PoStnina plačana v gotovinL Izhaja v poudeljek in petek. St:j.ne mesečno Din 7"—, za isiozemstvo Din 20"—. RačL'.n pri poštno -čekovnem ^avodu Št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Red.iKCija in upvava: Celjt, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dnc-va objave oglasov se uvačujejo !e po mclnosti. — V tekstnem de!u uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 65. Celje, četrtek 14. avgusta 1930. Leto XII. Jugoslovenski hmelj | in njegova bodočnost Zbornica za trgovino, obrt in in- dustrijo v Novem Sadu je izdala lot- no poročilo o gospodarstvu v Vojvo- dini v letu 1929. Iz posebnega odstav- ka o jugoslovenski hmeljski produk- ciji. ki ga vsebuje poročilo, posne- mamo: Leto 1929. je pomenilo za jugoslo- vensko produkcijo hmelja pravo ka- tastrofo. Hitvi padec cen je povzročil ruin številnih bogatih kmetov in ce- le vasi so zgubile svoje promoženje. ! Vzroki padca cen so bili: 1. vedno ' rastoča napelost med produkcijo hmelja in piva; 2. hitri prehod k pri- i delovanju hmelja; 3. neracijonalna produkcija in neorganizirana proda- ja jugoslovenskega hmelja. Dočim je bilo leta 1922. obdelanih v Jugoslaviji s hmeljem samo 1826 hektarjev, je to število naraslo leta 1929. na 5111 ha. Med državami, ki hmelj producirajo, je Jugoslavia pc- ta; prod njo so Nemčija, Češkoslo- vaška, Anglija in Irska. Lani je bilo eksportiranih iz Jugo- slavije 5,197.258 kg hmelja v vred- nosti 48,089.000 Din. Med prejenmi- mi državami je Nemčija, z 2,063.195 j kilogrami ali približno dvema tretji- j nama daleko n.a prvem mestu; sle- dijo ji Anglija s 533.362 kg, Ceškoslo- j vaška s 519.253 kg, Belgija z 91.079 j kilogramov, Francija z 48.236 kg, Ru- j munija z 19.709 kg, Italija z 12.885 kg j in Ogrska s 6535 kg. Svetovna pro- ; dukcija v preteklem letu je znašala ] 1,769.500 stotov po 50 kg, potreba je ! ^našala 1,200.000 stolov, pievišck to- rej okrog 570.000 stotov, k čemur pri- dejo šc neprodani previški iz let 1927. in 1928. Produkcija je torej fak- tično potrebo bistveno presegla. Mi rečemo stot, pišcmo pa 50 kg; io je zato, ker se v hmeljski trgovini vsi ravnajo po NemCiji, prvi producen- tinji, kjer so gteli in se eedaj štejejo s funti in je nemški funt ravno pol kilograma; torej 100 funlov ali 1 stot — 50 kg. Vzrok, da je dobil ravno jugoslo- venski hmelj tako slabe možnosti placiranja, je ta-le: Od vse jugoslo- venske produkcije gre nad 90 odstot- kov v inozemstvo. V Jugoslaviji sa- mi se porabi na leto povpreeno 600.000 hl piva, za kar je potrebnih okroglo 3600 stotov hmelja. Od teh 3600 stotov se del uvozi iz inozem- stva. Da bi se mogel jugoslovenski hmelj v inbzemstvu placirati, bi bilo treba vse potrebno pripraviti, a se v tem oziru ni skoro nič storilo. Naj- večji jugoslovenski producenti hme- lja so napravili usodno napako, da so brez ozira na gibanje cen na de- narnem trgu izročili svoje blago tu- jim komisijonarjem. Jugoslovenski | hmelj je bil vskladiščen in za od- ] pravo opremljen v nemških in češko- j slovaških skladiščih in je prišel na- j ravno v roke konzumenta večinoma j kot nejugoslovenski in le prav redko kot jugoslovenski hmelj. : Izgiedi za bodočnost se presojajo v omenjeni publikaeiji zelo neugodno. S hmeljem obdelani svet v Srednji Evropi je tako velik, da pomeni že vsak srednji pridelek nadprodukei- jo. V posebno težavnem položaju so zlasti one dežele, ki so navezanc sko- ro popolnoma na izvoz, torej ravno Jugoslavia. Glavne porabne dežele skušajo v interesu lastne hmeljske ! produkcije uvoz inozemskega hme- j Ija po možnosti omejiti in delajo te- j mu uvozu težave. Jugoslavija je vrhu ! tega od glavnih trgov zelo oddaljena. -[ Torej bo treba hmeljsko produkcijo j Jugoslavije omejiti. Poleg tega je j treba gledati na pripravne odredbe ! za zboljšanje kvalitete hmelja. DOMAČE VESf I d Rumunski kralj prido na Bled? BukareSki listi poročajo, da bo ru- munski kralj Karol v kratkem pose- til Nj. Vel. kralja Alek&andra in si- cer najbrž na Bledu. d Znižanje davkov, prisiojbin in taks. V finančnem ministrstvu se- stavlja posebna komisija zakouski načrt o znižanju davkov za vso dr- yaivq. Z zakonom se bodo predvsem znižali davki gospodarskim krogom in kmetijskim posestnikom, da se ublaži splošna gospodars'ka kriza. Znižanjc se bo izvajalo tako, da ne bo kvarno uplivalo na proračunsko ravnotežje in splošno finančno poli- ', tiko naše države. V finančnem mi- i niistrstvu proučujejo tudi vprašanje [ znižanja pri^tojbin in taks, ki jih jnoraJQ plaüovati bankc in drugi de- narni zavodi. Znižanje naj bi imelo za posledico, da bi denarni zavodi znižali obrestno mero za posojila; iz- vedlo se bo najbrž že v prihodnjih tednih. d Ustanoviiev treh novib škofij v , Jugoslaviji. Ob priliki evharistične- ga kongresa, ki se bo vršiil te dni v Zagrebu, se je končala včeraj konfe- renca jugoslovenskih škofov. Na dnevnem redu je bila tudi vazprava o konkordatu in o novi