Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
y A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1jiC). uri popoludne.
854tev. rs.
v Ljubljani, v četrtek 2. aprila 1891.
Letnik XIX,
Gabilo na naročbo.
S L aprilom pričela se je nova na-ročba na
„SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
upravništvo.
IMr Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Našim klevetnikom.
i.
Tržaška »Edinost" je nedavuo objavila članek pod naslovom: »Glejte, kaj delate!" Nekako žalostno-ponosno začue: „Mrtvi vstajajo iz grobov! Ne, vsaj niso bili res mrtvi, — mi smo le mislili, da so mrtvi. Kdo neki? Nu, kdo? — kranjski nemškutarji."
Dalje pripoveduje »Edinosti" vrednik, kako žalostni so bili časi, ko je nemška manjšina gospodo-čevala na Kranjskem in je nemška kazina dolo-vala smer vladine politike. Minuli so ti žalostni časi, narod je po hudih borbah razbil spone, v katere je bilo vkovano vse njega duševno in politično življenje. »Malo let je preteklo," — piše dalje »Edinost", — »od istega dne, in sedaj nam nasproti reži grozna resniea, da smo se varali, strašno varali.
Mrtvi vstajajo iz grobov, — Deu, Schaffer in njih oprode oglasili so se ter nas temeljito poučili, da so se vzdramili in da jih obvejajo krepilne pomladanske sapice — »sie vvittern Morgenluft".
Ze v par zasedanjih deželnega zbora kranjskega opazovali smo znamenja, kažoča nam žalostno istino, da je del naših slovenskih prvakov zašel na opolzla tla neosnovanega, ker predaleč sezajoČega oportu-
nizma. Stvari so se v tem neugodnem zmislu dosledno nadalje razvijale, dokler ni pri zadnjih državnozborskih volitvah pobratimstvo takozvanih — poudarjamo, da samo takozvanih — »konservativcev" z nemškimi liberalci zadobilo obliko, kojo je m6či s prsti otipati: ko moramo zabilježiti pretužno istino, da so se pred volitvami vršile konferencije b ar o n a Wi n k I er ja s škofom Missijo najedni i n i steg a b aro n a Winklerja z dr. Schafferjem na drugi strani, in se je — na čemur ne moremo več dvomiti — pri volitvah tudi soglasno postopalo. In faktično so nemškutarji določili konečni vspeh volitve v gorenjsko-uotranjski mestni skupini. Novopečena ta koalicija eksperimentovala je tudi v kmetskih občinah notranjskih, toda nakane nje razbile so se ob zavednosti volilcev samih.
Ko so pa v Ljubljani že tako daleč zašli, ne smemo tudi mi več molčati, — ne glede na to. da nam morda iz Ljubljane zarohne: »kaj to tebe briga, pritlikavec, čemu se vtikaš v naše zadeve?!"
—	kajti stvar je resna iu jej ne smemo pripisovati samo kranjsko-lokalnega pomena, ampak utegne postati usodepolna za celokupnost naroda slovenskega. Pripomniti nam je še tu, da izjavo to nismo napisali le iz lastnega nagiba, ampak da so nas v to prisilili n a j odi i čn ej š i tržaški slovenski krogi.
In tudi to moramo poudariti, da imenitnih teh dogodkov nikakor ne presojamo na podlagi časnikarskih prask ljubljanskih dnevnikov, — katere praske nam, odkrito bodi povedano, že presedajo,
—	ampak da so nam informacije došle od druge odlične strani.
Zato pa kličemo vsem onim, koji so povodom zadnjih državnozborskih volitev hipnemu vspehujako problematične vrednosti na ljubo žrtvovali narodno-slovensko načelo: glejte, kaj delate! Že to samo na sebi nam je nedoumno, da ljudje, odločno zahtevajoči, da jih pripoznamo prvoboritelje konser- j vatizma, naganjajo vodo na mlin, v kojem se melje
Kriva pota.
(Povest. Spisal V. Pl. Goriški.)
IV.
»To je pa drugače, kakor sem si jaz mislil", odgovoril je Kregar, ko je Jurij razložil celo svoje življenje, ter kimal z glavo. »Zakaj pa nisi doma ostal? To je slabo za t6, da si pobegnil. Ti bi bil ostal doma, saj gosposka je pravična, ondi bi lahko dokazal svojo nedolžnost in potem bi bilo vse prav. Sedaj so gotovo vsi preverjeni, da si ti to storil. Zdaj, ko si zbežal od doma, ne pomaga ti nič več."
Na te besede začele so Juriju solze po lici teči. Ko je to Kregar zapazil, rekel mu je: »Nikar ne obupaj, saj še ni konec sveta; vse se lahko še na bolje obrne. Lahko pride na dan, kdo je to zakrivil. Le to mi ni všeč, da si takoj med tihotapce zašel, kaj bode iz tebe?"
»Zakaj ste pa vi med tihotapci?" odvrne
Jurij.
»Jaz imam pa druge vzroke, kakor ti", odgovoril mu je Kregar žalostno. »Ce me hočeš poslušati,
pojdi domov k vojakom, potem lahko postaneš še pošten človek. Nikdar ti ne bode žal, če se bodeš spomnil, da si poslušal svet starega Kregarja."
»Pri tihotapcih je pa vendar bolje, kakor pri vojakih, tihotapci . . . ."
»Tihotapci! Ti še nisi ničesa poskusil, še marsikdaj se bodeš z žalostjo spominjal mene, ako me ne poslušaš", svaril ga je Kregar.
»K vojakom pa vendar ne grem. Rajši postal bi, Bog vedi kaj, kakor vojak", odgovoril mu je Jurij odločno.
»Pojdi pa saj na Hrvaško in se ondi dela loti, samo pri nas nikar ne ostani. Na Hrvaškem —"
»Kaj je na Hrvaškem?" seže mu v besedo nekdo od tihotapcev, maneč si oči.
»Nič ni tacega, tiho bodi, pa spi!" zavrne ga Kregar.
Jorčan se je tudi med tem vzbudil, vstal ter poklical ostale še speče tovariše. Nekateri so sicer nevoljno stegovali ude, toda slušali so Jorčana vsi. Kmalu so vsi naložili težke tovore na hrbet ter se napotili, podpirajo se z močnimi gorjačami, zopet dalje v gozd.
Molčd so šli sedaj navzgor, sedaj navzdol, toda še vedno so se prikazovali griči za griči. Ko so srečno prekoračili prvi grič in dospeli na vrhunec
nemško - liberalno, to je po židovstvu dišeče žito. Pomislite vendar, da sedanja vaša pot pelje nizdolu in da tam doli ob vznožju viseče te planjave že čakajo zastopniki nesrečne dobe iz polupre-teklih, za Kranjsko žalostnih časov, da vam odvzamejo sadove vaših »sijajnih zmag" in da vam potem cinično zakličejo: zamorci, storili ste svojo dolžnost, sedaj palepojte, kamor vam drago!
