PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r ^ >. pitale i gmppo - Lena 70 ur Leto XXVII. Št. 47 (7835) PRED ODGOVOROM IZRAELA NA EGIPTOVSKE PREDLOGE O DOSEGI MIRU Golda Meir: Izrael se ne bo umaknil z zasedenih arabskih področij 1967 Izjava predsednice izraelske vlade je presenetila večino svetovne javnosti, ki je pozitivno ocenila Janin-govo pobudo in egiptovske predloge - Izkoriščanje ameriške potuhe ter stopnjevanja vojne v Indokini JERUZALEM, 24. — Predsednica izraelske vlade je danes po-da bo izraelska vlada v odgovoru na egiptovske predloge o "Ivi spora na Bližnjem vzhodu odločno zavrnila zlasti tisti del, ki y nan®ša na umik Izraelcev iz vseh zasedenih arabskih področij *®«tdnevni vojni. trd' I*avo G°lde Meirove je danes uradno objavila izraelska vlada, ki i* h-**3 S° P°P°lnorna neosnovane vse vesti izraelskih časopisov, da , b|l pripravljen osnutek odgovora na egiptovske predloge, v ®rem se ne omenja odpor izraelske vlade proti umiku iz vseh ^•venih področij. V izjavi pred- --------------------- T»stva vlade je rečeno, da osnu-mi j.Zra®lskega odgovora vsebuje •ocitev vlade, kot izhaja iz urad-,9* sporočila, in sicer, da se ne bo vrnil na črte premirja * 4- iunija 1967. d lli*v® predsednice izraelske vla-i® presenetila politične opazo-v jf® v Tel Avivu, ki so pričako-da se bo Izrael izognil kakrš-'J?®1 koli namigu o vprašanju Jpka izraelskih čet v odgovoru, j. ga Golda Meir in zunanji mi-- ^ Aba Eban pripravljata za Združenih narodov ssjrica Odločitev izraelske vlade, da bo “^govoru na egiptovske mirovne jfeolojje odklonila umik svojih čet zasedenih arabskih področij v 1967. leta, je danes potrdil tu-zunanji minister Aba Eban v SRJaroeotu, ko je odgovarjal na T^ua vprašanja. Eban_ je dejal, Jr bo Izrael kmalu izročil Jarrin-™ svoj odgovor. Potem ko je po-jj/1;, Meirino izjavo je Eban iz-JUcil katerokoli odgovornost vla-burt' A pri zadnji Jarringovi po-wg?.- Priznal je sicer, da je ame-Ki državni podtajnik Sisco ugod-rcenil Jarringovo misijo, hkrati m ^ Poudaril, da ameriška vlada izvajala nobenega pritiska na ,jniael glede tega vprašanja. Po jUgi strani pa .je treba priznati, jj 50 v zadnjih dneh mnoge vla-j. b°kazale precejšnje zanimanje ^Egiptovski odgovor Jarringu in , e za zelo pozitivno dejstvo, n * Egipt sprejel Jarringov predaj/1“a se začne pogajati za dosege ovne pogodbe z Izraelom. o^faelski zunanji minister je med Ifevi Rjavil, da bo Izrael nada-stvcr Ugajanja pod pokroviteij-tjg,0? Posredovalca Jarringa brez Ma*nega roka- Pri tem je po-nl- da bo Egipt prevzel na-ca odgovornosti, če bo 7. mar-• sklenil prekiniti sedanje premir-ta besedah Abe Ebana je Iz-stv-ju Popravljen razpravljati o jam-IVelesil samo po podpisu mi-vne Pogodbe. 3(Jt je znano je Egipt v svojem Vm^uvu na Jarringovo pobudo dal odiw- da je pripravljen ne samo rael u Sueški prekop tudi za iz-sUj ,e ladje, marveč priznati obje "j lzraelske države. Razumljivo inl . -ie Egipt zahteval najprej u-rjL izraelskih čet z vseh zasedele ™TOČii. To egiptovsko stališče riipV. udil° v svetu veliko zanima- j ln v krogih Združenih narodov so se že pojavili ugodni komentar .ji, češ da bo to stališče končno odprlo pot neposrednim pogajanjem med Arabci in Izraelom. Današnja izjava predsednice izraelske vlade in zunanjega ministra Aba Ebana pa ponovno izredno zaostrujeta položaj na Bližnjem vzhodu, saj zapade rok o podaljšanju premirja čez deset dni. Značilna je izjava, ki jo je danes dal v Tel Avivu izraelski minister za promet. Dejal je, da je sedaj v Egiptu «več kot 15.000 Sovjetov, .................................................““N" med katerimi .je tudi nekaj desetin generalov*. Minister je še poudaril, tda če bi bili na zahodnem obrežju prekopa samo Egipčani, bi bilo izraelsko stališče mnogo bolj prožno in zmerno. Večina egiptovskega naroda si želi mir prav tako kot izraelski narod*. Če to izjavo o tolikšnem številu Sovjetov in sovjetskih generalov v Egiptu povezujemo z uradno zavrnitvijo umika izraelskih čet z zasedenega področja, ter z izjavo Aba Ebana, da ZDA niso izvajale nad Izraelom najmanjšega pritiska glede Jarringove po bude, potem je očitno, da Izrael izkorišča ameriško potuho in ameriško stopnjevanje vojne v jugovzhodni Aziji za zavlačevanje rešitve spopada na Bližnjem vzhodu. Stališče Izraela je presenetilo tudi politične opazovalce pri Združe- . _ N zat.edaniu ndh narodih ki so pozitivno ocenili MOSKVA, 24. Na zasedanju egiptovske predloge T jih tolmaihli, SEV so se včeraj dogovorili, da da se .je Egipt v svojih predlogi!) dejansko odrekel upravi področja Gaze. Čeprav Egipt ne ponuja Izraelu to malo strateško področje, je vendar pripravljen, ugotavljajo omenjeni krogi, omogočiti prebivalstvu Gaze, da si ustanovi avtonomno državo, ki bo lahko imela politične vezi z Jordanijo in z morebitno bodočo palestinsko državo, ki naj bi nastala na desnem bregu Jordana. Toda jordanski parlament je danes odločno zavrnil možnost usta-, novitve palestinske države v Cisjor-flaniji in vsak načrt, ki stremi po ustanovitvi nove domovine Palestincev izven izraelskih meja. Zasedanje SEV bodo ustanovili skupna industrijska podjetja na ozemlju Sovjetske zveze. Zasedanje je bilo na ravni podpredsednikov vlad in so se ga udeležili zastopniki Sovjetske zveze, Poljske, Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Mongolije. Prisoten je bii tudi jugoslovanski opazovalec. Zakon o detergentih RIM, 24. — Komisija za higieno in zdravstvo senata je na zakonodajnem zasedanju dokončno odobrila zakon, ki prepoveduje uporabo detergentov, ki niso biološko uničljivi najmanj v višini 80 odstotkov. Zakon ie že prej odobrila poslanska zbornica in bo stopil v veljavo šest mesecev po objavi v uradnem listu. ______________________TRST, četrtek, 25. februarja 1971 V MOSKVI URADNI RAZGOVORI TEPAVAC-GROMIKO Poudarek na medsebojnih odnosih in pobude za evropsko varnost Jugoslovanski zunanji minister je še posebno opozoril na jugoslovansko politiko neuvrščenosti in na njen boj proti vsakim oblikam politike sile in pritiska MOSKVA, 24. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Mirko Tepavac in sovjetski zunanji minister Gromiko sta danes dopoldne, skupno s svojimi sodelavci, pričela uradne razgovore, v katerih sta izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in posvetila posebno pozornost evropskim vprašanjem ter položaju na Bližnjem vzhodu. Mirko Tepavac je na sestanku prikazal poglede jugoslovanske vlade na evropska vprašanja, načela na katerih Jugoslavija razvija svoje odnose s sosednimi državami in obvestil Gromika o rezultatih nedavnega obiska predsednika Tita v Združeni arabski republiki. Gromiko se je posebno zadržal na vprašanjih evropske varnosti in pripravah za evropsko konferenco, katere pobudnice so vzhodnoevropske države. Sovjetski zunanji minister je objasnil poglede svoje vlade na ta vprašanja in na rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Popoldne sta j tekmo. Hitrejše zmanjšanje razlike ministra v glavnem razpravljala o! med razvitimi in nerazvitimi pod-vprašanjih s področja dvostranskih j ročji bi, po besedah Tepavca, obo-odnosov. " , gatilo materialne in duhovne vred- * n/vfo Po dopoldanskih razgovorih je Gromiko priredil v čast Mirka Tepavca in njegovih sodelavcev kosilo med katerim sta si ministra iz- ..........n..................................................n..............m-.............................. AMERIČANI V INDOKINI V ZADREGI IN TEŽAVAH Sajgonski vojaki v Laosu doživljajo vedno večje poraze Uničeni še trije ameriški helikopterji Novi ameriški napadi na Severni Vietnam SAJGON, 24. — Laoške in južno-vietnamske osvobodilne sile nadaljujejo z močnim obstreljevanjem obkoljene postojanke južnovietnam-skih crangersov* v Laosu. Močr.h protiletalska zaščita osvobodilnih sil preprečuje ameriškim helikopterjem, da bi lahko pristali na področju obkoljenih južnovietnamskih osvajalcev. Hkrati pa so propadli tudi vsi poskusi sajgonskih čet po kopnem, da bi prinesle pomoč obkoljenim vojakom, ki jim grozi popolno uničenje. Sajgonsko poveljstvo .je danes ponovno priznalo, da je napredovanje edinic, ki so vdrle pred petnajstimi dnevi v Laos, dejansko u-stavljeno. Poveljnik južnovietnamskih sil v Laosu general Xuan Lam je izjavil, «da so severni Vietnamci odrezali od svojega zaledja nekatere oklepne oddelke in jim za hrbtom prerezali državno cesto št 9». Seveda sajgonski general pripominja, da so pričakovali močan «odpor sovražnika* in govori o raznih uspehih, ki so jih doslej do- * lin Hlinili, umi, m ...mm m......... ...m.mmu PRED RAZPLETOM NEKATERIH VOZLOV ITALIJANSKE POLITIKE Na dnevnem redu pereča vprašanja zunanje politike, reda in davkov Posladka zbornica sprejela bistven popravek člena 6 zakona o davčni reformi glede obdavčitve družb na nepremičnine - Danes v poslanski zbornici debata o javnem redu IW„*K 24. — čim se je Colombo vrnil iz ZDA, že ima na dnevnem I novno plačali davek. Ostalo je od-C uel° vrsto perečih' vprašan], vsako polno neznank in nevarnosti. prto vprašanje, kdo bo ugotavljal lb()rn!»° v s®natu razprava o javnem redu, v petek v poslanski ° zunanji politiki in l* Postane Tanassi tajnik "V I« __________ ___. je tako predsedoval zlasti o obisku v ZDA, vzporedno s >rmi in končno je zel PSDI z zapletenimi posledicami ‘® Vt*i polemična razprava o davčni reformi in končno je zelo *nO. . -r____• DCIM , Colombo sestal tudi z ministrom za sodstvo Realejem, ki prav tako u-stvarja težave, saj so republikanci izjavili, da ne bodo aktivno sodelovali pri razpravah štirih vladnih strank. Razprava o javnem redu se bo pričela v senatu dopoldne in se bo nadaljevala tudi popoldne, sledili bosta pa še dopoldanska in popoldanski seji pojutrišnjem. Senatorji so vložili 128 vprašanj in 30 vlog ter bodo v razpravo posegli vsi načelniki skupin. Uvodno poročilo bo imel notranji minister Re-stivo, končno bo govoril tudi predsednik vlade COLOMBO. V poslanski zbornici so danes o-dobrili čl. 6 vladnega zakonskega osnutka o davčni reformi in to v bistveno spremenjenem besedilu, ki upošteva eno izmed ključnih zahtev sindikalnih organizacij. Čl. 6 se nanaša na davek o zvišanju vrednosti nepremičnin, ki gre v korist lokalnih ustanov. Prvotni predlog je izključeval iz tega davka nepremičnine, ki so bile last družb, ki se ukvarjajo izključno ali pretežno z upravljanjem nepremičnin. Na osnovi sprejetega popravka pa bo--- la.mssi m siruju r t-m do morale tudi te družbe plačati j, ln so za jutrišnje zaseda- davek, poleg tega pa bodo vsakih VH iDdšnega odbora PSI odprte deset lot od datuma nakupa odnos i® 'me* danes c®l° vr*t° . in je tako predsedoval "»n, n'*tr»kemu razgovoru o jav-boj. ®uu, katerega so se udeležili ®.r,ednik vlade De Martino, bi . . P minister Restivo in obramb-%"‘*t*r Tanassi. Znano jo, da *®8t J° V v'acini koaliciji glede ^ S(v.\r.®lan*a različna mnenja in Je in/'*; *ti odločno zahtevajo, da ^tičniu3 zakon o preganjanju fa-hi a organizacij. Z vladne stra-do sedaj precej izjav, bi ^ K° P® se ni ničesar naredilo bljujeVa* fašističnega nasilja na- se je danes sestal s pod-H s l ,n*kom vlade De Martinom r»,Jnikom KD Forlanijem. Dalj-^ «0v°r je imel z obrambnim Tanassijem, ki je po je ?fU ^jat novinarjem: «Lah-Pft vSa7^an‘ti, o čem sva govorila, način pa nočem ustvariti ^kateri 11 težav». To izjavo so P^ssi 'razumeli, češ da se je Ta-** *1’ da ne bo kandidiral Nl0J7a stranke in da naj bi %ijasporazuma med obema ?*lo. Kasneje pa se je zve- ^<3 stua. ni nobenega sporazuma Tanassi in strujo Ferri kvri "^nosti. Končno se je danes no vsakih naslednjih deset let po davčno osnovo, pri čemer gre za predlog, da bi pri tem sodelovale tudi lokalne ustanove. Dogovorili so se, da bodo o tem razpravljali v okviru čl. 10, ki na splošno obravnava ugotavljanje davčnih o-snov. Poslanska zbornica je odobrila tudi naslednji člen št. 7, ki se nanaša na koordinacijo različnih davkov. Pokrajinske sindikalne organizacije so v Milanu sklenile, da bodo v vseh podjetjih prekinili delo za eno uro ter da bodo medtem skupščine, na katerih bodo razpravljali o zaključkih sestankov med sindikalnimi tajništvi in predstavniki parlamentarnih skupin, na katerih so sindikati izrazih svoje globoko nezadovoljstvo z vladnim davčnim predlogom. Načelnik komunistične skupine v poslanski zbornici Ingrao je danes dejal, da so pozorno preučili predloge sindikatov v zadnjem pismu parlamentarnim skupinam, toda da je bil že dobršen del predlogov odločen med glasovanji v poslanski zbornici ter da sta sedaj odprti samo še dve bistveni vprašanji: 1. demokratizacija sistema davčnega ugotavljanja in torej tudi vloga lokalnih ustanov in 2. določevanje davčnega odstotka na določene dohodke od dela. Ingrao pa je dopustil možnost, da pride do pomembnejših sprememb med razpravo v log o davčni reformi. Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o zakonskem dekretu o spremembah zakonika o kazenskem postopku in bo nadaljevala z deba to o davčni reformi. Davčna reforma je bila v ospredju tudi sestanka načelnikov skupin zbornice, la so se v bistvu dogovorili, da bodo od torka dalje razpravljali o reformi, dokler ne bodo izčrpali tega vprašanja. Izrazili so upanje, da bodo lahko končali to obravnavo v prihodnjih dveh tednih. Minister za javna dela Lauricella je sporočil sindikalnim organizacijam, da bo nekaj dni kasneje posredoval besedilo zakonskega osnutka o reformi stanovanjske politike ter se morajo sedaj ministri še dogovorili za dokončno besedilo. Sindikalne organizacije pa so v tej zvezi ugotovile, da mora zakonski predlog v celoti vsebovati določila, ki so bila dogovorjena med vla do in sindikati ter so pozvale ministra, da pride takoj do razgovora. V senatu se je zaključila splošna razprava o reformi univerz in bo na prihodnjem zasedanju posvečenem temu vprašanju odgovarjal minister za šolstvo Misasi. Zakon je naletel na vrsto kritik in obstajajo dvomi če bo prodrl, ker ga je na zasedanju izvršnega odbora KD, ki se je zaključila včeraj, samo minister Misasi odločno za govarjal, Andreotti pa je bil celo segli z uničenjem šest kilometrskega naftovoda ter velikih količin goriva «sevemih Vietnamcev* v Laosu. Včeraj so Američani izgubili še tri helikopterje v vzhodnem Laosu. Enega je sestrelila protiletalska zaščita laoških osvobodilnih sil, dva pa sta trčila med seboj in treščila na tla. Pri tem je bilo enajst ameriških vojakov ubitih. Sajgonska vojaška poveljstva na laoškem ozemlju pa sporočajo, da se močne sile «sevemih Vietnamcev*, ki so se oh začetku invazije trenutno umaknile, ponovno približujejo Hcšiminhovi stezi. Poleg tega pa poročajo o koncentraciji močnih partizanskih sil v doline Mekonga v Južnem Laosu. Kljub polomu invazijskih sil v Laosu je južno vietnamski predsednik Van Thieu danes izjavil, «da je odločen s silo vzpostaviti mir*. Južnovietnamski predsednik je seveda govoril o ogromnih izgubah «komunističnih vojakov* in o uspehih sajgonske vojske, čeprav uradna poročila vojaških poveljstev v Sajgonu odkrito govorijo o močnih protinapadih osvobodilnih sil. Južnovietnamski predsednik je tudi dejal, da bo izpolnil svojo «obljubo narodu, ki jo je dal pred 27. januarjem, o dosegi popolne vojaške zmage nad ošibelimi komunisti*. Po drugi strani pa iz Phnom Pen-ha poročajo, da so osvobodilne sile preteklo noč napadle kamboško postojanko na meji z Južnim Vietnamom. Lon Nolovo poveljstvo^ govori o močnih spopadih med južnoviet-namskimi silami in partizani. Iz Sajgona poročajo, da ameriško letalstvo nadaljuje z napadi na Severni Vietnam. Poveljstvo ameriške vojske pravi, da so lovski in strateška bombniki napadli »raketna izstrelišča in radarske centrale* v Severnem Vietnamu. V soboto in nedeljo je po vesteh a-meriškega poveljstva v Sajgonu napadlo razna področja v Severnem Vietnamu okrog 50 ameriških bombnikov. V Washingtonu pa je imel obrambni minister ZDA Laird tiskovno konferenco o položaju v Indokini. Dal je zelo optimistične izjave in poudaril, da se »južnovietnaimske sile v Laosu približujejo svojim ciljem in da zadajajo velike udarce sovražnikovim prometnim zvezam*. Priznal je sicer, da je prišlo po vdoru v Laos do ostrih spopadov, da pa je bilo že vse to predvideno*. Severnovietnamski obrambni minister Giap pa je izjavil, da ameriška napadalna dejavnost v Indokini resno ogroža varnost njegove države. Giap je dejal, da so ameriške in južnovietnamske čete sprožile obsežno invazijo v Južnem Laosu vskladno z Lon Nolovo in tajsko vojsko. ZDA, je poudaril Giap, grozijo sedaj .tudi vietnm-ski demokratični republiki. Tega mnenja seveda ni ameriški demokratski senator Muskie, ki je danes v Filadelfiji govoril univerzitetnim študentom o Nixonovi politiki v Indokini in zahteval popoln umik vseh ameriških čet iz Vietnama do konca letošnjega leta. Muskie je poudaril, da Nbconova uprava cinično izjavlja, da se ameriške čete ne udeležujejo bojev, medtem ko ameriški vojaki s strojnicami streljajo Iz helikopterjev med operacijami v Laosu. menjala zdravici. Gromiko je v svoji zdravici poudaril, da sta obe strani doslej večkrat izrazili željo, da se medsebojni odnosi postavijo na trdnejšo osnovo in da se odstrani vse kar obremenjuje njihov razvoj. Izrazil je upanje, da bodo rezultati sedanjih razgovorov koristni in da bodo vplivali h krepitvi vsega kar zbližuje in združuje obe državi. «Proces razvoja izboljšanja naših odnosov je odvisen od obeh strani* — je poudaril Gromiko — in zagotovil, da kar se tega tiče Sovjetska zveza stremi po tesnem sodelovanju z vsemi socialističnimi državami. Krepitev zaupanja im prijateljstva z Jugoslavijo, je po besedah Gromika, osnovna črta zunanje politike tako sovjetske partije kot sovjetske vlade. Sovjetska zveza stremi po razvoju in širšem vsestranskem sodelovanju z Jugoslavijo na načelih marksizma - leninizma, proletarskega intemacionaliz-ma, polne enakopravnosti, medse bojnega spoštovanja in nevmešava-nja v notranje zadeve. «To smo večkrat pismeno in ustno ponovili in to tudi danes potrjujemo,* je izjavil Gromiko. Na kraju svoje zdravice je Gromiko posebno poudaril pomen sodelovanja z Jugoslavijo na mednarodnem področju in izrazil zadovoljstvo, da so si stališča Jugoslavije in Sovjetske zveze v mnogih sedanjih mednarodnih vprašanjih podobna oziroma enaka. Tepavac je v odgovor na zdravico izrazil prepričanje, da je v medsebojnem sodelovanju med obema državama ustvarjena dobra osnova za nadaljnji in uspešnejši razvoj medsebojnih odnosov. Jugoslovanski državni tajnik je posebno poudaril pomemben napredek dosežen v gospodarski izmenjavi, ki se je zadnja leta podvojila ter napredek v sodelovanju na področju prosvete, kulture in znanosti. Položaj v mednarodnih odnosih, po mišljenju Tepavca, se zadnje čase ni popravil. Mednarodne odnose še vedno obremenjujejo razna nevar- note v svetu in odprlo nove perspektive za utrditev miru in enakopravnega sodelovanja. Jugoslavija bo z dosledno politiko neuvrščenosti nadaljevala svojo borbo proti imperializmu, hege. monizmu, kolonializmu, rasni diskriminaciji in vsem drugim oblikam politike sile tn pritiska. Jugoslavija odločno obsoja napad na Laos, pomaga in podpira junaško borbo vietnamskega ljudstva in pravično borbo arabskih narodov proti izraelski napadalnosti. Jugoslavija aktivno sodeluje v naporih evropskih držav, da hi se ustvarilo ozračje večjega zaupanja, vsestranskega sodelovanja in varnosti v Evropi. Jugoslavija, je poudaril Tepavac, pozitivno ocenjuje sporazum med Sovjetsko zvezo In Zahodno Nemčijo ter med Poljsko in Zahodno Nemčijo in vse stike ter pogajanja, katerih rezultati so potrdili dokončnost in nespremenljivost evropskih meja, kar je bistven pogoj miru ln sodelovanja v Evropi. V teh okvirih Jugoslavija vidi tudi pomen priprav za organiziranje evropske konference o varnosti. «Mi smo najbolj živo zainteresirani za večje sodelovanje in varnost v Evropi, kateri želimo vse kar želimo tudi samim sebi«, je poudaril Mirko Tepavac. B. B. Pogajanja o nemški tovarni tovornjakov v SZ BONN, 24. — Pogajanja med nemško avtomobilsko industrijo (Daim-ler Benz, MAN in GHH) ter sovjetsko delegacijo o gradnji velike tovarne tovornjakov na reki Kami so se neuspešno zaključila in se bo jutri vrnil v Moskvo sovjetski pomočnik ministra za zunanjo trgovino. Najresnejšo težavo prestavlja finansiranje, saj Rusi ponujajo 5 odstotne obresti, Nemči pa zahtevajo 8 odstotne. Pogajanja so sedaj prekinili in pričakujejo, da bodo o tem razpravljali na pogajanjih o trgovinski pogodbi med obema državama. na žarišča/ Ključna mednarodna vprašanja zahtevajo, je dejal Te- j pavac, da se ustvarijo pogoji, ki i RIM, 24. — Seja vodstva PSI, ki bodo odstranili iz mednarodnih od-1 bi morala biti danes popoldne, je nosov politiko sile in oboroževalno * bila preložena na jutri dopoldne. ' »i' \ 'I« Vojaško oklepno vozilo na ulici v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA, 24. - Policija je danes ponovno vdrla preko mostov Sv. Petra in Calopinace z močnimi silami in uporabila je tudi oklopna sredstva z gosenicami. Z buldožerji so odstranili razni material, ki so ga ponoči demonstranti nametali na oba mosta. Predvsem gre za karoserije zgorelih avtomobilov, ki so jih med seboj povezali z debelimi jeklenimi vrvmi ter naj različnejši material z bližnjih gradbišč. Podobno operacijo so ponovili tudi v severnem predelu mesta pri vhodu v okraj Santa Caterina. Ni bilo resnejših incidentov, razširile pa so se govorice, da so zabeležili v okrajih Sbarre in Santa Caterina primere virusnega hepatitisa, kar je zbudilo precejšen preplah. Žu- pan je poveril zdravstvenemu uradu, da takoj izvrši ustrezno nadzorstvo, da se ugotovi resničnost ali neresničnost te vesti. Dve močni eksploziji sta se čull v Reggio Calabrii: prva ob 22.30, druga pa ob 23.30. Do sedaj še niso ugotovili, za kaj gre in kje je prišlo do eksplozij. Msgr. Casaroli včeraj prispel v Moskvo MOSKVA, 24. — Tajnik sveta za Javne zadeve Cerkve msgr. Agost.t-no Casaroli je danes dopoldne z letalom odpotoval v Moskvo, kjer ga je na letališču šeremetejevo pozdravil pomočnik načelnika urada za zahodno Evropo Medvedovski, senatu, ki mora seveda ponovno . mnenja, da je možno, da se zakon j na rimskem letališču pa se je od I obravnavati vladni zakonski pred-1 opusti. njega poslovil svetnik veleposlani- štva Dlmltri Kuznjecov. V razgovoru z novinarji Je dejal, da je prišel v Moskvo, da vloži pristop Svete stolice k pogodbi proti razširjenju atomske oborožitve. To je uraden razlog, upa pa, da se bo lahko sestal z osebnostmi sovjetske vlade. V Moskvi je Izjavil, da je zadovoljen, da Ima to priložnost, ker je Sovjetska zveza vedno upoštevala napore Vatikana za mir. Na vprašanje, če bo med razgovori omenil tudi probleme katoliških skupnosti v Sovjetski zvezi, je msgr. Casaroli odgovoril, da upa, da se bo lahko dotaknil tudi tega vprašanja. Msgr. Casaroli bo ▼ Sovjetski zvezi pet dni. To je prvikrat v zgodovini, ko obišče dejanski zunanji minister Vatikana sovjetsko prestolnico, čeprav kot predstavnik države in ne kot predstavnik Cerkve kot verske ustanove. Na vsak način pa govori ta obisk o določenem izboljšanju odnosov med Vatikanom ln Moskvo. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA LETOŠNJI 23. MEDNARODNI VELESEJEM Doslej prijavljenih 17 držav iz Evrope, Afrike in čezmorja Avstrija in Jugoslavija vedno prisotni ■ Osem afriških dežel iz skupine pridružene EES ■ Angleži bodo pripravili «Shopping in London» Letošnjemu mednarodnemu tržaškemu velesejmu, ki bo kakor najavljeno od 1”. do 29. junija in ki bo 23. po vrsti, se obeta že danes velik uspeh. Na osnovi prijav, ki so dospele do zadnjih dni, in sicer tako iz naše dežele in notranjosti Italije, kakor tudi iz tujine, .je namreč že možno sklepati, da bo ves razpoložljiv prostor ponovno popolnoma zaseden. Kar zadeva sodelovanje tujih dežel, je doslej zagotovljena prisotnost 17 pomembnih sodelavcev tržaške mednarodne prireditve. Iz Evrope se je priglasilo pet dežel, in sicer Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Velika Britanija in Madžarska, iz čezmorja pa bodo prisotne Kanada, Kolumbija, Filipini in Gana, medtem ko bo skupina 8 afriških dežel, članic združenja z EGS, nastopilo v okviru skupne kolektivne razstave, ki jo bo pripravilo Glavno ravnateljstvo za pomoč in razvoj pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti. Kakor znano, so pridružene afriške dežele prvič nastopile s kolektivno razstavo na lanskem velesejmu, vendar jih je na lanski prireditvi sodelovalo pet, medtem ko je njihovo število letos narastlo na osem. Prijavile so se namreč Kamerun, Kongo - Brazzaville, Kongo - Kinshasha, Slonokoščena obala, Gabon, Srednja afriška republika, Ruanda in Togo. Kakor vsako leto, tako so tudi letos najavljeni številni strokovni in poslovni obiski: iz Afrike bo med drugimi prispelo večje odposlanstvo gospodarskih operaterjev, ki bodo obiskali velesejem na pobudo italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino in na priporočile podtajnika na tem ministrstvu Bel-eija. V okviru mednarodne sejemske prireditve bo tudi letos vrsta spe cializiraruh razstav, tako predvsem XX. mednarodna lesna razstava, o-bi čajni mednarodni dnevi o lesu, VI. mednarodno srečanje o lesni trgovini in druge pomembne prireditve. Srečanje o lesni trgovini bo letos namenjeno razpravi o tržišču z rezanim lesom, ki ga v Italiji pridobivajo iz uvoženih eksotov. Najavljena je tudi posebna okrogla miza o uporabi lesa v zasebnem in javnem gradbeništvu v sedemdesetih letih. Kar zadeva pohištvo pa sta letos v programu XI. vsedržavno tekmovanje med projektanti in risarji in pa okrogla miza na temo »Izdelek - ambient*. VII. mednarodni dan o kavi bo posvečen razpravi o problemih so dobnega boja proti parazitom v kavinih nasadih in o problemih mednarodnega prekupčevanja s kavo. Deželni marmor pa bo ponovno v središču pozornosti domačega in tujega poslovnega sveta z obsežno razstavo in s posebnim dnevom, posvečenim vprašanjem v zvezi s pridobivanjem, obdelovanjem in prodajo marmorja. Specializiranih prireditev in strokovnih srečanj se bo udeležilo veliko število domačih in tujih strokovnjakov, trgovcev, prekupčevalcev in proizvajalcev, ter seveda potrošnikov. Med osebnostmi, ki so že doslej zagotovile svoj obisk letošnji prireditvi, pa naj omenimo predsednika Izvršnega odbora ev ronskih skupnosti Malfattija. Kar zadeva posebne razstave v sklopu mednarodnega sejma pa naj že zdaj najavimo razstavo »Shopping in London*, ali po naše »nakupovanje v Londonu*, ki jo bodo pripravili Angleži in v okviru katere bo mogoče nakupovati tipične angleške prehrambene izdelke, sladkarije, obla- čila, bižuterijske izdelke in darila, ki jih je po navadi dobiti le v znani Carnaby Street. Pred kongresom PSIUP Drevi bo zadnji predkongresni sestanek članov tržaške federacije PSIUP. Začel se bo ob 20. url, na sedežu stranke pri Stari mitnici, s poročilom tajnika Martoneja. III. pokrajinski kongres federacije PSIUP v Trstu bo v nedeljo, 28. februarja. • Jutri zvečer, ob 18.30 bo za krožek «Gaetano Salvemtni« na Kotr-zu 12 predaval prof. Tulilo Balzame o «Misasijevem zakonu in šolski reformi«. Predsedoval bo prof. Roli. Tretji dan seminarja za slovenske šolnike Predavanja v okviru seminarja za slovenske šolnike so se včeraj nadaljevala dopoldne in popoldne, zvečer pa je bil v Centro cinema-tografioo v Ul. del Ronco na sporedu novi slovenski film «Na klancu*, o katerem smo v našem dnevniku že poročali. Dopoldne je za učitelje predavala profesorica pedagoške akademije iz Maribora Nedeljka Kotnik o »Metodiki pouka modeme matematike na osnovni šoli*, ki .je popoldne svoje predavanje nadaljevala in dopolnila z »Vajami iz metodike pouka modeme matematike na osnovni šoli*. Za profesorje slaviste je dopoldne asistent filozofske fakultete iz Ljubljane Jože Koruza predaval o »Slovenski ekspresionistični drami in nekaterih vprašanjih sodobne dramatike*. Tega predavanja so se poleg profesorjev udeležili tudi dijaki višjih slovenskih srednjih šol. Popoldne je profesorjem slavistom predaval o «Besednem zakladu sodobnega knjižnega .jezika* Stane Suhadolnik, višji strokovni svetovalec SAZU iz Ljubljane. Predavanjem je sledil, kot smo že dejali, najnovejši slovenski film, ki je žel veliko priznanja. Do zaključka seminarja se bodo v Kulturnem domu zvrstili še štirje predavatelji. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin PO INTERVENCIJI ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH KRONISTOV NA KVESTURI Kontno znani imeni neofašistov ki sta strgala tablo našega lista Gre za 20-letna študenta Francesca Serpija iz Finale Emilie in Massima Baldaccija iz Piše, ki pa študirata v Trstu Tržaška kvestura je končno sporočila imena zlikovcev, ki sta v ponedeljek zvečer strgala napisni tabli Primorskega dnevnika in Gospodarstva v vhodni veži naše uprave v Ul. sv. Frančiška. Kot nam je sporočil načelnik političnega urada tržaške kvesture pod-kvestor dr. Zappone, gre za dva študenta, ki sta stara 20 let. Prvi, Šerpi Francesco, (Čampo Romano 42), se je rodil v mestecu Finale Emilia in sedaj študira v Trstu na liceju »Petrarca*, drugi Baldacci Massimiliano (Ul. Castagneto 11), pe je privatist in se je rodil v Piši.' Vest o tem smo prejeli po telefonu v prvih večernih urah. Pred tem je namreč moral podkvestor sporočiti zadevo odgovornim sodnim oblastem, ki so tudi potrdile aretacijo dvojice. Zadevo ima sedaj v rokah pretor dr. Losapio. Pred tem pa je pozno popoldne obiskal kvesturo kot uradni zastopnik Združenja tržaških kronistov, tajnik Tullio Mayer, ki je protestiral zaradi odlašanja informacije o obrt fašistih. Mayerju so dali vsa ••iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiHii Življenjski jubilej Slave Sancinove Kadarkoli je objavljen prigodni članek ob visokem življenjskem jubileju kakega našega rojaka, ga preberem vsakokrat z velikim zanimanjem. Saj je običajno v teh člankih mnogo podrobnosti iz zgodovinskega dogajanja, ki mu je bila priča ter večkrat pasivni ali celo aktivni dejavnik naša starejša generacija, ki je šla skozi dve svetovni vojni, skozi fašistično dobo in je končno doživljala tudi razgibano, živčno razdobje po drugi vojni. Vsa ta dogajanja so se živo vključevala tudi v pestro življenje škedenjske rojakinje Slave Sancinove, ki je te dni praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan. Že pred prvo vojno je v svojih otroških letih bila vraščena v snovanje naše narodne skupnosti. Kot pripadnica sokolskega naraščaja je telovadila in nastopala na slovenskih manifestacijah. Prva svetovna vojna je pomenila za mlado Slavo težko preizkušnjo. Oče ji je bil vpoklican že ob začetku vojne in kmalu ujet na ruski fronti; v drugem letu vojne pa jt je maja meseca umrla mati. Ostala je tako sama z devet let mlajšo sestro. Vzela ju je k sebi teta, vendar se je morala ozreti po poklicu. Konec je bilo šolanja, ki ga je začela po osnovni šoli v Skednju in treh letih Cinl-Metodove šole pri Sv. Jakobu še na liceju. Izučila se je za šiviljo. Po vojni se je vključila v obnovljeno prosvetno življenje in je zlasti sodelovala v pevskem zboru Velesila. Bila je priča nasilne zasedbe škedenjske dvorane po fašistih na Martinov večer leta 1922. Naslednji večer so jo fašisti prišli v poznih urah iskat domov, da je morala vstati iz postelje in pred polno dvorano fašistov je ponovila obtožbe o neprimernem obnašanju nekaterih fašistov. Razsodnejši so jo re- šili pred neizogibnim ricinovim o-Ijem. Ob naraščanju fašističnega nasilja se je preselila v Jugoslavijo, kjer je preživela več let v Zagrebu. Tu se je vključila v društvo zagrebških Slovencev, sodelovala pa je tudi v emigrantskem društvu jo je napisal Donizzetti leta 1» ^ Bugamellijevo opero bo dirigira do Faldi, v glavnih vlogah Pa nastopili Gianna Jenco, Glno Tadde* ter Enzo Viaro, Vito Susca, jjtJJL Ronchinl in Laura Cavalieri. K # Francesco Macedonto, scene r* Bregni. Zbor, ki ima pretežno v je uvežbal Gaetano Riccltelli. «Le convenienze e inconven teatrali« bo dirigiral španski gent Jezus Lopez Cobos, nastopil! P* —inegnm‘> Col»n' bodo Daniela Mazzuccato Men1 Giorgio Zancanaro, Anselmo v-_ , Marlsa Salimbeni, Arracelly Ha* ' Sergio Tedesco, Alessandro Mad na, Ledo Freschi, Gianluigi C01 gro in Giovanni Antoninl. Režija Helmut Kautner, kor* l flja Suše Prelsser v povzetku Veghin, scene In kostumi Ita M (( movna. Balet in scenska opre® g, opere »La Fenice« v Benetkah, sobotno predstavo, ki se bo *a ^ ob 20.30, in ki bo veljala za c v parterju ln ložah ter za r* a na galerijah in balkonih, se ® nadaljuje prodaja vstopnic (tel 23-988). 6||| Predstava za dnevni red, ki J* ° najavljena za 28. t. m., Je bila z ^ dl tehničnih razlogov prenešen* nedeljo, 7. marca ob 16. url. POLITEAMA ROSSETTI _ j((V Danes ob 20.30 druga predstav medije Rogerja Planchona aTl"e0jn! šketirji« v Izvedbi igralske «Teatro . Insieme«. Predstave L izven abonmaja z običajnimi P1® ||t za abonente na sezono Teatra St .. Jr(3* in predstave »Teatra Oggi». pr^n\ct ve bodo samo do nedelje. Vstw ^ Vstopaj so v prodaji v pasaži Protti 36-372 . 38.547), r0_ V soboto popoldne pa je nS ” ,a gramu ob 16,30 še ena predsta' ^ študente. Po sporazumu s S®" j, skrbnikom bodo vstopnice za to P stavo po Izredno znižanih cenah. Nazlonale 15.00 «La figlia dl 61d Robert Mitchum, Trevor H° ^ Sarah Miles. Prepovedano 01 pod 14 letom. on). Fenice 15.30 «Io non spezzo... ^ po«, Enrico Montesano, All*"|0r, Noschese Janet Agren, Tech® ^ Eden 16.00 »Anonimo veneziano*’ ^ rinda Bolkan Tony Musan|*-chnicolor. Prepovedano mlad® 14 letom ffl- Grattacielo 15.00 »Lo chiamavan" niti«, Terence Hill, Bud SP Steffen Zacharias« jii- Excelsior 15.00 «L’ultima vall'fjoriiv chael Caine, Omar Sharlff- 1 da Bolkan nUrl Bltz 16.00 «Io sono la legg**' Lancaster. Alabarda 16.00 «Lesbo», Carla « , nellt, Števen Ted. PreP»ve mladini pod 18. letom. elli» Filodrammatico 16,30 «Faccia 5 Dio«, B. Adams, M. Farner. * vedano mladini pod 18. letoro jt_ Aurora 16.30 «1 guerrieri«, Clint wood, Technlcolor, , Capitol 16.00 «La moglie del Pr „i, Sofia Loren, Marcello Mastro Technlcolor. ,v0». Moderno 16.00 «Bruclatelo J' Te. Tally Savals, George Maha® ■ chnicolor. oS>- Vittorio Veneto 16.15 «11 pret* sPBl,* to*. Rosanna Podesti. Lando |8 zanca. Prepovedano mladini P letom nJ», Ideale 16 00 »Agguato nella sa'’ f«. Shirley Eaton, Harry Guard®0 chnicolor, ^ o- Impero 16.30 »Nini Tlrabusci®*' niča Vittl Technicolor Ji) Astra Rezervirano za Cineforu® tri ob 16.00: «11 gattopardo*. pl Abbazta 16.00 »Due mafiosl nt‘ s|l. VVest«, F. Franchl In C. In*r Barvni film. Zabavno. KINO <|rtlS> PR0& predvaja danes ob 19.30 dramatični film: RADIOGRAFIJA Dl UN COLPO D’ORO Igrajo: Gary Lockvvob ln ^ Sommer KINO NA OPČINA!! -------------------- predvaja danes ob l8, barvni «rumeni» film: . GEOMETRA Dl UN DEb^L. Igrajo: Lana Turner ifl ^ ge Sachaclrls Mali oglasi Iščem družabnika s ksP,ta °p|i širjenje trgovske dejavnosti ^ na: EST. poštni predal 559 - Prodam pomembno trgovin*8^,, Jetje z Jestvinami, vinom, P,v likerji. Pisati na: EST, poštn* * 559 - PM, Trst TR»eSJ BANCA Dl CREDITO Dl tržaška kreditna eA ^ TRST . Ulica P. Pilil *Lj4J [•I. 38101/3® d# opravila v»e bančna P05 ^ kupola tu|o ^ ^ tfčara|tn|l odkupni dav1*”1 L Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. iterling Svic frank Franc frank Balg. frank Hol. florlnt Nemška marka Avsf šiling Dinar 590/ 14/S^ 14£ v/ 12/ 172/ f* GORIŠKI DNBVNIK [ PISMA UREDNIŠTVU PO GLASOVANJU 0 'PRIMERU ROSOLENOVE Odgovor U. V., J. Š. itd. zadnjem Novem listu sta to-dva članka (pravzaprav Jr”1*uredništvu) v zvezi z open-Prešernovo proslavo. Vrabec ponovijo svoja sta-ffiede miških anomalij», pri r^er me preseneča predvsem to, , ®n, nekdanji partizanski učitelj, "Si predsednik Slovenske prosvet-. zveze in sedaj pripadnik stran-• ki se ima za napredno, govori „^hteh stvareh ne z zaskrbije-, "Jo in obžalovanjem, kot to dejo Pripadniki drugih naprednih . anl, pač pa skoraj z zadovolj-»»ef1 'n nas^°- Zdi se, da mu je lin l $°brodošlo, da žari od vese-i kot listi od «Telegiomale», fci jjL. Vs°ka taka nevšečnost v lednih državah pride prav, da oko p0d nj0 pri^rjjgj0 (0> fcar se uku0 *Italiji ter v njenih zavez-oh. Naša lepljenka je hotela Jrftoti le odnos današnjega na-anO0a mladinca do Prešerna, ne j,j JJ^aii o tem, kakšna stališča štel BS zavzemal Prešeren, če bi 0. / ^ Primer v Sovjetski zvezi. ”0 mislim, da danes še nima-oocjer take družbe, ki bi bila ,na' Vprašanje je, če je taka ■ sploh možna. Vendar mi da če ima Slovenec v turo*. vj0zn°st, da neko družbo ter j .?!'* ie to tista družba, v ka-bj *'°*- Zato me ne zanima, kaj jj„J s Prešernom zgodilo, če bi fcpg.. v Sovjetski zvezi, ampak dji. ,e.mu to, kaj bi se z njim zgo-j[j(’ ie bi živel v Trstu. Ali mi-m ' da bi bi'a zani ovira za lij, Maturo kritika 'ruskih anoma-k ia.‘..kritika tabora, v katerega k vključena? Mislim, da Ten°V°r na dlani. Zato si ne mote^ °č‘*ati, da sem Prešerovo o-bj kote izmaličila. Kvečjem hlj ° maličenje lahko očitali U-pfs Vrabcu, ker se po njegovem tjL lu zdi, da bi Prešerna danes nor s‘Var’- o kakršnih smo brali ifeg'w četrtek, 18. t. m. v Primor-jgig dnevniku, sp'oh ne vznemir-■ ker bi se ukvarjal s Paster-Solženicinom in drugimi so-izobraženci. ^kimi .Vede iobr^ vprašanja, kdo nam noče ItJjL' pa m’slim, da dogodki v doka V zadniem letu to zelo dobro dj, ?1*jejo. Pa ja ne, da so bazo-"fletif Snomen:k oskrunili sovjetski nun’ ij1 potem še pretepli nekai an’h slovenskih mladincev? Glede leta 1948 pa mislim, da lahko vsakdo, tudi če ne bere Primorskega dnevnika iz tistih let (osebno sem sicer brskala tudi po njem), ve, da tako cepljenje naših sil in medsebojno obračunavanje ne more biti nam v korist. A raje kot da bi segala nazaj do leta 1948, bi vprašala, kdo je na zadnjem občnem zboru grozil Slovenski prosvetni zvezi z razkolom? Ali niso bili to prav Vrabčevi strankarski tovariši? Ker se trenutno pripravljam na izpit o ameriških Indijancih, naj odgovorim še J. š., ki me v svojem pismu uredništvu skoro očetovsko kliče kar za Živo, čeprav sam pravi, da me ne pozna. Ameriške Indijance sem pritegnila zato, ker so jih prisilili v tako imenovane rezervate. Zdi se, da tak rezervat priželi tudi J. Š. nam Slovencem, saj hoče po vsej sili svetovno dogajanje povsem ločiti od naše domače problematike. Žal pa J. š. pozablja, da ne živimo več v času, ko je naš kmet skrbel le za svoje krave in ga ni zanimalo, kaj se dogaja v sosednji vasi. Glede pripombe, da bi morali najprej posvečati skrb našim problemom, pa ta jasno kaže na to, da J. Š. ne pozna niti lepljenke niti mene. Saj je bilo v lepljenki največ govora o naši domači problematiki, glede sebe pa naj J. š. seznanim, da večino svojega časa posvečam prav ljudski ku’turi, jeziku in zgodovini. Popolnoma se z njim strinjam, da je treba temu delu posvetni še več moči, ker je jasno, da ga bomo opravili lahko le sami in da ne moremo zahtevati, da bi se tega lotili drugi, recimo pripadniki večinskega naroda, moram pa ga hkrati opozoriti, da me ukvarjanje s temi stvarmi vse bolj prepričuje, da tudi teh izrazito 'naših* problemov ne moremo obravnavati ločeno od vsega ostalega. Banalno povedano: kako naj razpravljam o mestu krompirja in ko ruze v prehrani Kraševca, če ne vem, kdaj je bila odkrita Amerika? In še o pripombah prof. Beličiča v Katoliškem glasu: prof. Beličič verjetno ve, da sem nekoč bila skavtinja in da sem zahajala v Slovenski kulturni klub. Ne v eni ne v drugi organizaciji nisem slišala 'uradnega tolmačenja» o dogodkih v letih 1941-45. Tudi sicer DANES SE ODPRE NA DUNAJU fozstava deželnega pohištva 9 sodelovanju z ustanovo ESA Odbornik Stopper je imel včeraj tiskovno konfe-,enco, na kateri je obrazložil namen razstave kJ* ^naju bodo danes odprli raz h hritfštva ^ naše dežele, ki fjj^i^hizira deželna ustanova za C?;1 obrtništva ESA. Otvoritvene otQ?2?stii se bodo udeležili deželni ■O dvS ,Za delo, socialno skrbstvo ^ Stopper, predsednik E- • NataJe in številni razstav-^tlifci,111 s^kovnjaki iz Furlanije -krnili rto ter jjd dopoldne je odbornik Stopnji/? Posebni tiskovni konferenci . da se ta nova prireditev ^ja razstavi deželnega mar-tiiartu’ ^ .io je v letošnjem ja-^stfji^ripravilo v glavnem mestu Ufe rennklito ^l/ivolnn zriruže- repubiike deželno združe- DfjL »»vinskih zbornic. Odbornik je številnim prisotnim opera-to Era111 časnikarjem glavno vlo-jted J* ter omenil, da ustanova SJ™®« podpira tudi nastajanje *0f (Ja 1^v toed izdelovala pohištva nato tudi večstransko Skeč ,’n krepi. Konzorciji so . Dri , ežni deželne pomoči ta-% DnJ^črtovanju novih proizvod-°?°yi kakor tudi pri sami ^ ižiSV' in Pri plasiranju ustrez- JVUtov- .-.,a razstava deželnega po k nameščena v »Bauzen-'e Prožnost zlasti malim ^17“ Podjetjem, ki se v Fur-, izdei^ JPujski krajini ukvarjajo , nfem nohištva. da se u-t ^ 1>^Velkvijo tudi na avstrij-Pri tem P0 ne Kre za ,5®*lasil Stopper, da bi do-WT>*zvajalci želeli vsiljevati avstrijskim klientom tipično italijansko pohištvo, temveč za to. da bi jim prikazali možnost ponujan .ja pohištva, izdelanega po avstrijskih vzorcih, a z izrazitim italijanskim priokusom. V obmejnem pasu z avstrijsko republiko, je zaključil Stopper, obratuje okoli 2.400 delavnic za predelovanje lesa. Bližina trga, vabljive cene in kratki dobavni roki utegnejo biti zanimive prednosti za avstrijske nakupovalce. Nastop deželnih proizvajalcev na dunajski razstavi ne bo osamljen primer propagande za deželno proizvodnjo pohištva v Avstriji: v doglednem času bodo namreč izdelki iz Furlanije - Julijske krajine razstavljeni na stalni razstavi pohištva, ki jo bodo uredili v prostorih italijanske trgovinske zbornice na Dunaju. Robert Faganel razstavlja v Vidmu Slikar Roben Faganel razstavlja od danes pa do 9. marca 1971 v umetnostni galeriji 'II Sagittario» v Vidmu, Ul. Roma 6/B. Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri. Razstavil bo svoja olja s kraško motiviko, marinami in pa motivi iz Afrike. 10. marca pa bo Roben Faganel razstavljal ie v Trstu v umetnostni galeriji Russo na Korzu Italia. sem iz lastnega zanimanja spoznavala pričevanja raznih l;udi, ki se niso vedno krila z uradnimi. Iz vsega tega gradiva sem si ustvarila določen pogled na ta zgodovinska dejstva. Ne, ne, gospod profesor, ni šlo za komunizem in antikomunizem, šlo je za boj na življenje ali smrt, ker so nacifašisti sklenili, da nas kot narod uničijo. Fašisti so to na Primorskem delali že mnogo let pred izbruhom druge svetovne vojne, pa tudi nacisti so Štajersko in Koroško začeli izseljevati, še preden se je organiziralo partizansko gibanje. Edvard Kocbek, ki je nekje zapisal, da so nacisti Žide in Slovence obsodili na smrt, verjetno ni bil nikoli komunist. Kljub temu pa je dal narodu v tako težkem in odločilnem trenutku prednost pred ideologijo. Če je pri nekaterih bil tudi takrat strah pred komunizmom močnejši od narodne zavesti, nisem kriva ne jaz ne tisti, ki so me o teh stvareh informirali. Gradiva o kolaboracionizmu določenih slovenskih krogov je na tone in noben še tako plemenito mišljen antikomunizem ne more skriti te sramote. Čudim se le, da je tak prispevek lahko izšel le malo časa zatem, ko je isti časopis objavil pismo Colombu, v katerem se podpisniki, ki niso le levo usmerjeni, sklicujejo na delež Slovencev v odporniškem gibanju. 