razmejitvi ško- fij. U'S'tanovile naj bi sß tri nove ško- fije iz dosedanjih škofijskih admini- stracij za Banat in Bačko ter iz de- lov Dalmacije. d Nove železniške proge v Srbiji. J Spomladi se bo v vardarski banovini nadaljevala gradnja prog, ki bodo najvažnejša središča te banovine vc- zalp, z cstalimi deli države. V prvi vrsti se bodo gradile tele zveze: Pri- lep—Bogomilje—Veleš — Skoplje — Gostivar — Ohrid, dalje Mitrovica — Peč. Na jesen in preko zime se bo delalo samo na progah Raška—Mi- trovica in Kuršumlija—Pi'okuplje— Priština, za katere so potrebni kre- diti že odobreni. d Kriza v pivovarniškem kartelu. Zas-Iopniki jugoslovenskc pivovar- nižke industrije so imeli te dni v Boogradu več sej, na katerih so ob- ravnavali vprašanje rajoniranja pro- daje piva. Pogajanja niso dovedla do sporazuma in izgleda, da se je kar- tel pivovarnarjev razšel. d Nov železniški tarif. 1. septem- bra se bo price]a v prometnem mini- bliotvu konferenca zastopüikov pro- metnega ministrstva in gospodav- skih krogov o novem železniškom ta- rifu, ki je že dogotovljen in vsebuje voliko ugodnosli za gospodarske kro- ge. d Zakon o obveznem zavarovanju žitne setve pioti toči izdeluje sedaj strokovna komisija v kmetijskem ministrstvu. Zakonski naCrt bo v kratkem predložen zakonodajnem\i svetu. d Zvočni film bodo dobili tudi v Mariboru. Pj'va ])redstava z zvočnim filmom bo 29. t. m. v Grajskem kinu. d Uratlni dan Sreskega gremija Irgovcev v Celju za Clane iz rogaškc- gn. sodnega okraja se vrši v soboto 16. t. m. in sicer od 9. do 12. dopol- dno v Hogatcu v posebni sobi ho- tela Sporn in od 2. do 5. popoldne v K o g a š k i S ,1 a t i n i v občinski posvetovalnici. — Načelstvo. d Ljudska Samopomoč v Mariboru naznanja opetovano vsemu cenj. ob- cins'tvu v Sloveniji, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakŠ- nega inkasa; v znak prejme stran- ka od poverjenika začasno potrdilo ] ris*<;-»!". p pedpisorn poverjenika in poštno položnico. Pi'iznavamo le pla- čila po naših poštnih položnicah oz. nakaznicah in direktna plačila v na- ši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z nažim društvenim poobla- stilorn. 600 d Ko se začno krvne cevi poapnje- vati, deljujc uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice na redno jzpraznenje Črevesa in zmanjša vi- sok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih po- javih različne vrste »Franc Jožefove« vode, ker odpravi zastajanje v že- Iodčnem črevcsnem kanalu in leno prebavljanjo ter omili dražljivost živcev. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za petek 15. avgusta: Izprcmenljivo, pozneje zopet naraščajoča oblačnost in nato dež. IzCeljainokolice c Proračun mestne občine ceiljske za leto 1930. (Razglas.) Na pod- lagi odlokov ministrstva finane kra- ljevinc Jugoslavije, opšte odeljenje br. 19.571 od 3. maja 1930 in kr. ban- ske uprave v Ljubljani II. No. 5900/11 od 16. V. 1930, je mestna ob- čiiui celjska upraviixenn v letu 1930. pcbirati: 1. 30% občinsko doklado na drž. zemljarino; 2. 30% občinsko do- klado na drž. zgradanino; 3. 30% ob- činsko doklado na drž. pridobnino; 4. 30% občinsko doklado na drž. družbeni davek; 5. občinsko doklado na drž. trošarino po 1.50 Din od li- tra; 6. 8% nacjemninski vinar od či- ste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe; 7. 2% kanalsko pristojbino od čiste najemnlne brez 25% odbitka za vzdrževanje 'stavbe; 8. samostojne obč. naklade in sicer: a) od piva po 1 Din od litra; b) na šampanjec, fina vina in navadna vi- na, v steklenicah, od sampanjea in finih vin po 25 Din od stcklenice po 7/10 litra; od navadnega vina po 4.13 dinarjev od steklenice po 7/10 litra; Francu Kocbeku v spomin (Govoril ob odprtem grobu dr. Ernest Kalan.) Dragi prijatelj Kocbek! Pripadla mi je žalostna naloga, da se poslovim od Tebe v imenu osred- njega odbora SPD, Savinjske podruž- nice in njenega predsednika, kranj- ske podružnice in slovenskih })lani- narjev sploh ter hrvatskega turistov- skega kiuba »Slemena«, naloga tem težja, ker se poslavljam od Tebe ob- enem kot Tvoj dolgoleten oseben pri- jatelj, ki je v višji meri! kot marsi- kateri drugi imel srečo gledati v Tvoje plemenito sree in Tvojo jasno, vedro dušo. S strahom smo spremljali težko bolezen, ki Te je bila v zadnjih ted- nih položila na postelj in oddahnila so se naša srea, ko smo zvedeli, da /se Ti je obrnilo na bolje. Tem straš- nejše ;nas je zadela v četrtek vest, da je smrt, ki zadnji čas kosi tako ne- usmiljeno v naših vrstah, dahnila tudi na Tvoje čelo ,svoj hladni po- Uub. Srce ne more verjeti in vendar je res, Pred nami ležiš nem in tih, in nič več ne bomo slišali Tvojega ve- selega »mena, nič več videli Tvojega prijaznega obraza. Težka, bridka izguba je zadela slo- venske, da, vse jugoslovanske plani- narje in vse Tvoje prijatelje. Saj si ne znamo predstavljati Sa- vinjskih a'lp brez Tebe, kakor ni zgo- dovine Savinjskih alp brez Tvojega