Osupelo zrli bodete potem okoli sebe, čudeči se toliki nesramnosti, ali tedaj bode že — prepozno. Kot jako značilno navedemo tu tudi vest, da se z neke strani dela na to, da postane deželnim glavarjem kranjskim mož, ki je sicer po narodni lestvici splezal do sedanje veljave, kateri pa nima ni iskrice narodnega čuta in narodnega ponosa v prsih svojih in kateri si je — kar je z ozirom na njega mišljenje povsem naravno — vzgojil nemški misleče in nemški govoreče sinove. Ako se to uresniči — toda upamo še vedno, da se ne — potem se pa nam zopet ožive glasoviti konventikli v ljubljanski kazini izza dobe nemškutarskega gospodstva.
Ne pride nam na misel, da bi tratili besede svoje do najnovejših in tudi po letih mladih kranjskih prorokov, ampak obračamo se še enkrat do onih pravih konservativcev, ki so se vdeležili silnih bojev naroda slovenskega proti nemškutarskemu na-silstvu in katerim je še v živem spominu, koliko so oni sami trpeli pod železno pestjo Schaflerja in njegove klike: glejte, kaj delate! Mi ob mejah slovenskih dežela, imamo pravico od vas zahtevati, da ste nam v središči slovenskem vzgled odločnosti; zato pa zahtevamo, da v kalu zatrete osat narodne brezbrižnosti. Pomislite vendar, da kuga ta, ako je takoj ne udušite, izvestno ne obtiči ob mejah kro-novine vaše, ampak da se bode širila tudi po obmejnih pokrajinah — kjer nam je boj vsled skrajno-neugodnih odnošajev itak silno težaven — in to bi provzročilo, da bi marsikdo izmed nas obupno odložil orožje svoje. Razsodni možje ste in lahko sami pogodite posledice za narodnost našo, ako se pokva-
druzega, pokazala se je zopet široka dolina in za njo še nekaj gričev.
»Šmentana pot", oglasi se starec, »nikoli ne pridemo do konca in kraja. Kaka razlika med nekdaj in sedaj! Včasih bi bil lahko hodil cel dan, ne da bi mi bilo treba počisti, sedaj se pa komaj za silo dalje vlačim."
»Dajte meni oče, bodem vam pa jaz pomagal nesti", odgovoril je Kregarju na njegovo tožbo Jurij.
»Saj res, prav imaš, Bog ti plati stotero", odvrnil mu je starec veselo ter mu oddal težko svoje breme. Potem se je naslonil na močno svojo gor-jačo ter si obrisal pot, kateri mu je tekel po čelu. Tudi Juriju je postala cula kmalu težka tako, da jo je komaj zmagoval, akoravno je bil korenjak, da malo takih.
»To pa ni prav", oglasil se je kuhar Janez, ko je zapazil, da Kregarjevo breme nosi Jurij, »da bi se jedni morali mučiti, kakor črna živina, drugi bi pa zraven prazui pohajkovali."
»Kaj bi pa bilo, ko bi tebi kdo breme odvzel ter ga mesto tebe nosil po teh gričih, ali bi se tudi še potlej pritoževal, da nismo vsi jednaki ?" zavrnil ga je Kregar.
rimo tudi ob mejah vsled slabih vzgledov, prihajajočih nam iz središča. Še enkrat torej: glejte, k a j delate!
Tako »Edinost". Predno ob*w»i$* odgovoridw na to klevetanje, zdi se nam vredno, d«, navedemo besede, katere so zadaj« »Novice* na to odgovouitoi in to iz peres» odličnejšega gospod«, takor je »Edfe-nosti" ljubljanski informator.
»Novice" pišejo:
»Mi se dobro spominjamo časov, ko je mala peščica narodnih nasprotnikov zapovedovala na Kranjskem, ko se je na razne načine zasramovalo vse, kar je bilo slovenskega, ko je celo vsak neotesanec hvalo žel, ako se je odlikoval z zabavljanjem n a našo narodno duhovščino, na naše narodne prvake in Slovence splob. Mi žalibog ne moremo trditi, da vlada med slovenskimi poslanci deželnega zbora kranjskega ona sloga, katera je vladala v nekaterih prejšnjih zasedanjih, in tudi ne moremo odobravati vsega, kar se je godilo za časa zadnjih državnozborskih volitev. Iz tega bi se smelo sklepati, da tedaj tudi pritrjujemo celi vsebini omenjenega članka, za katerega je dobil naš čast. tovariš pri »Edinosti" od odlične strani informacije. Ali to ni tako. Mi radi priznavamo, da je članek jako umesten, da je v njem mnogo resničnega in da bi bilo želeti, da bi oni krogi, katerih se tiče, premišljali, kam jadramo, in krenili zopet na pravo pot, dokler še ni prepozno. Žalibog, da je le malo upanja, da bi se te tudi naše odkritosrčne želje kmalu uresničile 1 — Ne more se zanikati, da ne bi bili naši narodni nasprotniki pomagali enemu kandidatu k veliki večini glasov v skupini gorenjskih in notranjskih mest in trgov, ali odločili pa zmage niso. »Edinost" piše v omenjenem članku tudi, da mora »zabeležiti pretužno istino, da so se pred volitvami vršile konlerencije barona Winklerja s škofom Missijo na jedni in istega barona Winklerja z dr. Schaffer-jem na drugi strani in da se je pri volitvah tudi soglasno postopalo." Nam je dobro znano, da se tu omenjene konferencije niso vršile, in čuditi se mora vsakdo, kdor naše razmere le površno pozna, trditvi, da bi se gospod baron Winkler z g. dr. Schafferjem mogel o volitvah dogovarjati. Kaj tacega si gotovo ne eden ne drugi teh dveh gospodov nikoli želel ni. Ali se je prevzv. gosp. knezoškof zanimal kaj posebno za tega ali onega kandidata, nam sicer ni znano, ali to pa iz najzanesljivejšega vira vemo, da bi marsikateri članek v naših dveh dnevnikih ne bil pisan, ko bi se bile v »Edinosti" omenjene konferencije vršile in bi bil prevzv. gospod knezoškof mnenju gosp. barona Winklerja pritrdil. Tudi v tem ni bila »Edinost" dobro poučena, ako misli, da je vlada z drugimi elementi zoper kandidata v notranjskih kmečkih občinah delala. Bekli smo uže, da je žalibog malo upanja, da bi se razmere na Kranjskem kmalu na bolje obrnile, in kakor rajni oče Slovencev in obče priznani vodja dr. Janez Bleivveis ni mogel nasledkov razpora takrat takozvanih Mlado-in Staroslovencev zabraniti, akoravno ga je naša duhovščina podpirala, tako malo bi mogel zdaj kedo ustaviti razpor in preprečiti slabe nasledke, ako se prepirajoči stranki ne sporazumeta."