'Nihče ne more služiti dvema gospodoma,* piše nekje v Svetem pismu. Prof. Beličič se je menda čutil prizadet tudi zaradi tega, ker smo prebrali iz dijaških resolucij odstavek, ki govori o tem, da nekateri profesorji v šoli vsiljujejo dijakom svoj pogled na svet. Ker imam Vinka Beličiča kot profesorja v najlepšem spominu, ne bi rada povezovala teh dveh stvari. Sklepanja prepuščam bralcem. Le to bi hotela reči: primorski Slovenci smo med fašizmom pretrpeli dovolj, da bi nas lahko prepričal, da je 'resnica o naši medvojni zgodovini pretresljiva, šekspirsko tragična in zapletena». Profesorja prosim, da mi ne začne očitati, da sem rojena leta 1948, ker je določene resnice vsak naš mladinec vsesal z materinim mlekom. Zato nismo ne papagaji ne oportunisti ne strahopetci, skušamo biti le vredni sinovi svojih očetov. In da je bilo primorsko ljudstvo vedno globoko an-tdršist čno, je izven vsake diskusije. Zato bi bil skrajni čas, da izgine iz določenih zamejskih časopisov (ali pa morda celo iz naših šol?) vsaka apologija kolaboracio-nizma, ker so nam bile te stvari vedno tuje. Taka propaganda ne bo pri nas nikoli padla na rodovitna tla, zato naj si določeni tipi poiščejo kar drugje take- ptičke, ki bi jim bili pripravljeni priti na limanice. S tem vsaj s svoje strani končujem to ne povsem umestno polemiko o letošnji Prešernovi proslavi na Opčinah. Prinesla je na površje marsikatero protislovje, ki se po vsej verjetnosti s še tako ostro in dolgotrajno polemiko ne bo razrešilo. Vendar sem ob njej še bolj utrdila prepričanje, da tudi enotno gledanje na Prešerna ni možno. Oziroma da je možno le na nivoju 'Povodnega moža* in 'Turjaške Rozamunde». ŽIVA GRUDEN Socialisti zahtevajo zadoščenje sicer bodo izstopili iz odbora Za PSI fststrankarska koalicija ne obstaja več ■ Republikanci se polagoma umi-kajo iz koalicije - Od KD zahtevajo socialisti spoštovanje sprejetih sporazumov Razpoke v večstrankarski koali ciji, ki vlada goriški občini, se širijo. V nedeljo smo na kratko poročali o čudnem glasovanju na tajni seji goriškega občinskega sveta, kjer je večina prisotnih svetovalcev zavrnila predlog socialističnega odbornika za zdravstvo dr. Tomas-sicha za zaposlitev psihologa Nelidc Rosolenove v zavodu Lenassi. Spremembe v zavodu so se pričele, kot posledica neljubih dogodkov. že pred dvema letoma. Na petkovi seji je bila na sporedu zaključna beseda. Odbornik Tomassich (zdravstvo in socialna pomoč) ter njegov kolega Modse (šolstvo) sta predlagala paket sklepov o zavodu Lenassi. Na eni strani so dosedanjega ravnatelja in podravnatelja premestili v druge občinske urade, za začasnega direktorja je bil predlagan prof. Jan Žakelj, za psihologa pa prof. Rosolenova. Namestitvi Rosolenove so bili baje nasprotni le trije fašistični svetovalci in osamljeni republikanski svetovalec. Komunisti in liberalec so bili za predlog odbornikov, prav tako so bili za ta predlog načelniki večinskih skupin v občinskem svetu. Pri tajnem glasovanju pa so se pojavili prosti strelci. Prvi trije sklepi so bili odobreni s potrebnimi glasovi na seji prisotnih svetovalcev, pri četrtem pa se je zatakni lo: petnajst glasov je bilo za Roso-lenovo, trinajst jih je bilo nasprotnih, trije so se vzdržali. Predlog odbornika Tomagsicha ni prodrl. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmmmiimiimmiiimuiiiiiiiiiiHimiiuiHimiiiHmHmHMininiuiiiiiiiiiiii PROTI NAMERAVANIM 60 ODPUSTOM Včeraj enourna stavka v sovodenjski tovarni V tej tekstilni tovarni delajo le 28 ur tedensko Razgovor na deželi o krizi v tovarni Mucchiut V sovodenjski tekstilni tovarni so delavke in delavci včeraj stavkali eno uro ob zaključku vsake izmene. Stavkali so v znak protesta proti nameravanim 60 odpustom. Pred nekaj dnevi je bil na sedežu zveze industrijcev sestanek med zastopniki podjetja in sindikatov. Tovarnarji so povedali, da je podjetje v težavah s prodajo svojih izdelkov. Zaradi tega nameravajo odpustiti 60 delavk in delavcev. V torek popoldne so imeli sindikalisti v tovarni sestanek z delavstvom. Na tem sestanku so sklenili izvesti včerajšnjo stavko. Ta je popolnoma uspela. Že dva meseca imaja v sovodenjski tekstilni tovarni skrčen delovni umik in v zvezi s tem seveda tudi skrčeno plačo. Delajo le 28 ur tedensko. Sindikati CGIL; CISL in UH, napovedujejo nadaljnje in ostrejše nastope če bo vodstvo podjetje vztrajalo pri odpustih. V krizi je tudi tovarna nogavic Mucchiut v Gradiški. Od 25. januarja dalje imajo v tej tovarni skrčen 24 ur tedenski delovni čas, prej je bila tovarna petnajst dni zaprta. Izgledov za rešitev krize v tej tovarni ni. V ponedeljek so se v Trstu sindikalni zastopniki sestali z deželnim odbomim za delo Stopper jem, Ta je obljubil, da se bo o stvari pogovoril z deželnim odbornik za industrijo. Istočasno je Stopper povedar, da je dežela pripravljena dati podpore delavcem, ki so v težkem finančnem položaju zaradi skrčenih plač. miiiuiiifiimiuimiiiiiimimmiiiiiiiimmiiuniiimiiiiiiimiiiiiiimimiiimiiiiiiiimiiiiiHiiimiiiiiiiiiimii VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Cela vrsta razprav zaradi kršitve cestnega zakonika Sodni zbor je v glavnem potrdil obtožencem prvostopne kazni Vesti iz Tržiča Prvič na Slovenskem in pri nat Macha izbor iz vrhunsko Musset tuje in domače Sapfo poezije v knjižni CatH.. ■ zbirki wducci j-ermontov Kosovel LIRIKA LS ni DO izhajala več let EDINSTVENO! ■‘Rvih ŠEST KNJIG JE ŽE V hictiki ItHfigOAM • Ulica tv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 Včeraj .je tržaško kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Raimon-dija (tož. Barracetti, zapis. Strip-poli) obravnavalo vrsto kaznivih dejanj kršitve cestnega zakonika, v glavnem vožnje brez vozniškega dovoljenja ali pa začasnega dovoljenja (foglio rosa) ter vožnje v vinjenem stanju. 27-letni Guido Roberti iz Ul. dei Leo se je moral zagovarjati, ker ga je dne 11. junija lani mestni redar zasačil v Drevoredu d’Annun-zio, kako je vozil avto fiat 500-abarth le z začasnim dovoljenjem. Pred tržaškim pretorjem se je na razpravi z dne 14. decembra lani zagovarjal, da .je vozil avto, ker je moral iti nu.jno v lekarno po zdravila za bolno ženo, zaradi naglice in nervoze pa ni pomislil na vse posledice. Kljub tem opravičilom ga je okrožni sodnik obsodil pogojno na 3 mesece zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec predlagal za obtoženca potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Ghezzi oprostitev, sodniki pa so sprejeli tožilčev predlog. 46-letnega Lucia Franceschinija iz Ul. Pagliericci 35 pa je tržaški o* krožni sodnik na razpravi z dne 12. decembra lani obsodil zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja (ki ga ni nikoli imel) ter neplačila prometnega davka na 3 mesece zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. Prekršek, je obtoženec zakrivil dne 13. septembra lani, ko je z av tom fiat 1100 vozil po Ul. Paglie ricci. Tako na prvostopni kot tudi na včerajšnji razpravi je moški dejal, da je imel vozilo izven ceste in ga je hotel zavoziti samo za neka,! metrov do doma. Javni tožilec je predlagal zanj potrditev kazni, branilec odv. Frez-za najndžjo kazen, sodni zbor pa mu je znižal prvostopno kazen na 2 meseca zapora in 10 tisoč lir denarne kazni. V zgodnjih jutranjih urah 23. avgusta lani je avtomobilska patrulja mestnih redarjev zapazila v Drevoredu XXX, oktobra avto volks-wagen, v njem pa šoferja, W je drevoredu, nato pa se pri Trgu O-berdank ustavil, izstopil iz vozila in kolebajoče hodil dalje. Tržaški pretor ga je na razpravi z dne 12. decembra lani obsodil zaradi vožnje v vinjenem stanju na 15 dni zapora ter 35 tisoč lir globe. Obtoženec se je zagovarjal, da se je dan pred prijavo sodnim oblastem dal cepiti proti koleri, ker pa se je počutil precej slabo, je izpil nekaj kozarcev več. Branilec odv. Clarici je predlagal za svojega klienta oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodni zbor pa .je v celoti sprejel tožilčev predlog po potrditvi prvostopne kazni. Zupani tržiškega okraja bodo imeli danes ob 18. uri posvet na županstvu v Staranzanu v zvezi z določitvijo lokacije za gradnjo nove bolnišnice v Tržiču, ki bo služila tudi okoliškim občinam. Danes ob 18. uri bo na županstvu v Tržiču konferenca o industrijskih in pristaniških izgledih v Tržiču v okviru načrta št. 80. Glavno poročilo bo podat Cleto Morelli. Protesti pristaniščnikov. Včeraj so imeli zborovanje predstavniki sindikatov in pristaniške kompanl-je iz Portorosega na katerem so obravnavali operativno avtonomijo, katero naj bi dobila papirnica Timavo na področju operativne obale, ki jo namerava ta tovarna urediti v svoji bližini na Mošenicah. Odlok o tem je bil objavljen v U-radnem listu s podpisom ministra za prevoze. Na seji so zavzeli odločno stališče proti temu ukrepu, ki bi prizadejal ekonomijo v Por-torozegi za kakih 30 odst. ter odvzel delo kakim 60 delavcem. Pod-vzeli bodo vse potrebne ukrepe, da bi bii. ta odlok preklican. Umrl je Ivan Cotič najstarejši Sovodnjc Včeraj v zgodnjih urah je na svojem domu v Sovodnjah preminil znani goriški kamnosek industrialec Ivan Cotič, ki bi 29. junija letos dopolnil 95 let ter je bil torej najstarejši občan v Sovodnjah. Pokojnik je bil markantna osebnost med slovenskimi gospodarstveniki na Goriškem ter se je že zelo zgodaj posvetil kamnoseški stroki, ko je v dobi pred prvo vojno sodeloval pri takem podjetju skupaj z nekaterimi drugimi družabniki v Mirnu. Leta 1909 se je preselil v So-vodnje, kjer je ustanovil svoje lastno podjetje, ki obstaja še danes in ga uspešno vodi njegov sin dr. Vilko Cotič. Z ženo Josipino, ki je bila svoj-čas tudi gostilničarka v Rubljoh in potem v Sovodnjah, sta imela tri otroke: najstarejši Srečko je umrl med zadnjo vojno, Slavica in dr. Vilko pa živita z družino na domu. Pokojnik je bil zdrava korenina, ki takorekoč ni poznal bolezni in je tudi sedaj opešal zaradi visoke starosti. Še pred nekaj leti smo ga lahko videli tudi v kavarni v Gorici, kjer je vzbudil splošno pozornost zaradi svoje markantne postave in svoje zgovornosti. Pagreb bo danes ob 16. uri z doma v Sovodnjah na tamkajšnje pokopališče. Družini izrekamo ob tej izgubi naše sožalje. Na podlagi preproste računice je razvidno, da .je bilo od devet do dvanajst svetovalcev večine proti tej namestitvi. Takoj po glasovanju je zavladala v vrstah večine v občinskem svetu precejšnja zaskrbljenost. Odbor socialistične stranke (PSI) se je sestal v ponedeljek zvečer in zavzel v zvezi s tem dogodkom zelo ostro stališče, ki utegne privesti do izstopa socialistov iz občinskega odbora, če ne bo njihovim zahtevam zadoščeno. V tiskovnem poročilu o tem sestanku socialisti trdijo, da je bil za sklep ves ož ji odbor in da so se o njem v občinskem svetu pozitivno izjasnili zastopniki vseh strank leve sredine. Socialistično poročilo s prstom kaže na demokrščanske proste strelce. PSI nadalje ugotavlja, da je prišlo v zadnjem času do sprememb v levosredinski koaliciji: republikanci postopoma izstopajo iz koalicije (že večkrat so glasovali v nasprotju s sklepi od-lx>ra in večine), socialdemokrati so izrazili ob priliki debate o prora čunu mnenja, ki se križajo z večinskim, določene skupine v KD želijo močan preokret v desno. V zvezi s petkovim glasovanjem zahteva mestni odbor PSI, da se sklep o zaposlitvi Rosolenove spet predloži občinskemu svetu: v tem primeru bi morali svetovalci, ki tvorijo večino, strnjeno glasovati za ta sklep. Socialisti ob tej priliki zahtevajo uresničitev skupno podpisanega programa ter premostitev hudega gospodarskega položaja. PSI zahteva s tem v zvezi razgovor s krščanskimi demokrati kot edinim vrednim sogovornikom. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo PSI izstopila iz večinske koalicije, ki vlada v goriški občini. Dotlej naj socialistični odbornik ne prisostvuje sejam odbora, zaključuje tiskovno sporočilo. Ostremu socialističnemu poročilu bodo brez dvoma v naslednjih dneh sledile izjave drugih strank. SLOVO OD PUSTOVANJA OTROŠKI ZIV-ZAV NA PUSTNI MAŠKARADI Pri pestrem sporedu so sodelovali tudi otroci iz Standreža Po dveh uspelih plesnih prireditvah zadnji dve predpustni soboti v Prosveto! dvorani v Gorici, M so jih priredili goriški športniki in pa prosvetarji društva «0. Zupančič)) iz Standreža, je bila na sam pustni torek še otroška maškarada, ki Je zaključila letošnje pustne prireditve naše mladine v Gorici. Spored je bil še precej pester, saj so nastopili najmlajsl člani dramske družine «0. Zupančič« :z Standreža s komedijo enodejanko «Luknja v namiznem prtu«. Igro je zrežiral Jožko Marinič, v posa meznlh vlogah pa so nastopite de-klloe Irena Žigon, Katjuša Osbat, Elizabeta Prinčič, Lilijana Z.gon, Doieta Cingerli Tako režiser kot Igračke so bili dobro kos svoji nalogi. Skoda le, da zaradi prevelikega živžava v dvorani njihova Igra ml prišla tako do izraza, kakor bi zaslužila. Na sporedu je bho nadalje tek-movrnje v vrečah pokušanje sadnih sokov, tekmovanje z jabolki ter srečolov, pri katerem so Izžrebani prejeli lepe knjižne darove. Prireditev se je zaključila s predvajanjem kratkometražnth otroških slikanic. Kot rečeno je bil obisk te večji kot druga leta in dvorana jo bila premajhna za vse male veseljake ln njihove mami .e Tudi smo opazili več zelo domiselnih mask kot običajno. Prireditelji SPZ so zato na osnovi letošnjih izkušenj sklenili, da bodo prihodnje leto pripravili pustno prireditev za mladino posebej ln za otroke posebej; s tem bodo lahko vsi orišli na svoj račun. Ob koncu so prišle v dvorano še odrasle pustne šeme, ki so predstavljale skupino svatov z ženinom, nevesto ln spremstvom. T' so obšli več hiš ln so pozneje odšli še v Dijaški dom, kjer so Jim postregli s prigrizkom. Tudi po slovenskih vaseh na Krasu in v Brdih so imeli v torek zaključne prireditve ln pustne šeme so hodile po hišah ter zbirale da- rove za poslovitvene svečanosti od pusta, ki so jih imeli včeraj, na p•> petolčno sredo. Danes predavanje o zdravstveni vzgoji Pokrajinski odbor za zdravstva, no vzgojo priredi ob sodelovanju raznih drugih ustanov danes, 25. t. m. ob 15. uri v prostorih šote ((Leonardo da Vinca« v Drevoredu Virlgiiio 2 v Gorici svoje drugo predavanje. Govorila bosta pokrajinski zdravnik dr. Montagna o temi «Vloga oerpljenja v zdravstveni in socialni zaščiti« ter ob 16. uri prof. Bancherl o terni ((Darovanja krvi«. Po predavanjih bodo predvajaj! kratkometražne filme. V četrtek, 4 marca bo na sporedu predavanje dr. Cozzija o temi «Dim la zdravje«. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem V SOBOTO, 27. FEBRUARJA OB 19.30 BO V NOVOGORIŠKI DVORANI V SOLKANU BEVKOV VEČER V ORGANIZACIJI PRIMORSKIH ŠTUDENTOV Sodelujeta člana Slovenskega gledališča iz Trsta Bogdana Bratuž in Stane Raztresen, ter člana Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Jerica Mrzel ln Matjaž Turk. Nastopil bo tudi primorski pevski zbor Vinko Vodopivec. iiiiiiiiHiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii NA POBUDO AGR1TURISTA Predlog za ustanovitev turističnih lovišč Predložili to ga pristojnim odborništvom deželne uprave Pred kratkim je imel deželni odbor ustanove Agriturist v Gorici svojo sejo, ki ji je predsedoval odv. dr. Farmantini in so se je udeležili predstavniki iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Seja je bila posvečena izključno problemu lova, ker se Agriturist v državnem merilu zavzema za ustanovitev turističnih lovskih rezervatov. Na seji so ugotovili, da so vse dežele s posebnim statutom, razen naše, že ustanovile take lovske rezervate. V ta namen so predložili deželnim odbornikom za kmetijstvo in turizem konkretne predloge. Sporazumeli so se tudi za organizacijo debate za okroglo mizo na temo »Divjačina brez gospodarja«. V zadnjem času so ugotovili v 'trrtijskih krogih velike pomanjkljivosti v sedanji lovski zakonodaji in prizadeti kmetijski podjetniki se strinjajo da ne more več veljati stara koncepcija, da je divjačina «brez gospodarja«. Divjačina, ki se rodi in raste ter se hrani v določenih lovskih rezervatih, pripada tem loviščem, in tudi lovci ne bi smeli stopati vanje, saj je taka divjačina del posestva, na katerem je zrasla in kjer živi. Priznani strokovnjaki bodo na omenjeni konferenci obravnavali ta problem. Istočasno nameravajo organizirati tudi zanimivo zgodovinsko razstavo o lovu v Furlaniji z zanimivimi lovskimi vzorci iz zasebnih zbirk, ki jo bodo uredili meseca septembra v gradu Colloredo pri Montal-banu v videmski pokrajini. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiMfinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gradnja zadružne kleti za Brda Avto s ceste pri Koprivi Pirejšnjd večer nekaj po 22. url so sprejeli za 10 dni na zdravljenje v splošno bolnišnioo v Gorici 20-tetoega Akte Costantintja h Gorice, Ul. Margotti 19 Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na prsnem košu, na levem ušesu ln na .oba-njl. Ponesrečenec je povedal, da se se je malo prej peljal lz Romansa z avtom, ki ga je šofiral prijatelj Cesare Spessot. Na nekem ovinku pri Koprivi pa je izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste. Ranjen je bil samo Costantini. Orožniki iz Koprive so ugotovili tudi nekaj škode na vozilu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLI SKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z E.M.A.C iz GORICE GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Peter Ustinov ROMANOV in JULIJA komedija v treh dejanjih DANES, 25. t. m. ob 20.30 abonma za mesto JUTRI, 26. t. m. ob 20.30 abonma za okolico v Katoliškem domu v Gorici. VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO: Avtobus št. 1 vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč Avtobus št. S vozi skozi: Doberdob odhod ob 19.45 — Poljane. Avtobus št. 3 vozi skozi: Jam-IJe odhod ob 19.45 - Dol, Gabrje, Sovodnje, Standrež. Avtobus št. 4 vozi skozi Pev mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjan, Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje, Pod gora Iz goriškega malirnrga urada Dne 23. in 24. t.m. so v goriškem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in 5 smrti. ROJSTVA: Simona Mreule, Gasto-Co, lelii, Michele Cumin, Paola Giaoomini, Paolo Marchesan, Sabrina Barbera in Cristina Mio. UMRLI: kmet 73-letni Giovanni Bressan: učenec 6 letni Rudolf Gorkič; upokojenka 81-letna Elvira Toros vd. del Bianco; upokojenka 88-Letna Olga Scherl vd. Cobalti in upokojenec 87-letni Angelo VanninL VERDI: 17.00—22.00 «Le piaoevoli esperletnze dl uma giovune came-riera«, U. Jacobson in F. Anglavs; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: 17.00—22.00 «Omicidio al neon per 1’ispettore Tibbs«, S. Poitier ln B. Mc. Notr; film je v barvah. MODERNTSSIMO: 17.30—22.00 «La sflda dei giganti«, R. Park in G. Sandri; kinemaskope v barvah. VITTORIA: 17.00—21.30 «L’uomo venuto da Chicago«, J. Garko in A. Celi: francoski film v barvah. CENTRALE: 17.15—21.30 «11 mona-co di Monza«, L. Gastonl m A. Celentano; Italijanski črnobeli film. / ržič EXCELSIOR: 16.—22 »Mezzanotte d'amore». Romina Povver in Al Banu PRINCIPE: 15.-22. «Speedy Silvestre lngadine su un gatto al dl sopra da ogni sospetto«. Barvni film. AZZURRO: 17.30—22 «Anonimo ve-nezlano«, F Boikan ta T. Musante Vorn (toru-u SOČA (Nova Gorica): ((Odpadnikova ljubica«, italijanski barvni film — ob 18. ta 20. KANAL: «Rio Bravo«, ameriški barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Skrivnost-na ceremonija«, ameriški barvni film - ob 18. ta 20 DESKLE: «Ali Baba ta sveta krona«, francoski barvni film — ob 19.30. SEMPAS: «Jaz, ljubimec«, švedsko-daski film — ob 19.30. RENČE: Prosto. PRVACINA: Prosto. OEZURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan m po-noči dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Ul Rastello 26, tel 3349 V IR2ICU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla Salute« dr Fab. bris. vla Cosullch 117 - tel 72480. V Krmtau Je v gradnji Zadružna vinska klet za briške ln poaoške vinogradnike. V sodelovanju z ustanovo za pospeševanje kmetijstva (ERSA) ln s sodelovanjem občinske uprave v Krmtau, so postavili temelje za to zadružno klet leta 1968 ter takoj napravili načrt za wagen, v njem pa sorerja, ki je *“*!"“*«* “ cikcakasto peljal po omenjenem u»trezne kletarske naprave ta po Stopja. Dosegli so prispevek po aar kanu 614 ter nameravajo začeto delo Izpeljati s pomočjo ustanove ERSA. Zadružna klet je posebno važna ln potrebna za briške vinogradnike tega področja, ki računajo, da bodo z njeno pomočjo lahko fte bolje valorizirati svoj vtaski pridelek ln tudi Izboljšali njegovo kakovost a modernim kletarstvom Izračunati so tudi, da se bo klet v nekaj letih sama amortizirate as zmanjšanjem stroškov pri skupni vtaiflkadji ln uporabi modernih naprav. Na naši sliki vidimo po slopja ta naprave po stanju lan s k jeseni Ko bo nastopila potni" ‘-odo lahko nadaljevati z deti Po dolgem ta delavnem življenju je opešal ta včeraj preminil v svojem 95. letu starosti naš dragi IVAN COTIČ Industrialec v Sovodnjah Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek, ob 16. url iz hiše žalosti v Sovodnjah na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: sta dr. Vilko in hči Slavica ter drugo sorodstvo Sovočtaja, aB. februarja 1971. HUDO PRIZADET PONOS BRITANSKEGA ČLOVEKA Vedno več Angležev odhaja na delo v Zahodno Nemčijo Ne gre za število ljudi, gre za pojav kot tak Zahodna Nemčija predstavlja svojevrsten pojav. Dolgo let se je o nemškem gospodarstvu govorilo kot o gospodarskem čudežu. Nato je prišla na vrsto recesija, ki je razkrila, kako je z nemškim gospodarstvom in dokazala, da je «gospodarski čudež* v stvari le solidno gospodarjenje s tujim. prvenstveno z ameriškim kapitalom. O čudežu se torej ne govori več, pač pa velja zahodno-nemško gospodarstvo le za zelo solidno gospodarstvo. Sedaj pa je isto gospodarstvo na dnevnem redu zato, ker absorbira največ tuje delovne sile v Evropi in na svetu. Trenutno dela v Zahodni Nemčiji okoli tri milijone tujih delavcev. Kot že desetletja, zaposluje Zahodna Nemčija največ delovne sile iz južnih predelov Evrope, prvenstveno italijanskih, španskih, grških, turških in portugalskih delavcev, v zadnjih letih pa tudi zelo veliko Jugoslovanov. V zadnjih časih pa se morejo tuji delavci v nemških tovarnah in delavnicah vedno češče srečati s tovariši, ki jih doslej niso še nikoli srečavali kot tuje delovne sile na evropski celini. Gre za delavce iz Velike Britanije, ki so našli zaposlitev v Zahodni Nemčiji, ker zanje doma ni bilo kruha. Velika Britanija je pogosto doživljala krize. Tudi hujše od današnje. Britanski človek si je če-sto poiskal kruha v tujini, ker ga doma ni našel. Toda britanski človek je šel po kruh ali po večji kos kruha čez Atlantik v ZDA ali Kanado. Nikoli pa ni prihajal na celino, še najmanj pa v Nemčijo. Sedaj pa je vedno več Angležev, ..........iiiiiiiiiiiiiniiiininiiimiiiiiiiiiiniirmiiiiiiniiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiilllliiiiiimiiimniiiliniini KAJ JE RESNIČNI NAMEN ZDRUŽEVANJA OBČIN NA AVSTRIJSKEM GRADIŠČANSKEM Otavci nadaljujejo s svojim odporom Prekinjene vse zveze med Otavo in Hirmanom - Opozorilo, da je to šele začetek - Kaj meni dunajska revija Preteklo soboto smo na kratko poročali o demonstracijah, ki so jih uprizorili 27. januarja letos občani občine Otava na Gradiščanskem v Avstriji, ko se je zgodaj zjutraj odpravilo na pot kakih 400 ljudi, ki so na traktorjih in avtomobilih odšli v Željezno, da bi tu pred sedežem deželnih oblasti izrazili svoje negodovanje zaradi priključitve njihove občine k sosedni občini Hirman. Tedaj smo tudi rekli, da so Otavci proti priključitvi k sosedni občini tudi zato, ker je občina Hirman povečini nemška, njihova pa pretežno hrvatska. S priključitvijo pa bi prišlo njihovo hrvatstvo v nevarnost, kajti kdo bi mogel njihove interese ščititi, ko bi pa bili v manjšini. Zadeva, kot kaže, ni tako preprosta, kot se je zdelo. In ne zadeva le Otavcev in njihove občine, pač pa zadeva vso Gradiščansko, oziroma vse HrVate in Madžare, ki tod žive pomešani z nemško govorečo večino. S 1. januarjem letos se je začel izvajati zakon o strnjevanju občin na Gradiščanskem Zakon predvideva, da naj se prejšnjih 319 občin strne na samih 138. Strnjevanje občinskih uprav ni v bistvu nič napačnega, ker je obilnih 300 občin za Gradiščansko zares veliko, vsekakor preveč. S strnjevanjem občin se zmanjšajo stroški. ki jih morajo plačevati občani. In tudi Otavci, ki so se tako odločno postavili proti priključitvi k Hirmanu, nimajo nič proti strnjevanju občin, če bi šlo resnično samo za strnjevanje uprav in za krčenje upravnih stroškov. Toda ozadje vsega tega je vse nekaj drugega. Čeprav zveni čudno, je res, da je pravi namen tega strnjevanja ali združevanja — ponemčenje hrvatskih m madžarskih občin. Od tod tolikšen odpor, ki se je te dni pokazal že v dokaj ostri obliki in ki bi se, kot poročajo agencije, mogel še zaostriti. Kakor poročajo agencijske vesti, so bile med Otavo in Hirmanom prekinjene vse vezi, tudi telefonske zveze, celo trije telefonski stebri so bili zrušeni in ob enem je bil grozilni napis, da je to šele začetek, šele prvo opozorilo. Odpor Otavcev se je začel, kot smo rekli, s prvim januarjem, ob priključitvi njihove občine sosedni občini Hirman.. Novi župan, ki naj bi upravljal obe občini, otavsko in hirmansko, bi moral vsak teden po dva dni uradovati y Otavi. Ko se je po priključitvi'prvič pojavil, so ga Otavci sprejeli s tolikšnim kričanjem, da mu ni preostalo drugega kot se vrniti v svojo občino, v Hirman. Nato so se Otavci, kot smo že rekli, odpravili na demonstrativni pohod pred sedež deželne uprave v Željezno. Tedaj so se zrušili telefonski stebri in preki- (Nadaljevanje na 6. strani) Na enem izmed avtomobilov, s katerimi so Otavci prišli konec januarja pred sedež deželne uprave v Željeznu (Eisenstadt), je pisalo «Kade je pravo hrvatske manjine* — «Kje je pravica hrvatske manjšine* - - -----■■ - I • - " ■ 1 TOJVE SVETIMA 11% AS A PRVA KNJIGA Na okopu mitralješkega gnezda, potuhnjenega na gredini skalovja na robu, se je zganil Primož. Zmrazilo ga je. Zavil se je v koc in sedel nazaj k svojemu orožju. Zamaknil se je v igro svetlobe in sence, ki jo je zdramilo sonce z večerne strani neba. Mogočna, kopasta gora pred njim je nenadoma zažarela v škrlatnem plamenu. Strme grape pod njim pa so temnele. Z žalostjo v srcu je gledal sij, ki so ga požirale sence iz grap. Dan je umiral. Sklonil se je in pobral odprt zvezek, ki je ležal pri nogah. Preletel je zadnjo stran, ki jo je napisal popoldne. Črni vrh, 20. oktobra 1943. čepim v zasedi na sedlu. Pred menoj proti jugozahodu in za menoj proti Alpam se zemlja odpiira kakor dobro naročje. Prijetno mi je pri srcu. Pred dnevi smo porušili mejo, potrgali žične ovire in jih izruvali iz zemlje. Razstrelili smo mejnike, da jih nikdar več ne bi bilo. Veter svobodno veje čez gore, na Kras, k našemu morju. Ob žicah so se poti m steze ustavile. Zdaj je mnogo poti, shojenih od brigad in bataljonov. Zdi se md, da se osvobojena zemlja otožno smehlja, ko krvavi v večernem soncu; da nas pozdravlja in vabi. Spravil je zvezek v torbo. «Danes Nemcev ne bo,» je pomislil. Zakrulilo mu je v želodcu, in začutil je, da je lačen. Na dnu jame sta na smrečju, ogrnjena s kocem, spala oba pomočnika. Glave sta položila na zabojčke municij3, skrčena ki vz sunejo potni list za to, da bi prišli na delo v Zahodno Nemčijo. Resnici na ljubo, jih tudi sedaj ni veliko. Vsega skupaj je v Zahodni Nemčiji le okoli 15.000 Angležev. To pa je razmeroma malo, če pomislimo, da je trenutno na Angleškem še vedno okoli 600.000 brezposelnih in da je v tujini okoli 300.000 britanskih delavcev, ki so šli s trebuhom za kruhom v zadnjih letih, odkar je začelo gospodarstvo na Angleškem šepati, ker britanska industrija ne zdrži tuje konkurence. Toda tudi teh 15 tisoč britanskih državljanov, ki so v Zahodni Nemčiji na delu, skrbi britanske oblasti. To pa iz dveh razlogov: predvsem so ubrali pot proti Z. Nemčiji izključno visoko-strokovni delovni ljudje, z druge strani pa je to povsem nov pojav, ki ga je treba šele proučiti in mu najti zdravilo. Prav poslednji razlog je tisti, ki daje britanskim funkcionarjem največ misliti. Velika Britanija je vedno imela nekaj odvečne delovne sile. Ta pa je odhajala v dežele, kjer je bila življenjska raven višja kot doma, torej — kot smo rekli — le čez Atlantik, deloma pa -v Avstralijo in na Novo Zelandijo. V povojnem času so odhajali v ZDA še posebej visoko-strokovni kadri, tako da je Velika Britanija strokovno usposabljala ljudi za bolj bogate ZDA. Govorilo se je tedaj o selitvi možganov. V zameno zanje pa je dobivala «možgane», prvenstveno zdravnike in inženirje iz Indije. Nikoli pa niso Angleži odhajali v dežele, ki so vedno bile v razvoju za njihovo domovino. Sedaj