imena. Na vsak korak vidimo v teh naših gorah Tvoje delo, vsaka kofa, vsaka steza je zvezana s Teboj in govori o Tcbi. Saj si bil prvi, ki je odkril lepoto etga ko^a naše zemlje in jo glasno in navdušeno oznanjeval z živo in pi- sano besedo. Pa ne samo z besedo! Bil si prvi, ki nam je te alpe odprl, prvi, ki je začcl z delom v nj'ih, z graje- njem potov, ustanavljanjem koc in zavetišč, spočetka sam brez podpore. Le počasi je raslo število Tvojih so- delavcev, glavno in največje delo pa si opravljal sam. Mi, ki danes hodi- mo po teh lepih potih od koče do kö- ße in tu tako lahko uživamo kraso- te planinskega ozemlja, si niti pred- stavljati ne moremo, koliko podrob- nega, težkega, mnogokrat proti trde- mu odporu clrugih izvršenega dela je bilo treba, predno je nastal uspeh, ki ga gledamo in uživamo danes. Bil si prvi, ki je opozarjal domači narod na važnost tujskega prometa, prvi, ki je razumel in propovedoval velikanski narodni pomen našega dela in nasi'h postojank v alpah. Ustanovil si našo Savinjsko po- družnico in jo vodil dolgo vrsto let od uspeha do uspeha z ono vztraj- nostjo in energijo, ki jo more dati le ljuhezen in ki se ne ustraši nobenih neuspehov, ampak začne vselej zopet znova. Vedno si imel nove mis'li in nove ideje, in ko smo se vračali s planin in isino bili drugi utrujenis si Ti že razmišljaJ in razpravljal o novih na- Crtih. Vse to si delal z ljubeznijo do pri- rode, ki si jo tako razumel, pa tudi iz ljubezni do naroda, ki živi na tej lepi zemlji. Saj Te je ista ljubezen do naroda vodila tudi, da «se nisi omejil na delo za naše planine, am- pak si posvetil svoj bis tri urn in svo- je bogate moči tudi sicer v najobil- nejši nieri javnemu delu na narod- nem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju, v prkl svoji domo- vini in zlasti svoji ljubljeni Savinj- ski dolini, kot pisatelj, v stanovskih in strokovnih organizacijah ter v isvojem po'klicnem delu, povsod ini- cijativen, podjeten, neustrašen, po- vsod priljubljen. Mi drugi, ki smo se učili od Tebe, ki smo videli Tvoje delo in Tvojo požrtvovalnost, smo to delo prevzeli od Tebe in ga hočemo nadaljevati v Tvojem duhu. Ali koliko lažje je da- nes to delo, kakor pa je bilo Tvoje, dragi prijatelj, ko samo gradimo da- lje ua temeljih, katere si tako trdno zgradil fKi. Kako mali smo mi vsd na- pram Tebi, ki si sam v težavnih raz- merah, mnogokrat oviran od drugih, oral ledino in sam prispel do skraj- nih vrhov uispeha. Obljubljamo Ti, da hočemo to Tvo- je delo nadaljevati v Tvojem smislu, in dokler bodo stale Savinjske alpe, bo ohranjen spomin na Te, ki si nam ta krasni svet takorekoC podarii. In kaj naj Ti rečem v islovo kot prijatelju, dragi Francl? S pretresenini sreem Te vidim pred seboj ob srečanju v planinah, kako mi podajaš veselega lica svojo krep- ko roko, ki sem jo tolikokrat stisnil. S])ominjam se Tvojega zlatega pri- jateljskega srea in Tvoje vedno ve- selc in udane duše, Tvoje prisrčnosti, s katero si bil vselej pripravljen pi'i- jateljem pomagati in jim hitro iz- polniti vsako željo. Spominjam se onih krasnili nepozabnih ur, ko si nam razlagal lepoto planinskega sveta in krasoto alpskih cvetic, ved- no vesel, šaljiv in vedno resen pri Stran ?.. »Nova Doba« 14. VIII. 1930. Štev. 65. c) na žganje, rum, konjak, spirit, li- kerje, poslajeno žganje in jajčni ko- njak pavš. znesek 40.000 Din; d) užit- nino na mo.so, ki znaša za konja 12 dinarjcv, za govedo 12 D.i'n, za tele 7 dinarjev, za prašiča 15 Din in za 1 komad drobnicc 2 Din. 9. Občinske takse po naredbi o pobiranju občin- tskih taks v območju mariborske ob- lasti od G. septembra 1929, izdane od komisarja oblastne samouprave ma- riborske oblasiti — vendar pa v do- sedanjj višini, to je po najvišjih po~ stavkah zakona o pobiranju občin- skih taks v Sloveniji od 12. avgusta 1921, Ur. list štev. 429/131 iz 1. 1922. 10. Vodarino za mesto v iznosu 10% od Ciste najemnine brez odbitka 2"5% za vzdrževanje poslopij. V celjski okolici pa v iznoisu 15% in na isti način kakor v mestu. 11. Tržne pri- stojbine v dosedanjem iznosu. 12. Ob- činsko cestno naklado, obč. davščino na igranje s kvartami, obč. davščino na veselice in kanalske pristojbine. Glede pobiranja občinske davščinc na igranje s kvartami, obč. davšei- ne na veselice in kanalskih pristoj- bin se opozarja na zadevne raz- glase mestnega načelstva, ki so bili že objavljeni na tukajšnji uradni deski. Razglas o pobiranju občinske cestne naklade bo objavljen v krat- kem. — Mestno načelstvo Celje, dne 8. avgusta 1930. — Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. c Svečana otvoritev »Kocbekovega tloma« na Korošici bo v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne. Vsi, ki morejo oditi iz Celja šele v soboto zvečer, naj se priglasijo do 16. t. m. pri g. Vrtovcu v drogeriji »Central« na Kralja Petra ceisti, da bo mogoče na- ročiti pravočasno poseben avtobus. Ta avtobus bo odšel iz Celja v