zapustila danes po dolgem, udanem trpljenju v 74. letu starosti. Pogreb drage pokojnice sg vrši dne 21. oktobra ob 16. uri iz hise žalosti Gaberje 79 na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 22. t. m. ob 7. un v opatijski cerkvi. Prosi se tihega sožalja. Žalujoaa rodbina Kn@z. Tiska in w^Tvema tiskarna. - Odgovoü za MaT^telja, tiÄ^TITredakcijo Milan četina v Celju.