»Počakaj Krivec, tebi bode kmalu žal, da si zasmehoval in se norčeval iz drugih. Kmalu bodeš lazil z beraško malho od hiše do hiše! Mi se ne bodemo trudili in mučili za-t^k, mislil si je Janez, vendar ni ničesar odgovoril.
Kakor je na svetu vsake reči enkrat konec, bilo je slednjič tudi te težavne poti, ko so zagledali na robu gozda pred seboj samotno na pol razpalo kočo.
»Sedaj smo pa, hvala Bogu, vendar doma," zdihnili so vsi ter pospešili svoje korake.
Ko so prišli do koče, potrkal je Jorčan s palico na duri. Cez nekoliko časa so se vrata odprla in prikazala se je stara ženica na pragu.
„Ali ste srečno prišli?" vpraša jih.
»Da," odgovori ji Jorčan kratko, potem pa vsi gredo v sobo.
V.
Koča, v katero so vstopili, stala je nekoliko na griču, poraščenem na treh straneh z debelimi hrasti, tako da se nikamor ni vidilo. Na holmcu pod hišo so se razprostirali široki travniki. Kako četrtinko ure proč od ondi stala je majhna vasica, iznad katere se je dvigal s škodljami kriti zvonik.
Zunanjost koče bila je zelo zanemarjena. Bila je na pol podrta; lesena bruna, iz katerih je bila sestavljena, bila so vsa črviva. Stara, kriva, poleg
Politični pregled.
T Ljubljani, 2. »prila. JVtftnUftf* detel*
Levica. Čudno je fač, da se j« levic* odločila, da bodhrpodpiniii sedaoj* vlado, daai j»j grof Taaffe ni oS^iniH]', cftfc pre ustroj i ministerstvo po njeni volji.
[ Pred* prtfiTM bf levic* tega ne sfcOTifa. Ta čas
se je pa marsikaj premenilo v Avstriji. Antisemitizem je tako znatno napredoval, da se že židje boj6, da protisemitje dobe večino celo v dunajskemu mestnem zboru. Protisemitizem bi pa še hitreje napredoval, da ga vlada ne ovira. Židje so se zatorej bali, da bi grof Taaffe ne vsprejel v vladno stranko tudi protisemitov, kajti potem bi državni zbor utegnil skleniti kake zakone, ki bi ne ugajali Židom. Da se ta nevarnost prepreči, so levičarski vodje obljubili, da bodo podpirali vlado. Vsi levičarji pa niso s tem zadovoljni, kar sta Taaffeju obljubila Plener in Chlu-mecky, in poslanec Dumreicher se je baje že izjavil, da izstopi iz zjedinjene levice. Za njim izstopijo še nekateri drugi poslanci, katerim ni židovstvo v prvi vrsti pri srcu. Morda ne bode dolgo, da pri zjedinjeni levici ne bodo poslanci, kateri so bili člani nekdanjega nemškega kluba. Zjedinjena levica potem tudi ne bode več najmočnejša stranka v zboru, temveč Hohenwartov klub, če se res v njem zjedinijo vsi konservativni elementi,
Občinske volitve na Dunaju. Ta teden so občinske volitve na Dunaju. Volilni boj bode jako hud, kajti liberalci bodo napeli vse sile, da dobč večino v mestnem zastopu velicega Dunaja. Zjedinjeni kristijani bi gotovo zmagali, ko bi bil pravičen volilni red, naj bi bil sestavljen že na podlagi prebivalstva ali pa na podlagi davkov. Ker je pa v prejšnjem mestnem zastopu večino imela liberalna stranka, je volilni red tako prikrojila, da volijo oni okraji, v katerih biva mnogo Židov, raz-merno mnogo več odbornikov. Vzlic temu pa imajo zjedinjeni kristijani nekaj upanja, da dobe večino, kar kaže, kako je liberalizem že prišel ob veljavo na Dunaju. Prvi volilni dan je danes, ko voli tretji razred.
Pravosodno ministerstvo proučava vprašanje o zavarovanju diurnistov za slučaj bolezni. V ta namen se je obrnilo do podrejenih oblastev, da naznanijo, koliko diurnistov imajo v službi.
Češka akademija se bode v maju definitivno in slovesno otvorila. K otvorilni slavnosti v Prago pride nadvojvoda Karol Ludovik, ki je protektor akademiji.
Tnanje držav©.
Napad na bolgarskega finančnega ministra. Preiskava še dosedaj ni ničesa dognala, kdo je streljal na bolgarskega finančnega ministra. Iz Sofije prihajajo raznim listom vesti, da se je v Sofiji pripravljala velika zarota. Ker ne vemo, iz katerega vira listi dobivajo dotična poročila in ker so gotovo nekatera skovana le v redakcijah dotičnih listov, ne moremo jim dosti verjeti. Dobro se še spominjamo, kako so baš bolgarski vladi sovražni listi pretiravali zaroto majorja Panice. Vedeli so povedati, da je silno veliko častnikov zamotanih v zaroto in so iz tega sklepali, kako slabo stoji sedanja bolgarska vlada. Ko se je pa začela obravnava, so pa baš tisti listi, ki so poprej toliko pisali o nameravani zaroti, hoteli svet preveriti, da nobene zarote niti bilo ni, da je Panica čisto nedolžen ter se je le nekaj zameril Stambulovu. Ravno tako tudi sedaj ne moremo verjeti vsega, kar pišejo listi o razmerah v Bolgariji. — Pogreb ministra Belčeva bil je nenavadno slovesen. Tako velikega mrtvaškega sprevoda še ni bilo v Sofiji. Zbralo se je jako mnogo naroda, ki je tako pokazal, da obsoja umor.
Milan in Natalija. Knlj Milan zahteva baje od srbske vlade, da vlož^ žest milijonov frankov zanj v kako pariško banko, da bode o« od njih dobival obresti in ne bod« ničesa iMi več opraviti s srbsko vlado. Vlada pa hoče t* zahtevo zavrniti ter Milana in Natalijo baje pogutl celo iz Belega Grada, če se bodeta vedno prepirala, da boAe potem imela mir.
Kreta. Volitev v narodno uforatje na Kreti se letos kristijani niso vdeležili in bodo torej v narodnem zastopu sami mohamedanci. Iz tega se vidi, da razmere na Kreti nikakor neso normalne.
Earl of Oranville, bivši minister v Glad-stonovem ministerstvu, je umrl v 76. letu svoje starosti. Pokojnik je že 1836. leta bil voljen v parlament, čez štiri leta je postal državni podtajnik za vnanje zadeve. 1846. leta je po smrti očetovi prišel v gorenjo zbornico. V decembru 1851. leta je stopil kot Palmerstonov naslednik v ministerstvo in prevzel vnanje zadeve. Bil je pa le nekaj mesecev minister, ker je kmalu potem palo liberalno ministerstvo. Več let je bil predsednik tajnemu sovetu. Poslednjih 20 let bil je dvakrat minister vnanjih zadev, jeden-krat minister za kolonije, več let pa vodja liberalne stranke v gospodski zbornici.