sobo- to ob 18.15 izpred trgovine Kramar & Mislej v Luče ali pa do Kneza, kjer bodo udeleženci prenočili. Avtobus se bo vrnil v nedeljo ob 19. ,od Kneza in iz Luč. c Začasen prevzem mestnega fizi- kata. Posle mestnega fizikata pri mestnem načelstvu v Celju je prevzel z dnem 29. VII. 1930 g. dr. Jakob Re- bernik, upravnik Zdravistvenega do- ma v Celju, in sprejema .stranke v pisarni mestnega fizika (soba štev. 14, mestnega načelstva celjskega) vsak dan od pol 11. do pol 12. razen ob nedeljah hi praznikih. c Članstvo celjskega Sokola, ki se udeleži v nedeljo 17. t. m. zleta v Za- gorju v kroju, naj se odpelje z jutra- njim vlakom ob 7.15 iz*1 Celja, ker se vrši povorka ob 11. dopoldne, prS ka- teri moramo biti častno za'jstopani. Za vse ostale telovadce je odhod ob 11.10. Vožnja četrtinska. Zbirališče obakrat na ccljskem kolodvoru. — Načelnik. c Sestanek celjskih narodno-kul- turnih organizacij se vrši, kakor že javljeno, drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c Planinci, na Bočl V nedeljo 17. t. m. bo na Boču pri Poljčanah slo- vesna otvoritev male planinske ko- čice pod vrhoin. Z razglednega stol- pa (1004 m) na Boču se nudi prekra- sen razgled, ki bogato poplača ma- lenkostni trud dveh ur hoda s polj- čanske postaje. c Smrtna kosa. V sredo 13. t. m. so umrle v ccljsk|i bolnici 55-letna vdova-zasebnica Ivana Sušnikova iz Vrbja pri Žalcu, 38-1 etna poisestniko- va žena Marija Grilova iz Št. Janža j na Vinski gori in 33-letna posestni- kova žena Veronika Obrovnikova iz Keblja pri Oplotniei. 9. t. m. je umr- la v boln'ici G-letna Matilda Ločniš- karjeva, hči dninarice iz Ljubljane, za davico. N. p. v m.! c Nalezljive bolezni v Celju. Po izkazu zdravstvenega inspektorata v Ljubljani je bilo stanje nalezljivih bolezni v mestu Celju od 22. do 31. julija naslednje: tifuzne bolezni: od prej osrtal 1 bolnik v oskrbi; skrlatin- ka: od prej ostali 3, na novo obolel 1, ozdravela 2, ostala torej še 2 v oskrbi; davica: edini pacijent, ki je ostal od prej, je ozdravel; nalezljivo vnetje možganov: od prej ostal 1 bol- nik. ZAHTEVAJTE oranžado y ,KmC\J Hmonado POVSOD! c Močno dcževje, ki se je pricelo v noči na sredo in trajalo do danes do- poldne, je povzročilo, da je Savinja s pritoki zelo narasla. Davi je kazal vodomer za Grofijo 2.G0 m, torej 2 metra nad normalo. Do opoldneva vode še niso začele padati. Savinja v Liscah in Sušnica pri izlivu v Sa- vinjo s,ta prestopili bregove. Savinja nosi zopet lilode, deske in druge predmete, ki jih nekateri prav prid- no lovijo. c Obiranje hmelja se je v Savinjski clolini že pričelo. Skozi Celje gre vsak dan večje število starejših in mladih obiralcev in obiralk v Savinjsko do- lino. c Ali res ne gre drugače? Krekov trg pred celjskim kolodvorom od po- šte do Celjskega doma in do kavar- ne Evropa se bo na novo asfaltiral. Zace'lo se je s tern dcloin baš v za- Cetku glavne tujske sezone, ko se prod kolodvorom razvija normalnö najž,ivahnejši vozovni in avtomobil- ski promet, ki je sedaj že nekaj ted- nov popolnoma zaprt. Tujci strme občudujejo to razdejanje na najpro- * metnejši točki. Mi domači pa se spra- šujemo, če res, ne gre drugače, in če , se zares tako delo ne more bolj po- spešlti, če se že ni moglo izvesti v etapah. c Geste popravljajo sedaj vsepo- visod v Celju. Tako posipavajo tudi Vodnikovo ulico z na drobno stolče- nim gramozom. Vendar se pa zdi, da bi bilo dobro, da bi prihodnjič, ko se bo to zopet godilo, naj prej postrgali blato. Tako namreč kakor sedaj, je inogoee, da bo cesta vse višja in da Some Y3 Din pristnašvicarska anker remontoar nikel ura! Samo Y5 Din ¦ fina in dobro idoča ! budilka! Sumo 130 Din krasna kuhinjska stenska ura! -., Prodaja Trgtiushi dom StEMIBClH, Ccljß Posetite trgovlno In naSll bote ogromno ; zalogo raznovrstnega blaga ! Ccne čudovlto nlzke, izblra veüka! stvari. Spominjam isc neštetih skup- nih potov po naših alpah in zdi se mi, da je svet postal revnejši in hladnejši, odkar je nehalo biti Tvoje »sree. Z globoko ginjenim wrcem se Ti zahvaljujemo za Tvoje prijateljstvo, za vse lepe, oh tako lepe ure, ki »mo jih preživeli s Teboj pri delu in pri zabavi, na pianinah in dolinah. Za- hvaljujemo se Ti za vise Tvoje delo, in težko, težko Tc bomo pogrešali. Z žalujočim srcem pozdravljamo v tern svečanem, žalostnem trenut- ku od tod Tvoje planine. Vi ostanete skupaj, Ti in Tvoji hribi, zvestobo in ljubezen, ki si jo posveCal njim, Ti bodo vračali, pri Tebi bodo sedaj, ko si skonfial dolgo pot dela za nje, po- zdravljali bodo Tvoj grob visoki, v oblake zaviti vrhovi, Tvoj spomin pa ostane ohranjen v tihem mini njiho- vih dolin. ^ Tvoje ime ne bo izumrlo v teh hri- bih in v teh dolinah, katere si nara pokazal v drugi, novi luči in krasoti, ko si obračal svoje misli in oči »tja do modrosivega meglenega diha nad mejami neizmernega obzorja«, ka- mor si se sedaj sam preselil. Mi pa se bomo vračali s Tvojih planin vedno zopet