pa se to dogaja in če je res, da zavzemajo angleški izseljenci v Zahodni Nemčiji položaj elitne delovne sile in so daleč had ostalimi doseljenci z evropskega juga, je tudi res, da je Velika Britanija država z enako industrijsko tradicijo kot Nemčija m je zato prizadet njen ponos. Vrhu tega je Velika Britanija v tem stoletju dobila dve veliki vojni in to prav tisti dve veliki vojni, ki ju je Nemčija izgubila. Zato je ponos Velike Britanije še bolj prizadet. IZ UMETNOSTMI! GALERIJ Atilij Kralj pri Barisiju Končno se je Atilij Kralj opogumil in po manjših razstavah na Opčinah, v Bazovici in pred nedavnim v Tržaški knjigami, sto pil iz svoje umetniške zaprtosti pred širšo javnost samega mesta. V galeriji Barisi razstavlja sedaj nad trideset del, akvarele, risbe in tempere. Nekatere sicer že poznamo. Je pa Kralj to pot, ko je spoznal, kje je umetniško naj-pristnejši, to razstavo povečal za vrsto novih akvarelov in obenem razstavil tudi primer iz svoje dekorativne ustvarjalnosti, osnutek za pokončni panel s stiliziranimi risbami, ki krasi prekomorsko ladjo «Rafaello». Mnogo več je seveda tudi črno belih risb z motivi kraških vasi. Te risbe so Kraljeva posebnost. Izvršene na podolgovatih nizkih listih, zelo izostreno podajajo kra-ško stavbarstvo z vsemi značilnostmi posameznih stavb, pa tudi v njihovi celotnosti. Zato bi bile zaradi njihovih krepkih črnih potez in primerne oblike zelo uporabne kot okrasne vinjete za slov. revije, ki bi jih s tem nedvomno tudi umetniško obogatile. V tej zvrsti slik s Kraljem že težko kdo tekmuje, to pa tudi zaradi tega. ker je njegov poklic povezan s stavbarstvom. Je pa v tem iskati tudi vzrok njegovega zapoznelega pojava v naši zamejski likovni umetnosti. Kot samouk je bil Kralj doslej vse preveč strog ocenjevalec svojih del. Da se je pa sedaj v njem prebudil resničen umetnik, so temu dokaz pesniško občuteni veliki akvareli, kjer z gotovostjo široko razlivajočih se potez čopiča učinkovito zajema občutja otožnih kraških zim in jeseni. Strokovno gledano pa to niso pravi akvareli. Sorodni so izpranim tuširankam z vnašanjem dveh treh barv in belo tempero, da doseže z njo bleščečo progo, ki tu pa tam seka list s presenetljivim učinkom. Nekatera dela kažejo naprednejše dojemanje likovnega upodabljanja. Vendar pa menimo, da sta za sedaj kraška pokrajina v okvarelu in vas v risbi najpristnejši izraz njegovega u-stvarjanja, saj se je tam rodil, rasel in tam živi. MILKO BAMBIČ DUNAJ, 24. — Veliko ljudi pozna vsaj z razglednice veliko kolo z dunajskega Pratra. To kolo praznuje letos 75-letnico. Zgradili so ga namreč leta 1396, ko je bila na Dunaju svetovna razstava. Kolo je visoko 65 m, težko pa 410 ton. Doslej je obiskalo to svojevrstno dunajsko atrakcijo že kakih 15 milijonov oseb. Pred tem je podjetje, ki je zgradilo pratr- VZGOJNI KOTIČEK Težave ob vstopu v šolo V otrokovem življenju je ena najvažnejših prelomnic — vstop v šolo. Večina otrok se šole veseli. Z velikim pričakovanjem čaka na svoje prvo šolsko leto, otrok je pripravljen z zanimanjem spoznavati črke in številke. Po drugi strani pa je prehod v šolo za otroka zelo težak in zahteven. Iz prejšnjega brezskrbnega življenja je sedaj postavljen pred nove dolžnosti. Popolnoma se spremeni njegov dnevni red. Pripravljen mora biti, da določeno število ur preživi v šoli, kjer pa ne počne tega, kar mu je trenutno všeč, ampak mora mimo slediti organiziranemu pouku. Tudi svojih fizioloških potreb (potreba po odvajanju, potreba po hrani) ne more kar takoj zadovoljiti, pač pa mora počakati do časa, ki ,i za to določen, do odmora. Poleg tega je pred otroka postavljen kup novih skrbi: skrb za pravočasen prihod v šolo, skrb za šolske potrebščine, skrb za opravljanje domačih nalog. Res, za otroka je to težak prehod. V predšolskem obdobju je bilo njegovo glavno opravilo igra. Vedno jo je lahko opustil, ko se je je naveličal. Šolskega dela pa ne more kar tako pustiti: pri pouku mora slediti pozorno do konca, prav tako mora vztrajati pri domačih nalogah in pri domačem učenju tako dolgo, dokler ne konča. Če so starši otroka vseskozi pravilno usmerjali in pripravljali na šolo, tedaj ne bo imel posebnih problemov. Kmalu bo premagal začetne težave in se uspešno vključil v novo šolsko življenje. Včasih pa napravijo starši hudo napako, ko otroku grozijo s šolo, češ sle čakaj, kar bodi sedaj tak, jeseni, ko pojdeš v šolo, boš pa že videl, kako je tam...*. Starši običajno uporabljajo to grožnjo tedaj, ko otroka ne morejo več z ničemer mkrotiti». Vedeti pa je treba, da okrog šestega leta nastopi pri otroku spet krajše obdobje trme in izpadi v obliki upiranja so kaj pogosti. Otrok potrebuje tedaj le razumevanje in popustljiv pristop. Z grožnjo s šolo pa povzročimo lahko nepopravljivo škodo. V otroku zbudimo strah pred šolo, zasovraži šolo in učenje, še preden se z vsem tem seznani. Tak otrok bo nerad hodil v šolo, upiral se bo. Strah pred šolo ga bo močno oviral pri prilagajanju na šolsko življenje. Poleg tega spremljajo strah lahko še druge motnje. Pojavi se lahko spet močenje (podnevi ali ponoči), jecljanje i.dr. Šolsko življenje pomeni tudi organizirano življenje v skupini. O-trok, ki je že v predšolskem obdobju živel v bolj ali manj vodeni skupini, bodisi v otroškem vrtcu ali pa je obiskoval kak krožek (telovadni ali drugi), tak otrok se bo veliko laže vključil v razredni kolektiv kot pa otrok, ki je vseskozi živel sam pri starših. Tak otrok bo imel verjetno težave pri vzpostavljanju stikov z vrstniki in potreboval bo precej časa, da se bo sproščeno obnašal med njimi. Organizirano življenje v ustano vi, kot je n.pr. otroški vrtec, pa ima še eno prednost: dejavnosti, ki jih otroci tam opravljajo (risanje, rezljanje i.pd.), razvijajo določene spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne, da osvoji v šoli razno znanje (n.pr. pisanje, branje). V nekaterih državah otroka sistematično pripravljajo na šolo. Tonekod izvajajo v predšolskih vzgojnih ustanovah poseben program zadnje leto ali zadnjih nekaj mesecev pred vstopom v šolo. V nekaterih državah pa vstopi otrok že s četrtim letom v šolo, vendar sta prva dva razreda pripravljalna. Vsekakor je pa namen teh posebnih programov ali pripravljalnih razredov ta, da težavni prehod iz predšolskega obdobja v šolsko .otroku čimbolj omilijo, šola tako ne predstavlja več nekaj neznanega, bojazni vzbujajočega, pač pa nasprotno, nekaj veselega in težko pričakovanega. Otrok bo z optimizmom zakorakal v ustanovo, ki bo celo vrsto let njegov drugi dom. Z. OREL - BEČAJ sko kolo, zgradilo podobna kolesa v Londonu, Chicagu, Blackpoolu in Parizu, vendar se je ohranilo doslej le dunajsko in se proslavilo kot simbol mesta, podobno kot se je zgodilo z Eif jelovim stolpom v francoski prestolnici. Za 75-letnico tega kolesa bodo na Dunaju priredili različna praznovanja z umetnimi ognji, s spominskimi znamkami in z brezpločnimi vožnjami z velikim kolesom za šolarje. __________ V Maršali odkrili starodavno obzidje MARŠALA, 24. — Med kopanjem za postavitev temeljev nove stavbe v neki ulici v Maršali pri Tra-paniju je prišlo na dan obzidje starodavnega mesta Lilibej, ki je iz zgodovine znano kot mesto, ki je trdno kljubovalo s svojim obzidjem vsem zunanjim napadom. Obzidje je namreč zdržalo napad Dioniza iz Sirakuze, epirske-ga kralja Pira in desetletno obleganje Rimljanov. Arheološke ostanke je odkril prof. Giuseppe Agosta, honorarni nadzornik zavoda za zaščito arheoloških najdb iz Maršale. Prof. Agosta je tudi napisal študijo o lilibejskem obzidju. Obzidje izhaja iz četrtega stoletja pr. Kr. in je imelo veliko vlogo med prvo punsko vojno. Odkrili so ga v jugovzhodnem predelu mesta. Zunanje obzidje sestavljata dva široka vzporedna zida, med katera so Punci metali ruševine. V začetku naj bi bil po proučevanju prof. Agoste zid visok vsaj deset metrov. Toda najpomembnejše odkritje ni obzidje, pač pa najdba majhne grške vaze, ki je zelo dobro ohranjena. Vaza je prekrita s črno barvo, v njej pa so odkrili okostje novorojenčka. Iz te najdbe sklepajo, da so ob gradnji obzidja, starodavni prebivalci darovali bogovom novo življenje. PO DOLGOTRAJNEM RAZISKOVANJU SMO DOBILI... Sredstvo proti mrčesu kine škoduje človeku Znanstvenik iz Milana odkril nov postopek - Zakaj novo sredstvo ni škodljivo Po prepovedi ali vsaj omejitvi uporabe raznih protimrčesnih sredstev, od katerih je nedvomno najbolj znan DDT, je postalo pereče vprašanje izdelovanja novih sredstev proti mrčesu, ki bi ne bila človeku škodljiva. Raziskovalci po vsem svetu so začeli s svojimi raziskavami, da bi čimprej našli nov način uničevanja mrčesa. Te dni je iz Milana prišla vest, da je prof. Giorgio Ferrari pri svojem raziskovalnem delu uspel. Odkril je način, kako zatreti mrčes tako, da človek pri tem ne bo imel škode. Pravzaprav je bil ta način že dalj časa znan, prof. Ferrari pa je izdelal postopek, po katerem naj bi novo sredstvo proti mrčesu mogli uporabljati v velikih količinah. Dosedanja protimrčesna sredstva so namreč delovala kot nekakšen strup, ki pa je poleg tega, da je uničeval mrčes, zastrupljal po malem tudi živali in človeka. Treba je bilo torej ugotoviti, na kakšen način bi lahko uničevali mrčes, ne da bi pri tem prizadeli človeka, živali in letine. Že pred leti so strokovnjaki odkrili, da na razvoj žuželk vplivata predvsem hormona hrustekdizon in mahisteror A. Toda da bi dobili le nekaj miligramov teh snovi, je bila potrebna ena tona žuželk, prav zaradi tega ni bil boj proti mrčesu s temi sredstvi izvedljiv. Začelo se je novo obdobje raziskovanj, pod geslom, kje dobiti večjo količino teh hormonov, da bi jih uporabili kot učinkovito pro-timrčesno sredstvo. Sedaj pa je prof. Ferrari, ravnatelj raziskovalnih laboratorijev družbe «Simes», odkril eksotično rastlino, za katero pa ni povedal natančnega imena, ki je zelo bogata s tema hormonoma. Harmona pa urejujeta dozorevanje, razmnoževanje in spreminjanje žuželk. To pomeni, da s tema hormonoma lahko tudi ustavimo zorenje bube preden se razvije v imago ali popolno žuželko, ali pa celo ustvarimo čudne velike žuželke, ki se ne morejo razmnoževati. Torej je odkritje zelo pomembno, saj omogoča izdelovanje novega protimrčesnega sredstva na osnovi teh dveh hormonov na industrijski ravni. Rastlino, ki jo je odkril prof. Ferrari, lahko gojijo na velikih površinah, čeprav jo sedaj gojijo le v rastlinjaku v Toscolanu del Garda pri Brescii. Od vseh znanih žuželk, katerih število znaša milijon različnih primerkov, je le en odstotek škodljiv za poljedelstvo, toda že ta majhna količina je dovolj, da vsako leto uniči od deset do dvanajst odst. pridelka. Prav zaradi tega ni prišlo do popolne prepovedi tradicionalnih protimrčesnih sredstev. Ta, navadno so DDT in fosforni estri, se sicer res nabirajo v človeškem in živalskem organizmu in škodujejo zdravju, tako da jim človek .........................................nm.Hiiimiiiiiiiiii,,,,, HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše iniciative bodo dobre, toda uspeh ne bo najboljši. S taktom boste spravili sprto družbo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z denarjem ste nekako skregani. Tudi če v družini kaj ne bo prav, krivda ne bo vaša. DVOJČKA (od 215. do 22.6.) Ne lotevajte se dela, preden ga niste pripravili. Spremembe v prijateljskem krogu. RAK (od 23.6. do 22.7.) Tvegate, če se pustite v nevarno poslovno zadevo. Napetost v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne bo šlo vse gladko. Večer boste preživeli doma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vsaka prenagljena poteza bi se vam maščevala. Preveč ste ostri v svojih sodbah. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razočaranje, toda le prehodnega značaja. Zaupanje boste doživeli med svojci. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zanemarjajte problemov, ki so temeljnega značaja. Vaše sodbe naj bodo čimbolj objektivne. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z vztrajnostjo boste nadomestili to, kar vam ne prinaša sreče. Vpliv neke osebe ne bo najboljši. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Površnost bi vam lahko postala poslovno nevarna. Pretrgajte stike z osebo, ki rada spletkari. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlične priložnosti za poslovne uspehe. V družbi bo prišlo do spora. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo pozitiven, pa tudi naporen. Štedite s svojimi sodbami. poleg vsega pripisuje tudi ***** za nekatera rakasta obolenja, druge strani pa zelo pripomore)" k uničevanju žuželk, ki bi v P® sprotnem primeru povzročale gromno škodo na pridelkih- ho protimrčesno sredstvo, ki naj ga izdelovali po postopku, k P je ugotovil milanski znanstven -pa ne vpliva na človeka in živali, pač pa le specifično na želke. Prav zaradi tega je škodljivo. Leteči krožniki znova na obzorju Te dni so prebivalci Doline^ opazili pod večer na nebu Pre®L. živordeče barve, ki je letel na P . cejšnji višini in za katerega je zdelo, da pada Pro^ Predmet je postajal namreč ^ svojo potjo čedalje večji in 1 ^ seboj puščal sled nekakšnega, ma. Premikal se je proti Cenisu. Čudni pojav je opazi*0 liko oseb, ki pa so si bile »j jih trditvah nasprotne. so trdili, da se je predmet ^ treščil ob goro in se je Pn. _g razvila močna svetloba, so bili prepričani, da je Pre0B letel nad gore , Res je, da so nekoliko kas videli v južni Franciji P0®^. predmet, ki se je po nebu Pre£jI kal z enakomerno hitrostjo 7.t caku. Podoben je bil oranzn® okroglemu predmetu, ki se Je svetil in puščal za seboj belo Mnogi so takoj pomislili, <*a % za meteorit, toda strokovni® ^ na kontrolnem stolpu letaj«0 , Lyonu se je zdelo, da je bil P ^ met zaradi bele sledi, k* *° re. puščal za seboj, bolj podoben patici. j,, Seveda so hipoteze mnoge ^ različne: nekateri so začeb ^ mnevati, da gre za nov veS°£j. poskus. Novinarji so n.pr-šali za mnenje dr. FerenM ^ ravnatelja observatorija St ^ chel de Provence, ki je deja*: ^ ne vem, kaj naj bi to bilo- ^ vsi se opiram le na hipoteze- ^ da, če upoštevam vsa naša Fj nja opazovanja, bi lahko 0 ^ da gre res za nov vesolj*® jjj, skus. Morda je povzročalo s*, j, bo, ki smo jo videli, sonce, rasvetljevalo svetlikajoče -S®.? je — to so pojavi, ki smo J* ^ opazili. Toda še enkrat n» , poudariti, da gre le za h*P° f[jci Strokovnjaki z letališča v so tej teoriji nasprotni in je da gre za vesoljsko sondo. ^ eksplodirala pred padcem °a ^jii ljo. Doslej pa ni mogoče 0 le o nečem, to je, c smeri 1 . $ Neki prebivalec Marseilla. ** ^ ga novinarji vprašali, kaj J podel, je odgovoril: cžena mej klicala in dejala, naj P°*j*i d» proti nebu. Tedaj sem zaglc00"^ je res na nebu svetlikajoč se ini met, živo oranžne barve, z ™ progami predvsem proti rep ; $ bi bil leteči krožnik? Tega pj) prej ne izključujem, čeprav 0 ^ konec koncev lahko prepričaj gre za pojave, ki jih moremo up stveno razložiti in da torej umaknemo vsako fantastično iago.