Italija in Zjedinjene države. Ker neso ameriška oblastva še preskrbela, da se morilci Italijanov v Novem Orleansu kaznujejo, temveč se je le začela preiskava proti porotnikom, ki bo podmi-čeni oprostili morilce, zahteval je italijanski poslanik v Washingtonu baron Fava svoje potne liste, da odpotuje. Potem takem je pričakovati, da se pretrgajo diplomatične razmere mej Zjedinjenimi državami in Italijo.
Izvirni dopisi.
Z lesenic na Gorenjskem, 20. marca. No, to smo imeli letos zimo pri nas! Take še ni bilo! Snega je bilo, da skoraj čez prag nisi mogel. Huj, to je medlo iu pihalo sem doli po dolini, kar v ušesa je ščipalo! Pa ne samo doli, ampak tudi gori je letos mrzli vlekel in celo zimo smo rudeča ušesa nosili.
Pred vsem hočem omeniti »velike kovačnice", ki so si jo postavili naši velemogočni »privandraei". Okoli žarečega oglja sedeč si ogrevajo bradači svoje velikonemške kosti ter se tako počasi privajajo ua našo mrzlo sapo in sneženi zrak. In tako postajajo ti tujčki prav čvrsti Gorenjci. Pa dasi že na pol domači, pozabiti vendar ne morejo svojega nemškega rodu in svojih velikonemških navad, ampak se trudijo, da bi tudi druge storili deležne velike nemške kulture. Zlasti pri zadnjem ljudskem štetju skušali so se ti nemški mameluki, kdo bode več ostrigel slovenskih ovčic ter prodal njih volno. Tako pač lahko rečemo, da je veliko več Nemcev pri nas, kakor jih je prikobacalo iz Štajerske in pa iz-za nemške meje iz svetega »rajha". Kajpada, to je za naše domače nemškutarčke velika sreča, ako more svojega delavca pokazati za opiljenega Nemca. Da bo vspeh še večji, nameravamo tudi pri nas na občno željo naše kovačnice osnovati s pomočjo »šul-ferajna" učilnico, v katerej se bo mazala Daša na-depolna mladina z nemško »žavbo". Tako je pri nas! Nemški fabrikantje vse, kmet, domačin niči Odkar se je izlegla tista neumna misel, da je ona država najbolj srečna, kjer je kolikor mogoče veliko fabrikantov in židovskih špekulantov, pospešujejo se
stene rastoča hruška držala je celo poslopje in branila, da se ni sesedlo.
Slamnata streha kazala je povsod lesena rebra, in velike luknje, skozi katere se je lahko pod podstrešje koče videlo, prosile so pomoči streharjeve.
V	to malo kočo šli so drug za drugim. Jurij je radovedno stopal za tovariši. V sobi odložili so cule in orožje v kot ter posedli na klopi okoli mize. Ko je prišel Jurij v sobo, spoznal je takoj, da se prebivalci za notranjost hiše ravno tako malo brigajo, kakor za poslopje sploh.
V	sredi sobe stala je črviva vegasta miza z jedno krajšo nogo, kakor ostale tri, in zato podložena z malim polenom, okoli in okoli mize pa dolge klopi. Na steni viselo je nekoliko zaprašenih podob svetnikov, katere bi pa težko kdo spoznal, tako so bile zamazane.
»Usedite se, gotovo ste trudni," s temi besedami prebudi starka Jurija iz njegovega premišljevanja. Jurij jo posluša ter se usede poleg drugih za mizo.
»Kedaj je pa ta-le k vam prišel?" obrne se starka radovedno do Jorčana, »ko ste odšli, ni ga še bilo pri nas!"
»Včeraj sem šel malo po gozdu pogledat, če bi se dobila kaka žival, pa sem nanj naletel. Pred
vojaščino je pobegnil. Vzel sem ga k ognju. Janez je pa med tem nekje na paši našel tolstega ovna in ga spekel. Tam se nam je pa pridružil in z nami prišel. Tudi on hoče postati tihotapec; prav kakor navlašč. Saj enega ravno potrebujemo. Kaj ne, da postaneš tihotapec, Jurij?"
»I kaj pa hočem ?" odvrne Jurij, »vesel moram biti, da me le hočete imeti."
Te besede so bile Jorčanu po godu in zato mu je podal svojo desnico; za njim pa vsi drugi. Juriju pa ni šlo nič kaj od srca, bil je prav žalosten; ali kaj se hoče, sila kola lomi. Kregarjevo opomi-njevanje je bilo prav lepo, in že je skoraj hotel zapustiti to hudodelsko družbo, ali vojaške suknje pa vendar ni hotel nositi.
»Špela, prinesi kaj za grlo in kako kost, da pogostimo našega novega tovariša," velel je Jorčan.
Ženica je hitro privlekla veliko čutaro vina iu ogromno množino prekajenega mesa. Tihotapci so začeli se gostiti in popivati pozno v noč. Ko pa jih je vino premagalo, ulegli so se na klopi in zaspali. Juriju pa so vedno hodile besede Kregarjeve na misel. Slednjič pa tudi njega premaga spanec, tiho je postalo v samotni koči na robu gozda.
(Dalje sledi.)
taka podjetja. Če je pa to tudi za kmeta in delavca dobro, za to se nihče ne zmeni, če prav oba obe-rejo požrešni Abrahamovimi do kosti. Edo se zmeni, če taki ljudje trgajo od kmetskega posestva kos za kosom, kdo se zmeni, če porinejo ubozega kmeta ekozi duri čez prag! In vendar, ravno od tod preti največja nevarnost državi. Naj bi izpregledali enkrat naši državniki! To naj bi spoznala tudi naša deželna gosposka! — S tujimi delavci se je vražje seme socijalizma tudi k nam zasejalo in ž njim ob enem nevera in nravna popačenost. Gosp6da, kaj še nimate dovolj uboštva in rev med prebivalstvom? In kljub temu so ljudje, bi trdijo, da bodo tovarne za našo dolino, Bog vedi, kaka dobrota! Gospdda, poglejte drugam! Kaj je delavec dandanašnjidan? Poglejmo nekoliko bližje v naše razmere. Pri nas gori v Planini se železna ruda koplje, in koliko mislite, da imajo delavci pri jamah? Od 15 gold. do 18, k večjemu 22 gold. na mesec, pa kako morajo delati po noči in po dnevu ! S tem naj rede sebe, naj rede in oblačijo svojo družino, v petek iu svetek ! Za neslan krop je preveč, za suhe žgance premalo. In za tak zaslužek ubog delavec rije in seka noč in dan v črni zemlji iu stavi svoje življenje v nevarnost! To pa velja le za domače delavce, tujci ti so bolje plačani! Naj kdo pogleda v našo kovačnico! Videl bo, da imajo tujci kaj masten zaslužek. Seveda, Slovele, domačinec ni za vse! — Pretečeno poletje zidala je nemška gospoda dve uri od tod v Mojstrani na novi postojanki nemških pijonirjev novo trdnjavico — ali na svoji posesti ali na tuji, tega ne bodemo tu razmotrivali, le toliko rečemo, da tukaj naša obrtnijska družba oziroma njeni podjetniki, niso privoščili domačim zidarjem zaslužka, ampak najeli so v to svrho nemške zidarje tam od Bavarskega nekje.