znova semkaj k Tebi in Ti bomo prinašali na preraui grob onega planinskega cvetja, ki si I ga tako ljubil. Tvoje ime bo večno svetilo nad Savinjskimi alpami. Tvoj spomin ostane za vedno v naših hvalcžnih sreih. Ti pa ispavaj sladko in lahka naj Ti bo zemljica, kateri je bilo posve- čeno vse Tvoje življenje. bo blata vedno vec. Kadar nekoliko : dežuje, je že sedaj polna blata, ko se blato pasoiši, pa je na njej toliko praba, da bi se mogle kokoši kaliti. — Drugod pa, v Stroßmayerjevi ulici j na primer, je polno trave. Tarn bi kazalo iti z motiko in lopato nad njo, ne pa da grebe po njej s isrpaco ali čem že v delu> osivel starček, ki je na tak način ne more ni'koli spra- viti preč. Kajti čim bo na koncu uli- ce, bo začetek že zopet zelen. Bilo bi pač bolj uspešno nagnai,! na pašo juto kokoši. c živino mučijo neki mladi vozni- ki, ki imajo pos-la pri popravljanju cest pred kolodvorom. Nalagajo ve- liko težo in tepejo potem konje z bi- čem, da so vsi klobasaisti, a tu pa tarn udarijo katerega tudi s pelstjo po gobcu. Dečko s čepico je že tudi uprizoril s polnim vozom dirko po Razlagovi ulici, ponosno gledajoč oko'li s,ebe, kako to rado gre. Dogaja se tudi, da se pri izvažanju gramo- za s prodišča med železniškima mo- stoma, ko konja težek voz po napeti cesti na Bregu že itak komaj vlečeta, vsede k neusmiljencmu vozniku še kak lenuh, ki se mu ne ljubi hoditi. Breme je potem seveda še hujše, a tu pomaga zopet — tuljenje in bič. Ako kdo,, ve gotovo tak težak, kako luido je življenje in dclo. Za to bi pa taki ljudje morali imeti .sree za živino, ki edina po s'ebi čuti svoj in njihov bedni stan. c »Windischer Hund«. K notici, ki je izšla pod tern naslovom v zad- nji številki, nam sporoča g. Oswa- tiistch. da Franc Wonisch ni bil za- poslen pri njem kot s'kladiscnik, am- pak kot hlapec in da je b,ila Woni- schu zaradi omenjenega dogodka odpovedana služba. c Zelo r.esnažna so tla v nekaterih trgovinah z delikatesami. Ta nedo- statek bo treba odpraviti. Sutia drva in premog pri F% Ba%ib9 Oalje Benj. Ipavca 3 c Trije nesrečni padci. 9. t. m. je I>adla 37-letna kočarjeva žena Eliza- beta Ferleževa na Ponikvi, ko je šla na skedenj, z lestve in dobila težke notranje poškodbe. V Dramljah je padel 12. t. m. 20-letni posestnikov sin Alojz Jošt z drevesa in si zlomil nogo. V Radečah pri Zidanem mo- stu si je 23-letni čevljarski pomočnik Alojz Dobravc pri padcu v delavnici izvinil desno roko v ramenu. Vsi tri- jo ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c V znamenju noža. V nedeljo 10. t. m. je nastal v nekem vinotoču v obsiini Kalobje fantovski pretep, v katerem je dobil 20-letni dninar Fr. Zupanc iz šentjurske okolice veC glo- bokih vbodljajev z nožem na hrbtu in levi roki. Zupanca so prepeljali v celjsko bolnico. c Za vozom je tekla 12. t. m. 4-let- na trgovCeva hčerka Marlenka Kle- menova od Sv. Krištofa nad Laškim. V roki je imela steklenico. Otrok se je na cesti spodtaknil in padel na steklenico, ki se je razbila. Črepinje so razrezale dekletcu desno roko. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. ,Tam so ji obvezali rane in jo nato poslali domov. c Oncmoglost. V torek 12. t. in. se je pripeljal z vlakom v Celje 39-letni pot.nik tvrdke »Alabastrit« iz Rogaš- ke Slatine Ivan Fretze. Na kolodvo- ]'ii je omagal in so ga morali prepe- Ijati z »rešilnim avtomobilom« v ob- liki zanikrnega dvokolesnega vozič- ka v celjsko bolnico. c Drzen vlom sredi mesta. V no5i od 11. na 12. t. m. je neznan tat odprl s ponarejenini ključem izložbeno okno trgovine gosp. Josipa Krella na Kralja Petra cesti ter odnesel briv- s^ki aparat znamke »Gilette«, 35 briv- skih rezi'l, čopič za britje in 24 pa- c Surovost. V pondeljek 11. t. m. zvečer je srečal mehanik Emil Oblak v Ozki ulici 28-letna cinkarniška de- lavca Antona K. in Martina K. Ob- lak se jima je hotel izogniti, a ni šlo, ker je ulica zelo ozka, kakor že pove ime. Delavca sita napadla Oblaka in ga pretepla do krvi. Policija jc konč- no napravila konec divjaški sceni in aretirala oba delavca. c Tatvine koles so v Celju na dnev- nem roilu. V torek 12. t, m. dopoldne je poslal kinopodjetnik g. Ferdo Cep- lak svojega nameščenca s kolesom na davčno upravo. Nameščenec je pustil kolo v veži. Ko se je vrnil, je opazil, da je kolo izginilo. Ukradeno kolf) je znamke »Puch« in vredno 1500 Din. c Zaradi prepovedanega povratka je bil sinoči aretiran v Liscah 52-1 et- ni brezposelni delavec Maks Dobo- vičnik. c se ena taivina kolesa. Naredni- ku 39. pp. Slanku Steblovniku je nekdo ukradel danes ponoči izpred vojašnice kralja Aleksandra rdeče pleskano in 2,100 Din vredno ko!o znamke »Helios« St. 392.(iiO. c Čigavo je kolo? Pred dvema ted- noma je nekdo pustil na vrtu hotela »Hubertus« kolo znamke »Humber« št. 884.138. Lastnik dobi kolo v poli- cijskem uradu. c Izgube in najdbe. Izgube: coin, ki ga je odndsja Savinja v noCi na 9. t. m. izpred ženskega kopališča; zlat ulian z 8 briljanti, vreden 1000 Din, izgubljen 10. t. m. dopoldne od Gaberja do Celja; srebrna zapestna ura, vredna 400 Din, izgubljena 12. 