* . Res je še prezgodaj, da V(f, stveniki mogli dati izčrpen imeti bodo morali dovolj ča» ' p med seboj proučijo pojaV' v** razložijo. Toda medtem mS p taki kot marsejski prebiva* jj»i noče verjeti v leteče krožnike'sj p značilnejše vprašanje, ki S°.,|U navadni opazovalci v Marše p ulici postavljali, je bilo: ah ^ leteči krožnik? Zopet se )e dokopal do skrivnosti in s zijo obarvanih čudnih razlag- jj poletom na Luno in sond® oj* Mars, ki so izključile vsa*?Lje *** stoj čudnih prebivalcev maminih zelenih marsovce*- sta bila in prilepljena drug k drugemu. Pobral je kamen in ga vrgel enemu izmed pomočnikov na hrbet, ta se je nevoljno zganil, odprl oči in zagodel: «Kaj je, hudiča?« «Mrači se in lačen sem, fanta!» Travnikarjev Janez ai ji pomel oči in dregnil s komolcem spečega tovariša. Spravila sta se pokonci. Oba pomočnika sta bila kmečka sinova, navajena trdega dela in vojnih naporov v brigadi. Primoža sta se držala kot klop. Bili so nerazdružljiva trojka že ves čas, kar se Je brigada vrnila s pohoda na Dolenjsko. V kotanji se Je v zadnji samotni kmetiji, na poti k sedlu, prižgala luč, znanilka toplote in zavetja. Fanta sta vzela puški in se spustila po bregu navzdol. Ko je ostal Primož sam, se je naslonil na drevo, primaknil k nogam mitraljez in se zamislil. Pod njim je temnela davška planota z raztresenimi domačijami med pasovi travnikov in gozdov. Vedno kadar je gledal Davčo, se je spomnil 13. Julija, ko je bila pri kmetu Marinkovcu ustanovljena brigada iz enot gorenjskega odreda. V minerskem vodu Je bil tudi on Prav dobro se je spominjal vseh podrobnosti tistega dne. Na travniku se Je razvrstilo v odprtem četverokotniku skoraj šeststo partizanov. Tolike vojske še nd videl. Oblečeni so bili različno. Nekateri so imeli še civilne obleke, potem si videl vse vrste zaplenjenih nemških uniform, videl pa si tudi še sive uniforme stare Jugoslovanske vojske. Le titovke z rdečo zvezdo so tej pisani vojski dajale videz enotnosti. Prav tako raznovrstno je bilo tudi orožje. Najbolj so mu bile všeč strojnice, položene vzdolž vrste. Na povelje: «Mimo!» so vrste vzvalovile kakor pšenično klasje in se spet poravnale. Komisar Iztok je pregledoval vrste in se ponosno smehljal. Pred novimi bataljoni so stali komandanti Milan Tominc, Krtina in Blaž Ostrovrhar. Stasiti komandant brigade študent Igor Javor se je zravnal in s strumnim korakom stopil do komandanta alpske cone. Po raportu je komandant cone Popivoda ognjevito nagovoril zbrane borce. Njegove besede so mu še sedaj zvetMta v ušesih. Takrat sta v njem vzplamenela navdušenje in ponos, da pripada močni vojski, ki bo že jutri zmlela vse Švabe na Gorenjskem. Popivoda je govoril, da je minil čas, ko so se v majhnih enotah skrivali po gozdovih in le tu in tam napadali Nemce. Z brigado Je napočila ura velikih ofenziv, bojevali se bodo tudi frontalno .vdrli bodo v doline, osvobodili mesta, vasi in ustvarili veliko svobodno ozemlje, kakršno imajo partizani na Dolenjskem in v Bosni. Njegov glas je odmeval po travniku, oči mladih so se navdušeno svetile. Nekateri stari partizani pa so se njegovim besedam dvomljivo nasmihali. Obljubil je, da bodo gonili Nemce do meja velikega rajha in čez mejo. Priporočal jim je strogo disciplino, poslušnost poveljnikom in neustrašenost v boju s fašističnimi krvolold. Obljubil jim je orožje, hrano, municijo in skorajšnji zlom italijanskih in potem tudi nemških sil. Zbor se Je končal z mitingom. Čez nekaj dni je Primož na lastni koži občutil praktično vrednost velike napovedi. Že prej se je šušljalo med borci, da je prišla v dolino nova SS-divizija. Potem se ni spominjal ničesar drugega kakor pohodov in bojev iz dneva v dan. Namesto da bi ŠM v dolino, so oblezli vse hribe, Nemci so jih gonili čez italijansko mejo, kjer so se spopadli s tisoči Italijanov. Prebijali so se s hriba v hrib, lačni, strgani, brez munidje, vse do žirovskega vrha, ki je obležal v njegovi zavesti kot črn madež. Obroč ognja in besnih krikov. Borci po drevesih, zakopani v zemljo, raztepeni po utrdbah Rupnikove linije, kjer jih pobijajo Nemci. Ko so se nato v gozdovih proti Dolenjski zbrali, je imel za puško samo še pet nabojev in je bil ves raztrgan od bodeče žice, ki Jo Je rezal, da Je napravil prehod. In potem neskončne kolone Italijanov, peš, z avtomobili, mulami, vse na poti proti meji. Napadali so jih in razorože-vali- Vsega je bilo dovolj, hrane, oblek, kupi orožja, opreme in munloije. Prava bojna morala pa se mu je vrnila šele, ko so ob grmenju težkih topov vdrli v goreči turjaški grad. Svetal utrinek je bil pohod oborožene brigade nazaj na Gorenjsko, čeprav je vedel, da jih pričakujejo Nemci. Unk se je že zgostil, ko sta se fanta vrnila. Hvalila sta se, da imata po nekaj dneh spet tako polna trebuha, d® j kar godba igra v njih. Splezala sta na okop. Travn^jj je bil v sorodu z Zelenikovo mamo in ta Jim Je stregla, kadar so se oglasili. Janez je položil pred menažko toplega mleka in kos polente, zavite v papir- ** j je jedel počasi in z užitkom. Z zalogaji polente, ki j® J Hval z mlekom, Je čutil, kako mu izginja utrujenost. «Se nekaj sva ti prinesla, Primož! AH uganeš?# «Seveda,» je dejal Primož, «krhlje!» «Daj baterijo, da jih borno delili v rovu,» je Pr“L Janez, vzel iz nahrbtnika nekaj pesti krhljev in jih odejo. Zamaknil se je vanje in jih začel deliti na tri ^ kupčke. Delil Jih Je preprosto kot vedno, vsakemu P° -jjl je polagal na kupček. «PetnaJst za vsakega. Sočno ** ki je ostala, pa predlagam zate, Primož, ker največ ** ^ «Ne maram prednosti,« se je otepal Primož. «VeC ffi rem od vaju, toda to ni moja zasluga. Naj bo tvoj8-ker deliš! Tistih se vedno kaj prime.« y) < Tudi Janez Je ni hotel, zato Je vzel nož in Jo ra#* tri enake dele in jih položil na kupčke. , ti* Vzeli so vsak svoj del in spravili krhlje v žep- tf f°u * radi na dolgih, neskončnih pohodih, & flfi • Tl tri mesece- odkar se je ustanovila brigada. Primož skočil v luknjo, se pokril čez glavo in kmalu °b »°,rOŽJu *ta bedela pomočnika in se šepetajo ff Mesec se Je že dvignil nad hribi, ko se Je v pob°f* njimi pričelo trkljati kamenje. Iz mraka se Je pojavi*,!^ ljezec Torkar z zbrojevko. Se preden Je bila nt&NA1 tr°Jka- w J*h Je prišla zamenjat, na okopu, je bil pokonci. Izmenjali so nekaj besed, Primož je c' na ramo, in že so se spuščali po slabi stezi skozi kotanji, kjer je globoko v kotlu utripala luč. Čete Je spala na skednju in v hlevu zadnje kri*- —, kor pobiti so borci ležali drug poleg drugega na redkU* Zf' slame. »»Poiščite mesto za nas!« Je dejal Primož potbP6^ ko so pokukali skozi vrata na skedenj. t^ Za hlevom je med dvema osmojenima kamno*11* ŠPORT ŠPORT ŠPORT jjgAJ PREDSTflVUENfl KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI Letos etapa «Gira» tudi v Ljubljani MILAn, 24. — Danes so v Mila-predstavili časni-letoinjo 54. mednarodno ce-j, »olegarako dirko «Gino d’Italia». , sa dirke bo merila skupno 3.678 jin bo razdeljena na 21 etap. ločila °° Prcdetepo. ki bo le «do-jn * .Prvega nosilca roza majice) bo' v Lecceju, končni cilj pa lekmn[ f1*®!® v Milanu. Proga bo s!vnVace V0(Mla tudi v inozem-1. sicer 5- junij3 v Ljubljano, le IvIJl? ^ v Avstrijo. Dvajsetkrat N iLi^^arji povzpeli do višin eeln« j n^rov, od tega petkrat b 2.000 metrov. Najvišja toč- »»S,b0' " ' ' letos cCima Coppi* bodo naslednje: PREDETAPA — 20. ma J ■ Brindisi 80 km MPA - 21. maja “5*- »ari 175 km fAPA - 22. maja - Potenza 260 km APA - 23. maja - Benevento 208 km APA - 24. maja ^ento - Pescasseroli 198 km APA - 25. maja *■ etapa*11 Gran Sasso 205 km j • Orvieto 175 km qETAPA - 27. maja - S. Vincenzo 210 km 8. ETAPA — 28. maja S. Vincenzo - Casciana Terme 210 km 9. ETAPA — 29. maja Casciana Terme - Forte dei Marmi 210 km 10. ETAPA — 30. maja Forte dei Marmi - Sestola 155 km 11. ETAPA — 31. maja Sestola - Mantova 180 km POČITEK — 1. junija v kraju Desenzano del Garda 12. ETAPA — 2. junija Desenzano del Garda - Serniga di Salo (na kronometer za posameznike) 28,500 km 13. ETAPA — 4. junija Salo - Sorto marina Lido 215 km 14. ETAPA - 4. junija Sottomar. Lido - Bibione 170 km 15. ETAPA — 5. junija Bibione - Ljubljana 195 km 16. ETAPA — 6. junija Ljubljana - Trbiž 150 km 17. ETAPA - 7. junija Trbiž - Šmohor - Vel. Klek 210 km 18. ETAPA - 8. junija Lienz - Falcade 198 km 19. ETAPA — 9. junija Falcade - Ponte di Legno 180 km 20. ETAPA — 10. junija Ponte di Legno - Lainate 175 km 21. ETAPA - 10. junija Lainate - Milan (na kronometer za posameznike) 19,500 km NOGOMET TORTONA, 24. — V zaostali tekmi A skupine italijanske nogometne C lige sta danes Derthona in Reggiana igrali neodločeno 0:0. Po tej tekmi vodi na lestvici Reggiana s 35 točkami pred Alessandrio, ki jih ima 34. Derthona je dohitela Rovereto in Legnano ter si sedaj te tri ekipe delijo 16., 17. in 18. mesto. Za Triestino se ni položaj bistveno spremenil, na slabšem pa je Monfalcone, ki se mu je oddaljil še en tekmec. OBVESTILA ŠD Polet organizira v nedeljo, 28. t.m. izlet v Trbiž, ob priliki zimskih športnih iger. Vpisovanje v trgovini čevljev M. Malalan. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz Trsta, Ulica Cicerone 4 (izpred potovalnega urada Aurora), z Opčin pa ob 6.30 izpred Prosvetnega doma. * * * SPDT organizira v nedeljo, 28. februarja, ob 5. zimskih igrah, avtobusni izlet k Sv. Antonu pri Trbižu. Vpisovanje v Ulici Gep-pa 9/1, kjer se lahko plača vpisnina 1.600 lir. Iz organizacijskih razlogov se vpisovanje zaključi v četrtek, 24. februarja dopoldne. Za vsakega izletnika je obvezno, da pove kraj vstopa na avtobus. Če bo vpisanih več kot 10 izletnikov, bo avtobus peljal tudi preko Padrič, Trebč, Banov itd. * * * SPDT naproša, da bi se javili v petek, 26. t.m. ob 21. uri v Ulici Geppa 9 (v Gregorčičevi dvorani) vsi, ki sodelujejo pri organizaciji letošnjih 5. zimskih športnih iger v Trbižu. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Kras med mladinci osvojil 2. mesto za CRDA Borovci v moški B ligi utrdili svoj položaj MOŠKA B LIGA Brez vsakega naprezanja si je Bor zagotovil tudi v tekmi s Tom-bolinijem iz Loreta zanesljivo zmago. Ker pa je bila nasprotnikova ekipa zelo šibka, ne moremo dobro analizirati igre domačinov, saj je bila tekma zanje komaj zadosten trening. Žalostno pa je dejstvo, da je občinstvo prišlo v tako pičlem številu. Borovci vsekakor zaslužijo več gledalcev, zlasti ker so dosegli tako kakovost v igri. Petrarca se vedno neoporečno zmaguje in ekipa La Torre nadaljuje s porazi, tako da tudi tretje mesto ni zanjo več gotovo. Libertas je z odlično igro premagal enega od svojih tekmecev za izpad, tj. Scaiolo, z neoporečnim rezultatom. Tako lahko Tržačani še upajo na rešitev. IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA SPDT sporoča, da bo od danes dalje, v Tržaški knjigarni na razpolago tekmovalcem ciklosti-lirana pola s končnim pravilnikom, z obvestili, startnim vrstnim redom itd. Priporočamo posebno predstavnikom društev, da polo dvignejo, ker bo na dan tekmovanja v veliko pomoč. milu.............................................................................................................................................umna NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Prvi ekipi Vesne in Primorja v vedno bolj nevarnih vodah Petrarca — Čelana 3:0 Libertas — Scaiola 3:0 Bor — Tombolini 3:0 Ferroni - - Portuali 3:1 Unipol — La Torre 3:0 LESTVICA Petrarca 15 15 0 45 3 30 Bor 15 13 2 41 12 26 La Torre 15 10 5 35 23 20 Unipol 15 10 5 34 23 20 Ferroni 15 8 7 28 29 16 Čelana 15 5 10 23 35 10 Scaiola 15 5 10 20 36 10 Tombolini 15 4 11 24 39 8 Libertas 15 4 11 20 38 8 Portuali* 15 1 14 11 41 1 *) Točka manj zaradi odpovedi. Prihodnje kolo: Čelana - Portuali, Ferroni - Bor, Scaiola ■ ■ Unipol, Tombolini - Libertas, La Torre - IZIDI PAV — Kennedy Acegat — Breg CSI — *Torriana CRDA — ‘Turriaco LESTVICA 7 7 3:0 3:0 3:1 3:1 21 21 15 Petrarca. ŽENSKA B LIGA V B skupini ženske B lige smo zabeležili pozitiven rezultat ekipe Bora, ki' je premagala v lepi tekmi Ultravox in si s tem popravila položaj na lestvici. Breg pa je moral zaradi neodgovornosti svojih igralk poražen z igrišča in to celo s čistim rezultatom. Res škoda, da so si dekleta po tolikem trudu in treniranju zapravila prvenstvo samo zaradi nekaj ur pustnega plesa ... REZULTATA Bor — Ultravox 3:1 OMA — Breg 3:0 LESTVICA 1 amaterska liga 3 °0 j??*° ni bilo preveč ugodno ijn, ^ enajsterice: vodeči ekipi alj C/f^ja in Aquileie sta se mo-Op|a®“®voljiti le s polovičnim iz- - S. Giovanni pa je celo (L \ ze drugi zaporedni poraz, j za l razPredelnice postaja bit-Uku . stanek vedno bolj ostra, ln .zanimiva. Izpadle bodo ta na tri enajsterice, Trenutno h, n.,tlaislabšem Vesna in Liber-šzdalri P® oad tema dvema v , ?veh točk kar sedem 2) se tudi otepajo izpada. Križanov sicer še ni zape-Ji za ’ ''.endar pa njihove možno-njju res>tev niso rožnate. Z ,ne-'fsria n Porazom v Fiumicellu je 4 izhJ0.Prav'la še eno priložnost ttfirfcj ^ar)je svojega položaja v W 21 je res težak: Vesna ima ** L lc‘e 8 točk. ostali kandidati IzitJi.15 ®M celo 17. IZIDI ?eirS'0v® ' Libertas C*5’ Manzanese Itev. ' Aquileia Mariano feNSr1 Vn.i^rtitudo *®ale . 1:1 0:0 3:1 0:0 3:2 3:2 2:0 tvoriš SSaft* Ki"e §?