Trije žejni Bavarci so se sukali okoli prvega znamenja nemške kulture na tem kraju ter si zalivali svoja suha grla s pragrmansko tekočino s penečim pivom. Saj so si g;i pa tudi lahko privoščili s tremi ali štirimi goldinar i plačila na dao. Kdaj je pa kak slovenski delavec pri obrtnijski družbi toliko zaslužka dobil! Da pa tudi spoznate, kaka je nemška olika, nekoliko podatkov o tej reči! — V jeseni sprli so se delavci pri tovarni in žandarmerija je imela dovolj opraviti, da je napravila red mej delavci. Še le ogenj iz železnih cevi pomiril je grman-ske sinove. Odkar se je postavila nova kovačnica, ni ga pravega miru tu pri nas, in žandarmerija ima ; dovolj opravila, zlasti ob nedeljah iu praznikih. Ta- ! kega še ne pomnimo pri nas! Tudi naši ljudje se i ne morejo nič dobrega naučiti od teh nemških „pri-vandračev" !
Mor&la propada dan za dnevom. Tudi so na- ; tepli kranjski nemškutarji protestantov in drugover- ! cev v jeseniško občino, da je joj. Še kacega Lutro- • vega pridigarja nam manjka tu. če ga še ni, pa še j lahko pride. Pa saj ni čudno, ker se nihče ne zmeni, ! kaj tukaj dela nemška gosp6da! Zato se pa tudi že j kažejo tako lepi sledovi nemške olike v jeseniški j občini. Toliko danes, o priliki več.
Z Dolenjskega, 30. marca. (Ljudsko uči-teljstvo na Kranjskem.) Koncem leta 1890 imela je naša kronovina 299 ljudskih učilišč ali šol in sicer razven jedne meščanske samo ljudske šole; vse skupaj so imele 521 razredov. Od teh pripada na krški okraj 22 šol s 45 razredi, na črnomeljski
19	šol s 33 razredi, na kočevski 32 šol s 53 razredi, na novomeški 30 šol z 41 razredi, na litijski
20	šol s 37 razredi, na ljubljanski (okolica) 27 šol s 44 razredi, ljubljansko mesto 8 šol z 32 razredi, privatnih šol ne štejemo, na kamniški okraj 27 šol z 45 razredi, na kranjski okraj 30 šol s 47 razredi, na radovljiški okraj 25 šol s 36 razredi, na logaški okraj 22 šol z 49 razredi in na postojinski okraj 28 šol z 52 razredi. Na vseh teh šolah delovalo je 387 moških učiteljskih moči, med katerimi je imelo 341 izpit usposobljenosti, 35 samo izpit zrelosti, ostali bili so pomožni učitelji; od 126 nastavljenih ženskih učiteljskih moči imelo je 100 izpit usposobljenosti, 24 pa izpit zrelosti. Število verskih učiteljev znašalo je 289. Definitivno nastavljenih učiteljskih močij je tedaj 441, število vseh učiteljskih moči (definitivno, provizorično in pomožno nastavljenih in katehetov) znaša 722. Bazven ljubljanskih mestnih šol šteje dežela 28 četverorazrednic, 24 tri-razrednic, 65 dvorazrednic, ostale so pa jednoraz-rednice. Po novi deželni šolski postavi z dne 29. novembra 1890 uživa 27 učiteljskih moči plačo s 700 goldinarji, 54 plačo s 600 gld., 189 plačo s 500 in 270 plačo s 450 gld. Iz teh slednjih podatkov je
razvidno, da vživa 85 odstotkov vseh učiteljskih močij plačo 450 in 500 gld.; ako pa še v poštev vzamemo, da od teh kacih 80 učiteljskih moči, kateri nimajo še izpita usposobljenosti in ki so ali provizorično ali pomožno nastavljeni, nimajo več nego 360 gld. na leto, takoj vsak precej vidi, da je ogromna večina, namreč 459, postavljena nasproti 82, kateri so všteti s plačo 600 in 700 gld. Ti številki najjasneje kažeta, da je „avancement" pri nas učiteljih na Kranjskem redek in razumljivo je, da se torej pri razpisu vsake boljše službe oglaša mnogo, premnogo prosilcev, kateri potem težko čakajo imenovauja. Le prerado se zgodi, da se i osebnim potom in po protekciji gleda doseči to, kar ne gre naravnim potom. To pa je vzrok pomanjkljivosti naših šolskih postav. Kakor je povsod, kjer deluje množica, naj bi se tudi pri učiteljskem stanu v tej zadevi napravil red; če je drugje mogoče napraviti pogoje „avancementau, dalo bi se tudi v našem stanu. Dosedaj imajo nekateri šolski okraji, in teh je večina, ta modus, da na vse moči delujejo na to, da učitelji njih okraja dobivajo boljše i izpraznene službe, ne glede na to, koliko in kaki so prosilci. Kolikor ne morejo tega potem sklepov kraj-j nih in okrajnih šolskih svetov dovolj storiti, storijo še osebnim potom. Ko bi vsi okraji enako delali, ko ! bi povsod jednake razmere bile, naj bi to bilo. So | pa drugi okraji, kjer niso tako vneti za šolske za-; deve, ki ne le da prepuščajo, da se njim iz druzih j šolskih okrajev imenujejo prosilci za boljše službe, i ampak navlašč svoje prezirajo. Ni čuda, da slednjim j po preteku 10 in več let, ko niti za klin višje do- j speti ne morejo, to življenje greni, posebno ko vi- ' ' dijo, da nekdanji sošolci v boljših razmerah delu- j jejo. Kakor se to ne strinja niti s stališčem pra- • | vice, niti tega ne žele doseči šolske postave, tako j bi pa na drugi strani bilo želeti, da bi se o tem j predmetu ukrenilo potrebno potem novega šol- : skega zakona, zaslišavši poprej deželno učiteljsko konferencijo.
Dnevne novice. j
(Otroška grožnja.) Listi poročajo, da bode v ; tretji seji državnega zbora stavljen predlog, naj se j izvoli komisija 24 članov, ki bode sostavila adreso i na prestolni govor. Leta 1885. je grof Hohenvvart stavil ta predlog. Nemško-liberalni listi pa prete, da z grofom Hohenwartom nočejo zveze in bodo predložili svojo protiadreso, ko bi Hohenvvart stavil predlog. Gospodje levičarji naj le zvrše svojo grožnjo, ker s tem bi zgubili ves svoj politični j kredit.
(Imenovanje.) Rihard baron Apfaltrern, ki je dovršil terezijansko akademijo, imenovan je za ! konceptnega praktikanta pri c. kr. deželni vladi kranjski.