1. m. popoldne na levem bregu Sa- vinje pred moškini kopališčem; uhan z dvema bel'ima karanoma, vreden 300 Din, izgubljen 10. t. m. v mestu; 2000 Din v kuverti, izgubljeni 11. t. m. v Celju. — Najdbe: knjiga »Tar- zanova mladost v džungli«, najdena 9. t. m. v mestu; zlat poročni prstan z gravuro »Slavko 25. 9. 1921«, naj- den 10. t. m. na Dolgem polju; Crna usnjata ročna torbica z rujavo de- narnico, 230 Din gotovine in drob- nai'ijo, najdena 10. t. m. pri »Skalni kleti«; knjiga »Zwei Frauenleben«, najdena 12. t. m. na kolodvoru; šti- rioglata srebrna zapestna ura, najde- na 12. t. m. popoldne na levem bre- gu Savinje pri kopališčih. c Izgubila se je v nedeljo 10. t. m. pri Celjski koči svilena ženska ruta. Najditelj naj jo odda v upravi lista. sov v vi-ednosti 434 Din. c Nočno lekarniško službo ima od sobote lü. t. m. do vštetega petka 22. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasiiuo društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 17. t. m. do vštete sobote 23. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne. c »Vera« je le ena. 2e od nekdaj je tako, da skuša konkurenca izpodri- niti res dobro stvar. Tako se godi tudi oranžadi »Vera«. Zato naj pazi vsak, ki naroCi oranžado, da dobi res »Vero«, ki je edina naravna, brez ke- mičnih primesi napravljena brezal- kchoina pijača. Piti po zmoti slabšo ]">ijačo, potein pa čez »Vero« zabav- Ijati, je krivičnol 45H c Proli solnčnim žarkom, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jih dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 Dopisi Laško. (K oncert »S v o b o d e« i n »O 1 j k e«.) V soboto 9. t. in. zve- čer se je vršil v dvorani hotela »Sa- vinja« koncert moškega zbora celj- ske »Svobode« pod vodstvom moj- stra g. Cirila Preglja. Koncert je bil dobro obiskan in je dois,egeJ veJik uspeh. Posamezne pesmi, ki jih je zapel zbor na pamet, so bile podane z dobro dinam'iko, eksaktnostjo in uCinkovitim stopnjevanjem. Zbor je moral več skladb ponavljati. Uspeh pevskega koncerta je bil popolen. — V soboto 1G. t. m. ob 20. bo priredilo pevsko društvo »Oljka« iz Celja v zdraviliški dvorani Radio-termalne- ga kopališča koncert umetnih in na- rodnih pesm'i. »Oljka« je dosegla s tern sporedom že velik uspeh v Žal- cu in Mozirju. Pricakovati je, da bo tudi koncert v Laškem dobro obis- kan. Stev. 65. »Nova Doba« 14. VIII. 1930. Strau H. Pristno vino in sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmernih cenah Prva južnoštajjerska winapska zadruga v Celju. Rog. Slatina. (Koncert c e 1 j - s k e »S v o b o d e«.) V nedeljo 17. t. m. ob 10.30 dopoldne bo koncertiral moški zbor celjske »Svobode« pod | vod.stvom g. C. Preglja v zdraviliški j dvorani v Rogaški Slatini. SodeC po j dosedanjih kritikah bo nudil zbor gotbvo lep umetniški užitek. j Zabukovje pri Sevnici. V nedeljo 10. avgusta 'se je vršil v lovišču g. dr. Turka lov na divje prešiče. Do I strela sta priäla g. župan Senica in | g. živinozdravniik Sočavec. Po bra- kadi se je vršil sestanek lovcev in domačinov na planini posestnika Klenovška, ki je preskrbel v družbi g. Božiča vsie dobrote, ki le morejo razveseliti zeleno bratovščino. Bil je dan, lep in Kolnčen, ker b'il je pre- živet v prijateljstvu in dobri volji domačinov, ki si žele še večkrat vi- deti v svoji sredi g. najemnika lova. Na veselo svidenje zopet, ko bo zado- nel lovski rog! Dobova pri Brežicah. (S o k o 1 s k a p r i r e d i t e v.) Sokolsko dmštvo v Dobovi priredi v nedeljo 24. t. m. ob 16. telovadni na.st.op s pomočjo po- savskih društev. Pridite in podprite s svojim posetom naše mlado sokol- sko društvo moralno in gmotno! ,Weckove* äB™S in kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja priporoča jos. JAGODIČ CELJE, Glavni trg Specena Žele2nina KOŽELJ LADISLAV: V Pariz! (Po dnevniku.) (Dalje.) ¦ Po lej s'vecanosti nam je priredil predsednik Fidaca M. Abot svečan ban'ket v restavraciji Langer. Na banketu je bilo izrečenih več zdra- vic. Po končanem obedu smo dobili v spomin dragoccna darilja. Dijaki lepe namizne urice, dekleta krasne ogrlice. Zatem smo posetili narodni muzej v palači Grand Palais. Pročelje te palače je okrašeno s krasnimi jon- skimi stebri. Nad vse lepa sta kipa nad portalom, predstavljajoča Umet- nost in Mir. V notranjosti j,e vse pol- I no raznih kipov. V veliki dvorani so razstavljene slike, predstavljajoče pokrajine in prebivalce Francije. Žal, da nam je bil čas tako kratko odmcrjen. Tovariši so odšli nato na stanova- nja, jaz pa sem si medtem ogledal nekdanji znameniti samostan Klini- jevcev, v katerem je sedaj nastanjen muzej. Vsebuje mnoge 'krasne mar- mornate skulpture, starodavno po- hištvo iz renesančne dobe in drugo. Obiskal sem še kapelico Sorbone, 'znamenite pariške univerze. Pred glavnim vhodom stoji kip