• s v* Oremcsffč 1:0 lestvica 18 8 8 2 21 9 24 18 7 10 1 16 9 24 17 8 6 3 30 16 22 17 6 8 3 18 12 20 18 6 8 4 18 12 20 18 7 6 5 21 17 20 18 7 6 5 14 15 20 17 4 9 4 16 18 17 18 5 7 6 18 22 17 17 6 4 7 16 18 16 18 3 10 5 13 17 16 18 5 5 8 19 22 15 18 4 7 7 14 18 15 18 4 7 7 15 21 15 17 2 7 8 10 18 11 17 2 4 11 14 34 8 ' Torna na, Libertas -ter5 • P;’ ,^esna - Percoto, Ro-C' *qunri8, Cretr>caffč - Fiumi . ,,Ueia - Arsenale, San Gio- riano, Palmanova 2. AMATERSKA LIGA Zopet je prišlo do sprememb na vrhu lestvice, kjer je po delnih neuspehih Itale in Ronchov, Rosandra po zmagi nad CRDA zopet na prvem mestu. Nekoliko bolj jasen je trenutno položaj na dnu lestvice po porazu Primorja v tekmi s Pro Farro. Po tej tekmi je že precej gotovo, da bodo glavno bitko za obstanek v tej ligi bile enajsterice Primorja, CRDA in Giarizzol. «Rdečerumeni» so namreč v nedeljo zapravili še eno redkih priložnosti, da bi se nekoliko bolj približali bolj varnemu delu lestvice. Primorje je trenutno v zelo neprijetnem-položaju in o obstanku v ligi bodo verjetno odločali neposredni spopadi med CRDA, Giarizzolami in Primorjem. Izidi: IZIDI Itala - Giarizzole 1:1 Rosandra - ‘CRDA 4:0 Aurisina - Turriaco 2:2 SanCAnna - S. Canzian 2:1 Muggesana - S. Marco 3:0 Farra - ‘Primorje 3:1 Ronchi - Fogliano 0:0 LESTVICA Rosandra Itala Ronchi SanfAnna Aurisina Muggesana Turriaco S Canzian Farra S. Marco Fogliano CRDA Primorje Giarizzole PRIHODNJE KOLO S. Anna - Primorje, Giarizzole -Aurisina, S. Marco - CRDA, Pro Farra - Muggesana, S. Canzian -Ronchi, Rosandra - Itala, Fogliano - Isonzo Turjak. 3. AMATERSKA LIGA Skupina N Enajsterica Primoroa je bila v gosteh pri žilavi ekipi Inter SS, ki je trenutno na drugem mestu na lestvici. Trebencl so se Tržačanom 17 10 4 3 23 11 24 17 8 7 2 24 9 23 17 8 7 2 13 8 23 17 6 9 2 23 16 21 17 6 8 3 27 18 20 17 6 7 4 15 8 19 17 6 7 4 19 19 19 17 5 8 4 18 15 18 17 5 6 6 14 17 16 16 5 4 7 21 25 14 17 3 8 6 11 14 14 16 1 7 8 11 10 9 16 1 7 8 8 24 9 16 1 3 12 3 21 5 postavili enakovredno po robu, tako da so ti izenačili komaj nekaj minut pred kancem. Po tolikih neuspehih sl je končno tudi moštvo Devina zagotovilo točko v dvoboju z enajsterico Don Bosco. Kljub temu se položaj De-vinčanov na lestvici ni spremenil, ker so sl tudi njihovi neposredni tekmeci priborili nekaj točk. Vesna B prav tako ni šla preko neodločenega rezultata 1:1. Za Križane, ki so igrali na domačih tleh predstavlja remi v bistvu negativen Izid, saj so pokazali na igrišču do-kajšmjo premoč, še enkrat pa so bili strelci netočni. Na srečo je Rldolfi 10 minut pred koncem Izenačil gol, ki so ga dosegli nasprotniki že v prvem polčasu z enajstmetrovko. IZIDI Inter SS - Primorec 1:1 CMM Sauro - Portuale 2:0 Union - Demacori 0:3 Don Bosco Devin 1:1 Vesna B - Audax 1:1 LESTVICA CMM Sauro 12 11 1 0 37 4 23 Inter SS 11 8 2 1 18 4 18 Portuale 11 6 1 4 15 14 13 Union 12 5 1 6 10 18 11 Audax 11 3 4 3 13 15 10 Primorec 11 3 3 5 18 12 9 Don Bosco 12 3 3 6 15 18 9 Demacori 11 1 6 4 6 20 8 Vesna B 12 1 5 6 9 21 7 Devin 11 2 2 7 11 23 6 PRIHODNJE KOLO Primorec — Union Demacori — CMM Sauro Portuale — Inter SS Audax — Don Bosco Devin — Vesna B Skupina O Nadaljuje se dvoboj za prvo mesto na lestvici med enajstericama Zarje ln Brega, ki sta bili tudi v nedeljo uspešni. Brežani so Igrali na domačem Igrišču in zaključili prvi polčas brez gola. V nadaljevanju pa so ostro pritisnili in bili kar petkrat uspešni, čeprav Je treba upoštevati, da so jim pri tem pomagali sami gostje, ki so bili zelo živčni. ’ Sodnik Je moral večkrat posredo- vati ln pred koncem tekme je poslal v slačilnico kar tri Igralce Vianija. Zarja Je bila v gosteh pri Olimpiji. Bazovci so se hoteli maščevati za hud odpor, ki Jim ga je nudila kraška enajsterica v prvem delu prvenstva, ko je klonila v Bazovici komaj v zadnjih minutah igre. «Rdeče-beli» so zatresli mrežo vratarja Kante ja kar štirikrat. IZIDI Roianese — Esperia 1:2 Breg — Viani 5:0 Olimpija — Zarja 0:4 COOP - Viani 1:2 Lib. Prosek — Bar Veneta 6:0 LESTVICA Breg 13 11 1 Zarja 12 10 2 Lib. Prosek 13 8 3 Roianese Viani Virtus Esperia COOP Primorje B Olimpija Bar Veneta 12 13 12 12 13 12 13 13 33 27 29 15 12 10 14 14 13 1 6 16 16 3 7 16 25 4 6 17 28 2 8 11 23 2 9 10 45 PRIHODNJE KOLO Primorje B — Roianese Viani - COOP Esperia — Zarja Virtus — Olimpija Breg — Lib. Prosek B. R. STAVNI LISTEK ZA PRIHODNJO NEDELJO Bologna — Foggia Cagliari — Inter Catania — Sampdoria Milan — Juventus Napoli — Fiorentina Roma — V are se Torino — Lanerossl Vlcenza Verona — Lazio Livorno — Atalanta Monza — Novara Ternana — Palermo Treviso — Alessandria Chieti — Messina OMA 6 5 1 16 7 10 Primavera 5 4 1 14 7 8 Breg 6 4 2 14 9 8 Bor 6 3 3 12 11 6 Ultra vox 6 1 5 5 18 2 Marzotto 5 0 5 4 15 0 Prihodnje kolo: Breg - Bor, Ul- travox - Marzotto, Primavera -OMA. V C skupini sta bili naši ekipi poraženi s čistim izidom. Vendar od deklet nismo mogli pričakovati več: Zarja je proti Minelli ju igrala res dobro, a razlika v moči je bila prevelika. Nekoliko manj je zadovoljil Sokol, ki ni pokazal običajne borbenosti. Nadaljuje se tako bitka za prvo mesto med Minellijem in Como. IZIDA Sokol — Coma 0:3 Minelli --Zarja *. 3:0 LESTVICA CSI Acegat 7 7 PAV 7 5 CRDA 7 5 01ympia 6 4 Aurora 6 3 Turriaco 7 2 Kennedy 7 16 Breg 707 Torriana 7 0 7 Prihodnje kolo: CSI -Kennedy - Turriaco, Breg na, CRDA - PAV, Aurora - Acegat. MOŠKA A LIGA Vse po predvidevanjih v moški A ligi, prvenstvo pa postaja čedalje bolj privlačno. Ruini ali Panini? To je vprašanje, ki bo rešeno le po njunem neposrednem spopadu. Do- 2 2 9 16 11 12 8 11 10 9 15 6 19 4 21 3 21 01ympia, - Torria- končno sta obsojena Spem voli. in Bo- IZIDI Ruini — ‘Casadio 3:0 Panini — ‘Minelli 3:2 CUS Milan — Buscaglione 3:0 Renana — B. Brummel 3:0 Bemar — ‘Spem 3:0 Are. Linea — Bovoli 3:0 LESTVICA Ruini in Panini 32, Bumor 26, Re-nara 24, Casadio 20, B. Brummel, Minelli, Are. Linea 14, Buscaglio-ne 12, CUS Milan 10, Spem 6, Bo-voli 0. ŽENSKA A LIGA Vse je že odločeno: CUS Parma je s svojo zmago (čeprav po petih izrednih setih) prvak za letošnjo sezono. Kar se tiče nazadovanja, pa je vprašanje še odprto: v slabšem položaju sta AGI in FARI Palermo, a tudi Presolana še ni na varnem. LESTVICA CUS Parma 30, Fini 24, Casagran de 22, Cogne 20, La Torre 17, Con-fit 12, Presolana 8, AGI in FARI Palermo 8, Mediterraneo 2. MLADINSKA PRVENSTVA Mladinci: Končalo se je pokrajinsko prvenstvo (z izjemo tekme Kras - Sokol, ki pa ne more_ več spremeniti lestvice). Pod pričakovanjem je zaigral Kras, ki je zasedel le drugo mesto, medtem ko sta prijetno presenetila Bor in Gaja. Vendar pa bi lahko njuni vodstvi pokazali nekoliko več zanimanja, da ne bi bilo treba predajati tekem brez borbe. Sokol je zasedel zadnje mesto, čeprav je pokazal precej borbenosti. Edina italijanska ekipa, CRDA, pa je neporažena zasedla prvo mesto. LESTVICA CRDA 8 8 0 16 2 16 Kras 7 5 2 12 5 10 Bor* 8 4 4 9 10 7 Gaja** 8 2 6 5 12 2 Sokol 7 0 7 1 14 0 *) Bor točko manj zaradi predane tekme. **) Gaja dve točki manj zaradi dveh predanih tekem. Mladinke: Tudi tu je bila velika udeležba slovenskih ekip. Bor in Sokol delita skupno prvo mesto z OMA, in med temi ekipami bomo torej zasledili pokrajinskega prvaka. Dobro se je držala tudi Gaja, medtem ko Zarja in Primorec zbirata le potrebne izkušnje. Ob koncu prvega dela prvenstva je lestvica sledeča: Sokol 5 OMA 5 Bor 5 Gaja 5 Zarja* 5 Primorec 5 *) Točka manj zaradi tekme. S. R. 1 9 2 1 8 2 1 8 3 3 4 8 4 3 9 5 2 10 prodane K OŠ A H K A TEDENSKI KOMENTAR Več težkih nastopov borovcev v prihodnjih prvenstvenih kolih Minelli Coma Lido di Spina Galileo Zarja Sokol 9 10 8 13 5 17 6 18 Prihodnje kolo: Coma - Minelli, Lido di Spina - Sokol, Zarja - Galileo. MOŠKA C LIGA Kras si je z zmago nad Audaxom dobro popravil položaj na lestvici in se tako dokončno utrdil na četrtem mestu. Do sedaj torej povsem zadovoljivo prvenstvo zgo-niških predstavnikov. IZIDA Kras — Audax 3:0 Caldini — Gritti 3:1 LESTVICA Gritti 9 7 2 24 9 14 Dall’Acqua 7 6 1 18 10 12 Lib. Bassanello 8 6 2 21 12 12 Kras 9 6 3 20 12 12 Caldini 8 3 5 13 18 6 Merano 9 2 7 11 19 4 Audax 9 2 7 12 23 4 Concordia 6 1 5 7 16 2 Prihodnje kolo: Merano - Concor- dia, Audax - DalTAcqua, Kras -Gritti, Lib. Bassanello - Caldini. MOŠKA D LIGA Breg je zapustil poražen igrišče tudi v sedmem kolu. Tokrat pa nimajo Brežani nobenega izgovora za poraz: neodgovornost igralcev, ki so se skoraj vsi podali na pustne plese je onemogočila dobro igro ekipe. Pekoč poraz je torej povsem zaslužen in obremenjuje vest tistih, ki ne jemljejo tekem dovolj resno. Končuje se naraščajniško prvenstvo. Borovi člani so v nedeljo dosegli pomembno zmago proti Castel-francu. Uspeh Borovega minibaske-ta. D LIGA Borovi košarkarji so v nedeljo dosegli eno svojih najpomembnejših zmag v tem prvenstvu D lige. Nasprotnik je bil sicer šibak. Castel-franco je namreč na zadnjem mestu lestvice. Borovci pa so igrali v taks nih okoliščinah, da so se vsi, igralci in trener, resno bali, da «plavi» ne bodo zdržali tekme zaradi utrujenosti. Celotna ekipa je bila namreč zaposlena na novinarskem plesu kot delovna sila, in to vs^ng^, m Tega mnenja je tudi trener Ma ri: «Da, resnično sem se bal, da bomo to srečanje zgubili. Nočno de lo je utrudljivo. Poleg tega pa so bili gostje resno namenjeni, da bodo iz Trsta odnesli obe točki, kajti njihov položaj na lestvici je še posebno kočljiv.* tje Fabjan tokrat popravil položaj?* »Fabjan je res dobro igral. Pred vsem v prvem polčasu je s svojimi točnimi meti ugnal nasprotno obrambo, tako da je celotna naša ekipa lahko igrala mirno in razum no. Sicer pa so se tudi ostali, predvsem v prvem polčasu, dobro izkazali. Borovci so si z nedeljsko zmago popravili položaj na lestvici in so na petem mestu. S tem pa se še niso rešili vseh težav, kajti prav kmalu čakata naše košarkarje težki gostovanji v Trevisu in Rovigu V prihodnjem kolu bodo morali i-grati v Gorici proti Dukcevichu, ki je v nedeljo na lastnih tleh klo nil Thieneju. Na vrhu lestvice vodi povsem zanesljivo močna postava Friulana Nastro Azzuro iz Vidina, ki je naj resnejši tekmec za prestop v višjo C ligo. 2. povratno kolo Friulana S. Dona Siloplast Pro Pace Bor Italcantieri* Thiene Zuccheri Dukcevich Don Bosco Castelfranco Treviso Lestvica 13 io : 13 8 ! 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 3 776 689 5 884 823 5 636 605 5 725 719 6 690 694 6 803 781 7 723 719 7 726 728 8 595 594 8 752 800 9 765 814 9 720 773 Thiene - Dukcevich 46:44 Zuccheri - Siloplast 61:47 Treviso - S. Dona 54:56 Don Bosco - Friulana 56:78 Pro Pace - Italcantieri 68:64 Bor - Castelfranco 58:43 *) točko manj zaradi odpovedi tekme. Prihodnje kolo (28. 2. 1971) Friulana - Siloplast, Thiene - Pro Pace, Treviso - Zuccheri, Castelfranco - S. Dona, Italcantieri - Don Bosco, Dukcevich - Bor (ob 11. uri). NARAŠČAJNIKI V na-raščajniškem prvenstvu bodo morali odigrati še eno zaostalo tekmo, in sicer med Borom ter Itai-sidrom, nato pa se bo tudi to prvenstvo končalo. V dveh zaostalih tekmah sta se naši peterki spoprijeli z ekipama Lloyda A in B. Naši moštvi sta bili poraženi. Kljub temu pa sta zadovoljivo opravili svojo nalogo. Polet je dobro igral v prvem polča su in je bil v tem delu enakovreden nasprotnik močnih Uoydovcev. Trener Tavčar je zadovoljen z na stopom svojih igralcev, saj pravi: »V prvem polčasu so igrali res kot malokdaj. Dobri so bili v obrambi, učinkoviti v napadu. Nato pa se jim je nekaj zataknilo. Vse je šlo na robe in gostje so zmagali s precejšnjo razliko v koših.* Nasprotno pa so borovci povsem zanesljivo igrali v drugem polčasu. Žal so skoraj popolnoma popustili v prvem delu igre in tako niso mo gli nadoknaditi zamujenega. Borovci bodo morali odigrati še zadnjo zaostalo tekmo z Italsidrom. Prvenstvo se je torej končalo ob premoči ekipe Lloyda A, ki je zaključila vsa kola brez poraza in je tako povsem zasluženo osvojila prvo mesto na lestvici. Na drugo mesto so se uvrstili igralci Ricrea torijev, tretji pa so bili lloydovci B Nedeljski izidi Bor - Lloyd B 33:4* Polet - Lloyd A 38:64 Servolana - Italsider (p.p.) 42:44 Lloyd A Ricreatori Lloyd B Don Bosco Polet Italsider Servolana Bor Lestvica 14 14 0 1136 642 28 2 807 508 5 766 731 7 717 712 9 580 598 9 554 681 3 11 572 862 1 12 455 907 14 12 14 9 14 7 14 5 13 4 14 13 24 18 14 10 K) 6 2 MINIBASKET INTER 1904 - BOR 22:15 INTER 1904: Varglien 2, Frutte-ro 2, Femadclli 2, Grassilli, Cra-mer 8, Palma 2, Savron, Fonda 4, Caforlo 2, Pittani, Degrassi. BOR: Brišček, Lozej 2, Andrej in Štefan Pegan, Ambrožič, Sosič 12, Škamperle, Bacchi, Mazzucca, Benčina 1. Borovcem je le za las ušla možnost nastopa v finalnem deželnem delu prvenstva v mlnibasketu za Veliko nagrado Coca Cola. V kategoriji najmlajših so se namreč včeraj spoprijeli v telovadnici Trissi-no Igralci Interja 1904 ln Bora. Po izredno napetem ln razburljivem srečanju so domačini ugnali borovce, ki se niso znašli v ozki in tesni telovadnici Trissi na, v kateri bd kvečjemu lahko igrali, ln še to slabo, kako tekmo v odbojki. Priznati pa je treba, da so bili košarkarji Interja nekoliko boljši od naših predstavnikov, med katerimi se je tudi tokrat še posebno izkazal Valter Sosič. Kapetan naše ekipe je namreč dosegel dvanajst točk ln je bil daleč najboljši mož na igrišču. Vsi ostali pa so igrali kot običajno požrtvovalno ln so tudi tokrat dali vse od sebe Inter 1904 je torej najmočnejša ekipa v minibasketu najmlajših v Trstu, borovci so jim enakovredni, kar kaže ,da lahko naše društvo računa na najmlajše sile. Drugo mesto pa je seveda za celotno ekipo in društvo velikega prestižnega pomena. b. L KOLESARSTVO MONAKU, 'M V 24. izvedbi kolesarske dirke po tej majhni kneževini je zmagal Belgijec Frans Ver-beeck, pred rojakom E. Merckxom in Italijanom Paolinijem. 5t® seri8,' Kuhar Nande, že prileten možak, in četnd dežurni '*w a °b gonju. \tjgykiks, Nande! Ali se greva metat?« Je pozdravil Trav-. hi si pomel premražene roke. \ *'0tq *r Sa je zavrnil: «Kar začni se! Če se boš dobro, itn Se J®z, ko se tl naveličaš. Kosilo ln večerjo, vse skupaj '^e vas> naJPreJ se naJeJ> saJ komaj opletaš!« ib j b°J se za nas, nismo lačni! Toda tvoje ostanke bomo na skedenj, Primož pa je ‘C: S?6l ^ sto ^pomočnika odšla ^ Oeniu in nhiral kost Ognju in obiral kost, ki mu Jo je kuhar prihranil - nrJ!?0 Pravico mitraljezcev. * se J® u^B®! kurir, ki je pripeljal novince. Javil l «Tc>fneTnu. da jih bataljonski štab pošilja v četo 3riy, prišli ste prepozno. Pravkar so mi postrgali Je opravičeval kuhar in bil zadovoljen, ko so mu rt \ Kaj zahtevajo? Predvsem ^ njo menzo, ki .je bila z® f) ljena in še ni urejena. N f ške za starejše delavce. j„ f bodo všteti pri odpravnik ^ pokojnino. Ponoven °bra -Lja tl vodne nagrade zaradi sk®cv je*® lovnega umika in obnovitev nih oblek, ki naj jih P*aCS podjetja. Prišlo je sicer tudi do a * med delavskimi predstavm^u(iJJ pravo, toda brez uspeha. ** .je za{p sklep, da se zacnrTiaji.i % njena borba (ker delavce “ ne), ki izvaja na lastni« ciran pritisk. Otavci nadalj (Nadaljevanje s 4. njena je sleherna zveza ma občinama. Vrhu tega J® ph opozorilo, da je to le začet 1 opozorilo. f