(Č. g. dr. Fr. Lampe) piše, da je zdrav in srečno prišel v Jeruzalem, istotako č. gosp. Angelik Hribar in brat Valentin Rape; dne 16. marca so i odpotovali v Betlehem.
(V Ljubljano) se je pripeljal te dni trapist č. g. pater Atan&zij iz Marian-Hilla v južni Afriki. Ta gospod, ki je bil nekaj let v Ljubljani profesor z imenom Janez V o n b a n k , namerava v Ljubljani predavati o južno-afriških razmerah.
(Ogenj.) Včeraj proti večeru je bil ogenj v Virji pri Medvodah. Gorela sta pod in hlev posestniku Jožefu Zajcu. Oddelek gasilnega društva iz Št. Vida je zadušil ogenj in rešil hišo. Posestnik je bil zavarovan za 600 gld.
(Predavanja o cepljenji ameriških trt) je imel vodja deželne vinarske in poljedelske šole na Grmu, g. R. Dolenc v Leskovici 8., v Metliki 15., v Št. Rupertu pa 22. mareija. Povsod je prišlo mnogo poslušalcev vinogradnikov, posebno v Leskovici in v Metliki, kjer jih je bilo več sto, in so pazno sledili i zanimivemu, prav popularnemu pouku.
(Celjska posojilnica) praznuje danes desetletni j svoj obstanek. Tekom teh let je ta za celjski okraj velevažni denarni zavod tako narastel, da ima že 1 jeden milijon gl. letnega prometa in nad 500.000 gl. ' hranilnih vlog. Z ustanovitvijo celjske posojilnice se ' je začela nova doba narodnega življenja tudi v ; celjskem mestu, katero danes kaže vse drugo lice, i kakor pred 10 leti. Prvi ustanovniki, njim na čelu g. državbi poslauec M. V o š n j a k, se lahko veseli, da so dosegli tako lepe vspehe, kateri so jim plačilo za njihov ne mali trud. Desetletnica se dane« praznuje z banketom in zvečer z veselico v čitalnici. , Tudi mi kličemo posojilnici, n&j še nadalje rasle in J razširja svoje poslovanje!
(Grozni nasledki konjaških zdravil.) Iz kamniškega okraja se nam poroča: Neka posestniea iz D. šla je 1. marca iskat zdravil k znani konjederki v D. za svojega moža in svojih petero otrok, ki so bili garjevi. Konjačka ji dd neko mazilo z naročilom, da se morajo ž njim bolni namazati po vsem životu. Zvečer potem mati štiri svoje otroke (najstarejši je bil v 5. letu) prav dobro namaže, petega pa, kateremu je bila mačeha, le nekoliko, češ, naj mu pomaga ali ne, saj ni moj, da bodo le moji zdravi. Toda kmalu se je začelo otrokom mešati, po-skakali so iz postelj, ruvali si lase, jezike molili iz ust ter bili kakor besni. Mati pošlje — seveda prepozno — po zdravnika. V štirih dneh umrli so trije otroci, čez 12 dni pa še četrti. Živ je ostal menda le peti otrok, ki ga je mati-mačeha premalo namazala. Ljudje govori, da jim je dala konjačka take »žavbe", kakor je za lisice. Zdravniška preiskava pa je pokazala, da so umrli zastrupljeni z živim srebrom, ki je bilo v mazilu.
(Trojčki.) Zopet se nam poroča, da je na Kamnem pri Tolminu druga žena na veliko soboto porodila trojčke, in sicer deklico in dva fantiča. Vsi otroci živ^.
(V Gradca) je v tiskarni „Styria" začel izhajati nov list: „Das oesterreichische landwirthschaft-liche Centralblatt" ; izdajatelj in vrednik mu je docent na tamošnji tehniški visoki šoli, g. dr. Ernest K r a m e r.
(Novačenje) se bode vršilo dne 2., 3., 4., 6.,
7.	in 8. aprila v Krškem, 10., 11., 13., 14. in 15. aprila v Novem Mestu, 17. v Metliki, 20. in 21. aprila v Crnomlji, 27. in 28. aprila v Ribnici, 29. in 30. aprila v Vel. Laščah.
(Novomeški gimnazijski dijaki) napravijo dnč
8.	aprila ob 7. uri zvečer v „Narodnem domu" mu-zikalno-deklamatorno akademijo v korist dijaškemu podpornemu zakladu. Program obsega dvanajst zanimivih in mnogovrstnih točk.
(Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu) priredi veselico v nedeljo dne 5. aprila v dvorani hotela »Evropa". Vspored: 1. Fiegel: Koračnica I. N., na glasoviru svira D. P. 2. Lisinski: „Tam gdje stoji", udara tamburaški zbor. 3. Forster: »Sokolska", poje zbor. 4. Curkovič: „Ne poznam te bajno ime", samospev baritona s spremljevanjem glasovira 5. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev. 6. Borovščakov: »Razivija", gavotte, udara tamburaški zbor. 7. Merlatto: „Ave Marija", mešani zbor s spremljevanjem glasovira. 8. Gj. Eisenhut: »Mazurka", udara tamburaški zbor. 9. Kocijančič: »Oblačku", poje zbor z dvospevom. 10. * * * „Damoklejev meč", burka v enem dejanju. Začetek ob 7'/»■ uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo.
(„Stenograf") imenuje se list, ki je pričel izhajati v Zagrebu po enkrat na mesec kot glasilo hrvatskega stenografskega društva. Društveni člani dobivajo list brezplačno, nečlani plačujejo 2 gld., dijaki 1 gld na leto. Posamezne številke se dobivajo po 25 kr. Vrednik listu je Fianjo Magdič.
Narodno gospodarstvo. Vojska zoper trtno ušico. *)
(Poročilo izvedencev, katere je odposlal vis. deželni odbor štajerski meseca avgusta 1890 na N i ž j e-A vs tr i j s k o, Ogrsko in Štajersko, da bi študirali vprašanje o trtn i uši.)
V sledečem stavimo si nalogo, na podlagi naših izkušenj na tem potovanju natanko razlagati posebno ona vodila, ki zagotovijo, oziraje se na naše domače vinorejske razmere, vspešno nadaljevanje štajerskega vinorejstva.
Da bi zadostili stavljeni nalogi, mogli bi omejiti svoje izpeljave na jedino pri nas mogoči način obrambe, namreč na sajenje ameriških, odpornih trt, ko se ne bi iskalo ravno v naši domačiju od mnogih stranij rešenje v takozvanem obdelovanji s pomočjo ogljikovega sulfida. Na to okolnost se oziraje ne moremo opustiti, baviti se natančneje z bistvom ogljikovega sulfida. Merodajni strokovnjaki, ki so se več let pečali z obdelovanjem, izrekli so večkrat in soglasno, da je vspešno obdelovanje odvisno od sledečih pogojev:
1.	Srednje težka, najmanj 50 cm globoka, re-dilna prst, ki ne trpi niti na spomlad, niti na jesen preveč vsled mokrote;
2.	na m2 površja mora se najedenkrat, naj si bode na vzpomlad ali v jeseni, porabiti jedna puščica ogljikovega sulfida;
*) Sestavek priobčil jo ..Gospodarski Glasnik" v Gradcu. Pri tej priložnosti opomnimo, da v bibliografiji, ki jo v svojem »Letopisu" objavlja r Matica Slovenska", rečeni štirinajstdnevnik, ni imenovan.	Dr.