njenega velikega ustanovnika kardinala Ri- ch elieuja, ki počiva v kapclici. Dasi je bilo že nekoliko pozno, mi je cer- kovnik za malo napitnino vendar razkazal grob. Zvečcr, ko se je jelo mračiti, smo se odpeljali k Seini, kjer smo se vkr- cali v ladjo, da prisostvujemo veli- kemu ognjemetu, ki je završil pro- si avo padca Bastille. Oba bregova reke sta bila polna ljudstva. Ljudje, dasi v prazničnih oblekah, so po- sedli kar po tleh. Znočilo se je. Te- daj zabobni. Visoko v zraku se raz- leti svetlobna granata, naznanjajoCa prieetek. Program je bil izbran. Ena stvar nas je bolj zadivila ko druga. Najveličastnejši pa je bil gotovo pri- zor, ko je začelo na vseh konceh gr- Krasne store, pregrinjala, zavese, ročno in strojno delo, izvrSuje M. Š r i b a x, Celje, Aleksandrova ul. meti in je bil zrak naenkrat poln v barvah plamenečih zvezd, ki so po- lagoma padale druga za drugo v vo- I do. Publika je bila vzhičena. Začulo se je gromko ploskanje. Zelo navdu- j šeni so bili zlasti alžirski šejki na j sosednji ladji, ki kaj takega z nami i vred gotovo še niso videli. G. prezi- ' dent Doumergue, ki je bil v naši sre- j di, je bil očividno zadovoljen, da je prireditev napravila na nas tolik ! vtisi. j I Paris, 15. julija. j Tega dne smo si ogledali Louvre. Louvre je bil nekoč rezidenca kra- ljev, od revolucije pa je v njem mu- zej, sloveč kot najbogatejši na svetu. Nele znamenite zbirke, ki so shra- njene v njem, temveč tudi zgradba sama, delo znameniih arhitektov, za- •služi vso pozornost obiskovalca. Ves Louvre moremo razdeliti v dva dela: v Stari Louvre, okoli glavnega dvo- rišča in v Novi Louvre, ki oklepa trg Carousel. Vhod je na strani, ki meji na Seino. Ker nimamo na razpolago mnogo časa, se ne ustavljamo nikjer dolgo. V pritličju je najpomembnej- ša dvorana Milske Venere z zname- nitim kipom, ki :so ga 1. 1820. našli | na Milu. Zanimiv je tudi oddelek s kipi iz srednjega veka in renesansinc dobe. Ugaja zlasti kip Madone z de- tetom, umetnost 14. stoletja. V oddel- ku za antične znamcnitosti, prineše- ne iz Egipta, vzbuja pozornost kip Ramzesa II. Izklesan je iz rožnatega alabastra. V prvem nadstropju je muzej slik. Pozornost vzbujajo pred- vsem velike oljnate stenske slike nesmrtnih slikarjev Michelangela, Van Dycka, Rubensa, kopija Leonar- da da Vincija »Zadnje večerje« in dr. Zgodovinsko znamenite so slike Davida, predstavljajoče razne mo- monte iz Napoleonovega življenja. Kralsne so tudi simbolične Prudho- nove slike, kot n. pr. »Pravica« in »Maščevanje božje«. Ko je zazvonilo v b'liznji Notredamski cerkvi poldan, smo morali končati ogledovanje. (Dalje.) Darujte za Pusscerjev spomenik! Sport t Nogometna tekma. V nedeljo 17. t. in. ob 17. se vrši na Glaziji v Celju nogometna tekma med SK Celjem in SK Kapidom iz Maribora. Tekma bo gotovo zelo zanimiva, ker je postava obeh moštev prav dobra. Kino Mestni kino Celje. Cetrtek 14., pe- tek (praznik) 15. in sobota 16. avgu- sta vsakikrat ob pol 9. zvečer: »Gol- flota sramote«. Senzacijonalna dra- ma v 7 llej. V glavnih ulogah Margot Waltcr-Landa in Luigi Serventi. Film opisuje znano svetovno lepotno konkurenco 1. 1928., ko so zvabili tr- govci z dekleti nekatere kraljice le- pote v južnoameriške javne liiše. — Petek (praznik) 15. avgusta samo ob pol 5. in 6. popoldne: Harry Piel v velefilmu »Panika«. — Nedelja 17. in pondeljek 18. avgusta:»Öeka«. Film, ki živo slika delovanje zloglalfene Ceke v inozemstvu, zlasti med ruski- mi emigranti. V glavnih ulogah Su- zy Vernon in Henry Stuart. PriiW H se sprejme. Julio M a i n 1, Celje. Suha drva 13 v kolobsirjih ä po Din 5-50 kakor tudi vsaka količina trdih in mehkih drv, se dobi po najnižji ceni pri Prvi jugoslovatsski lesni induntriji v Celju - Zavodna. i v mV ^N^T>^ Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 94 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Vejvara je sedel na rob postelje. Pcpica ga je še vedno držala. Njene roke so ga. sedaj stisnile kakor že- lezna isiiskalnica. Iz njenih oči so kanile velike solze, Vejvari je stopil na čelo pot. Pepičini prsti so s,e zarili Vejvari bolj in bolj v ramo, kakor bi se opri- jeli korenine na kraju brezdna. To- da Vejvara ni čutil bolečin. Prišlo mu je ^edaj na misel, kar je slišal o potapljajočih se ljudeh, kako obup- no grabijo vsak predmet, ki jim pri- j de v roke in kako nevaren je ta kr- | čevit prijem za vsakega, ki poskuša potapljajočega rešiti; večkrat pogi- neta oba, potapljajoči se človek in rešitelj. Vejvara je to misel razvijal. Ako bi se potapljala njegova draga Pepica, bi gotovo skočil za njo, če- prav bi se ga v valovih oprijela tako. da bi ga napravila nezmožnega, od- nesti jo na površje; ako bi ga poteg- nila v globočino, kjer bi mu grozila smrt, prav nič se ne bi branil, ne bi se trudil, da bi se otresel. Ako umre Pepica, naj umre tudi on ž njo, zakaj brez nje ne bi imelo živ- ljenje nobcne cene. Brez Pepice se ne bi