3.	vsako tretje leto mora se gnojiti s krepkim gnojem; ter
4.	se sme le tedaj pričakovati korist, ako niso trte prestare, ter se je okaženje pravi čas zapazilo, kar se pač redko kedaj zgodi, ker vera je največ vinorejcev če le tedaj na trtno uš, kadar se morajo trte že izkopati.
Pri priliki tega poučnega potovanja ogledovali smo obdelovanje v Gumpoldskirchen-u, Klosterneu-burgu, pri Pešti v vinograjski šoli in na kraljevi ogrski poskuševalni postaji v Faksardu. S tem postopanjem v Gumpoldskirchen-u in Budimpešti do-gnane poskušnje ponesrečile so se popolnoma vkljub velikim troškom. V Klosterneuburgu se trte dosedaj še vsekakor vzdržujejo, vendar so glede svoje splošne rasti daleč za poleg stoječimi cepljenkami na različne ameriške podlage; le v Faksardu vzdržuje se vitis vinifera, ki jo lečijo z ogljikovim sulfidom, v svoji polni plodovitosti. Tla poslednje poskuševalne postaje imajo rodovitno prst, peščeno ilovico z rednim namakanjem, ki se razven tega vsako tretje leto krepko in redno gnoje. Kako važno je redne vršeče se gnojenje pri uporabi napomenjenega postopanja, pokazali so nam na isti poskuševalni postaji. Za jeden oddelek pošel je za to spomlad gnoj; dasiravno se je tu ogljikovni sulfid, kakor na drugih pognojenih oddelkih, uporabil, vendar niso imele trte v tem letu grozdja ter so mnogo zaostale v svoji rasti. Troški za priskrbljevanje in uporabo ogljikovega sulfida znašajo za leto in oral 35—40 goldinarjev. Že ta vsota sama izključuje uporabo obdelovanja v veliki meri pri naših razmerah vino-rejskih, ker se ne more povprečni čisti dohodek naših vinogradov nad 30 gld. ceniti. Ako se oziramo nadalje še na povečano potrebo gnojenja, kakor tudi na njegovo pravočasno priskrbljenje, kar je v naših hribovitih okrajih dostikrat čisto nemogoče, ako se oziramo nadalje na navadno težke vrste prsti in na mokre spomladi in jeseni, ki storijo vsaki vspeh z ogljikovnim sulfidom dvomljiv, navedenih je dovolj dokazov, ki govori vsi proti vpeljavi obdelovanja vsaj v veliki meri.
Poskušnje z ogljikovnim sulfidom, katere je dognalo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo v letih 1882 do 1885 z vso strogostjo v političnem okraji brežiškem na Štajerskem, in ki so se vkljub temu popolnoma ponesrečile, dokazujejo pač dovolj brez-vspešnost zuanega postopanja pod neugodnimi razmerami tal in podnebja. Razven tega opazili so, da povsod tam, kjer se trte zajrrebajo, kakor na Štajerskem splošno, obdelovanje za dalje časa več škodi, kakor koristi, ker se ž njim vinske trte preveč oškodujejo.
Ako pustimo v nemar zgoraj popisani način obrambe, preostaja nam za rešitev štajerske vino-reje jediuo le pomoč z odpornimi ameriškimi trtami.
Ne glede na vse nesreče, katere je že naredila tr'na uš v naši domačiji, bilo bi danes vendar že rešeno težko vprašanje, ko bi le imeli kako trtno vrsto, ki bi ohranila v vseh okoliščinah svojo odpornost. Odpornost vseh ameriških trtnih vrst pa ni, kakor znano, povsem vsestranska, kajti odvisna je od vsakokratnih zemeljskih razmer, in sicer tako, da ima vsaka prst takorekoč svoje posebne vrste, ki ohranijo v nji bolj ali manj svojo odpornost proti vsem nezgodam narave. Š temi faktorji mora umni viriorejec v prvi vrsti računiti, da ne pride v nevarnost zgubiti glavnico in čas.
Glede sajenja ameriške trte stojita, kakor znano, vinorejcu dva pota odprta in sicer:
S takozvanimi neposrednimi produktorji, in
2. z vitis vinifera požlahtnjeuo na odporne ameriške podlage.
V sledečem hočemo navesti storjene izkušnje o kulturnih poskušnjah z neposrednimi produktorji. Izmed vseh neposrednih produktoriev izkazala sta se do sedaj najbolja Ynequec in Herbemont. Prva prenaša veliko množino apna, prednost, katero pogrešamo pri večini ameriških trt, ter daje dobro vino, ki je posebno sposobno za prežig konjaka (žganja), o čemer smo se prepričali v vinorejski šoli v Budimpešti. Herbemont smatrajo v Faksardu najodpornejšimi vrstami, vendar zahteva dobra tla in gorko podnebje. Obedve vrsti se težko primete kot rozge rezanice. ter moramo priporočevati, da se širijo s pomočjo rezanic, kar je v navadi v Buda-zorii in v Stolnem Belerogradu. Oziraje se na naše domače podnebne in zemeljske razmere, zaslužijo imenovane vrste priporočila le za najgorkeje lege, ker obedve, posebno pa Herbemont, zelo lahko zmrznete. Vsled peronospore viticole trpi posebno Ynequec veliko, in se ne smejo torej nikdar zamuditi protinaredbe. Gled^ sajenja dostikrat priporočane York-Madeire moramo po storjenih poskušnjah, žalibog, k največji previdnosti opominjati. York-Madeira prospeva le v dobrih, primerno mokrih, ne na apnu prebogatih tl^h. Na Bizeljskem, v političnem okraju Brežice, leta 1884 zasajene York-Madeire so deloma uničene, deloma slabe, in sicer matične trte, kakor tudi podlage. Tej vrsti na Bizeljskem odiočena tia je srednje težka do težka, apnata ilovica. in na apnu bogata puhlica. Na vinorejski šoli v Budimpešti se tudi ne izkaže York-Madeira v ka-menitih tleh, ki so bogata na apnu. V Badenu in Gumpoldskirchen-u se York-Madeira tudi za plo denje več ne rabi. Nasproti pa prospeva York-Madeir» na vinorejski šoli v Muriboru že skozi pet let vkljub trtni uši prav dobro. V Faksardu smatra se York-
Madeira odporno, vendar se ne priporočuje za plo denje, ker ne daje kot neposredni produktor niti v kvantitativnem, niti v kvalitativnem oziru povoljnega prideleka. ter se ji ne more dajati prednosti kot podlaga drugim vrstam.	(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 2. aprila. Tapetar Kleinert je skušal ženo in štiri otroke umoriti s plinom. Ko je žena hotela zbežati, je na-njo streljal ter jo težko ranil; nato je sam sebe ustrelil. Eden sinov se je zadušil vsled plina, drugi otroci so rešeni. Vzrok je blaznost.