vrnil na površje. Vse to mu je bliskoma šinilo v glavo in Vejvara se je sedaj zopet povrnil k resnici. Uboga žciia trpi na postelji — mor- da boj/uje svoj poslednji boj. Ako umre, naj umre z njo tudi on. Naj ga s poslednjim krčevitim prijemom zaduši. Kako dolgo časa jc to trajalo, Vej- vara ni vedel; vedel tudi ni, kaj se okrog njega godi. Po čelu mu je te- ke'l pot v potočku in kakor v sanjah je slišal polgla,sne, tolažilne in opo- minjajoče besede gospe Muknšnablo- vc, toda eelih stavkov ni razumel. V to se je mešalo Pepičino stokanje, ki je bilo sedaj kratko, sedaj dolgo, ki se je glasilo kakor stokanje umira- jočega, tako da je sree trgalo. Sled- njič se je treslo ceio njeno telo, ka- kor bi bilo mučeno na natezalnici. Pepičine roke so naglo odnehale, spustile Vejvaro, pale onemogle po- leg Pepičinega telesa in Vejvara je zasilišal.za seboj, toda kakor iz da- ljave zadovoljne besede gospe Mukn- snab'love: »Hvala vsemogočnemu Bogu!« Po teh besedah se je globoko od- dahnila in je zopet rekla: »Bog te blagoslovi, mucika zlata! Ti si nam napravila skrbi!« Vejvara ni vedel, komu to velja in kaj te besede pomenijo. Gledal je Pe- pico ves prestrašen, zakaj v tern tre- nutku je ležala tu kakor mrtva, ble- da, z zaprtimi trepalnicami. Iz tega strahu so ga vzbudile Čez nekaj časa besede gospe Muknšnab- lovc: »Torej poljubite mamico, srečni oče! Tu imate malo Pepico, poglej- te. Punčka je kakor orešek!« j Vejvara je izbuljil oči, gledal na mali prtiček, kjer je bilo zavito ne- kaj malega. Iz vozla je kukala samo majhna glavica, katere teme je bilo pokrito z redkimi, temninii laski. Obraz te male glavice je bil rdeč, zgrbljen, oči zaprte. »Poljubite mamico, oče, poljubite, potem pa nas pustite. Sedaj moramo skrbeti samo za mamico.« Držala je mali vozel samo z desni- co, z drugo roko je prijela Vejvaro in ga je tako sklonila nad Pepico. Vejvara se je pripognil kakor stroj, poljubil je Pepico na ustna, ki so se mu zdela mrzla kakor ustnice mrli- ča, gospa Muknšnablova ga je odtr- gala, dvignila in mu kratko velela: »In sedaj pojdite k babici!« Sama je stopala hitro pred njim, oprezno položila mali vozel gospej Kondelikovi v naroCje in je rekla: Neprijeten duh ust je zoprn. Zobjc slabo b;irve kvarijo najlepSI obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje tlobijo krasoii sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobcaste Sčetkc, ker i.stn cisti zobc tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi imxl robmi, ki povzroeajo nei)rijeten duh ust, Be 8 tern temcljito odstranijo. I'oakusite najproj z uialo tubo. Ki stane Din. 8"—. Chlorodont Sčetka za otrokc, za dame (mehke sčetine), za gospode (trde ščetine). Pristno sarao v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Po.sljite nam ta ogias kot tiskovino (omot ne zale- piti) dobili bodete bezplacno eno poskubuo tubo za veckratno uporabo. Tvoraico Zlatorojj, Oddelek Chlorpdont, Maribor. 54 Stran 4. »Nova Doba« 14. VIII. 1930. štev. 65. DUNAJIKI VELESEJM (Wiener» JVEr»ix*A«^4#^ «9^2^ 6 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v JrFtSJJlrICcIJJlC St5S svoji hiSi v CELJÜ, KRÄLJÄ PETEÄ c. 37, I a sine mesarljo, prekajevalnico in gostiltio prf MJeletYUM I z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporoča Jo»ip Gore»!aK. USTANOVUENA »YA 1881. Celjsha posojilnica!: u Celju CeljB w lastni hiši Narodni dom Sprejema hranilue vloge od vsakogar, jih obre- stuie itajugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamci poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—. PODRUiNICI: MARIBOR ioifANJ Aleksandrova cesta št. 11. (v lastni hiSi) Obvestilo I Vljudno naznanjam cenjencmu občinstvn, da bom z dnem 1. septembra t. 1. otvoril \i C flS Ifc"JOL S3BL iK CELJE, KRÄLJÄ PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga LrAstsisi) pK>ažai?na kave Gramofoni in plošče iz tovarne Ediscn Bell-Penkala Ltd. kakor tudi p'osce «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri BopicoF I Leshovseii, Celje knjigarna in veletipgovina s pzpirjem, pisalnimi in pesaBnimi predmeti. Uinho KuhouEC, obi. koncBs.msstuš tesorshi mojstep na Laui pri CsIjH izvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^"UjT ; KOLESAft)I - POZOR! I I Prispeli so najnovcjSi modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" J Največja izbira, najnižje cene, *** tudi proti plačilu na obroke. Pan a vulkanizacija in protek- _ tiranje. Zaloga »Seraperit« L Največja reparacMska avtopnevmatik. ¦ delavnica, vtlika zaloga B scstavnih deiov. Glavno asasfopst^o: -* i I A. HEGER, CELJE.Gosposkaul. 32 SS«SS | Kmetsha posojilnica za ccIjsro oholico u Celiu registrovana xadruga z omejetic »aveio Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje po 6-8% člstih, brez rentnega davüa. mt ¦ .Q S J : * 2büg & 1 Urejuje Rado PeSnlk. — (TdgOTordn za koDzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Mll«n C«ttna. - Oba v Celju.