Sarajevo, 1. aprila. Nekaj dni tukaj vedno sneži. Danes je sneg visok 3/i metra.
Sofija, 1. aprila. Zaprli so že več oseb. Preiskava je bila doslej brez vspeka, kar dokazuje, da je bil napad premišljen.
Belgrad, 1. aprila. Skupština je dovolila posojilo desetih milijonov dinarjev za oboroženje armade.
St Piccoli-jeva tinktura za želodec
afcs* je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "SSS ittaT" organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SSt atar steklenici 10 kr.	(300—551 -£JS
Tujci.
31. marca.
Pri Maliču: Dr. vitez Sačlawičzek, c. kr. finančni nadsvetnik; Likoser, e. kr. poštni nadoskrbnik; dr. Schonac-h; Tschermak, inžener; Dachler, trgovec; Singer, potovalec, z Dunaja. — Gaberšek s Krškega. — Muzetič iz Trsta. — Novak iz Ribnice. — Terpotic, vodja, iz Trbovelj. — Puc in Kosta-njevec iz Cola. — Doljan, učiteljica, iz Kočevja. — Grof Montecuccoli iz Štorij. — Sirea, ekanom, iz Postojine.
Pri Siona: Bruckau, Tauscher, Edelstein , trgovci, z Dunaja. — Globočnik, bilježnik, iz Vel. L.šič. — Likoser, c. in kr. podpolkovnik, iz Trsta. — Schittko, učiteljica, iz Železne Kaplje. — Dimnik, učitelj, iz Postojine. — Ferjančič, posestnik, z Notranjskega. — Gostiša, c. in kr. poročnik v pok., iz Rabla. — Wirgler, živinozdravnikova vdova, s hčerjo, s Krškega. — Zatlovkal, c. in kr. poročnik, iz Budejevic.
Pri avstrijskem carui Aljančič iz Bistre. — Vilar, trgovee, iz Pudobna. — Turk, učitelj, iz Begunj.
Pri bavarskem dvoru: Steinberg s soprogo iz Za-bičev. — Ciuha, kuharica, iz Ljubljane. — Mohar s soprogo s Krškega.
Pri Južnem kolodvoru : Hafner, bilježniški kandidat, iz Brda. — Peteline, logar, z Gornje-Avstrijskega. — Sablic in Colievino iz B?netk. — Wolf, gledališki vodja, iz Francovih Kopelj.
Vremensko sporočil«.
Dunajska borza.
CTelegrafično poročilo.) 2. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 92 gld 40 kr.
Srebrna „ o% „ 100 , „ 16% „ 92	„ 25 „
avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„ 45
Papirna renta, davka prosta......102	— "
Akcije avstr.-ogerske banke...... 982	" — "
Kreditne akcije......... 302	" 50 "
Lo^on...........115	„ 25 1
Srebro.............._
Francoski napoleond. ... .... 9	" 16 "
Cesarski cekini.......... ' 5	" 441/ "
Nemške marke ......... 56	" 60
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
ohranita usta sveža, krep-čata čeljustno meso ter odpravljata slabo sapo iz ust.
1 steklenica ustne vode velja 40 kr., ] škatlja zobnega praška 20 kr., 12 steklenic 4 gld., 12 škatelj samo 2 gld.
Lekarna Piccoli
„pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneslca. (30-17)
a t« Q ..	Cas	Stanje		Veter		• t
opazovanja		zratomeru * mm	toplomera po Celziju		t reme	M 5 O« < 55 it e
1	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč.	733-2 733-4 7348	-5 6 50 —06	brezv. sl. vzh. H	megla jasno n	0 00
Srednja temperatura 0-4°, za 7'8° pod normalom
Uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko.
Uzorčne knjige za krojače, kakersnih do sedaj že ni bilo, nefrankovane in le proti vložbi 20 gld., kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči.
Blago za obleke.
Peruvien in dosking za prečastito duhovščino. Blago za uniforme c. kr. uradnikov po predpisu, tudi za
veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukno za bilard in igralne mize, loden tudi nepremočen za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pledi 4—14 gld. itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne slabesa blaga. ki se ponuja od sseh stranij in je jedva krojačevega plačila vredno, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofskv v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski, Razume se, da ostaje v moji zalogi, v kateri je vedno za pol milijona goldinarjev av. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini mnogo ostankov; v.-«k raz oden človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrezkov uzorci ne pošiljajo, ker bi pri več sto naročbah za uzorce nazadnje ničesa ne ostalo, in je torej smešno, če nekatere trgovine s suknom vzlic temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa
od ostankov, namen takemu postopanju je očlviden. Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjajo, ali se pa denar vrne.
Barva, dolgost, cena naj se pri naročbi ostankov naznani. iW Razpošilja se le proti povzetju, nad 10 gld. franko. Dopisovanje v nemščini, madjarščini. češčini, poljščini, italijanščini in francoščini	(24—12)
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prilično na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. "T^GJ
Neškodljivo celo za naj nežnejše zobe. 'TBC
V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijiili itd. Komad 35 kr.	(25)
IX IX X I I X XI I X :X -Z X
XI I X I
O 1> 1 i ž za Itn r j a
o 6 e s a.
Najbuliše .-redstvo, da se odpravijo kurja očesa in trda koža. Bolečina kmslu miue in čez nekoliko dni.j se kurie oko odstrani. Š^atlj ca, 40 kr.
Edino
pravo
le pri
Univerzalni hranilni prašek.
Neobhodno potreben v kuhinj i '
Ako se ga dene, kar ga gre na noževo ost, k mesu ali uu-čivjumed kuhanjem, naredi jed prebavljivo in okusno. Neobhodno potreben zanamizo! Kar ga gre na eno nožno ost naj se ga zavžije z vodo ali z vinom in vse napenjanje in težave v želodci so odstranjene. Škatljica po 75 kr.
SIGMUND-u MITTELBACH-u, KREBS - APOTHEKE!
Kričistilne in zdravilne kroglice
za čiščenje krvi in odstranjenje vseh slabih sokov. Čiščenje želodca. — Škatljica po 26 kr. in 40 kr. Zavitek s 6 škatlicami (10-5)	1 gld. 5 kr.
I>unaj,
flm hohen Markt,
Palais Sina 8.
Ako se denar naprej pošlje, dobi se blago poštnine prosto.
Ol)liž za protin i 11 revmatize m.
Izvrstno sredstvo pri protinu, revmatizmu, bolečini v prsih in hrbtu, bulah protina, trganji po udih in izpuhnenji. Komad po 25 kr. iu 1 gld. 5 kr.